TISKOVINA Knjižnica s P 0 5 ZASAVC - H S 2006 2 352(497.12 Zagorje ob Savi) n III III lili lili IIIUII l 0084710,18 C0BISS e ‘ * Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje J ŠTEVILKA 18, LETNIK 16 5. 9. 2006, CENA 270 SIT/i.isc BANČNIH 50 i ZASAVSKIH L BOŠTJAN GROŠELJ: POTK OSEBNI SVOBOD cmiMiMi a mEErSS&i >*mll 3ÜÜ GHD DP 2006 mi m-: o »XQ Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta WWWM'Zü-llZlli.ZI enostavna rešitev za digitalne fotografije VELIKA IZVIRA üAMLNEGA MUHiKAMA mvttifc.4 Ignis od 2.390.000 SIT 'S MAZDA 6 V AKCIJI dizel za bencinartato dnosti pri nakifptf ostalih modelov MÄZD Ugodnosti pri naküptfostalih modelov bljeni na testne vožnje os - MINI MOTO grafte* deli. Pohitite z nakupo Nova Mazda 6 >v. 3i 11 HM »J M 9hi 11? hWL\ A*i Pi* m SUZUKI /jr Swift Nov model SX4 - diesel Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Mazda Ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak In 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. "Akcija je količinsko in časovno omejena!” Za napake v oglasu ne odgovarjamo! Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km UVODNIK September jo bo ubral po poti, ki jo je avgust malce zgrešit. Vsaj videti je tako. Toplo, a ne? Šolarji so spet v svojih klopeh, vozniki pa previdni in opozarjani. Kot vsakič, ko se začne novo šolsko leto starši in učenci zatrjujejo: -Letos bo drugače.. .Bilo bi lepo, če bi bilo tako... Še najbolje pa, ko bi si vsi: starši, učitelji in učenci pravično porazdelili odgovornost za možni neuspeh v šoli. Učitelj je središče šole! On je tu, da pomaga, svetuje, nauči. Vse svoje učence ima rad in jim želi dobro. Le zaupati mu je treba in se z njim pravočasno pogovoriti. Priznam svoj greh- učiteljica sem in spet bi to bila, če bi bila na začetku. Moja kolegica je enkrat izjavila -Potunkati učitelja je moderno in preprosto.... Zakaj? Za neuspeh v našem življenju so vedno krivi drugi. V šoli je to učitelj. Ne grenimo eni drugim življenja! Sodelujmo! Pridite na govorilne ure, sestanke, vključite se v svet staršev. Prestavite kakšno drugo obveznost, nikakor pa ne tiste, ki je povezana z vašim otrokom. Ne smemo biti na dveh nasprotnih straneh, saj se moramo zavedati, da je obojestransko sodelovanje otrokom le iz korist, upoštevanje predlogov in mnenj na obeh straneh pa naj bi bilo nekaj normalnega. Šola naj bo mesto, kamor otroci radi zahajajo in se veselijo ponovnega srečanja z njo. V njej so prijazni ljudje, ki želijo vsaki mali glavici na najbolj primeren način uliti čimveč znanja in jo pripraviti na življenjske izkušnje, ki jih čakajo. Skupaj pomagajmo našim malčkom poleteti na krilih znanja. Nič zato, če ne bodo takoj prileteli do vrha. Počasi bomo skupaj napredovali, stopničko po stopničko, kamen po kamen, do vrha, do zmage. Storiti moramo vse, da bo tako,-tudi tisto, kar se nam včasih zdi nepotrebno in odveč. Pa srečno vsem! Stanislava Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031880158, komerciala: 031822 533,040 267411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. N J KAZALO + MORATE PREBRATI: STRAN: PRVI ŠOLSKI DAN DAMJANI ZLATO V MOZIRSKEM GAJU PASJA REPORTAŽA INTERVJU: BOŠTJAN GROŠELJ ČEMŠENIŠKI POHOD 2006 50 LET BANKE ZASAVJE ŠKOTI NA PRESTOLU CITRARJI NA KORITNIKU O KVALITETI ŽIVLJENJA NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 21. SEPTEMBRA 2006 Naslovnica: VRAČ-KA IZ DŽUNGLEZIJE Nives Dornik - MGL Svoboda Trbovlje Foto: Luka Rus PISMA t-------------------- Prispela pošta: OSNOVE ZA OBRAČUN PRISPEVKOV ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SAMOZAPOSLENIH, OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV Ministrer za zdravje Andrej Bručan je na novinarski konferenci predstavil pogled ministrstva za zdravje na plačevanje prispevkov za samostojne podjetnike, ki naj bi sledil predlogu sprememb novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na ministrstvu za zdravje si prizadevajo predvsem za takšno razvojno naravnano ureditev, ki bo zagotavljala vsem zavarovancem čim bolj dostopno zdravstveno varstvo, kar pa zahteva tudi na solidarnostnem načelu temelječe izpolnjevanje predpisanih obveznosti vseh aktivnih za delo in ustvarjanje sposobnih državljanov. Takšno zdravstveno varstvo si državljani po raziskavah javnega mnenja tudi najbolj želijo. V povezavi s tem je minister omenil pomen pravične solidarnostne ureditve za vse skupine državljanov. Po mnenju ministrstva za zdravje je bila problematika v medijih prikazana preveč enostransko. Vlada in ministrstvo za zdravje si ves čas prizadevata za razvoj malih in srednjih podjetij in jih pri tem nikakor ne nameravata ovirati, omenjeni predlog le uvaja pravičnejši sistem plačevanja prispevkov. Predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so s predstavniki sindikatov in delodajalcev usklajevali devet mesecev. Na zadnjih pogajanjih s predstavniki delodajalcev, ki so zastopali tudi samozaposlene in obrtnike, so se uskladili glede vseh predlogov razen predloga glede višine letnega prometa kot meje za plačevanje zdravstvenih prispevkov. Ministrstvo za zdravje je kot mejo predlagalo 35.000 EUR prihodkov na letni ravni kot mejo med plačevanjem prispevkov od osnove v višini 900 EUR oziroma v višini 500 EUR. Predstavniki obrtnikov pa vztrajajo na prihodkih v višini 46.000 EUR. Minister Bručan je prepričan, da bodo to razhajanje uskladili na socialno-ekonomskem svetu, vse zlonamerne trditve, da se karkoli pripravlja za zaprtimi vrati, na ministrstvu odločno zavračajo in poudarjajo usklajenost predloga z delodajalci. Izjava za javnost z Ministrstva za zdravje NIKOLIČ?) DOKONČANA ZGODBA SUBVENCIONIRANE AVTOBUSNE VOZOVNICE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsem dijakom in študentom občina Trbovlje sporoča, da bodo od 1. oktobra 2006 dalje ponovno imeli možnost pridobiti subvencionirane avtobusne vozovnice od doma do železniške postaje. Tudi letos bodo sredstva prispevali Ministrstvo za šolstvo in šport, Integral Zagorje in Občina Trbovlje. Subvencioniranje vozovnic se bo začelo 1. oktobra in bo zaenkrat veljalo do 31. decembra 2006. O subvencioniranju v naslednjem letu se bo odločalo pri pripravi in sprejemanju trboveljskega občinskega proračuna za leto 2007. Dijaki in študentje morajo vloge za subvencioniranje (dobijo jih v poslovalnici in na spletni strani Integrala Zagorje www.integral-zagorje.si~) oddati ob nakupu karte v poslovalnici Integrala Zagorje v Trbovljah (pri Komunali) ali na sedežu podjetja v Zagorju. O sofinanciranju avtobusnih vozovnic odloča župan in po njegovi volji je do tovrstnega subvencioniranja sploh prišlo. Zato prosi za razumevanje odločitve, da se, skladno s pogodbo med prevoznikom in občino, sofinanciranje začne enotno za dijake in študente s 1. oktobrom. MaH Državna revizijska komisija je ministrstvo za zdravje 1. 9. 06 seznanila z odločitvijo glede vloženih zahtevkov za revizijo javnega naročila za nakup 18-ih operacijskih miz, ki sta jih vložila neizbrana ponudnika, podjetji Medicoengineering in Sanolabor. Sprejela je sklep, da se z zahtevek Medicoengineeringa zavrže. Kot neutemeljeno je zavrnila tudi njihovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, o Sanolaborjevem pa je sklenila, da je potrebno za meritorno presojo dejstev pridobiti strokovno mnenje, ki ga bo izdelala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Vlagatelj zahtevka Sanolabor mora v roku treh dni od prejetja tega sklepa založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 1.000.000,00 tolarjev in Državni revizijski komisiji predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Oj oj, kako brezmejna je človeška neumnost... ETI NA TAPETI »S strani javnosti se je pojavilo precej vprašanj glede prihoda Tomaža Berginca, nekdanjega direktorja Siola, v družbo ETI d.d. in razlogov za »spremembo« glede njegovega nastopa funkcije predsednika uprave.« V izogib napačnim interpretacijam so sporočili, da ni prišlo do nikakršne »spremembe«, kar nedvoumno potrjujejo soglasno sprejeti sklepi nadzornega sveta delniške družbe ETI, z dne 6.aprila 2006, v katerih je jasno zapisano, da Tomaž Berginc dne 1.9.2006 nastopa v funkciji člana uprave in namestnika predsednika, 1.1.2007 pa nastopi redni petletni mandat predsednika uprave družbe ETI d.d. ...tako se pa ‘marje’ delajo... PRVI ŠOLSKI DAN " , Vrvež otrok na cestah in bleščeči se pozorni opazovalci, zunanji sodelavci, na cestnih prehodih, ki so bili policistom v pomoč, vse to je dajalo ton ob prvem šolskem dnevu v petek, 1. septembra 2006 povsod po Zasavju. V Hrastniku so se zbrali šolarji na dvorišču in v telovadnici ob 8.30, na Dolu pa uro kasneje v Dolanki. »Tudi letos smo poskrbeli, da bodo šolske poti vame,« je dejal Aleš Venko, zadolžen za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Na roditeljskih sestankih so se o varnih poteh pogovarjali s starši prvošolčkov že pred začetkom pouka, pozornost pa so posvetili tudi drugošolcem, ki bodo letos prvič hodili v šolo sami. Preden so se šolarji razkropili po razredih, jih je pozdravil župan Miran Jerič, jim zaželel uspešno učenje in poudaril pomen znanja. V zadnjih treh letih je občina v šolstvo vložila preko 300 mio sit. Ravnateljica Darja Markelj je še posebno prisrčno pozdravila prvošolčke, ki jih je v Hrastniku 58, na Dolu pa 29. Poudarila je tudi nekatere novosti, ki bodo izboljšale delovne pogoje. Tako so v Hrastniku staro kuhinjo in jedilnico preuredili v tehnično delavnico, ob šolski telovadnici pa uredili šolsko igrišče, ki bo na razpolago tudi ostalim otrokom v spremstvu staršev. Na Dolu so prenovili razdeljevalno kuhinjo in opravili še vrsto vzdrževalnih del. Slike in besedilo: Fanči Moljk ® FUNŠTERC_____ PETKOVI ŠOLARJI Za trboveljske vrtičkarje, šolarje in dijake so se poletne počitnice končale. S prvim septembrom je prag trboveljskih vrtcev prestopilo 334 otrok, ki so vključeni v redne dopoldanske programe in v skrajšane popoldanske oblike. V enoti Pikapolonica bo 120 otrok, v Cicibanu 82, v Barbari 83, v Mojci 38 in v enoti Vrtca Trbovlje na Dobovcu 11 otrok. V Osnovno šolo Trbovlje so medse sprejeli v 1. razred 34 otrok, v enoto Alojz Hohkraut 30, v enoto na Dobovcu pa 5. Vseh otrok skupaj je v OS Trbovlje 463, v enoti Alojz Hohkraut 144 in v enoti na Dobovcu 16. Osnovno šolo Ivan Cankar obiskuje 319 otrok od 1. do 9. razreda, prvošolčkov je 25. V prvi razred Osnovne šole Tončke Čeč je stopilo 25 malčkov, vseh skupaj do 9. razreda je 329. vključno z oddelkom s prilagojenim programom. Prag Srednje tehniške in poklicne šole je prestopilo 470, Gimnazije in ekonomske srednje šole pa 604 dijaki. Od tega jih 349 obiskuje gimnazijo, 104 ekonomsko gimnazijo in 151 program ekonomski tehnik. Vsem želi trboveljski župan skupaj s sodelavci uspešen začetek šolskega leta in varno pot v šolo! In za to je bilo poskrbljeno zelo dobro prvi dan, ob policistih so bili na cesti tudi člani Društva šoferjev in avtomehanikov Trbovlje, starši kot spremljevalci svojih naslednikov na poti k učenju in hm, tudi firbci, med njimi tudi od Zasavca... Slike in besedilo po podatkih z občine Trbovlje: MaH FUNŠTERC ® ...TRDEN KAKOR KAMEN, KOST...! OBNOVA MOSTU PRE1) 19. avgusta letos je ponovno stekel promet čez most na lokalni cesti Zagorje - Čemšenik, pri odcepu za Izlake, ki je bil zaradi obnove zaprt skoraj mesec in pol. Zob časa je načel vrhnjo betonsko obrobo in varovalno ograjo, svoje pa so dodali še prehitri vozniki, ki so obrobne stebre prevračali v Lesji potok. Obnovo je izvajalo podjetje SGP Trbovlje, kije kljub nerganju domačinov o počasnosti del (zaradi obvoza) obnovo končalo cel teden pred rokom! Most pred obnovo Most med obnovo Obnovljen ima pred seboj še stoletja Most je bil zgrajen leta 1856, leta 1930 pa je bila postavljena betonska obroba in ograja. O tem pričata vklesani letnici na enem od starih ograjnih stebrov. Ima zanimivo konstrukcijo, saj je osnova zgrajena z obdelanimi kamnitimi kvadri v obliki zavitega oboka. Tla pod mostom, ki so trenutno nekoliko zasuta z zemljo in gramozom, so tlakovana z kamnitimi ploščami, nagnjenimi proti sredini mostu, da voda ne zateka pod stene mostu. Vsekakor zelo zanimiva in natančna izgradnja za tisti čas. Upamo, daje sedanja obnova podaljšala njegovo življenjsko dobo vsaj še v naslednje stoletje. Besedilo in slike: BM CESTNA ZAPORA V PODKRAJU Krajše rekonstrukcije cest, ki so še prejšnji mesec potekale v Bobnu, je nadomestil zahtevnejši projekt v Podkraju. Tako je že od 31. avgusta 2006 popolna zapora lokalne ceste od Podkraja do Radeč. Do 11. oktobra bodo opravljali namreč rekonstrukcijo na odseku Kajič do šole v Podkraju. Lokalni promet se sicer lahko odvija, obvoz pa je po cesti v Strušce in do ceste Kos- Kreže. hiše se bodo morale umakniti novemu križišču Z rekonstrukcijo Riklovega mostu, ki je v republiški oskrbi, bodo začeli v poznih jesenskih dneh. Večina prebivalcev na tem delu Hrastnika je že izpraznila svoje domove, saj bodo hiše podrli. Besedilo in slika: Fanči Moljk SDS HRASTNIK POVABIL NOVINARJE... V sredo, 30. avgusta 2006, je bila v prostorih Jutranjke na Dolu novinarska konferenca, ki so jo organizirali v stranki SDS Hrastnik. Navzoči so bili štirje zasavski novinarji, Stane Bočko, predsednik SDS, Sanja Logar Bočko, članica občinskega sveta Hrastnik in Miran Vidmar, predstavnik za odnose z javnostmi pri stranki SDS, ki bo na jesenskih volitvah kandidiral tudi za župana Občine Hrastnik. Namen sklica je bil, da seznanijo medije s svojim (SDS-a Hrastnik) mnenjem o projektu izgradnje regijskega odlagališča Ceroz, »ki ga sicer podpiramo, vendar ne na način, ki ga zastopata župan in vodstvo občine,« in o napakah vodilnih v občini Hrastnik, ki so po njihovem videnju nastale ob izvajanju projekta. Projekt Ceroz se jim zdi zasnovan napačno, podpisane pogodbe za občino pa škodljive, ne glede na to, daje projekt regijskega ravnanja z odpadki, težak okrog 500 milijonov, eden od prvih skupnih projektov petih zasavskih občin. »Stranka SDS Hrastnik je vse od leta 2002 opozarjala odgovorne na očitne nepravilnosti in kršenje zakonov. Župan se na naše pripombe ni odzval. Dne, 25.3.2003, smo podali celo kazensko prijavo zaradi prekoračitve pooblastil, malomarnosti in nevestnega poslovanja na okrožno državno tožilstvo.« Besedilo in slika: Fanči Moljk RAČUNSKO SODIŠČE HOČE ODZIVNO POROČILO Tehtnica se preveša na, hrastniškemu občinskemu vodstvu gotovo neželeno. Ugotovitve računskega sodišča, ki v kratkem terja odzivno poročilo, pravijo, da občina Hrastnik izvajanja javnih gospodarskih služb ni zagotovila v skladu z zakonodajo. Revizija se je globoko in podrobno zakopala v poslovanje zasavskega Ceroza - Centra za ravnanje z odpadki s sedežem v Hrastniku. Po ugotovitvi računskega razsodišča, ni bila pravilna izbira koordinatorja med občinami, ki se vključujejo v projekt Ceroz, oziroma se ni izvedla v skladu s pravilnikom za oddajo naročil majhne vrednosti. Za znesek v višini 1,3 milijona tolarjev, ki ga je prejela družba F.E.T. iz Trbovelj leta 2002 kot koordinator, ima hrastniški župan Miran Jerič pojasnilo, daje F.E.T. že dve leti pred tem koordinirala projekt in »ker je delo opravljala uspešno, smo po dogovoru z vsemi občinami posel nadaljevali.« Na očitke o oškodovanju davkoplačevalske vreče zaradi nepravilnega vpisa v poslovne knjige na podlagi neverodostojnih listin, težke 113 milijonov in v nasprotju z uredbo o taksi za obremenjevanje okolja uveljavljeno oprostitvijo plačila v višini 88 milijonov, kar na KSP tudi priznavajo, je dejal: «Računsko sodišče je ugotovilo, da smo takso porabili v skladu z oprostitvenimi odločbami.