LOKALNA SAMOUPRAVA (POVZETEK) Nova ustava samostojne Republike Slovenije iz decembra leta 1991 je zago tovila državljanom pravico do lokalne samouprave. Osnovna oblika te samou prave je občina. Teze za bodoči zakon o lokalni samoupravi so določile, da mora imeti občina najmanj 3000 prebivalcev in izpolnjevati še nekatere osnovne po goje za življenje občanov od trgovine in pošte, preko osnovne šole in komunalne urejenosti do upravne zgradbe in banke. V okviru občine odločajo prebivalci o skupnih javnih zadevah neposredno (zbori, referendum) ali posredno preko občinskih organov (svet, odbori, župan). Za tekoče odvijanje družbenega življe nja je potrebno najpomembnejše odnose v občinu urediti z zakonom. Pri tem je pomembna usklajenost zakonodaje o državni upravi in njeni teritorialni orga niziranosti z zakonodajo o lokalni sa moupravi. Bistvo nove občine bo v poudarku na njeni resnični samoupravni naravi, saj je bila sedanja občina za reševanje lokal nih zadev prevelika. Nova občina se bo osredotočila na komunalne, socialne in kulturne probletne svojih prebivalcev in ne bo več izvajalec državnih nalog. Država bo svoje pristojnosti izvajala prek upravnih okrajev, ki bodo večji od sedanjih občin. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potre bami in interesi. Nove občine se bodo ustanovile z zakonom, ki mu bo moral dati osnovo referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Občina na območju mesta, kjer je po trebno enotno prostorsko in urbani stično urejanje, zadovoljevanje komu nalnih potreb in planiranje razvoja, se lahko ustanovi kot mestna občina. Na mestno občino lahko država prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pri stojnosti. Mesto lahko dobi status mes tne občine, če ima najmanj 10 000 prebi valcev, ali je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacij skega območja. O statusu mestne občine odloči državni zbor. Albin Igličar • Povzetek avtorjevega predavanja v okviru Blaznikovega večera dne 21. maja 1992 v galeriji na Loškem gradu. 216