« Tudi pogodba o gradbenih delih oziroma dodatek k njej, v vrednosti kakšnih 25 milijonov tolarjev, podpisana z izvajalcem Rudis Trbovlje, ni povzročila nobenih lukenj v davkoplačevalski vreči. Hrastniški župan Miran Jerič zatrjuje, da ni bil nihče oškodovan in tudi nihče se ni okoristil. Po vsem očitanem, se hrastniškim občanom in Občinarjem obeta še dolgo vroče poletje. MaH DOBRA PRILOŽNOST Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje vabi na 3. območno srečanje mladih literatov Zasavja »Misel vsaka v verz se pretaka«. Na srečanje mladih literatov Zasavja vabimo vse tiste, ki pišejo ‘mlado’ literaturo. Sodelujejo pa lahko avtorji, stari nad 15 let. Na srečanju, ki bo v petek, 20. oktobra 2006, ob 17. uri v Mladinskem centru Trbovlje bodo mladi ustvarjalci vezane in nevezane besed lahko predstavili svoje stvaritve. Namen srečanja je spoznavanje, druženje in interpretacija lastnih del. Poleg literarnega večera bo tudi literarna delavnica, ki jo bo vodila prof. Aleksandra Medved. MaH Kontakt: grafikagracer@siol.net ali 03 5452 666, 031 822 533 (Miran) ZEMELJSKI ELEMENTI LJUBOMIRA SCHMIDA V četrtek, 7. septembra 2006, se obeta ljubiteljem fotografije v Hrastniku izjemen dogodek. Člani Foto kluba Hrastnik so v goste povabili Ljubomira Schmica s Slovaške in ob 19.00 bo v galeriji delavskega doma otvoritev razstave, ki ji je avtor dal naslov Zemeljski elementi-ezoterične tvorbe. Razstavljene fotografije prikazujejo ezoterično podoživljanje vode, zraka, ognja, zemlje... Avtor v njih ponazarja z barvnimi vibracijami dogajanje v naravi in sploh na našem planetu. Razstava bo odprta do 21. septembra vsak dan med 17. in 19 uro. Fotografija: arhiv Foto kluba Besedilo: Fanči Moljk DAMJANI ZLATO V MOZIRSKEM GAJU Sredi avgusta je Mozirski gaj tudi letos privabil številne ljubitelje cvetja, ko v parku slovenskih vrtnarjev na enotedenski razstavi zažari cvetje v vsej svoji lepoti. Razstava pa je imela tudi tekmovalni značaj. Štiriindvajset slovenskih vrtnarjev seje pomerilo z aranžmaji iz cvetja, ki so ga sami vzgojili. Veliko zlato priznanje je dobilo vrtnarstvo Kurbus iz Radencev, enega izmed treh zlatih pa Zasavčanka Damjana Napret. To je bil vzrok, da smo jo obiskali v ponedeljek, 4. septembra 2006, v njeni vrtnariji na Marnem, kjer smo nagrajene izdelke tudi poslikali. DRUŠTVENO »Komisijo so sestavljali strokovnjaki, ki se spoznajo na cvetje,« je pripovedovala zgovorna Damjana. »Ocenjevali pa so kakovost predstavljenih rastlin, kombinacijo v aranžmaju in splošen vtis...« Mi bi še dodali, da veje iz njenih šopkov ljubezen do rož. »To bo držalo,« je dejala, «svoj poklic opravljam z neizmernim veseljem...« Naj še dodamo, da si je bilo možno park ogledati tudi z vrha Svejinega stolpa, ponujali pa so tudi avtohtone kulinarične dobrote. Tako bo tudi na razstavi buč, ki jo bodo v Mozirskem gaju odprli 16. septembra 2006. Besedilo in fotografije : Fanči Moljk FUNSTERC + BEDNI REMONT V TET Za brezhibno delovanje vsake naprave, od najmanjših ležajev do velikih kotlov in turbin je, kljub računalniškemu vodenju in kontroli ali pa prav zato, nujno potreben vsakoletni redni in natančni pregled, ki zagotavlja nemoteno in pravilno obratovanje. Kot vsako leto, ga tudi letos izvajajo v Termoelektrarni Trbovlje. Za več podatkov o tem smo poprosili tehničnega direktorja oz. tehničnega vodjo sektorja, svetovalca za tehnologijo in prodajo Vojteha Logarja. Kdaj se je pričel in do kdaj bo trajal letošnji remont? Blok smo zaustavili 30. julija, z remontom pa smo pričeli v ponedeljek, Sl.julija. Remont je trenutno v polnem teku, tako da bo 17.septembra končan, če le ne bo odkritih večjih okvar. Ko bodo opravljeni primarni preizkusi opreme in sinhronizacija bloka, bo le-ta lS.septembra spet priključen v energetsko omrežje. Ste letos naleteli na težave, ki se ponavljajo že vsa leta ? Nič nenavadnega se ni odkrilo in kakšnih posebnih problemov ni. Opravljajo se redna vzdrževalna dela in obnavljajo naprave, ki se največ trošijo - predvsem mlini in kotla in ostale stvari, ki sodijo zraven. Kolikšno število delavcev je letos prisotnih pri izvajanju remonta? Domačih je glede na dopuste med 80 in 100 in podobna je številka pri tujih izvajalcih. Vam bo uspelo remont izpeljati v predvidenem roku ? Za remont je bil predviden rok dveh mesecev in pol, a smo ga skrajšali na en mesec in pol. Razlog temu je bila prestavitev generalnega remonta turbine na naslednje leto. Tako sodi časovni obseg letošnjega remonta med redno dolge remonte oz. preglede. V letošnjem letu bomo rekonstruirali transport sadre in žlindre, tako da bo možen kamionski odvoz teh dveh odpadnih produktov. Elektrofiltrski pepel že kar nekaj let odvažamo z avtocistemami, obenem pa seje povečalo zanimanje še za ta dva produkta, ki se bosta dobavljala cementarnam, izvažala na Hrvaško in nekaj pa bo ostalo v Trbovljah in Anhovem. Kje boste porabili največ časa za remont? Največ časa bo šlo za preglede in popravila kurilnih naprav. To so mlini in kanali premogovih kurilnikov. Ostaja elektrarna še vedno na uporabi zasavskega premoga? Letošnje leto nam rudnik Trbovlje - Hrastnik, kot vsa leta doslej, še dobavlja 609 tisoč ton premoga. V naslednjem letu pa se leta znižuje in sicer bo dobava le še 500 tisoč ton, kar pomeni, da to razliko menimo nadomestiti z drugim energentom. V letošnjih jesenskih mesecih bomo preizkusili 3 krat po 5000 ton drugih premogov. To bo češki premog z nekoliko višjo toplotno vrednostjo, kot je bilo to lansko jesen. Potem 5000 ton indonezijskega iz Luke Koper in pa 5000 ton velenjskega lignita. Kakšna je bila izdobava električne energije pri vas? Ta primerjava z lansko proizvodnjo ni možna, saj je bil v lanskem letu bil remont mesec dni prej in smo prav zato imeli na voljo manj delovnih dni. Letos je v avgustu in septembru. Do remonta smo proizvedli 425 Gigawatnih ur, do konca leta pa je načrtovano 563 Gigawatnih ur električne energije. Na letnem nivoju bo proizvodnja energije t.i. prednostnega dispečiranja ista, obenem pa nameravamo nekaj energije poslati še na prosti trg. Zaenkrat smo še izven holdinga in smo še samostojna firma. Se vedno pa ostajamo poleg Šoštanja edini, ki proizvajamo električno energijo s pomočjo premoga, čeprav je tu še ljubljanska toplarna, ki pa uporablja uvoženi premog. Kako je s starimi objekti? Stari objekti, Pauker in Borsig, sta že porušena in demontirana. Na tej lokaciji sta še dve plinski turbini, ki sta v zakupu- ena Elesa za tako imenovano terciarno regulacijo (za start v vsakem trenutku na zahtevo republiškega centra vodenja). V okviru terciarne regulacije je energetska politika pač taka, daje le - te nekaj zakupljene v Sloveniji in sicer pri nas v Trbovljah, v Brestanici oz. Holdingu, nekaj v tujini, kjer so tudi cene ugodnejše. Kako pa je z deponijo Prapretno? Deponija Prapretno se v tej fazi zaključuje in se formira v končno obliko s sanacijo brežin. Zaradi tega je odvoz z avtocistemami koristen, saj prihranimo deponijski prostor in podaljšamo deponijski in odlagalni čas še za nekaj let. Ste zadovoljni z obratovanjem čistilne naprave ? Za enkrat čistilna naprava dosega vse dogovorjene in zahtevane parametre. Seveda so tu še zagonske težave, ki pa se sproti odpravljajo. Besedilo: Rudi Špan OGLASI ------h fei Äf^lgmo Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z j m £ možnostjo sponzoriranja (ostanitß 1 trženje in produkcija za gospodarsko ■>' m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ . , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ^iLni/leA^a/ Trg svobode 11a, 1420 Trbovlje tel. 03 56 31 190 Grajska 2,1410 Zagorje tel. 03 56 55 120 V šolskem letu 2006/2007 vpisujemo v programe: . Visoka poslovna šola (EF Ljubljana-študijski center Trbovlje) vpisi do 6.10.2006 . Strojništvo, komunala, promet, elektronika (ŠC Novo mesto-študijski center Trbovlje) vpisi do 10.10.2006 • v tri- in štiri letne programe s področja trgovine, gostinstva, prometa, ekonomije, elektrotehnike, zdravstvene nege prijave sprejemamo do 30. 9. 2006 • v brezplačno osnovno šolo za odrasle . v tečaje tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, ruščina) • v tečaje računalništva (Windows, Word, Excel, PowerPoint, Internet in) e-pošta, multimedija, izdelava spletnih strani) • v tečaj za upravljalce gradbene mehanizacije in voznike viličarjev . v tečaj iz varnosti pri delu in varstva pred požarom . v strokovne in ostale tečaje • v seminaije in delavnice . v študijske krožke Organiziramo tudi seminarje in tečaje po želji naročnika. Obišite nas na: www.zlu-trbovlje.si ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EVj ElEKTlIOPflOM d.c.e. Lek« H M! KISOVEC M.: 01 $6 ST ISO tu: 0114 71134 ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja www.tleklreprem.si ♦ delovni stroji in nizke gradnje VABILO Igram za življenje, izzivam poraz, za vsako priložnost zamenjam obraz in vselej si rečem: To pravi sem jaz... Turistično društvo Čemšenik vabi vse, glasbenike amaterje in one druge, na predstavitev v čemšeniškem Prosvetnem domu, ki bo v nedeljo, 24.9. ob 15.uri Prijave se sprejemajo na GSM 031 733 702, ali pismeno na naslov: TD Čemšenik, Čemšenik 5,1413 Čemšenik. @ PODJETNIŠKA — — i---------------------- Podjetniški kotički Irene Meterc EVROPSKI ZAPOSLITVENI SERVIS European Employment Services (EURES) je omrežje javnih služb za zaposlovanje, ki iskalcem zaposlitve, delodajalcem in drugim državljanom zagotavlja informacije in druge storitve v zvezi s prostim pretokom delavcev. Članice omrežja so države EU in države, ki so pristopile k Skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru (EGP). Če vas zanimajo informacije o delovnih in življenjskih pogojih, izobraževanju v državah EU in druge informacije s področja zaposlovanja, si oglejte spletno stran - The European job mobility portal (http://europa.eu.int/eures~). Preko spletnih strani se lahko iskalci zaposlitve prijavijo v bazo podatkov, ki je na voljo delodajalcem, ki iščejo kandidate iz drugih držav. Informacije in prijave prostih delovnih mest ter iskalcev zaposlitve so dostopne le za članice Evropske unije. Slovenija od 25. maja 2006 uveljavlja prosto gibanje delavcev državljanov EU in EGP, zato pri zaposlovanju delavcev iz teh držav ni potrebno pridobiti delovnega dovoljenja. Zaradi spremljanja gibanj na slovenskem trgu dela pa je za državljane teh držav potrebno pri ZRSZ opraviti prijavo dela, zaposlitve in storitve. Slovenski iskalci zaposlitve imajo prost dostop do trga dela v naslednjih državah članicah EU in EGP: Irska, Velika Britanija, Švedska, Španija, Portugalska, Grčija, Finska, Islandija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Ciper in Malta. Za zaposlitev v teh državah slovenski državljani ne potrebujejo delovnega dovoljenja, v nekaterih državah pa je pri pristojni instituciji potrebno opraviti registracijo oziroma prijavo dela in zaposlitve. Slovenski iskalci zaposlitve nimajo prostega dostopa do trga dela v naslednjih državah članicah EU in EGP, ki uveljavljajo prehodno obdobje na področju prostega pretoka delavcev: Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Lihtenštajn, Norveška. Za zaposlitev v teh državah slovenski državljani potrebujejo delovno dovoljenje, ki ga pridobijo skladno z nacionalno zakonodajo posamezne države. EURES omrežje ima več kot 800 svetovalcev, izmed katerih jih 8 deluje tudi v Sloveniji. Po njih lahko povprašate na ZRSZ, za obisk pri EURES svetovalki pa seje treba predhodno dogovoriti po telefonu. TVOJA EVROPA -PODJETNIKI Spletni portal »Tvoja Evropa - Podjetniki« nudi praktične informacije o pravicah in priložnostih pri vašem poslovanju v EU in njenem notranjem trgu. Z zbiranjem podatkov, informacij in koristnih povezav do drugih virov informacij, vam “Vaša Evropa - Podjetniki” lahko odgovori ali nudi nasvet na vprašanja, kot so kako poslovati na evropskem notranjem trgu, kako certificirati vaš proizvod, kako do poslovnega partnerja v EU, kako izvedeti več o postopkih prijave na razpise, kako vaše poslovne dejavnosti razširiti v drugi državi, kako do več zanesljivih informacij o evropskem notranjem trgu... Na razpolago so informacije o registraciji podjetij, javnih naročilih, davkih, poslovnih imenikih, raznih možnostih financiranja ali zakonodaji v zvezi z zaposlovanjem. Evropske in nacionalne informacije - Odkrili boste splošne poslovne informacije iz celotne EU po različnih tematskih področjih in v različnih jezikih. Za dostop do teh informacij izberite področje, ki vas zanima. Nato si lahko ogledate informacije za posamezne države z izbiro države in razpoložljivega jezika. Koristne povezave in naslovi -Strani s splošnimi informacijami o EU in informacijami, specifičnimi za posamezne države, vsebujejo sklop koristnih povezav in naslovov do zunanjih virov informacij. Za dostop do teh informacij lahko kliknete tudi “Koristne povezave in naslovi” v oddelku “Storitve za podjetnike”. Razpoložljive storitve za podjetnike - Najuporabnejše spletne strani, ki ponujajo storitve za poslovne dejavnosti, so na razpolago v oddelku “Individualni nasveti”. MARS IN VENERA NA DELOVNEM MESTU Spoznajte kako se vaši sodelavci razlikujejo od sodelavk, in uporabite nova spoznanja za izgradnjo sanjske ekipe in dvig prodaje! Razlike med spoloma na delovnem mestu pogosto niso očitne, a obstajajo in pogosto jih ne razumemo pravilno. Spoznanja in principi komuniciranja, kot jih je razkril John Gray, avtor svetovne uspešnice Men are from Mars, Women are ffom Venus (Moški so drugačni, Ženske tudi) so univerzalni. Uporabni so za prav vse zaposlene. Delavnica Mars in Venera na delovnem mestu je prežeta s povsem praktičnimi nasveti za vsakdanja vprašanja in situacije iz delovnega okolja. Sestavljena je iz video posnetkov, teorije in praktičnih vaj. Program delavnice vam zagotavlja orodja s katerimi boste izboljšali komunikacijo in obogatili odnose v kolektivu. Posledično bodo rezultati vašega podjetja mnogo boljši. S to izjemno stimulativno delavnico boste ozavestili razlike, ki se skrivajo v vsakem od nas, in jih videli na povsem drugačen način. Videli, slišali in občutili boste, kako lahko prav razlike med nami vplivajo na produktivnost, pozitivno ali negativno. Z razumevanjem razlik med moškimi in ženskami na delovnem mestu lahko prav vsak prepozna različne poslovne pristope in se nanje odzove na način, ki zagotavlja večje spoštovanje in spodbuja sodelovanje. Delavnica omogoča udeležencem, da dosežejo svoje cilje in naredijo iz svojega delovnega mesta vir lastnega zadovoljstva. Delavnico bo vodil Alex Gregorič, prvi certificirani Mars Venus Coach v Sloveniji. Prvič v Sloveniji, 17. oktobra, v Ljubljani, Hotel Mons, po promocijski ceni samo 30.000 SIT. Več informacij: www.marsvenuscoaching.com. KOLUMNA + ALEKSU POREDNIH: NOREC ALI SVETNIK? Tomo Križnar seje vrnil iz sudanskega zapora. “Pa kaj je sploh rinil tja?!” si marsikdo misli. Ljudje, kakršen je Križnar, imajo pogosto nalepko čudaka. “Moraš biti čez les, da greš na afriška brezpotja nevarnostim naproti. Mar bi si našel redno službo, si ustvaril družino in preživel svoj čas v bolj umirjenih tirnicah.” Večinoma si mislimo tako, ampak pod preprogo tega prepričanja se skriva občudovanje pustolovcev. Ko se človek sooča z neznanim in številnimi potencialnimi nevarnostmi, živi. Ali sploh vemo, kaj je življenje? Če se ga bojimo, gotovo ne. Ponavadi so med najbolj vnetimi zagovorniki “normalnega življenja” tisti, ki se ga bojijo. Skrivajo se pred izzivi, ki nosijo s seboj tudi številne nevarnosti, zato živijo normalno, “za hladom”. Življenje gre naprej, vendar ga sploh ne živijo. Takšni tipi, kot je Križnar, pa zbujajo slabo vest. Dokazujejo, da je mogoče živeti polno kljub človeškim slabostim. Niso svetniki, kljub temu pa si upajo več in ta “več” je njihova prednost. Bojazljivo naravnane prestavnike človeške rase zdramijo. Ni jim všeč, da obstajajo, ker jih vsak dan spominjajo na to, da so poteptali svoje sanje. Živijo le še po receptu za zanesljivo poslušanje “pogrebnega govora”. Čeprav ga morda ne bodo slišali ali jih ne bo zanimal... Ko prestopiš prag “večne skrivnosti”, vse lovorike, naslovi, nazivi, zasluge in nalepke zbledijo. Ostane samo eno: izkušnje, ki si jih pridobimo skozi življenje. Največ smo jih deležni - in tudi najbolj osrečujoče so -, ko živimo sebe, ko smo to, kar smo, ko ljubezen in pogum prevladata nad strahom. Takrat si upamo pokazati svoj pravi obraz. Ne bojimo se, kaj bodo drugi rekli. Kako zanimivo! Ogromno se ukvarjamo s tem, kaj bodo o naših mislih, besedah in dejanjih rekli pomembni drugi, čeprav samo sami resnično odgovarjamo zase. Edino sebe lahko spremenimo, nikogar drugega. Velja tudi obratno: drugi lahko spremenijo samo sebe, nas ne morejo. Pred smrtjo bomo odgovarjali za svoja dejanja, ne za dejanja drugih. Če smo opustili nekaj, za kar smo bili prepričani, da je prav, a smo “zaradi drugih” storili drugače, to žre nas, nikogar drugega. Drugi morda niti ne ve, da nam je z nekim ravnanjem dal povod za to, da smo poteptali svoje sanje, edino, kar je samo naše. Ko poteptamo svoje sanje, postanemo kot svetilka brez električne napetosti. Živimo, toda ne našega, temveč življenje po volji drugih. Ali nas to osrečuje? Ne, zato zavidamo pogumnim posameznikom, kot je Tomo Križnar, - in kupujemo njihove knjige. V nas je še vedno radoveden otrok, ki si želi raziskovati svet okrog sebe, odkrivati njegove zaklade, se predajati čaru novih izkušenj, zanimivi pestrosti novih poznanstev. Želimo si širiti obzorje, živeti svoje sanje, vendar le v okvirih normalnosti, tistega, kar se zdi sprejemljivo večini ljudi. To daje nerodovitno zemljo za spodbujanje tistega, kar smo. Služba, družina, skrb za urejenost stanovanja, morda kakšen hobi. Stres, negodovanje, tarnanje, jeza na cel svet. Našteto je del vsakdanjega menija nemajhnega dela ljudi, bitij z dušo in telesom, če malo poenostavimo. Koliko storimo zase? Premalo! Kako to? Ni časa, ni denarja. Izgovorov je malo morje. Že časa, ki ga porabimo za iskanje opravičil za zanemarjanje svojega človeškega bistva, je toliko, da bi ga lahko namenili za tisto, kar bi nam prineslo sonce in smehljaj. Navada je res železna srajca. Polenili smo se, saj nam ni treba skrbeti, ali bomo imeli naslednji dan kaj piti in jesti, ali bomo imeli streho nad glavo in obleko na sebi. Enostavno se ne zavedamo, da živimo, zato tako zlahka dopuščamo, da umiramo. Kdor ne živi svojih sanj, je že izvršil lastno usmrtitev. Bolj živi so ogroženi Afričani in “čudaki”, ki ždijo v zaporih. Svobodo gibanja so jim omejili, toda brezkončna svoboda duha je ves čas z njimi. Kdo je torej norec in čudak?!! PASJA REPORTAŽA Ne dvomite, da se na Kipah letos na 13. CAC-u niso vsi na Hov-hovi na štirih tacah in (ta isti-nekateri) na dveh, imeli carsko. Vreme je bilo ravno pravšnje in okolje prav tako. Vse skupaj pa organizatorsko profesionalno s strani Kinološkega društva Trbovlje. S terena tokrat poroča naš občasni sodelavec Mufko, čistokrven Zasavčan brez papirjev s kitajskim poreklom, brez poševnih oči in s sicer potlačenim, a hudo pronicljivim smrčkom in prodornim žarečim pogledom. »Eeeeej, mala, opala, ali biti...?« sem zapel. Zviška j e pogledalo to čudo lepote navzdol in niti z očesom ni trenilo. Počutil sem se füll bedno in odtacal dalje... 0, tristo pasjih šap! Tale je pa lastniku kar glavo snedel, pa še oblizniti se je pozabil... Hej, a ti si pa majčkeno prevelik pele nabavil? No, ja, če boš imel srečo, se boš še malo poredil... Veš kaj, ne bodi tako pasje zdolgočasen, ker se ti bo šnofel do tal obesil vsak čas.. .ja, saj že bežim!!! Oooo, pasja taca, tole je pa prav luštno za pogledat, škoda, da sem na pesportaži in se moram profpesonalno obnašati, sicer bi se jima pridružil Lej ga, a si prepričan, da imaš povodec okrog vratu? Mamica hovhovarska, na pomoč, tukaj jih pa v keho dajejo... MaH Slike: Rok ZA LEP SPOMIN IN DESET MESECEV SKOMIN Poletne počitnice so se že končale in s tem tudi poletna počitnikarska pohajkovanja in užitki v delovnem brezdelju mladih živahnežev, polnih energije in kakšne majhne, nedolžne lumparije. Na Društvu prijateljev mladine Trbovlje so bili aktivni vse do zadnjega počitniškega dne in organizirali vrsto dejavnosti za osnovnošolske otroke. V zadnjem počitniškem tednu, so si otroci v ponedeljek ogledali Policijsko postajo Trbovlje, spoznali delo zaposlenih, še posebej navdušeni pa so bili nad opremo in pripomočki, ki so jih lahko čisto od blizu videli. V torek jim je bilo vreme spet zelo naklonjeno. Bilo je tako vroče, da so se odločili otroke odpeljati na bazen, da čim bolje izkoristijo še zadnje počitniške dni. Ob naslednjem deževnem dnevu so na sedežu društva skupaj s prostovoljci izdelovali prometne znake. Rabili jih bodo pri izvedbi štafetnih iger v petek. Na bazenu Potem je, pre-hitro, prišel teden, ki že ni več upravičen do pridevnika ‘počitniški’, saj v petek »... spet se šola je začela, konec zdaj je prostih dni, ko brezskrbno in brez dela smo prostost uživali...«, kljub temu je bilo pri DPM-jevcih še pestro. Vse do četrtka, 31. avgusta so potekale zelo pomembne aktivnosti. Posvetili so se namreč izdelavi plakatov, fotostripov s slikami iz letošnjih počitniških dejavnosti, ki so se vrstile, druga za drugo, cela dva meseca. Izdelani plakati so tudi letos polepšali prostore Na policijski postaji Kuharska delavnica Dispanzerja za predšolske in šolske otroke v Zdravstvenega doma Trbovlje in prav gotovo sijih bodo ogledali tudi dedki in babice, ki običajno nimajo opravkov v tem delu ZD. Zaradi truda, prizadevnosti in entuziazma prostovoljcev DPM Trbovlje so zdaj tam, zaradi tega istega so bili starši v službah lahko pri delu zbrani, ker so bili otroci v varnih in zanesljivih rokah in zaradi tega istega so se imeli počitnikarji prima ena A s ***** zvezdicami. Za DPM Trbovlje, prosto po sekretarki Lavri Izgoršek: MaH @> INTERVJU — \------------------------ Intervju: BOŠTJAN GROŠELJ POT K OSEBNI SVOBODI Mnogi bralci Zasavca so z veseljem prebirali kolumne mladega fanta in se spraševali, od kod mu ta resnost in te globoke misli... Še vedno jih piše, kolumne, in vsaka je unikat, ki uči, skoraj roti bralca, naj gleda na stvari in dogodke v življenju z vseh strani. Boštjan Grošelj ni muha enodnevnica, ni le za danes. Na strani časa se je že zapisal s svojo poezijo, prevodi, lektorskim delom... Je človek, ki veliko ima in vse to tudi razdaja. Še vedno lahko beremo njegove kolumne, niti ni imun za zabave, zanima ga šport in druženje pa tudi veselice... Tokrat se nam razkriva kot praktik nevrolingvističnega programiranja. Da pa izvemo, kaj to pomeni, mu moramo posvetiti nekaj več časa. Boštjan, kje bova začela? Najpametneje bo, da kar pri Društvu za spodbujanje osebne rasti Radost. To društvo ima člane po vsej Sloveniji, sedež pa je v Škofji Loki. Včlanil sem se vanj, ko sem ugotovil, da sem srečal tam »istomisleče«. Kaj pa to pomeni? Preprosto - to so vsi, ki vedo, daje potrebno nekaj storiti - zase in sam - za svojo osebnostno rast. Člani društva imajo namen širiti optimizem in spoznanja, da lahko vsak obvladuje svoje misli in dejanja in jih uresničuje. Torej drži, da misli sprožijo dejanja in dogodke, ki lahko spreminjajo svet? Seveda, že misli prispevajo k temu, še bolje pa je, da jih ubesedimo. Misel sama po sebi nastane skozi človekove zaznavne podobe, ki nastajajo v nas in okrog nas glede na to, kakšen je naš pogled na svet, kako ga dojemamo, kakšna je bila naša vzgoja, s kakšnimi ljudmi živimo, kaj počnemo.. .Pozorni smo na tisto, kar je v delu naše osebnosti, to se pravi na tisto, kar pravimo, da smo. Rek »mislim, torej sem« bi lahko spremenili v »kar mislim, to sem«. Glede na to, kakšne so naše misli, bodo tudi taka naša dejanja. Je v naših mislih kakšen vzorec, ki se riše skozi življenje? Da in vzorci, ki jih dobimo v zgodnjem otroštvu, tisti so najgloblji in najmočnejši. Vsak vzorec se da spremeniti, vendar je tiste iz najnežnejšega in najbolj občutljivega obdobja našega življenja v zgodnjem otroštvu najtežje spremeniti. Kako vplivati na vzorec naših vzorcev, kako ga spremeniti? Na tak način, da bomo obiskali nek tečaj, delavnico ali program za spreminjanje sebe in že kar postali drugačni, z novimi, spremenjenimi, drugačnimi vzorci, ne bo šlo. Začeti moramo postopoma, po korakih, saj je v človeku nešteto vzorcev in največje omejujočih, na žalost. Če teh ne bi bilo, potem bi živeli v popolnem svetu. Za spreminjanje naših zakoreninjenih vzorcev je potrebno včasih tudi več let. Drži pa, da kadar se hočemo spremeniti, takrat zagotovo vemo, da nas in kaj nas omejuje. To pa pomeni, da se zavedamo, da živimo. Pri tem se mnogokrat zgodi, da se spotaknemo, pademo, pa se spet poberemo in nadaljujemo hoteno pot. Dejansko tisti, ki se nikoli ne spotakne, ne pozna samega sebe, ampak le del svoje osebnosti. Naše delovanje temelji predvsem na razumskih sposobnostih, kijih tudi uporabljamo, medtem pa smo pozabili, da obstaja še intuicija in jo pogosto sploh ne zaznavamo več in jo tudi ne uporabljamo. Intuicija je močno prisotna pri ljudeh, ki živijo v in z naravo, kako pa naj si jo ponovno pridobimo in jo obudimo v sebi v urbanih okoljih? Možno in nujno potrebno jo je razvijati. Ko gre človek v samoto, takrat stopi v stik sam s seboj, se sooči s sabo, vendar to še ničesar ne spremeni, če svojih spoznanj ne prenese in v skladu z njimi ne zaživi v vsakdanjem življenju, v okolju, v katerem biva in dela. Pojdite na duhovne počitnice in če bo ob vrnitvi vaš pogled na svet prav tak, kot je bil preje, niste naredili nič. Sprememba na bolje v odnosih do sebe in do drugih bo šele znak, da ste napredovali in da ste na pravi poti in samo nadaljevati je potrebno v to smer. Največkrat sami težko zmoremo to pot. Kje lahko najdemo oporo? Resnično seje laže spopasti s svojimi omejitvami v skupinah, kjer je prisotno razumevanje med ljudmi. Prav zato sem se odločil za, sicer samostojni projekt - delavnico »POT K OSEBNI SVOBODI«, pod okriljem Društva Radost. Trenutno ni posebne aktivnosti v društvu in to bo tudi moj prispevek k oživitvi dejavnosti. Mnogo so mi pomenili in dali obiski v domu starostnikov in mladostnikov - dan ljubezni. Ljubezen, ljubezniv pristop k človeku odpira še tako trdno zaprta in zapečatena srca in duše. Ljudje so željni ljubezni in razumevanja. Kaj je namen vaše delavnice? Moja želja in namen je pripeljati ljudi do tega, da se bodo zavedeli, kaj jih omejuje, se soočili s strahovi, konkretizirali občutke krivde, se vprašali, zakaj niso dovolj dobri in kaj je potrebno storiti, da premagajo stres, da se njihovo življenje izboljša na vseh področjih. Prepričan sem, da bo kar večina bralcev štirikrat prikimala v pritrditev, da obstajajo tudi v njih omejitve, ki sem jih naštel in v tem primeru je delavnica »Pot k osebni svobodi« čisto prava zanje, saj jih bo oskrbela z enostavnimi, učinkovitimi in vedno uporabnimi orodji za osvobajanje od notranjih strahov, blokad in omejujočih prepričanj. Z njeno pomočjo se bodo naučili bolje izkoriščati življenjsko energijo, ki jo imajo na voljo. Po vsem tem je jasno, da je taka delavnica potrebna vsakomur od nas. Kako bo potekala? Res je potrebna za vsakogar, še posebej pa vsem, ki bi radi bolj učinkovito uporabljali svojo osebno življenjsko moč, dalje tistim, ki so službeno ali zasebno pod velikimi obremenitvami, takim, ki med delovnim časom veliko prihajajo v stik z različnimi ljudmi in vse, ki se v medosebnih odnosih čutijo pritisnjeni v podrejeni položaj. Predviden čas trajanja delavnice so štiri pedagoške ure intenzivnega dela, ko bom kot voditelj posredoval slušateljem vse znanje in praktične izkušnje s tega področja. Dobili bodo delovni zvezek posebej za to delavnico, ki ima trajno uporabno vrednost in nekaj pripomočkov za zapisovanje. Vem, da jih čaka tudi presenečenje!? No, ko to povem, ne bo več presenečenje, res pa je, da morajo interesenti vedeti, kaj jim je ponujeno za ceno 15.000,00 sit. To je navdihujoča pesniška zbirka, moja prva in do sedaj edina, z naslovom »Svetloba, ki ožarja« in prigrizek in pijača med odmori. Bi lahko nekaj besed namenila še temu, kako je zasnovana vsebinsko ta delavnica? Vsak človek se laže znajde pri težaškem delu, kakršno je kopanje po sebi, če ima vodnika, ki mu prikaže ozadje priučenih mehanizmov strahu, ki ga vklepajo v nepotrebne skrbi, občutke krivde, negotovost, dvome, samopomilovanje, samponiževanje in druga čustvena stanja - seveda negativna - ki spodjedajo njegovo življenjsko moč in ustvarjalnost ter negativno vplivajo tako nanj, kot tudi na vse, ki pridejo z njim v stik. Pomembni so ŠTIRJE DOGOVORI, kijih sklene vsak sam s seboj. Izhajajo iz INTERVJU (0) zakladnice starodavnega znanja in vedenja posvečencev predkolumbovske Amerike in laže jih bo razumeti, ko jih bom predstavil, razložil in jih posredoval udeležencem. So potrebni štirje dogovori, in to s samim seboj, za pot k osebni svobodi? Taki štirje dogovori so eleganten način, kako priti do boljše učinkovitosti in večjega zadovoljstva na vseh področjih življenja in njihova praktična uporaba pozitivno vpliva na človekovo fizično, psihično, čustveno in duhovno substanco. Samo za pokušino- kateri dogovori s seboj so to? Štirje dogovori, vodniki k osebni svobodi, si sledijo takole: Blagodejno uporabljam besede! Izogibam se jemanju česarkoli osebno! Izogibam se vsakršnemu domnevanju! Vedno dam vse od sebe! Kakšen je končni cilj delavnice? Z resnim delom v času, ko bo obiskal delavnico, bo vsakomur dana možnost, da se pripravi, da stopi, v odnosu do sebe in soljudi, na pot sledenja pristnim vzgibom svoje lastne duše, najde notranji mir ter vzpostavi takšno zunanje okolje, ki bo podlaga za rast potencialov na vseh življenjskih ravneh. In kakšne metode podajanja znanja boste na delavnici uporabili? Vsekakor bo delavnica vsebovala predavanje in demonstracije. Analizirali bomo praktične primere in preštudirali igre vlog. Delali bomo v parih in individualno. Ni običajno, vendar, tokrat bomo prekršili vsa pravila časnikarska, kajti sodelavca, kakršnega imamo v Boštjanu Grošlju, nam zagotovo zavidajo tudi »ta bolš familje« slovenskih pisanih medijev. Zato, Boštjan, prosim, povejte, kako se je mogoče prijaviti na vašo delavnico POT K OSEBNI SVOBODI? Prijave sprejema Društvo Radost, Frankovo naselje 60, 4220 Škofja Loka, E-pošto (z zadevo: Prijava) pošljite na boskobosko@siol.net ali pokličite na GSM 031 373 826. Priporočam čimprejšnjo prijavo, ker je število mest v skupini omejeno, rok pa se izteče tri dni pred delavnico. Čisto odveč bi bilo še kaj hvaliti se, da sva z Boštjanom klepetala dve debeli uri, čeprav si sploh nisva neznanca, ampak vedno me preseneti njegova igriva resnost in optimizem in vera v dobro... Besedilo in slike: MaH DRUŠTVENO i--------- “ZAGORSKO PLANINSKO DRUŠTVO GRE NAPREJ!” To geslo je ob planinskem slavju na Zasavski Sveti gori poudaril predsednik Planinskega društva (PD) Zagorje Ferdinand Drnovšek v govoru ob 60. rojstnem dnevu organizacije, ki povezuje planinke in planince zagorske občine. V nedeljo 3. septembra je tudi vreme poskrbelo, da so ljubitelji planin iz Zasavja, Posavja in drugih delov Slovenije prišli na svoj račun. Poleg praznika zagorskega PD so se spomnili še 50-letnice Zasavske planinske poti (ZPP), najbolj obiskane tovrstne poti v Sloveniji, vse skupaj pa zaokrožili kot Dan zasavskih planincev. Dogodek je popestril uvodni kulturni program, v katerem so se predstavili pevci Loškega glasu, pevke Vokalne skupine Iris in harmonikar Jernej Pikelj. Predstavili so del repertoarja zlasti planinsko obarvanih narodnih in ponarodelih pesmi. Predsednik PD Zagorje je nato v slavnostnem govoru orisal zgodovino društva in se zahvalil vsem, ki tako ali drugače omogočajo njegovo delovanje. Zagnani članice in člani skrbijo za vzdrževanje planinskih poti, prijazna planinska domova in delo z mladimi, k čemur dodatno prispeva sodelovanje z JI Im m*aiy Planinski praznikje privabil ljudi od Ljubljane do Maribora. osnovnimi šolami in udeležba na mladinskih taborih. Poleg članstva so se zagotavljanju pogojev za nemoteno delo društva v prvi vrsti zavezali njegovi finančni podporniki. To so predvsem Občina Zagorje ter podjetja Eti (pokrovitelj planinskega doma na Zasavski Sveti gori), Svea (pokrovitelj planinskega doma na Čemšeniški planini) in Piramida. Ob slednjih so bili priznanj deležna tudi vsa PD, ki sestavljajo Meddruštveni odbor (MDO) Zasavje, osnovne šole zagorske občine in mentorice njihovih planinskih krožkov, zaslužni funkcionarji PD Zagorje Alojz Sajovic (dolgoletni tajnik), Egon Urbanija (dolgoletni član upravnega odbora), Andrej Klembas (gospodar društva) in Miro Zupančič. Spomnili so se pevskega zbora Loški glas, Staneta Ocepka (projektanta nove podobe gostinske sobe na Zasavski Sveti gori) in predsednika MDO Zasavje Boruta Vukoviča. Taje v govoru pohvalil zagorsko PD kot eno najbolj aktivnih v okviru MDO Zasavje. Dejal je, da vzorno sodelovanje zaznamuje ne le delo, ampak tudi iskreno planinsko prijateljstvo. V znak želje in prepričanja, da se bo takšen odnos nadaljeval tudi v prihodnje, je predsedniku PD Zagorje podaril spominsko darilo. Nato je prešel na 50-letnico ZPP, ki jo je lani prehodilo 9400 ljudi. Okroglo praznovanje je spomin na leto, ko je nastala ideja zanjo. Dejansko pa je bila pot, kije takrat potekala od Kumrovca do Kuma, odprta 1. maja 1960. Odkar je Slovenija samostojna, Predsednik PD Zagorje Ferdinand Drnovšek z darilom, ki ga je društvu ob jubileju izročil predsednik MDO Zasavje Borut Vukovič se ZPP pričenja na Bizeljskem. Ob njenem 50. jubileju so bila prvič podeljena priznanja tistim, ki so ZPP prehodili vsaj 20-krat. Rekorder med njimi je Viktor Čebela, ki mu je to uspelo 61-krat. Priznanja so dobili tudi najbolj vneti pohodniki v okviru planinskega projekta Križem kražem po Zasavskem hribovju, Viktor Čebela iz Litije (drugi z leve) je največkrat doslej prehodil Zasa vsko planinsko pot. ki obsega obisk več kot 40 vrhov na tem območju. Gospodar planinskega doma na Zasavski Sveti gori Slavko Grošelj pa je bil odlikovan s Častnim znakom Planinske zveze Slovenije. Ob koncu uradnega dela je PD Zagorje čestital še zagorski župan Matjaž Švagan in obljubil, da mu bo Občina še naprej stala ob strani. Celodnevno druženje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem ob zvokih ansambla Evergreen. Tako je bilo dovolj priložnosti za utrjevanje planinskih prijateljskih vezi in ustvarjanje novih. To ni bilo težko, saj je bilo od prisotnih slišati, da v hribih ob srečanju “nihče ne pogleda v tla, kot se pogosto dogaja v dolini”. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj DRUŠTVENO^ Q) Čemšeniško Turistično društvo predstavljajo ljudje, ki želijo ohranjati kulturno, etnografsko in naravno dediščino Čemšenika in okolice. Pohodništvo ni le najbolj množična rekreacija. To je način druženja enako mislečih ljudi, ki se zavedajo sebe in narave ter želijo živeti zdravo in polno življenje. In takšni so se pred-preteklo soboto zbrali v zagorskem E ur oparku z namenom, da uživajo in polno zadihajo na pohodu vCemšenik. V prelepi naravi in prijetni družbi so se sprostili in, nekateri prvič, doživeli prijetno gostoljubno čemšeniško okolje. Na počivališčih in kontrolnih točkah ob poti, na ne preveč zahtevnem, pohodu, so se lahko okrepčali in kot bi mignil, so bili na cilju. Na Klančišah in v Zaloki so se prav posebno potrudili. Vsi aktivni člani društva so se zares trudili, da so storili vse, da je bilo pohodnikom bivanje v kraju prijetno in kar se le da kratkočasno. Ob poskočnih vižah harmonike so se veselo zavrteli, saj za ples nikoli ne zmanjka moči, pravzaprav so se na pohodu ra vno pr a v ogreli... Naslednje leto se, ljubitelji pohodov po prelepih čemšeniških poteh in v družbi Zasavca, spet vidimo in ker smo letos izbrali naj-lepši, naj-originalnejši in naj-čemšeniški šopek in gobice naj-lepše, največ in naj-enkratno uporabne, si bomo za naslednji pohod spet kaj izvirnega izmislili. NA VESELO SNIDENJE, OB LETU OSOREJ. Besedilo in slike: St.R. 201 DRUŠTVENO +■ BRATEC ŽE DIRKO PRED KONCEM PRVENSTVA DRŽAVNI PRVAK! 26. in 27. avgusta je v Trbovljah potekala peta gorsko-hitrostna dirka državnega prvenstva, ki je štela tudi za točkovanje hrvaškega prvenstva ter FIA centralno-evropske cone. Organizatorji iz AK Zasavje so tako po junijskem rallyu uspeli v Trbovlje privabiti tudi atraktivne formule in najboljše v gorsko-hitrostnem prvenstvu. Zmagovalec dirke v generalni razvrstivi je postal Igor Dekleva. Voznik domačega kluba, mladi Luka Bravec je sicer na vseh treh treningih in prvih dveh dirkah zaostajal za soimenjakom Kropivškom, vendarle pa so mu izkušnje v zadnji, mokri dirki pomagale, da je z daleč najboljšo vožnjo premagal konkurenta in s tem dirko pred koncem prvenstva osvojil državni naslov v najmanjši kategoriji Seicentov. Sobotne treninge in tri nedeljske dirke je spremljalo veliko število gledalcev, predvsem je bila obiskana najbolj atraktivna točka pred ciljno črto na Katarini, ki je “postregla" z atraktivnim drsenjem skozi zavoje. Po centru Trbovelj smo dva dni videvali le dirkalne avtomobile, kar je povsem predrugačilo, na nek način celo umirilo Trbovlje. Sprehod po servisni coni je bil tako v sončnem vremenu prava paša za oči. Tako kot mladi Bravec v Diviziji I, letošnje leto v svojem razredu kraljuje Igor Dekleva s svojo prepoznavno rumeno Alfo. Enes Draganovič kot največji konkurent je sicer celo sezono blizu, a vendar se dirke vedno znova letos sestavljajo v prid Deklevi. Največ pogledov so seveda pritegnile formule, med katerimi je izstopala mlada, 25-letna Italijanka, Gabriella Pedroni, ki ji je bilo v naših krajih zelo všeč. Precej bolj zaskrbljeno je dirko v mokrem zaključil naš adut Stankovič. AK Zasavje je imel poleg letos skoraj nepremagljivega Bravca v ognju še dve železi: Primož Kostajnšek dirke zaradi okvare svojega Opla ni končal, Daniel Kaliope z Vugom pa je v svojem razredu zasedel 10. Mesto. OGLAS 0 Oškodovancem smo na razpolago 24 ur na dan na brezplačni številki 080 13 14. Obisk pravnega strokovnjaka tudi na vašem domu. Ste doživeli nezgodo v prometu ali na delovnem mestu? Za primerno odškodnino poskrbi Poravnava, d.o.o., se sliši iz reklame na radiu. Agresivno reklamo, ki sili v ušesa in nas spomni na čedalje bližjo Ameriko, kjer je mogoče tožiti za skoraj vse in dobiti veliko denarja, je težko preslišati. V dobrih štirih letih je Poravnava, d.o.o., zrasla v uspešno podjetje in v svoji branži skorajda opravila s konkurenco. mag. Nenad Oukič, MBA Rok Snežič, univ. dipl. pravnik Ključ do uspeha je v strokovnosti dela, ažurnosti in želji imeti zadovoljne stranke. Poslanstvo podjetja Poravnava, d.o.o., je tudi ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah v kateri koli nezgodi. Poravnava seznanja ljudi z dejstvom, da jim za nesrečo, ki jim povzroči telesne in duševne bolečine, pripada denarna odškodnina. Pri prometnih nezgodah je ogromno ljudi prepričanih, da njihove poškodbe niso zadostne za vložitev odškodninskega zahtevka na zavarovalnico, strokovnjaki podjetja Poravnava, d.o.o., pa jih marsikdaj prepričajo o nasprotnem - že majhna poškodba namreč lahko prinese velike nevšečnosti v nadaljnjem življenju. Namen podjetja Poravnava, d.o.o., je omogočiti vsem strankam enake pogoje za pridobitev primerne in pravične odškodnine. Vizija podjetja je, da tudi v prihodnosti deluje kot najuspešnejše odškodninsko podjetje. Zdaj se ponaša s 95 odstotki uspešno rešenih odškodninskih zahtevkov. Hkrati vizija podjetja temelji na dobri obveščenosti oškodovancev o pravicah, ki jim jih dajejo slovenski pravni predpisi pri uveljavljanju odškodnin. Poudariti je treba, da se podjetje Poravnava, d.o.o., ukvarja izključno z zunajsodnimi poravnavami, kar pomeni, da se pravniki podjetja neusmiljeno pogajajo z zavarovalnicami, dokler ne dosežejo maksimalne in dokončne ponudbe. Zunajsodno reševanje sporov je za stranko veliko ugodnejše in manj boleče kakor sodni spor. Pri zunajsodnih poravnavah so stroški manjši, znašajo le 10 odstotkov iztržene odškodnine, postopek traja od dva do tri mesece, odškodnine pa so vedno bolj primerljive s tistimi, ki jih določi sodišče v sodnem postopku. Podjetje Poravnava, d.o.o., zastopa in uspešno izpelje postopek izplačila odškodnine za okrog 4000 oškodovancev po vsej državi na leto. Če podjetju ne uspe izterjati odškodnine, stroške postopka krije samo, v nobenem primeru pa ne oškodovanec. Podjetje je lani vpeljalo novo storitev, obisk pravnega svetovalca na domu. Tudi ta storitev je za oškodovance brezplačna do izplačila odškodnine. Najdete nas v 16 večjih mestih v Sloveniji: Trbovlje (Trg revolucije 29a, Trbovlje, V centru pri rondoju, nasproti banke Zasavje, 041-645-874) Postojna, Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša - Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center), Krško, C.K.Ž. 135 c (Job center), Murska Sobota, Nova Gorica, Velenje (Efenkova 61, Dom učencev), Črnomelj, Kočevje, Slovenj Gradec in Trbovlje. POR^\/NAVA www.poravnava.si Pokličite brezplačno: 080 13 14 j 50 LET BANKE ZASAVJE V navadi je, da se okrogli jubileji proslavijo, kot se spodobi. Ko se želimo spomniti na prehojeno pot, ugotovimo, da je bilo marsikaj narejenega, da smo uspeli narediti tudi tisto, česar smo se na tihem bali ... Enako lahko trdimo tudi za našo regijsko banko, ki že pol stoletja kljubuje v slovenskem prostoru in se lahko pohvali, da se je kljub močni konkurenci obdržala v bančnem prostoru. Naj se najprej na kratko sprehodimo po njeni zgodovini. SHEMA RAZVOJA BANKE ZASAVJE d.d. Komunalna banka Trbovlje 103.1956 Ljub|anska banka Ljublana podružnica Trbovlje 1.1.1970 Okrajna komunalna banka Ljublana Podružnica Trbovlje 1.1.1959 Ljub|anska banka Temeljna banka Zasavje 1.1.1978 Občinska komunalna banka Trbovlje 1.12.1960 Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje 1.1.1990 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana - podružnica Trbovlje 1.1.1966 Banka Zasavje d.d., bančna skupina NLB 166.1997 O petdesetletni prehojeni poti Banke Zasavje d. d. Trbovlje smo se pogovarjali s predsednikom uprave banke, Zdenkom Fritzem. Kreditna banka za okraj Trbovlje je bila ustanovljena 10. septembra 1956 s sedežem v Hrastniku. Ali je to začetek denarništva v Zasavju? Na srečo ne. Odkrili so, da prvi začetki denarništva segajo že v 1. stoletje, ko so Kelti pustili tu svoje prve kovance. Med prvo in drugo svetovno vojno so bili v naših krajih zelo razviti denarni zavodi. Kljub temu za začetek bančništva v Zasavju uradno štejemo ustanovitev Kreditne banke kot prve povsem zasavske bančne ustanove. Kako je bila ustanovljena Komunalna banka? Na podlagi Zakona o okrajnih ljudskih odborih je Okrajni ljudski odbor Trbovlje 15. 8. 1956 sprejel Odločbo o ustanovitvi ► •HOV* MOtlODi kOMVMAUH Komunalne banke za okraj Trbovlje. Banka je opravljala posle, kot jih je opredeljevala Uredba o bankah in hranilnicah. Datum pričetka poslovanja je določila Narodna banka. Banka je poslovala v Zasavju, Brežicah in Krškem s 14 zaposlenimi. Pod kakšnimi tehničnimi pogoji so delali, se vidi iz sklepa Narodne banke za ustanovitev podružnice Zagorje, kjer je bilo zapisano: » V ostalem sporočamo sledeče: Prostori povsem odgovarjajo svojemu namenu, prav tako inventar. V slučaju, da se ustanovi komunalno banko pa je nujno, da ostanejo vsi trije računski in trije pisalni stroji v bodoči komunalni banki, ker bi poslovanje sicer bilo v zastoju.« Iz navedenega citata je razvidno, na kakšnem nivoju razvoja je bilo v tistem času bančništvo v takratni Jugoslaviji. Vsa obdobja v bančništvu imajo svoje zanimivosti in značilnosti. Za katero menite, da je posebej zanimivo z vidika banke in regije? Po začetnem delu, predvsem v šestdesetih letih, ugotavljamo, da so bile banke podaljšek državnih institucij. Največje vsebinske spremembe so bile narejene na podlagi ustavnih amandmajev. Takrat seje Ljubljanska banka, s katero smo ves čas povezani, na novo ustanovila. Prvič se je pojavil v banki lastniški kapital, spremenila seje vsebina poslovanja bank. Za obdobje med leti 1971 do 1975 je značilno, da so se začela intenzivno zbirati sredstva občanov na hranilnih vlogah. Takrat so pričeli usmerjati izplačila osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Čeprav so vloge hitro rasle, sredstva niso presegla 15 % virov sredstev banke, zato so bila ta sredstva v potencialu banke relativno zanemarljiva. Svoj pomen so pridobivala v kasnejših obdobjih, ko so dosegala višjo raven. Kako bi opredelili takratno ekonomsko situacijo v Zasavju? V začetku 70. let je prišlo do gospodarske krize v vseh treh zasavskih občinah. Razreševali so jo z modernizacijo podjetij, ki so jo v večini primerov 80 % financirali z bančnimi krediti. Posledice takšnega načina financiranja so se pokazale v poznejših obdobjih. V tistem času je bil zgrajen Siporex v Zagorju, velike naložbe so bile realizirane v Steklarni Hrastnik, SVEA Zagorje, Tovarni elektroporcelana na Izlakah, zgradili so Hotel Rudar v Trbovljah Banka je v tem času zgradila novo, sodobno stavbo na Trgu revolucije v Trbovljah in kupila ustrezne prostore v Hrastniku in Zagorju. Vsekakor je bilo to obdobje hitre širitve, na bančnem področju pa so čedalje pomembnejša postajala sredstva občanov. Nekaterim političnim funkcionarjem ni bilo po volji, da bi Zasavje imelo svojo banko. Kakšen je bil njen statusni položaj v 80. letih ? Najbolj je bilo zanimivo obdobje med 1975 in 1980 zaradi takratnih političnih sprememb. V Zasavju so se borili za samostojno banko, kar drugim ni bilo všeč, pa to ne zaradi samega Zasavja, ampak so bili na splošno pristaši centralizacije, pa tudi v Zasavju niso videli dovolj razvojnih in kadrovskih potencialov. Edvard Kardelj je bil izjema, saj je podpiral samostojno iniciativo regij. Ob veliki enotni podpori zasavskega gospodarstva je bila leta 1977 ustanovljena Temeljna banka Zasavje Trbovlje, kije do danes ohranila svojo pravno samostojnost. Upravičenost teh odločitev seje potrdila v naslednjih letih. Ali to pomeni, da je bilo obdobje Temeljne banke za banko lahko? Zal ne. V začetku 80. let so se v Zasavju pojavile težave pri poslovanju predvsem največjih podjetij, do katerih je prišlo iz različnih razlogov. Najhujša je bila kriza v Trbovljah, kjer so propadli nosilci razvoja, kot npr. STT, ISKRA, IBT.... težave so bile v energetiki, posledično so začela propadati trgovska in gostinska podjetja. S pogumnim in velikim sodelovanjem banke so se težave omilile, v nekaterih podjetjih (Steklarni, SVEA, TKI Hrastnik, Sijaj...) celo v celoti uspele rešiti. Za vse je bilo to izjemno težko obdobje. REPORTAŽA @) Na kakšnih podlagah in na kakšen način ste se odločali za sanacije, saj je bilo za to obdobje za banke značilen dokaj trd pristop do podjetij, ki so se znašla v težavah ? Morda je to izhajalo iz dejstva, da sem sam prišel v banko z 10-letnimi zahtevnimi izkušnjami v gospodarstvu in celotno vodstveno ekipo banke skušal usmerjati v podjetniško razmišljanje, ne le togo birokratsko bančniško iz učbenikov. Seveda je bila pri tem upoštevana stroka. Vsekakor sem vesel, da smo imeli zelo malo napačnih pomembnih odločitev. Prej ste že omenili začetke poslovanja z občani. Kakšen pomen in razvoj je imelo poslovanje v zadnjem desetletju 20. stoletja? Poslovanje z občani je bilo vse pomembneje. Temu sta bila prilagojena tako poslovna politika kot tehnološki razvoj banke. Takrat je naša banka med prvimi v Sloveniji uvedla bankomate. V nekem obdobju je imela instaliranih kar 30 % od vseh bankomatov v državi (..smeh op.a.), to je v praksi pomenilo, da smo imeli 3 od 10. Danes jih imamo npr. 19, pa še skoraj vsaka druga krajevna skupnost bi ga še rada imela. Z bankomati sem se sam osebno prvič srečal na trimesečnem strokovnem usposabljanju v Londonu leta 1987 in takoj ocenil, daje v njih in plačilnih karticah prihodnost. Katera obdobja so se Vam zdela najtežja pri poslovanju z občani? Vsekakor je bilo to v letih 1990 in 1991, ko je nastajala samostojna država Slovenija. Težko je bilo obdobje, ko smo zaradi pomanjkanja deviz omejevali izplačilo deviznih vlog in takrat, ko smo morali zamrzniti devizne vloge naših varčevalcev. Ne glede na to, da krivda za to ni nastala v sami banki, smo nosili vso težo posledic bančniki. Zares je težko, ko ljudje ne morejo dvigniti lastnih prihrankov. Prihajalo je do mučnih dogodkov, osebnih diskreditacij in celo groženj. Zanimivo pri tem je, da je imela Banka Zasavje zamrznjene devizne hranilne vloge najkrajši čas. Takratna pravilna poslovna politika seje banki obrestovala kasneje, saj so komitenti ohranili zaupanje vanjo. S 1. januarjem 1990 je banka postala delniška družba. Vemo, da so banke takrat imele veliko rizičnih terjatev. V začetku leta 1990 je postala Banka Zasavje delniška družba z znanimi delničarji. Med njimi so bila vsa največja zasavska podjetja, občine, v manjši meri tudi posamezniki, kar je bilo takrat še kar posebnost. Zato menimo, da je bila že takrat banka, v nasprotju z državnimi bankami, privatizirana. To je bil pričetek uvajanja realne ekonomije v Sloveniji, ki je bila še najbolj radikalna na monetarnem področju. Žiro račun je imel absolutno prioriteto pred številkami na papirju. To je postavilo firme in banko v nov položaj, kar je pomenilo iz lastne varnosti tudi ustrezno sanacijo slabših naložb banke. Banki je uspelo svoje težave rešiti z lastnimi ukrepi. Pri tem je treba priznati, da soji bili v podporo tudi sanacijski ukrepi države in občin, ki so z izdajo obveznic omilili težave v podjetjih. S tem se je banka izognila potrebi državne intervencije, kot sta bili izvedeni v Ljubljanski in Mariborski banki. © REPORTAŽA_____________________ Uvedba samostojne države je vplivala tudi na spremembe v bankah. Res, prvič smo se srečali z instrumenti realne ekonomske politike. Poleg uvedbe lastne valute, tolarja, so se zaostrili monetarni pogoji, kar je vplivalo na obvladovanje likvidnosti vseh subjektov. Uvedena je bila revalorizacija kot pomemben element finančne politike, določena realna vrednost deviz, sprejet stanovanjski zakon ... Menjava dinarjev v tolarje je bila opravljena v treh dneh. Takrat je naša banka zamenjala kar 67 milijonov dinarjev, kar naj bi bilo količinsko več, kot pričakujemo pri menjavi tolarjev v evre. Takšna radikalna sprememba je prinesla vrsto pasti, nevarnosti, po drugi strani pa tudi priložnosti. Mi smo se v tem »džumbusu« kar dobro znašli. V prvi polovici 90. je namreč propadlo kar nekaj slovenskih bank. Z vidika Banke Zasavje je bilo to obdobje najtežje, a bila nam je dobra izkušnja za prihodnja leta, saj se je marsikatera druga banka zaradi pomanjkanja izkušenj težje znašla. Banka je doživela še kakšen pomemben mejnik. S praktičnega in vsebinskega vidika predstavlja to leto 1997, ko je bila oblikovana bančna skupina Nove Ljubljanske banke. S tem je bila trasirana dolgoročna strategija, ki omogoča poslovanje z vsemi subjekti na enaki podlagi, kot velja pri razvitih bankah v svetu. Tako je bila dana možnost komitentom, da se odločijo, kako sodelovati z banko, kot narekujejo njihove dejanske potrebe. Vemo, da se lastniška struktura v delniških družbah spreminja. Pri Banki Zasavje je prišlo do nekaj bistvenih sprememb. Ocenjujem, da so se lastniki, ki so prodajali bančne delnice pod realno ceno, neustrezno odločali. Temu bi na Zahodu rekli, da so razprodajali družinsko srebrnino. Menim, daje šlo v tistem obdobju za napačno pojmovanje lastnine, predvsem napačne ocene o vrednosti. Prodaja je posledično privedla do položaja, ko Zasavje praktično nima več legitimne pravice odločati o bodoči usodi banke na najpomembnejših področjih. Kako je bilo v celotnem obdobju s konkurenco, saj je še danes pogosto slišati, da je banka Zasavje absolutni monopolist v regiji ? To je zanimivo vprašanje. Takšne ocene tudi sam večkrat slišim, kot da bomo zdaj pa videli, ko pride Bank Austria Creditanstalt v Trbovlje. Dejstvo je, daje Zasavje verjetno res prepleteno z najmanjšo mrežo fizičnih enot bank v Sloveniji. Nismo pa edini, saj ima že danes enote v Zasavju vsaj 6 bank. Da ni več enot, je enostaven razlog. Ko je bila regija v kritični situaciji, so seje vsi bali in malo katero takšno podjetje je uspelo dobiti kredit drugje, ugotovili so tudi, da finančni potenciali regije ne upravičujejo naložb. V kasnejšem obdobju, še posebno po letu 2000, so se elektronske oblike poslovanja, tako na področju podjetništva kot prebivalstva, razvile do te mere, da enostavno ni več potrebe za izgradnjo drage mreže enot. Danes aktivno deluje v Zasavju vsaj 14 bank. Zaradi preteklih uslug oz. minulega dela imate prav gotovo prednost pred njimi pri zasavskih komitentih? V pogojih kreditiranja in deponiranja prav nobenih. Posel pač dobimo v primeru najugodnejše ponudbe. Finančni trg tudi v Zasavju deluje brez milosti. Banke pogosto širijo trg z dampinškimi pogoji, če pa upoštevamo, da so imele banke v tuji lasti zadnja leta veliko prednost pridobivanja cenejših deviznih virov, po drugi strani pa so jim matične hiše nekaj let celo tolerirale izgubo v poslovanju kot priznan vložek v trg, lahko razumete, da so pogoji zahtevni. Mi smo jih reševali z aktivnim angažiranjem na širšem slovenskem prostoru, kjer dosegamo celo boljše pogoje kot doma, smo na nek način celo bolj cenjeni kot strokovna, odzivna in fleksibilna banka. Za dobro delo so potrebna znanja in dobra tehnološka podpora. Naši delavci se nenehno izobražujejo, ne samo strokovno, tudi širše, da so kos svojemu delu. V ta namen obiskujejo interno in eksterno izobraževanje. Poslovanje je danes podprto s sodobno računalniško podporo, ki je dobro zaščitena. Z njeno pomočjo so lahko danes naši komitenti z NLB Klikom, NLB Proklikom in NLB Mobo povezani z banko 24 ur. Vse več uvajamo nove tržne poti in našim komitentom ni treba vsakič do bančnega okenca. Že dve leti smo komitentom dosegljivi tudi na naši brezplačni modri številki 080 26 30. Od 8. do 15. ure lahko komitenti vzpostavijo stik z delavcem banke za podrobnejše informacije, v ostalih urah dneva je vključen odzivnik, da sporoča najpomembnejše informacije s posameznih področij bančnega poslovanja. Banka ni samo pomemben poslovni partner. V zasavskem okolju se večkrat pridružite humanitarnim akcijam, donirate sredstva za šolstvo, ste sponzor društvom, klubom ... V banki vemo, da so pomembne povezave z okoljem, v katerem delamo. Prošnjam skušamo ustreči, zato sodelujemo kot donatorji in sponzorji na področju kulture in športa, dajemo prispevke zdravstvu, humanitarnim organizacijam in drugim. Čisto za orientacijo lahko povem, da letno za te namene porabimo približno 25 milijonov tolarjev za približno 250 društev, organizacij in podobno. Na žalost vedno ne moremo vsem ustreči, saj imamo tudi pri nas omejena sredstva za te namene, enako kot drugi subjekti. Število vlog bi skoraj morali šteti v tisočih. Banko je pred vami vodilo pet direktorjev, med njimi tudi sedanji predsednik države, dr. Janez Drnovšek. To tudi pomeni neko stabilnost vodenja. Vi vodite banko že osemnajsto leto. Kako to, da niste sledili sošolcu? Res je banko vodilo relativno malo direktorjev. Prej so bile to predvsem funkcije in so ljudje rotirali. Prav dr. Drnovšek je bil eden prvih bančnih strokovnjakov pri nas in je tudi prvi utrdil dokaj močan status majhne banke v slovenskem bančništvu. Ne morem reči, da že od začetnega obdobja nisem imel vrste ponudb za dokaj pomembne funkcije in tudi druga mesta v Ljubljani. A mene to okolje enostavno privlači, kljub problemom se dobro počutim v njem in rad opravljam to delo. Predvsem želim čutiti utrip in videti direktne učinke dela. Kot večkrat pravim, štejejo le goli. Da delo ne postane rutinsko, dokaj dobro skrbi država. Toliko spremembam in preobratom ne bi bila v stanju slediti nobena tuja država, kaj šele banka. Tudi zato me za prihodnost banke ne skrbi. Tudi v prihodnje si vsi zaposleni želimo še naprej dobrega poslovnega sodelovanja z našimi komitenti. Trudili se bomo, da bo sodelovanje čim bolj korektno in v obojestransko zadovoljstvo. Vsaka okrogla obletnica se praznuje. Ni naš namen, da bi pripravili veliko praznovanje. Želimo jo proslaviti skupaj z našimi komitenti. Ob tej priložnosti smo jim v septembru in oktobru pripravili posebne atraktivne ponudbe. V tem obdobju se bo še bolj kot ponavadi res splačalo obiskati enote banke. Posebno priznanje bomo izkazali našim bančnim delavcem, ki so, nedvomno, ves čas dajali svoj pečat delu in razvoju banke. Naš letošnji poslovni cilj je, da bi bili tudi po rezultatu najuspešnejša poslovna banka v Sloveniji. S tem bi radi dokazali, kaj Zasavci zmoremo, pa naj bo to v rudniku, lesni industriji, kemični industriji ali v banki. Želeli bi pokazati, daje na koncu jame vedno luč, da so potrebni le samozavest, delavnost, stroka in predvsem medsebojno zaupanje, in vse kaže, da nam bo to uspelo. Zasavje ima res najmanjšo med slovenskimi bankami, saj dosega njena bilančna vsota približno 2 % bilančne vsote vseh slovenskih bank. Ker poslujejo pretežno v lokalnem okviru, kjer poznajo potrebe in zmožnosti svojih komitentov, so včasih tudi tarča kritike. V petdesetih letih poslovanja so pomagali razrešiti že marsikakšno finančno zagato posameznika ali podjetja. Včasih so deležni upravičenih in še večkrat neupravičenih kritik svojega poslovanja, največkrat tistih, ki ne poznajo veljavne zakonodaje in bančnih pravil. V imenu uredništva Zasavca in vseh njegovih zvestih bralcev banki Zasavje tudi v prihodnje želimo uspešno poslovanje, ki mu bomo v časopisu z veseljem sledili. Pogovarjala seje: Irena Vozelj Slike: Irena Vozelj in MaH URAH IokOLI sl(MeNIJE NIKOLI V ŽIVLJENJU, NA KAKRŠNEM KOLI POTOVANJU, NE DOŽIVLJAMO TOLIKO ŽALOSTI IN TOLIKO RADOSTI, KOT TAKRAT, KO SE ODPRAVIMO NA POT V NAJBOLJŠI MOŽNI DRUŽBI- SAMI S SEBOJ JOCO ZDAJ ŽE KRIŽARI PO SAMOTNIH STEZAH SPOZNANJ IN... PRANAGON OŽIVI Jože Ovnik: tretjič! Malo pred Bovcem zapeljem iz začrtane poti do reke in se slečem. Gol zaplavam. Pranagon oživi in DNK zavre. Nebeško. Mir okoli mene. Slišim postrvi, kako se čudijo temu norcu. A meni je vseeno. Užitek je popoln. Nazaj, nazaj, v planinski raj...Zakurim ogenj, samo toliko, da se ogrejem. Ob tem postanem lačen. Ideja. Pasja radost. Še bolje. Pečena pasja radost. To! Pivo privežem na vrvico in ga spustimvreko, samo toliko, da pridobi na pravi temperaturi. Opazim, malo nižje doli v meglici stoji sredi prodov smaragdne lepotice ribič. Muhari. Klobaso nataknem na odrezano šibo in jo počasi vrtim. Muke. Preden je bila pečena sem bil že sit...Zadovoljno popijem pivo, podrem kupček in se nasmehnem otročjemu početju. Oče treh otrok, pa takole obnašanje, lepo prosim..., a tega ni v turističnih prospektih in šene da kupiti z nobenim denarjem. Pospravim za sabo. Tu na Bovškem je vse ali veliko ali visoko ali globoko. Boka, Kanin, kanjon Koritnice. Trdnjava Kluže. Ali veliko je tudi srce domačinov!, ki ga je treba enostavno doživeti. Kaj je to: izvira na polici sredi strmih skalnih sten, njegove vode pa silijo na površje med velikanskimipodomimi bloki, se prelivajopreko živoskalnih pragov v številnih brzicah, nato pa v silovitem enem skoku čez 18 metrsko polico bučno zgrmi 106 metrov globoko približno 100m3 vode/sek. Če prištejem pa še 38 m visoko slapišče, v katerega pada »uradni« del slapa, dobimo najvišji slap v Sloveniji, višine 144 m. Najmogočnejši je ravno junija, ko se na Kaninu najbolj topi sneg, in seveda ob močnejših nalivih. V Evropi jih ni prav veliko, ki bi se kosali z njim?* Tolmin, spet kmečki punti. Tlaka, desetina. Nam vzamejo pol plače, pa smo veseli, da nam jo pustijo pol za en teden...in se zaobljubim, da o politiki ne bom več razmišljal...zarečenega kruha pa se največ poje...Muzej, kamor pogledaš orožje in spet orožje. Človeku je takoj jasno, kaj in zakaj je Ernesta Hemingwaya spodbudilo k pisanju romana ,,Komu zvoni,,. Vozimo po podnožju vojne škrbine, Krna. Monte Nero. Napaka! Italijani pač, buhpumagi. Koliko neizprane krvi je še pod mano? Kot bi bil v zraku še vedno jedki dim smodnika, kriki ranjenih in molitve umirajočih... Povečan promet. Prehitevajo me nemški, madžarski, italijanski, nizozemski kombiji, polno obloženi z raft-ing opremo. Nasmejani mladi obrazi. Čakam na slovenski kombi...upanje je umrlo zadnje...Kanal, skoki z mostu. Ustavimo se, samo toliko, da pogledam v prazno globino. Bi? - ne bi - bi?...ne! To ni zame, priznam, priznam...V Kanalu zaudarja po travi...Kliče nas cesta, in že spet se vozimo po rumeni črti. Nenavadno, opazim, da se nam še vedno nikamor ne mudi. Leno in z užitkom se do večera lagodno drajsamo** po Soški dolini ,,vse do,, Solkana. 0 Anhovem, kraju živih mrličev, tu ne bom pisal. Ne vem zakaj me tako močno spominja na Trbovlje...Slečen, srečen in zadovoljen se odpravim k počitku. Razmišljam, prežet od današnjih občutenj, na pol poti do spanca, kako je v bistvu Slovenija še (vedno) neodkrita Indija Kolomandija... * Slap Boka ** drajsati -am nedov. -ajoč, -aje; -an -ana; drajsanje (a) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti, drajsati se -am se (a) neknj. pog. z/s čim ~ z avtomobilom voziti se, tudi pohajkovati. Izpeljano iz korena priimka Karla Friedricha Draisa von Sauerbronna, 1785 -1851, izumitelja velocipeda, predhodnika današnjega kolesa. Sreda 6.6.2006 SOLKAN - ILIRSKA BISTRICA / 7.6.2006 / 160 km / 10 uro Solkanska noč je kar prehitro minila in že jo mahamo proti „terri teranno,, ali po domače - deželi terana. Solkan in Solkanski most. Opa, ne morem kar tako mimo večnega mladeniča! Nikakor. Most, zgrajen leta 1905, svetlega razpona glavnega loka, ki meri v dolžino celih 85m, višina loka nad gladino Soče pa je 55 m. Še en podatek: je most z največjim kamnitim lokom na železniških SPOTI ------h progah na svetu! Čezenj leta 1906zapelje prvi vlak po progi, ki je povezovala Dunaj s Srednjo Evropo in tržaško pristanišče. Z izgradnjo solkanskega mostu je bilo zaključeno večtisočletno obdobje gradnje velikih kamnitih mostov. Veliki betonski mostovi so namreč malo kasneje, leta 1910, že dosegli razpon 100 m. Solkanski most je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske mostovne šole in kot tak zadnji v generaciji velikih železniških mostov, ki so bili na prelomu 19. in 20. stoletja grajeni na železnicah vAvstro-Ogrski. Kdo si upa zamuditi obisk takega frajerja? Nova Gorica ni zanimiva, zamera gor ali dol, sam neon, kamor pogledaš. Kje so vsaj vrtnice? Pogled mi bega, vozimo vzporedno z mejo. Rožna dolina. Železniška proga. Osamosvajanje. Žive naj vsi narodi. Zapuščene carinarnice morbidno zijajo v prazno. Evropa brez mej...meje v glavi, meje okoli nas. Kje se začnejo meje, kje se končajo? Slovenci že 15 let praznujemo dan samostojnosti na platoju garažne hiše, kije v lasti švicarskega podjetja... vse do ene meje.. .za kaj smo se borili ali zakaj smo se borili, toje sedaj vprašanje? Zakaj je morala Slovenija prositi za vstop v EU, če je pa izšla iz druge svetovne vojne skupaj z zavezniškimi silami kot zmagovalka!? Neonske luči ob svitu madrugade utrujeno vabijo v igralne salone. Vsaka garaža je že s.p. igralni salon! Prazni užitki. V čem je tu zadovoljstvo?? Vsaki neumnosti je jasno, da se lahko vseli le v prazno glavo...škoda...Edino kar opazim, so galebi sredi parka. Galebi sredi parka?? No, dobro, videl sem jih tudi že sredi Ljubljane. Ti galebi verjetno živijo od morja smeti.. .Naredimo še en krog po glavni ulici. Glave velikih in pomembnih mož me s hladnimi kovinskimi pogledi spremljajo po celi dolžini ulice. Iztok Mlakar manjka. Bežimo iz mesta. Vrtnice bodo počakale na koga drugega... Nad vasjo Branik dominira čudovit, na Primorskem najstarejši grad Rihemberk, opazimo na vrhu hriba napis „TITO,,. Pravijo, da so na Primorskem „samo še,, trije taki. Škoda. Ko prikolesarimo v Štanjel je sonce še vedno nizko. V daljavi proti vzhodu me pozdravlja Nanos. Desno od njega Kobjeglava. Vonj po pršutu, teranu in Lipicancih je v zraku. In češnje. Nemogoče opojno rdeče češnje. Poželenje je silno, mizica pogrni se „a la carte,,, mimo. Dobro, nimam papirjev, Kdo jih pa ima? Ustavimo in prva veja, polna slastne rdečine, je napadena. Nikogar ni, ki bi nas motil pri zajtrku. Počutim se kot otrok, ki v strahu pričakuje, da ga zalotijo pri nečem prepovedanim. Kako že gre tista: strah je votel, znotraj ga pa nič ni, ali nekaj takega. Zato nadaljujem. Toda. Vsake stvari je enkrat konec - tudi luštne. In že se peljemo po glavni sežanski aorti, Partizanski ulici. Pred nami je Lipica, a nimamo sreče. Nikjer nikogar!? Pašniki in ograde samevajo. Imel sem srečo, Samo norec bi peljal da sem čisto gladek. ni mi bilo treba plačati parkirnine za kolo...TV reklame, z belo grivatimi v vetru svobodno topotajojčimi lepotci, so samo iluzija. Gorko razočaranje! Obkrožajo nas samo igralnice, casino, golf, igralnice, casino, golf... Me ne zanima. Pusto, vse preveč pusto za tako svet kraj v kraljestvu belih konjev...Bežim!! Pomislim, da bi obiskal Italijo? Meni ni treba dvakrat reči, zavijem iz smeri in že sem na carini v Evropo brez meja. Italijani ne komplicirajo...dosti. A naši zahtevajo dokument. Pokažem osebno, on pa: „0, Tu bolje, lej ga, lej ga, Trbovc nas je obiskal, mat kurba!,, Kislo se nasmejim, a nas poznajo res samo po tem, me presune...Srepo me skenira. Pokažem prtljažnik. Vztrajno išče. Bo poklical psa? A razumem, razumem - Kanal. Zavijemo nazaj na Peske in jo užgemo proti Kozini. Vroče je. Pričakovano nepričakovano naenkrat zagledamo morje. Buči, buči...Na piano privrejo spomini...pogled išče lokacijo italijanom tako željenega plinskega terminala. Groza, človeška, neumnost nima meje. Kako zelo mi godi, j ko se spustimo proti Črnemu kalu in g. j Čepkom! Viadukt je F fascinanten,eleganten...enostavno! lep. Ustavim in ga fotografiram. Ne morem iz I svoje kože in se ob fotografiranju sprašujem, kako? da projektant ni predvidel tudi možnost izgradnje železniške proge na viaduktu. Bi bilo to nemogoče izvesti. Ne verjamem! Prah na Luni se še ni polegel od zadnjega obiska človeka, ki že išče, odkriva in prodira globlje in globlje v vesolje. Ena železniška proga vgrajena v viadukt je pa problem? Marija Terezija se obrača v grobu.. .Asfalt je vroč. Od tu dalje ne uporabljam več zavor. Od tu dalje sem samo še zadovoljen kolesar z vetrom v laseh in mušicami v zobeh, ki se je pripeljal po kolesarskih obvoznicah v Koper. Dobri stari Koper. Capodistria. Gospodar Istre. Zakon. Obala. Obzoije. Bele ladje na morju... Sezujem se in namočim noge v slanost.. .aaaaa.. .kako paše.. .spomini na mladost, norost. Želja po videnju Sveta, me je komaj 17 letnega mulca pripeljala v Splošno plovbo. Puberteta in podivjani hormoni mladega žrebca naredijo, kar (lahko) človek obžaluje celo življenje. Menije hudo v toliko, ker danes, ko imam sam otroke vidim, kakšno bolečino sem nanesel očetu in materi. Ko sem se skujan vrnil, mi je ata po pogovoru dejal samo: „Dal sem ti plug, Joško, ti pa glej, kako boš z njim oral. ..„ Mije pa enkrat kasneje upravičeno prtisnu eno moško, se spomnim kaj se ne bi, z samo njemu lastnim komentarjem: „Dobil si jo, ker te imam rad.. .„ Toda takrat tega nisem razumel. Danes mi je jasno.. .Mama je stala za njim in si v firtuh brisala solze.. .Ko duša boli, bolj boli kot bi tekla rdeča kri. Zdaj to vem, ata... A vse tako zgleda, da mora vsak izmed nas po poti naših starih. Zakaj ne poslušamo nasvetov starejših? Zakaj se vedno ponavljajo iste napake, vedno iste kazni, ki nam jih nalaga Življenje? Nas mora Življenje res vsake toliko časa klofniti po glavi, da pademo na kolena, se pobrati in nadaljevati. Nekateri obupajo, a ne vsi... ...še se nadaljuje... Mali nogomet: ŠKOTI SPET NA PRESTOLU Šentlambert je bil od petka 25. do nedelje 27. avgusta najbolj nogometno obarvan kraj v Zasavju. Na sporedu je bil 4. veteranski in že 15. članski turnir v malem nogometu. V članski konkurenci je nastopilo šestindvajset, v veteranski pa sedem moštev. Med veterani se je prve zmage veselila domača ekipa, ki je prevzela primat doslej nepremagljivemu zagorskemu Eduppsu, kije osvojil vse dosedanje šentlambertske turnirje. V finalu je bil Šentlambert zanesljivo boljši. V tekmi za 3. mesto so bili kisovški Škoti boljši od Čolnišč. V članski konkurenci pa so Škoti po lanskem premoru znova zmagali. V finalu so bili prepričljivo boljši od domače ekipe Šentlambert/Gamsi, kije pregorela v želji po kisovškem skalpu, vendar v splošnem prijetno presenetila. S svojimi igrami je Škoti iz Kisovca so znova osvojili Šentlambert potrdila, da bo konkurenčna v 1. zagorski medobčinski ligi, kamor se je letos uvrstila po blesteči sezoni v 2. ligi. Na tretjo stopničko so stopili igralci hrastniškega Juventusa, ki so v malem finalu ugnali trboveljsko moštvo Picerija Kukuca. Najboljši strelec turnirja je bil Rok Lamovšek (Picerija Kukuca), za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Renato Mrežar (Škoti). Tridnevni turnirje bil velik zalogaj za prizadevne organizatorje, vendar so bili kos izzivu. Pomagali so jim tudi številni donatorji, tako daje bilo v članski konkurenci nagrad deležnih osem ekip, kar Utrinek s članske finalne tekme seje zgodilo prvič doslej. Poleg glavnega pokrovitelja, Občine Zagorje, je k organizacijski zmagi prispevalo še 25 donatorjev. Piko na i je postavilo razmeroma prijazno vreme, saj je dež motil samo tri izmed 48 tekem. Po koncu članske finalne tekme sta bili zadovoljni obe ekipi REZULTATI: Člani; četrtfinale-Škoti: Čolnišče 4:0, Juventus : Trgovina Čop 1:0, Picerija Kukuca: Mlinše 3:1, Šentlambert/ Gamsi : Zlatarna Lea 2:1, Kasaze : Zlatarna Lea 4:2, Šentlambert/Gamsi: Kasaze 4:3; polfinale - Škoti: Juventus 2:1, Šentlambert/Gamsi: Picerija Kukuca 6:4 (4:4); finale za 3. mesto - Juventus : Picerija Kukuca 3:1, finale za 1. mesto -Škoti : Šentlambert/Gamsi 7:2. Vrstni red - 1. Škoti, 2. Šentlambert/Gamsi, 3. Juventus, 4. Picerija Kukuca. Veterani; polfinale-Šentlambert: Škoti 2:1, Edupps: Čolnišče 3:0; finale za 3. mesto - Škoti: Čolnišče 3:1, finale za 1. mesto - Šentlambert: Edupps 3:1. Vrstni red - 1. Šentlambert, 2. Edupps, 3. Škoti, 4. Čolnišče. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj KDOR NE HRCA NI TRROVC Začetek septembra pomeni za nogometaše začetek novega prvenstva. Nogometni klub Rudar iz Trbovelj bo letos nastopal v regionalni ljubljanski LEGEA ligi. V prvem krogu ga čaka tekma z nogometaši ekipe Brinje, v petem krogu pa gostovanje v Ljubljani, proti ekipi NK Bežigrad (nekdanja Olimpija). Oba kluba, tako NK Rudar, kot NK Bežigrad sta si zadala (visok) cilj, uvrstitev v višji nivo tekmovanja. V ligi tekmuje tudi ekipa Arne Tabor 69, zato bo prvenstvo toliko bolj privlačno za gledalce. NK Bežigrad je z imeni, kot so Pavlin, Židan, Pate, Grešak, Čeh, Ubavič, Nikčevič, po vsej logiki nesporen favorit, se bodo ostale ekipe krepko borile do konca... V NK Rudar Trbovlje se veselijo vrnitve, enoletni pavzi, D. Žibret, in odločitve J. Vodeba (NK Zagorje), da z ekipo začne trenirati in bo morda v prvenstvu v njej tudi zaigral. Iz ekipe je odšel le Ribič. Letos je mesto trenerja ekipe NK Rudar prevzel Sotenšk, po odstopu Buovskega. Vzdušje med igralci je zelo dobro, motivacijo imajo in sicer borba za mesta v prvi enajsterici. MaH Rokomet: ZAČELO SE BO ZARES Ljubitelje rokometa in športa v Zagorju ob Savi in Zasavju ROKOMETNI KLUB ZAGORJE vabi 16. 09. 2006 na prvi krog v 1. A DRŽAVNI ROKOMETNI LIGI -ŽENSKE, ko bo ekipa ŽRK Zagorje igrala z ekipo ŽRK Krka Novo Mesto. Za ekipo RK Zagorje bodo v jesenski sezoni pod vodstvom trenerja Janija ČOPA in njegovega pomočnika Boruta HRENA zaigrale domače igralke, ki so igrale že lansko leto. Igralkam iz Zagorja ob Savi: Špeli PETERLIN, Petri SKOČIR, Anji POGLAJEN, Mateji JELŠEVAR, Ines RAMŠAK, Katarini RŽIŠNIK, Ajdi MLAKAR, Ini POGLAJEN, Hani HRIBAR, Janji BOŽIČ, Sabini ROKSANDIČ, Andreji GRADIŠAR, Tanji BORŠTNAR, Saši FON, Almi AVDIČ, Neži ČEŠEK, Dani JUKIČ in Katji BORŠTNAR so se pridružile tudi igralke: Beatrice GUBESCH, Tjaša ŠILC, Petra SKOČIR in Urša LUZNAR, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami pomagale doseči cilj prve sezone RK Zagorje, ta pa je obstanek v prvi A državni ligi v sezoni2006/2007. Uprava kluba pod vodstvom predsednika Slavka Jelševarja in podpredsednika Aleksandra Mervarja je opravila veliko dela med počitnicami, da zagotovi dober start v novi sezoni. Vodstvo kluba in igralke upajo, da bodo gledalci napolnili dvorano in z korektnim navijanjem pomagali ekipi premagati začetno tremo in jih ponesti k prvi zmagi v 1. A ligi. Ekipa, ki v lanskem prvenstvu ni izgubila nobene tekme, je ob 21. zmagah imela samo en neodločen rezultat in to v gosteh, in prav pri ekipi ŽRK Krka Novo Mesto. Odločitev uprave, da bodo vsi obiski tekem v prvi sezoni brezplačni, je gotovo ena izmed privlačnosti, ki, tako upajo v klubu, bo napolnila dvorano na vsaki tekmi doma, v Športni dvorani Zagorje. Gledalcem bo dajala ritem navijaška skupina Perkmandeljc, ki jo sestavljajo pravi ljubitelji ženskega rokometa. Večinoma so to starši in prijatelji okoli šestdesetih igralk mladinskih selekcij RK Zagorje. Navijaška skupina upa, da se jim bo v novi sezoni pridružilo še veliko novih članov. Igralke pa želijo, da s svojim pristopom k igri in borbenostjo od začetka do konca tekme, ne razočarajo tudi najbolj zahtevnih poznavalcev rokometne igre. Tudi, ko bo v Zagorju gostovala takšna ekipa kot je RK Krim Mercator, se bodo borile do zadnje sekunde. Predsednik Slavko Jelševar pred uvodno tekmo sporoča: «Z veliko zavzetostjo vseh trenerjev, igralk in uprave RK Zagorje smo skupaj v letu 2006 dosegli cilj, ki je vse od leta 1992 rezultat dolgoletnega dela generacij rokometnih delavcev in igralk. Zagorje ima žensko ekipo v prvi ligi!!! Odločili smo se, da bodo tekme v smislu promocije ženskega rokometa v Zasavju brez vstopnine. Upamo, da bodo Zagorjanke, Zagorjani in vsi ljubitelji športa iz Zasavja prišli na prvo tekmo 1. A DRŽAVNE ŽENSKE LIGE v soboto, 16. septembra 2006 v največjem možnem številu. PRISRČNO VABLJENI !« Za RK Zagorje: J.L,.St.R. ___________ŠPORT 0 Borilne veščine: MEDNARODNI EKIPNI DVOBOJ E DEMONSTRACIJAMI KLUBA BORILNIH VEŠČIN PDK ZA60RJE V petek, 1. septembra, je v sklopu prireditev ob prazniku občine Zagorje, na tržnici Pod uro potekala že tradicionalna prireditev, ki jo je organiziral domači Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. V mednarodnem ekipnem dvoboju v šemi kontaktu, kjer se je reprezentanca Avstrije pomerila s predstavniki kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, so bili Zagorjani v zaključnih borbah napetega dvoboja uspešnejši in za nekaj točk premagali močno avstrijsko ekipo Top Ten Budoland. Pon Do Kwan sistem pa ne poučuje zgolj borbenih tehnik, zato so člani kluba pripravili tudi zanimive demonstracije glasbenih form, kjer zadnje čase posegajo po visokih rezultatih, samoobrambnih tehnik, Pon Do Kwan aerobike, testov moči, ter akrobatskih plesnih točk. Zahvaljujoč dobremu vremenu je prireditev pritegnila precejšnje število gledalcev, ki so navdušeno spremljali dogajanje na borišču. Za PDK Zagorje: Igor Kalšek Alpinizem: ALPINISTIČNA NOVIČKA V soboto, 19. avgusta 2006 sta se Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik iz AO Ravne na Koroškem lotila plezanja v severni steni Storžiča (2132 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ob oblačnem, sicer pa toplem vremenu sta vstopila v 615 m visoko Kramarjevo smer. Ocena težavnosti te smeri je IV/IIL Med vzponom nista imela nobenih težav, zato jima je plezanje dokaj hitro šlo od nog. Na vrhu Storžiča sta se nekoliko odpočila ter se veselila doseženega uspeha. T.L. Skakanje: POLETJE IN SMUČARSKI SKOKI V soboto, 2.septembra 2006, se je v Kranju na veliki skakalnici odvijala šesta tekma poletne velike nagrade v smučarskih skokih. Že na petkovih kvalifikacijah je prijetno presenetil član SK Zagoije-Sekcija za skoke Kisovec Primož Roglič, slovenski mladinski reprezentant, ki se mu je uspelo gladko uvrstiti na sobotno tekmovanje. Še večje presenečenje pa je napravil s prvim skokom. Uspel se je uvrstiti v veliki finale. Nestrpno pričakovan je bil njegov drugi skok in morebitne prve točke v svetovnem pokalu.Zaradi dokaj slabih vremenskih razmer in pa drobcene napake pri odskoku je zasedel nehvaležno 31.mesto, ki žal ne prinaša točk. Bo pa Primož zagotovo dal vse od sebe že ta konec tedna v japonski Hakubi in poizkušal doseči svoje prve točke v svetovnem pokalu. Primož Roglič Prav tako se bodo ta konec tedna pričela tekmovanja za alpski pokal in v švicarskem Einsiedelnu.Na to tekmovanje potuje 14 slovenskih tekmovalcev in eden izmed njih je Andraž Pograjc, kije z odlično formo že na tekmovanjih v Sloveniji napovedal, da se bo tudi v Švici boril za visoka mesta. Za SK Zagorje: Borut Markošek Karate: DOBRI REZULTATI ZAVEZUJEJO »Vsakega lepega je enkrat konec, zato se žal poslavljamo tudi od letošnjih poletnih počitnic. S polno elana vstopamo v jesenski del,« je ugotovil Bogdan Simerl v prvem sporočilu v prihajajoči sezoni. V karate klubu Trbovlje se zavedajo, da jih dosedanji rezultati in uspehi zavezujejo, da delajo strokovno in kvalitetno tudi v bodoče. Kljub temu, daje v zadnjih letih svojo tekmovalno pot končalo precej odličnih in mednarodno uveljavljenih tekmovalcev, jih k sreči uspešno zamenjujejo mlajši. To pa je mogoče le takrat, kadar obstaja široka baza trenirajočih, iz katere izberejo najboljše za nadaljevanje uspešno začrtane poti. Timi Umek v elementu V začetku šolskega leta v večini športnih klubov izvajajo vpise v začetne tečaje. To želijo izpeljati tudi v trboveljskem klubu. Da pa bo vpis dosegel svoj namen, objavljamo povabila za vpis v začetni tečaj. KARATE KLUB TRBOVLJE VABI K VPISU DEKLETA IN FANTE OD SEDMEGA LETA KDAJ: Ves mesec september. KJE: V večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje, na Mestnem trgu 6. NAMEN: Karate kot borilna veščina je preteklost. Nastala je pred več kot 2000 leti, pred našim štetjem. Karate kot šport danes nudi izvrstne možnosti za telesno in Duhovno krepitev. Utrjuje telo in samozavest. Omogoča tudi tekmovalni razvoj tistim, ki želijo tekmovati doma in v tujini. VPIS: Ob sredah in petkih od 18.00 do 19.00 ure v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje, na Mestnem trgu 6. VABLJENI ! KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Ali ste se že kdaj vprašali, ali je vaša smer življenja prava? Gotovo. Pri tem ste nekateri zavzdihnili, da bi se sicer radi spremenili na bolje, a je to pretežko. Drugi ste pričeli izvrševati določen načrt za usmeritev vašega življenja bliže tistemu, kar si od njega obetate. Spet tretji ste zamahnili z roko in si rekli, da je čisto dobro tako, kot je. Ljudje smo različni, toda v nečem smo si enaki. Vsakdo hrepeni po boljšem. Tudi tisti, ki se zdi premagan, se lahko odloči, da vstane in nadaljuje pot. Maček se obriše pod nosom za miš, ampak to še ne pomeni, da bo prenehal loviti miši. Tudi trpljenje zaradi pivskega mačka je lahko pozitivna spodbuda ... Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NJENA PESEM Pretaknem vse labirinte svojega spomina. Kam si se skril? Ves majhen in nebogljen se potikaš po mračnih ulicah Goge. Zelo na široko moram razpreti zenice, da te izbrskam iz pradavnine. A ni to grozno! Pa tako zelo, zelo sva šibila blizu! Vlado Garantini PRA VA SMEP Vsak moj korak je pravi, vedno resnici prihajam naproti, pridige so odveč duše ječarjev, ki ne poznajo sladkosti spoznanja. Čutim svetlobo v dnevu in noči, ko me vesoljne vodijo sile, da potopim se v jezero sanj onkraj užitka in bolečine. Segros DVA MAČKONA Kot dva mačkona bova, ki gresta skozi mrak in v slogi res živita, drug drugega bodrita. In v mraku se zgodi, da miška pridrvi, oba jo gledata, kot padla bi z neba. ‘Pozdravljena, mačkona, se čudno vama zdi, jaz vajina sem hrana, se nič mi ne mudi. ” Oba sta zdaj skočila, da miško bi ulovila, je res prebrisana, skočila je med oba. Se mačkona zaletita, eksplozija to je satelita, oba na hrbtu obležita, se med zvezdami podita. Miška je vesela, da je ostala čisto cela, se hitro treba je umakniti, saj to zna tudi druge mačkone privabiti. Andrej Režun “Ko vam nekaj spodleti, še niste premagani.” (Smiljan Mori) MAČEK Pritiskpresneti spet me daje, spet treniram kihalne vaje. Spetjeglažek bil preveč napolnjen, spet sam s sabo nisem zadovoljen. Kolcanje presneto zdaj po kihanju se je začelo. O, to bo pa še veselo, vse v sobi se je zavrtelo, spet pozabil sem na svojo mero. Glava težka drugi dan, na bruhanje me sili. “Nikoli večne bom pijan, samo še danes, da pozdravim mačkov dan. ” Gregor Lesar USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Opogumite se in jih pošljite na znani naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje oh Savi. OPEVKAR ROBIČ BRITANSK FILMSKI IGRALEC ("DEVET MESECEV) LUKANA JAPON- SKEM HOKAIDU OKRASNI KAMEN, TOLKAC, MEŠALO UREJEN PREGLED, RAZVID PODOBEN GLODAVt GL. MES' I NAPEV. I MELODIJA STARA MERSKA ENOTA ZA ŽITO IN NEKDANJI AMERIŠKI UMIVALNA POLITIK AGNEW SKLEI SEŠTEVEK, SUM AMERIŠKI VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) BELGIJSKO MESTO V VZHODNI FLANDRIJI OTOČJE V JAPONSKEM MORJU ŽLEZAV USTIH. KI -OČA IZLOC SUNI SftPEŽ DENAR V BANGLADEŠU LUKANA ZAHODNI OBAUZ GORAN (OBARIDOK/ LEGENDA NAŠE KOŠARKE DANEU AVSTRALSKI MEDVEDEK NIKOLAJ NEKRASOV EMIL ADAMIČ LOJZE LEBIČ AMERIŠKI JANŠKA IOVINARKA FALLACI KUAMči S SVOJIM HOVE: angleško obmorsko letovišče JANEVSKI: makedonski književnik AALST: mesto v Belgiji VARIIRANJE: predrugačevanje Vicoteka Osel Župnik najde ob cesti mrtvega osla in se odpravi na policijsko postajo, da bi prijavil dogodek. Policaja se odpravita z njim na mesto, kjer leži osel, in zbodeta župnika: “Gospod župnik, kaj bomo osla pokopali z vsemi častmi?” Župnik jima ne ostane dolžan: “Svojce sem obvestil, zdaj pa naredite z njim, kar hočete!" Knjige V neki založbi se oglasi jecljavec in prosi za delo akviziterja. Dobi 10 knjig, gre in vse proda. Zato mu dajo naslednji dan 20 knjig. Spet vse proda. Naslednji dan dobi 50 knjig, pa spet vse proda. Direktor ga pokliče na pogovor in med drugim vpraša, v čem je skrivnost njegove tako uspešne prodaje. Jecljavec odvrne: “Pppozwwonim iiin rrrečem: Bbbbosssste kkkupppili kkknjigggo aaali vwam jjjo ppprebbberrrem?” Misli Pravijo, da je najvažnejše na svetu zdravje. To ni res, treba je imeti tudi srečo. Na Titaniku, denimo, so bili vsi zdravi. V vsakem zakonu nekaj škriplje. Še najbolje je, če škriplje postelja. O tem, da so ljudje premalo odkriti, je nesmiselno govoriti na nudistični plaži. Nekateri šele takrat zadihajo s polnimi pljuči, ko drugim sapo jemlje. PABERKOVANJE S pomočjo umetnih satelitov so v zadnjih nekaj letih lahko določili natančne dimenzije ogromnih ledenih gora, ki se odlomijo od obal Antarktike. Leta 1986 so na primer izmerili eno tako goro, ki je merila D kar 7.600 kvadratnih kilomet- r red nekaj leti je v New Yor- ku umrl moški z imenom Charles Osborne, ki se bo nedvomno zapisal v zgodovino medicine. Imel je namreč zelo nenavadno zdravstveno težavo -več kot 69 let je neprestano kolcal. Paket zvestobe! Ste naš rešen naročnik miroma naročnica? Smdesem! M* M« APRILA:: DECEMBRA 2006 ^.»*t,PAKET ZVESTOBE, ti m ji * hS IS. ebktoid Mom* Uprava a Vas, «it red* »arat*«! V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec Izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo preje« paket presenečenja * vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). Kaj morate storiti? Dev* je. la ig**te 90dv u*» nntote. s Uteri* leite sodefcm* i tsek eeiei*» trrtwjft de toeu let« - petkrMe le. d« k Vda urtMN fletau. UMo izpobile tod oa mil iiteroet/u itraoi. Kaj pa, če nisem vaš naročnik? v mttf u UW1 om* n» ml • šot z unča« i pueea» revj«. aNmnMMui h fačk mčw * piuOti KtiC ,u«. www.razvedrllo.sl OBČINA_____ »itn» Sr. - POŠTA______ TtUfOlt____ DATUM;_____ [POŠTA_____ ß podpnee fcr*j*a rfetj« «anediile In «wato srepi «ek* poUka. o tarnat ofcetiaaji«M** «rittl ie itohhab jodxtja lanedie i» s) ure* «šum lauudso u Domna u usiet RAZVEDRILO d.e.0.. (Raket zvestobe), p.p. 725,1001 Ljubljana Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 16. septembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 18/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 17/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Ivica Obran, Titova 6,1433 Radeče - bon za 5.000,00 sit Žan Klinc, Polje 15,1410 Zagorje ob Savi - bon za 3.000,00 sit Erika Kavčič, Opekama 13,1420 Trbovlje - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU POSEBNA PONUDBA Od 07.09. 2006 do 20.09. 2006 KORUZNI KRUH 800 g PO NEVERJETNI CENI 230,00 sit o,96 € TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 + ALI SE PREPOZNATE? Stanje je jasno. Konec počitnic je napovedala gneča na vseh ulicah in uličicah Zasavja. Vse je hitelo v hrame učenosti. Pa vi? Ste se prepoznali? Smo vas ujeli »prepoznavno« v objektiv? No, potem ne bo težav. Če zagotovo veste, da ste v krogcu na sliki zares vi, potem vam ne uideta dve pici in dve coca-coli v Čebelici na Izlakah. Nekaj pa le morate napraviti: pokličite Marto na GSM 041410 734 in to do petka, 15. septembra t.l. in povejte svoje podatke. Če boste zamudili ta petek, bosta izpuhteli tudi jedača in pijača in bo dvojne nagrade deležen naš naslednji ‘fotomodel’ v 19. številki. pizzimn čeBEiicn YRAÖCYIÖ fllatej Valvazorjeva 2. IZLAKE. Tel.: 01/56-74-157 POLETNA NAGRADNA IGRICA Sprehod po mestu res ne laže,da mlado in staro rado popek kaže. Pogled nanj silno je prijeten, sploh če človek je konkreten. Ko se v sončku pirsing zaleskeče, srček v srajčki zaigra od sreče. Ako bi drugim radi videti ga dali Nam boste hitro fotkico poslali... Tako! Ko se bo pričela jesen, bomo s popki se spominjali poletja! Zdaj pa na delo! Pričakujemo fotografije prelestnih naših zasavskih popkov, s čimer seveda ne izločujemo iz igrice drugih vrlih slovenskih popkov. Pošljite nam fotografije vaših cm2 z okraskom ali brez... na papirju ali elektronsko - Jasno, avtor fotografije, ki jo bomo izbrali za najboljšo, bo nagrajen in tudi drugi in tretji najboljši, zato pa potrebujemo naš kupon tudi vaše popolne naslove in naslov fotografskih umetnin: Naš naslov je: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje -pripis: popek ali Zasavc@email.si -zadeva: popek PRIPRAVLJAMO MAMLJIVE NAGRADE, ZATO NE ODLAŠAJTE!!! TUDI POGLED NA POPKE NI ZANEMARLJIVA NAGRADICA ZA UTRUJENE OČKE... I---------------------- l Kupon za »popek« | Ime in priimek:...... | Naslov:.............. I V nagradni igri »popek« sodelujem s fotografijo z naslovom: I I I lTT 'IT 'Tl' JTJTTJ 'Tl' IT TJ IT IT 'IT' JTJJ'JJ'TJ'JT"T1 _i GLASBENA SCENA <-------------- MED CITRARJI NA KORITNIKU TUDI WILFRIED SCHARF Popoldne ob citrah, 26. avgusta 2006, torej zadnjo soboto v avgustu, je bilo letos že šestnajsto po vrsti. »Zadnji dve leti smo imeli dež, zdaj pa smo lahko spet brenkali brez mare/,« je dejal Peter Napret, pobudnik in vodja te prireditve na Kopitniku. Peter je sicer profesor violine in poučuje v Velenju, je pa tudi predsednik društva slovenskih citrarjev. P. Napret »Imeli smo tri in pol umi program,« je nadaljeval, »in nadvse veliko srečo z obiskom enega najboljših citrarjev na svetu -gospodom Wilfriedom Scharfom, profesorjem na Konzervatoriju v Linzu iz Gornje Avstrije...« Gostoval je na Prešmentanih citrah v Velenju in Peter mu je pripovedoval, kako poteka Popoldne ob citrah na Kopitniku. Zaželel sije, da bi si prireditev s soprogo ogledal. Z avtom gaje pripeljal znani kulturni delavec Marjan Marinšek iz Velenja in slavni obiskovalec je najprej prisluhnil programu. Potem pa je nastopil s tremi virtuoznimi skladbami. Peter Napret ga je spodbudil, da je povedal nekaj lepih besed o Sloveniji, ki mu je zelo všeč. In slovenski citrarji tudi, saj nam kar malo zavida, da imamo toliko podmladka. »Če boste tako nadaljevali,« je dejal Wifried Scharf, »boste enkrat postali še svetovna citrarska velesila...« Wilfried Scharf V nadaljevanju programa je nastopila Fani Lapajne, citrarka z najdaljšim stažem, kije prejela letos naziv Najbolj prešmentana citrarka, pa Dušan Mazaj, upokojeni učitelj fizike iz Šmarja -Sap, ki se je naučil igranja šele v zrelih letih. Zdaj poučuje starejše in izdeluje citre. Navdušili sta tudi sestri Karmen in Kornelija Zidar Kos, obe Petrovi učenki. Karmen je letos v Munchnu na drugem mednarodnem citrarskem tekmovanju dosegla prvo mesto - kot pred dvema letoma Janja Brleč. Fani Lapajne Zelo zanimiv je bil tudi harmonikar Andrej Javornik, enajstletni fantič izpod Pohorja, ki je nastopil v pohorski narodni noši, lesenih coklah in zraven celo zapel nekaj starih, hudomušnih pesmi ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Vseh nastopajočih je bilo okrog osemnajst. Prizadevni planinci iz Rimskih Toplic, ki so skrbeli za hrano, pijačo, srečelov in družabnost po prireditvi, so delali usklajeno kot violina. Besedilo: Fanči Moljk Aufbiks PIJANI OČE Z NOŽEM NAD SINA Dne 29.8.2006 ob 03.25 uri je v Litiji pijani oče grozil z nožem sinu, zoper pijanega kršitelja so odredili pridržanje do iztreznitve, prav tako pa so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Kronični funšterc PRI HIŠNI PREISKAVI NAŠLI »SUMLJIVE SNOVI« Dne 29.8.2006 v dopoldanskem času so v okolici Litje opravili hišno preiskavo in pri tem zasegli 10 sadik zelene barve in pa dva zavoja z zeleno posušeno rastlino. Omenjene snovi so bile pregledane. Ugotovljeno je bilo, da gre za prepovedano drogo, zato bomo zoper lastnika podali kazensko ovadbo. NI ZADOVOLJEN Z DELOM VLADE Dne 18.08.2006 ob 22.05 je 43-Ietni Trboveljčan po telefonu poklical številko 113 in se pritoževal nad delom vlade RS. V razgovoru s policisti seje pomiril. NEPREVIDNA IGRA Dne 22.08.2006 v jutranjih urah je bila PP Trbovlje obveščena, daje občan na enem izmed oken opazil manjšega otroka, ki seje brez nadzora staršev igral na okenski polici. Policisti so ugotovili, da seje otrok prebudil pred starši in splezal na okno. Policisti bodo s poročilom obvestili pristojni center za socialno službo. OČIVIDCI, JAVITE SE! Dne 27.08.2006 popoldan je bila PP Trbovlje obveščena, da neznanec na Nasipih z zračno puško strelja golobe. Pri tem naprošamo vse očividce ali priče da dogodka, da pokličejo na anonimno številko policije 0801200. V KEHO Z NJIMI... Ker se 29-letni Zagorjan, kije poprej metal kamenje v okno svojega bivšega dekleta in motil javni red in mir, ni pomiril, je bil pridržan do streznitve na PP Trbovlje. Dne 21.08.2006 ob 11.30 uri so policisti-kriminalisti PP Trbovlje zaradi ropa odvzeli prostost 30-letnemu Trboveljčanu, ga nato izročili preiskovalnemu sodniku, kije zanj odredil pripor. Dne 21.08.2006 ob 14.15 je bilo odrejeno pridržanje do streznitve pijanemu 49-letnemu Hrastničanu, ki je v stanovanju v Zagorju ob Savi žalil in bil nasilen do znanke, 63-letne Zagorjanke. Bil je pridržan do streznitve, izdan pa mu je bil tudi plačilni nalog zaradi več kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru. Dne 23.08.2006 ob 17.55 je preiskovalni sodnik zoper 59-letnega Trboveljčana, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja poskusa umora, odredil hišni pripor. Dne 29.08.2006 ob 21.30 uri so policisti PO Zagorje ob Savi do streznitve pridržali pijanega 34-letnika, ki je najprej v gostinskem lokalu na območju Zagorja poškodoval več šip in grozil natakarici, nato pa doma še zmerjal policiste. Zoper njega je bil izdan plačilni nalog, prav tako pa sledi kazenska ovadba na sodišče. Peter Motnikar Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si; po_hrastnik.pnlj @poli cija .si; PQ_zagorje.pulj@policija.si; gorazd.lipovšek@ policij a. si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 KOFETKAMO Ob kavici modrujemo o tem, kaj je: KVALITETA ŽIVLJENJA... ... tako zelo želena dobrobit in težko uresničljiva, ko se tehtnica vrednot, ki jim pripisana je pre- velika teža, nagne na napačno stran. Vse prevečkrat razum popolnoma zaposli kvaliteta in kvantiteta materije, ki svobodo bivanja spremeni v navezanost in odvisnost od materialnih dobrin. Seveda, potrebne so! Ampak, v kakšnih količinah? Mar lahko prinesejo duševni mir in napolnjujejo praznino, ki jo slej ko prej občuti sleherno človeško bitje? Mora biti še nekaj več... V torek, 12. septembra ob 19. uri, bo v prostorih trgovine Lotosov cvet, Cesta B. Kidriča 17, v Zagorju ob Savi. PREDAVANJE 0 UČITELJU SVETA IN TRANSMISIJSKI MEDITACIJI V zadnjih nekaj desetletjih smo priče izjemnim razvojnim spremembam. Spomnimo se le padca berlinskega zidu, sporazuma o zmanjšanju jedrske oborožitve in konca apartheida v Afriki. Vzporedno s temi dogodki so se po vsem svetu pričeli pojavljati tudi številni nenavadni pojavi. Mnoga pročelja zgradb so danes posuta s čudovitimi svetlobnimi vzorci, v zastekljenih površinah se pojavljajo večdimenzionalni svetlobni križi z zdravilnimi lastnostmi, ljudje poročajo o srečanjih z zelo nenavadnimi ljudmi. Svelobnikriž Maitrejeva dlan Svetlobni krogi v z Brnika pri Kranju Liki v žitu, kot se pojavljajo v Angliji Kaj je v ozadju teh nenavadnih pojavov in velikih dogodkov za katere znanost še ni podala razlage? Zgodovina človeštva uči, da seje ob pričetku velikih svetovnih obdobij na planetu Zemlja vedno pojavil pomemben učitelj, kije posredoval učno snov za prihajajoči čas. Ponovni prihod učitelja sveta je napovedala tudi sodobna zahodna ezoterika. Je mogoče, da za pozitivnimi spremembami v svetu stojijo visoko razviti posamezniki, ki bdijo nad človeštvom? Britanski ezoterik in futurist Benjamin Creme prinaša sporočilo upanja za rešitev človeštva, ki v svoji ihti po več in več uničuje vse, kar mu stoji na poti in povzroča v naravi nepopravljive napake. Pravi, da se hrepenenje ljudi po boljšem in pravičnejšem svetu lahko uresniči, če se bodo (bomo) za to odločili... Več o mojstrih modrosti, učitelju sveta Maitreji, nenavadnih pojavih in spremembah v svetu, bo mogoče izvedeti na predavanju, ki bo popestreno z diaprojekcijo, v torek, 12. septembra ob 19. uri, v prostorih trgovine Lotosov cvet, Cesta B. Kidriča 17, v Zagorju ob Savi. Predavanje je brezplačno. V okviru predavanja bo tudi predstavitev transmisijske meditacije. Transmisijska meditacija je skupinska meditacija, namenjena prizemljevanju duhovnih energij hierarhije planeta, ki tako postanejo dostopne za širšojavnost. Za dobrobit človeštva ustvarja rezervoar višje energije. Vsebuje dve pomembni gibali, je preprosta oblika služenja, hkrati pa močna tehnika osebne rasti, ki pospešuje razvoj posameznika in ugodno vpliva na zdravje, počutje, kreativnost, koncentracijo, notranji mir in kvaliteto življenja nasploh. V svetu obstaja več sto skupin za transmisijsko meditacijo, v Sloveniji jih je trenutno 19. Nova skupina za transmisijsko meditacijo pa bo tega dne, po predavanju, začela delovati tudi v Zagorju. Besedilo in slike: Društvo Share in MaH ALBANIJA, DEŽELA ORLOV - 4.DEL 1 : - Site -*»- 'O:-.- --•-** ' - -v - Gjirokastra in Enver Hoxha Na poti proti Sarandi smo posvetili del popoldneva Gjirokastri, muzejskemu mestu. Tudi to slikovito mesto leži na položnem hribu, mogočna trdnjava na vrhu pa nadzira dolino Drima. S 40.000 tisoč prebivalci je med naj večjimi kraji na jugu Albanije. Leži ob glavni cestni povezavi med Tirano in Sarando. Vendar te povezave ne bi komentirali, saj smo vedeli, kaj nas čaka. Voznik Ivan je pa tudi nežno ravnal z avtobusom, vajenim urejenih evropskih avtocest, tako da smo ga pripeljali domov v celem kosu. V14. stoletju so cvetoče mesto zavrli Turki, v 17. stoletju pa v Gjirokastri spet na veliko trgujejo s svilo, klobučevino, vezeninami, sirom,... Mogočni zidovi trdnjave iz 14. stoletja nas blagodejno hladijo, saj je bilo zunaj zelo vroče. Ogledamo si muzej vojne opreme - vse od starih topov do različnih pušk. V dvajsetih letih so del trdnjave spremenili v zapore in tudi nacisti so tukaj v letih 1944, 1943 zapirali in mučili ljudi. Veličasten kip z iztegnjeno roko kaže italijanskim vojakom, naj odidejo. Na dvorišču trdnjave stoji oder, kjer so se leta 2004 vrstili narodni plesi Albanije, mi pa na njem zapojemo Slovenci kremeniti... Sprehodimo se še po starih ulicah in vodnik nas pripelje do rojstne hiše Enverja Hoxhe. Nikjer nobene plošče ali kakšne druge oznake. Albanci se svojega komunističnega diktatorja menda sramujejo in bi ga najraje izbrisali iz zgodovine. V tej hiši je zdaj etnografski muzej. Zanimivo, bunkerje, kije tudi velika neumnost tistega časa, pa domiselno vključujejo med svoje glavne turistične spominke. Z Romano se sami vračava do avtobusa. Namesto da bi se vrnili pod trdnjavo in potem naprej do avtobusa, sva kar takoj zavili po ulici navzdol, ker sva menili, da bova prišli na glavno cesto. Res sva prišli, le da je zdaj grozljivo daleč do avtobusa. Nenačrtovan pohod prekineva tako, da sedeva v taksi, sicer bi naju sopotniki predolgo čakali. POHAJKOVANJA © --------------------------1 ^ — Reiki terapije Ob cesti proti Sarandi ne najdemo nobene idilične jase s tekočo vodo, zato smo za kosilo primorani ustaviti na bencinski črpalki. Teh pa po Albaniji res ne primanjkuje. Posamezne kuhinje takoj pristopijo k delu, jaz pa se pogovarjam z Janezom in njegovo ženo Olgo, ki mi pove, da ima Janez težave s hrbtenico. Ponudim mu zdravstvene usluge v obliki reikija, več tisoč let staro vzhodnjaško metodo, ki se zadnjih nekaj deset let uveljavlja tudi pri nas. Pred dobrimi desetimi leti sem bila na nekem dvodnevnem tečaju, sprejela iniciacijom občasno polagam roke domačim, če jih kaj boli. Kar uspešno. Z Janezom poiščeva nizko škarpo, pod sebe položi spalko in se uleže na trebuh. Zaprosim kozmično energijo, da skozi mene zdravi Janeza in začnem. Roke držim po nekaj minut na enem mestu. Potem se zahvalim in umijem roke. Počuti se bolje. Prav tako kot Fanika, voznikova žena, ki ji že od prvega dne polagam roke na ramena. Njej pa sploh pomaga, saj nima nobenih bolečin več. Drugi dan terapijo z Janezom ponovim že pred zajtrkom v hotelu in predlagam, naj poizkusi še Olga. Tudi pri njej čuti toploto, ki seva iz dlani, čeprav ni iniciirana. Tako se izkaže, da bo lahko kar sama nadaljevala z zdravljenjem. In jo spomnim, da se tudi sami avtomatično prijemljemo na boleče mesto, kadar nas kaj trga. Da ne govorimo o mamah, ki vedno držijo svoje otroke tam, kjer boli. Seveda se o mojih terapijah kar kmalu razve po avtobusu in na svoj račun poslušam razne pripombe. Od takih, da bi me v srednjem veku že zažgali na grmadi, do prijazne Borutove pobude, da bo sprožil zame beatifikacijo, ki bo veljala v avtobusu vse do konca potovanja...Ta dan sem tudi prvič prijela za mikrofon, kar je glede na moja prejšnja potovanja skoraj neverjetno. Pa saj ni bilo potrebe... Tudi radia nismo ustanovili. Občasno nas seznanjajo s turističnimi informacijami Staša, Borut, Janez in seveda Vinko. Ivan in Vinko v pilotski kabini pa le pripomnita, da sta me pogrešala. Saranda, mesto mladoporočencev Saranda velja s 35.000 prebivalci za drugo največje turistično mesto v Albaniji, saj ima dnevno povezavo tudi z Grčijo, s Krfom. S svojo lego in utripom me spominja na Portorož, rečejo pa mu Saint Tropez na Jonskem morju. V turističnih ponudbah vabijo mladoporočence na medene tedne, zato sije pridobil tudi oznako mesto mladoporočencev. Seveda pa tudi tu ne morejo skriti revščine. Posebej na obrobju, kjer ni nobene infrastrukture. Dobiš občutek, da je cela Albanija en samo gradbišče z nedokončanimi stavbami. Stanujemo v ljubkem hotelu Epirus, ki ima stopnice naravnost na plažo in lep del popoldneva spet uživamo v plavanju. Sobo pa imava z Romano s pogledom na Krf. Razdaljo bi preplaval naš maratonec Martin Strel za malo malico... Butrint, antično mesto Ogled Butrinta, starega pristaniškega mesta, ki leži 20 km južno od Sarande, priporočam vsakomur, ki bo obiskal Albanijo. Je najbolj obiskan turistični kraj. Mi se odpeljemo tja v soboto, 8. julija 2006, takoj po zajtrku. Slikovito mesto leži na strmi obali, ki se dviguje iz kanala Vivari. Fanči Moljk @1 KINO / OBVESTILA Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 07.09.06 ob 18.00AVTOMOBILI, družin, anim film ob 20.00 LJUBEZEN JE V ZRAKU, romant. petek 08.09.06 ob 18.00 LJUBEZEN JE V ZRAKU ob 20.00 GREVA NARAZEN, rom. kom. nedelja 10.09.06 ob 10.00 AVTOMOBILI ob 18.00 GREVA NARAZEN ob 20.00 LJUBEZEN JE V ZRAKU ponedelj. 11.09.06 ob 18.00AVTOMOBILI ob 20.00 GREVA NARAZEN torek 12.09.06 ob 18.00AVTOMOBILI ob 20.00 GREVA NARAZEN sreda 13.09.06 ob 18.00AVTOMOBILI četrtek 14.09.06 ob 18.00 SREČA PA TAKA, rom. kom. petek 15.09.06 ob 18.00SREČAPATAKA ob 20.00 PLESNI ANSAMBEL, glasb.balet.drama sobota 16.09.06 ob 18.00 SREČAPA TAKA ob 20.00 PLESNI ANSAMBEL nedelja 17.09.06 ob 18.00 PLESNI ANSAMBEL ob 20.00 SREČA PA TAKA ponedel. 18.09.06 ob 18.00 SREČA PA TAKA torek 19.09.06 ob 18.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM sreda 20.09.06 ob 18.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 07.09.06 ob 20.00 AMERIŠKE SANJE-am. kom. petek 08.09.06 ob20.00GARFIELD2-am.anim. sobota 09.09.06 ob 18.00 GARFIELD 2 ob 20.00 AMERIŠKE SANJE nedelja 10.09.06 ob 18.00 GARFIELD ob 20.00 AMERIŠKE SANJE - am. komedija sreda 13.09.06 ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: MRTVEČEVA SKRINJA četrtek 14.09.06 ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: MRTVEČEVASKRINJA petek 15.09.06 ob 20.00 ULIČNI TANGO, am.ples.d. sobota 16.09.06 ob 17.00 PIRATI S KARIBOV: MRTVEČEVA SKRINJA ob 20.00 ULIČNI TANGO nedelja 17.09.06 ob 17.00 PIRATI S KARIBOV: MRTVEČEVA SKRINJA ob 20.00 ULIČNI TANGO sreda 20.09.06 ob 20.00 HITRI IN DRZNI: TOKIO DRIFT - am. četrtek 21.09.06 ob 20.00 HITRI IN DRZNI : TOKIO DRIFT Kino Dol pri Hrastniku petek 08.09.06 ob 18.00 GARFIELD 2-am.anim. igrana kom,-petek 15.09.06 ob 17.00 PIRATI S KARIBOV: MRTVEČEVA SKRINJA Kino Delavski dom Zagorje Petek 08.09.06 obl 7.00 PIRATI S KARIBOV-MRTVEČEVASKRINJA ob 20.00 HITRI IN DRZNI - TOKIO DRIFT Sobota 09.09.06 ob 17.00 PIRATI S KARIBOV-MRTVEČEVASKRINJA ob 20.00 HITRI IN DRZNI - TOKIO DRIFT Nedelja 10.09.06 ob 20.00 PIRATI S KARIBOV-MRTVEČEVASKRINJA Poned. 11.09.06 ob 20.00 HITRI IN DRZNI-TOKIO DRIFT Torek 12.09.06 ob 20.00 FILM TEATER: IZGUBLJENI, fran.rom.drama Petek 15.09.06 ob18.00 GARFIELD 2, anim.kom.sinhron. v slo. ob 20.00 GREVANARAZEN, ameriški, komedija Sobota 16.09.06 obl8.00 GARFIELD 2 ob 20.00 GREVA NARAZEN Nedelja 17.09.06 obl 0.30 MATINEJA:GARFIELD 2, ob 20.00 PIJANI OD OBLASTI, fr. krim. Poned. 18.09.06 ob20.00 GREVANARAZEN Torek 19.09.06 ob20.00 FILM TEATER: OSTANEK ČASA, fr.,drama Kino Izlake Nedelja 10.09.06 ob 19.15 HITRI IN DRZNI - TOKIO DRIFT Nedelja 17.09.06 ob 19.15.GREVANARAZEN, am.kom. KC Delavski dom Zagorje Petek 08.09.06 ob 19.30 koncert v Valvasorjevi kapeli: VOKALNA SKUPINA IRIS Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 07.09.06 ob 17.30 - ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE Četrtek 14.09.06 ob 18.00 - ARANŽIRANJE KNJIGE - cvetličarna Sončni svet -Adrijana Urh Četrtek 21.09.06 ob 18.00-USTVARJALNICA Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Med 16. in 22.09.06 - vsak dan: Delavnice ob evropskem tednu mobilnosti na temo Podnebne spremembe za otroke iz vrtca Ponedeljek 18.09.06 ob 18.30 - SREČANJE ČLANIC ŠK- Beremo z Manco Košir Četrtek 21.09.06 ob 18.30-POTOPISNO PREDAVANJE - o Nepalu: Blizu divjih nebes z Matejem Koširjem KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK Sreda 13.09.06 ob 17.00 - O MEDVEDU, KI JE VALIL GOSJA JAJCA-Pravljična ura za otroke S seboj prinesite copatke! Sreda, 20.09.06 ob 18.00 - MEDVEDJA ZABAVA-Ustvarjalna delavnica za otroke od 6.let Dalje-Prosijo za predhodne prijave. NAŠA BODOČNOST »Samo otroci vedo, kaj hočejo,« je menil Mali princ. »Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse, in če jim jo vzameš, se jočejo.« Petnajst otročičkov, ki bodo (vsaj prvih nekaj let) zapravljali čas in bodo srečni, seje rodilo v trboveljski porodnišnici - deset je fantkov in petje deklic. 23.08.2006 Bernarda Kristovič, Koroška vas 29a, Šoštanj - sin Klemen Kotnik 24.08.2006 Sabina Belina, Savinjska cesta 25, Trbovlje - sin Alex Kujundžič Belina Nataša Avdič, Kisovec, Naselje na šahtu 33, Zagorje - hči Vanessa Lončina 26.08.2006 Mateja Kušter, Brezje pri Ločah 10a, Loče, Slovenske Konjice - sin Alex Marjeta Naglav, Pod ostrim vrhom 29, Trovlje - sin Jaša Mojca Baloh Grošelj, Spodnji Prhovec la, Izlake - sin Luka Mateja Tušek, Poljane nad Škofjo Loko 44, Poljane - hči Tinkara 27.08.2006 Renata Magaš, Ribnik 30, Trbovlje - hči Lea Vodišek Karin Lah, Rudarska cesta 2a, Trbovlje - sin Jan Lah Škrbec 29.08.2006 Lucija Jenko, Spodnje Izlake 14, Izlake, Zagorje - sin Jon Šibanc 31.08.2006 Petra Cukjati, Trg Pohorskega bataljona 8, Kisovec, Zagorje - sin Ažbe Šuštar Elvisa Čatič, Log 28a, Hrastnik - hči Arijana Kaltak 02.09.2006 Šibila Vincek, Sallaumines 4, Trbovlje - sin Alex Čufurovič Zvonimira Pavlin, Žebnik 27, Radeče - sin Matjaž 03.09.2006 Nermina Dizdarevič Husič, Novi Log 12, Hrastnik - hči Ema ISKRENO ČESTITAMO! NAŠA BODOČNOST (©f -------------l—ä. “STIJOllAST” Šoht, klub hrastniških študentov in dijakov je ob zaključku šolskih počitnic pripravil nov petdnevni festival, ki se je odvijal na ulicah Hrastnika od 30. avgusta do 3. septembra. Festival Štuor je tako v tem koledarskem letu edini festival, študentskih klubov v Zasavju (žal je skupni, zasavski festival Karbiduka doživel žalostni konec?). Predsednik ŠOHT-a in vodja festivala Marko Funkl, je s svojo vizijo uspel pritegniti veliko in sposobno ekipo, ki je festival odlično pripravila. Ideja samega festivala je bila zapolniti konec počitnic z dogajanjem, ki bi zadovoljilo različne okuse; no, to je mladim, entuziastičnim hrastniškim študentom tudi zelo dobro uspelo. Nekaj zase so v teh petih dneh našli vsi športni navdušenci, ljubitelji različnih zvrsti glasbe, umetnosti,... Po besedah organizatorjev so bili prav vsi dogodki odlično obiskani.Kot ena od obiskovalk pa lahko rečem le: “Odlično, Šoht! Se vidimo drugo leto!” Obširneje o samem festivalskem dogajanju pa v naslednji številki. Besedilo: MT, Slika: ŠOHT NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno 1 Ime in priimek: Naslov: E ¥ Q. >5 o o d (D S >o ö c Podpis: 2 g M 2 S vs ZJ > S Q- Telefon: go CL 5 M. 55 Davčna številka: o o > E O © RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA i i----------------- Meßstova razmišljanja: Predsednik vlade Janez Janša in minister za finance Andrej Bajuk sta predstavila predlog davčne reforme. Enotne davčne stopnje ne bo, DDV ostaja enak, dohodninske stopnje pa naj bi bile 16%, 28% in 39%. Nove dohodninske stopnje prinašajo predvsem spremembo obremenitve določenih slojev prebivalstva. Tako bodo občutno razbremenili premožnejše Slovence, ki so bili do sedaj obremenjeni s 50% dohodninsko stopnjo, najrevnejši ostanejo na istem, najbolj pa bodo po novem obremenili srednji sloj, ki so mu v predlogu namesto dosedanje 37 odstotne stopnje namenili 2 stopnji više in bodo po novem, v primeru zasluženih 2,5 do 5,2 mio tolarjev, prešli na 39% stopnjo. Po trditvah ministra Bajuka naj ne bi nihče plačeval več dohodnine kot v preteklosti saj bo zvišana splošna olajšava. To pa pomeni, še posebej ob upoštevanju, da gre za bistveno zmanjšanje davčne stopnje v primeru najbogatejšim, ki jih je sicer najmanj, pa so do sedaj kljub temu prispevali največ v državno blagajno in povečana nova stopnja pri srednjem razredu ne bo zadostovala za pokritje tega primanjkljaja, da bo država morala od nekod pridobiti sredstva za nadomeščanje minusa, ki se bo zaradi omenjenih dejstev pojavil v proračunu. Po besedah ministra naj bi manjkajoča sredstva v proračunu nadomestili s prihranki v javni upravi, z učinkovitejšim pobiranjem davkov in na račun večje gospodarske moči. Pri omenjenih napovedih pa se pojavi n.pr. vprašanje, kako bo mogoče zmanjšati stroške javne uprave in pri tem povečati učinkovitejše pobiranje davkov. Predstavniki reprezentativnih sindikatov so s predlogom davčne reforme zadovoljni, saj so v razpravah nenehno zagovarjali ohranitev progresivne davčne stopnje in vložili vse svoje moči v boju za preprečevanje uveljavitve enotne davčne stopnje. Hkrati pa sindikati opozarjajo na nekatere dileme, ki se ob predlogu pojavljajo. Predvsem jih skrbi, kako bo ob predvidoma manjših prilivih funkcionirala socialna podoba države. Skrbi jih pokojninska in zdravstvena blagajna, šolstvo.... Sindikati so dobili zagotovila, da socialna podoba države s sprejetjem davčne reforme ne bo okrnjena. V predlogu sprememb davčne zakonodaje je med drugim tudi zapisano, da se zavezanec lahko odloči, da 0,5% svoje dohodnine nameni za splošno koristne namene (humanitarne, dobrodelne in druge). Tako boste lahko po svoji presoji sofinancirali tudi Vatikan, ki ima tudi vse, poleg osnovne verske dejavnosti, ostale gospodarsko politične karakteristike, ki so značilne za državo. Kakor koli že, davčna reforma bo, kot kaže, še najbolj obremenila nosilni steber vsake sodobne in razvite družbe, srednji sloj prebivalstva. Veljalo bi torej občutno povečati število prebivalcev, ki spadajo v ta steber sodobne družbe razvitega sveta. To pa pomeni povečevanje zaposlovanja, dvigovanje produktivnosti in dvig plač. Očitno je, da reformistom ne bo zmanjkalo dela niti tem za reforme. Mefisto Klepet z Nando Guček o ... TRBOVELJSKI GLEDALIŠČNIKI SO LETOVALI Prijazno in zanimivo ter polno vedrine je bilo klepetanje z dooooooolgoletno vsestransko »deklico za vse« v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, Nando Guček, ki ostaja s srcem in dušo med mladimi po srcu in jim z veseljem posreduje iz bogate zakladnice znanjem, ki si jo je v dolgem obdobju življenja in dela z mladimi dodobra napolnila, s tem pomaga svojim naslednikom in mladim, odra željnim in ne nazadnje tudi tistim, ki se v začetnih korakih najstništva spotikajo in tavajo in pravzaprav ne vedo kaj bi... »Od sobote, 12.08.06 do sobote, 19.08.06 smo člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje letovali v Verudeli pri Puli. Kar 28 se nas je zbralo, 14 članov pa je ostalo doma zaradi najrazličnejših zadržkov. Vodstvo gledališča z mentorico Katarino Pajer, predsednico Nino Lanišnik in članom Primožem Hančičem je pripravilo bogat program za ves teden. Kar nas srčno povezuje in krepi tople prijateljske odnose, je izbira skrivnega prijatelja, ki si ga potegnemo že prvi dan in smo potem ves čas pozorni do njega, mu skrivaj izkazujemo najrazličnejše majhne pozornosti in šele zadnji dan si razkrijemo skrivnost. Če pred vrati ali na blazini čaka prisrčno besedilce, bogat verz, zavojček žvečilk, piškotov... je dan takoj lepši. In radovednost raste, kdo zna narisati, narisati rožico, kdo dela tak ‘ j ‘... kdo? Da ne omenim Igre brez meja, Večer slovenske popevke, Internacionalni večer, ko pridejo gostje z Jamajke, Iskanje skritega zaklada.. .Seveda ne manjka KRST novih članov in zadnji, poslovilni večer, ko prav po amerikansko postavimo na prosto v senco miz, ki jih obložimo z dobrotami in se žurka zavleče pozno v noč.. .Saj, pridejo tudi trenutki napetosti, ko mora Katarina napraviti red. Mladost je pač norost in mladi včasih ne vedo za meje, a potem gre spet vse kot po maslu. Če me ne bi bilo sram, bi jokala, ko je bilo vsega konec in smo si morali reči srečno. Med mladimi je res lepo in hvaležna sem jim, da lahko uživam z njimi. In rekli smo si nasvidenje v septembru v Svobodi, ko bomo spet začeli s polno paro. Čaka nas precej dela, saj imamo kar štiri predstave v ognju, pa še ŠTILČKE v januaru. Bo delovna in vesela 42. sezona! Mi smo zelo ponosni na to!.« je končala zanimivo pisno pripovedNanda. Slike, ki jih je posnel njihov član Luka Rus, zgovorno pripovedujejo zgodbe mladih, ki so našli nekaj, kar jih zadovljuje in izpolnjuje... @ Tfemfä ,kimavec2006 DRUŽABNO^ Q) Domiselno kostumsko, pevsko, plesno in tudi vsebinsko so pripravile srečanje s »princi«. Z leve: Kaja Čop, Nika Češnovar, Spela Palčič in Nives Dornik. Pod njihovim budnim očesom sta novi članici opravili težke naloge KRSTA, da sta postali, podprisego, jasno, pravi članici gledališča. Z leve: Miha Vranešič, Nina Lanišnik in Nives Dornik Plesale so na igrah brez meja, na katerih so bili vsi zmagovalci, ker so uspešno opravili težke, a zanimive šaljive naloge. Z leve: Špela Palčič, Kaja Čop, Nika Češnovar, Nives Dornik Sedem paketkov je bilo skritih na precej širokem terenu, med kamenjem, drevjem in v grmovju in le eden je vseboval »več sreče prihodnjič«... Od leve: David Barovič, Bernard Kovačič, Matija Baš, Katarina Pajer (mentorica), Miha Vranešič (režiser začetnik) Nives Z leve »uprava«: Primož Hančič, Borut Strnad, Nina Lanišnik, Katarina Pajer... sledita dva apartmaja: Nina Poboljšaj, Blaž Vidic, Tjaša Okorn, David Barovič, Maja Valant, Anna Marija Jerman, Nanda Guček in Marjeta Dolinar. Druga polovica omizja pa drugič... MANA otroške majice -i (ion S622 200% bombaž a»T7vi -25% trenirke od 23.8. do 9.9.2006 Popust velja za izbrane izdelke v zalogi in se obračuna na blagajni. Popusti se ne seštevajo. IQ banka zasavje