Leto LXVI., ŠL I54 Ljubljana, ponedeljek 10. julija J953 Orna Din t»— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike, mm InseraU do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. PREOKRET V ITALIJANSKEM TISKU? Konvencija med Rusijo, Malo antanto in drugimi državami o definiciji napadalca je ugodno vplivala na italijansko javnost TmmviOTVO TK TTIUVViATVA Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska ^irjMVJriH-jrvv telefon St- 26 — CELJE: celjske uredništvo: Stroesmaverjeva unca L telefon BL 60, LJUBLJANA, Knafljeva ubca St. 5 jpdružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 203* Telefon BL 3122, 8323, 3124, 8225 to S108 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351« Rim, 10. julija. Londonska konvencija o definiciji pojma napadalca ni morda imela v nobenem delu Evrope boljšega učinka kakor v Italiji. Na fašistični tisk je vplivala pomirjajoče. Sicer italijanski listi niso Eozdravili z navdušenjem zaključitve te onvencije, kakor so n. pr. pakt štirih velesil, vendar pa so priznali, da važnost londonske konvencije ni manjša, kakor jo ima po njihovem mnenju pakt štirih. Formula o definiciji napadalca, ki je bila s to konvencijo sankcionirana, zadovoljuje, kakor kaže, fašistično Italijo, kar pomeni vsekakor napredek. Zakaj letos meseca marca, ko je Litvinov objavil v Ženevi svojo formulo, ji italijanska delegacija na razoro-žitveni konferenci ni bila naklonjena. Ne srne se prezreti dejstva, da je bila formula Litvi nova objavljena istočasno, ko je Mus-solini sprožil svojo pobudo za zaključitev pakta štirih. Ta koincidenca ni slučajna. Napram paktu štirih, kakor je bil v početku zamišljen, Rusija kakor tudi druge evropske države niso mogle ostati ravnodušne. Zato je formula o definiciji pojma napadalca imela postati sredstvo, ki naj bi služilo evropskim državam v zaščito za primer, ako bi iz pakta štirih izšel famozni direktorij velike diplomatske hijerarhije zapadnih, evropskih držav, ki bi prevzel v svoje roke usodo Evrope ali vsaj skušal iz- polniti Želje revizionistov. To se ni uresničilo. Ideja o direktoriju in o miroljubni reviziji obstoječega stanja v Evropi je bila opuščena in pakt štirih je dobil mnogo bolj realno obliko, preden so ga mogli parafirati. Iz njega je namreč izpadlo vse, kar bi moglo omejiti pravice drugih držav in spraviti v nevarnost vpliv Društva narodov. Položaj je bil na ta način popolnoma izipremeajen, kajti pakt štirih predstavlja v svoji končni redakciji poleg drugih splošnih in regionalffiih pogodb jamstvo več za ohranitev miru. Zaradi tega formula Li-tvi-ltova, ki je bila v počedkn samo demonstrativno sredstvo in opomin onim. ki so si zamišljali, da bodo mogli z direktori jem štirih paralizirati vftiv ne samo drugih evropskih držav, temveč tudi kakega člana tega direktorija, ne« more danes nikogai vznemirjati, najmanj pa podpisnike pakta štirih, ako nimajo nikakih prikritih namer. Konvencija, sklenjena med državami srednje in vzhodne Evrope na podlagi te formule, mi v nasprotju z duhom in besedilom raikta štirih, temveč se nasprotno vzajemno izpopolnjujeta. Italija je kot pobudnica P a Ista štirih pazila, da se zaključitev londonske konvencije sprejme na njeni stra- Pred odločitvijo v Londonu Danes ima pasti odločitev, ali bo svetovna gospodarska konferenca nadaljevala svoje delo London, 10. julija. AA. Tukajšnji go-Igpjodairski krogi z nestrpnostjo čakajo, Saj prinese današnji dan. Kakor znano, Be danes sestane predfiedmi&tvio svetovne g*>s.polar sedaj dosege] zadosti niako stopnjo in da zato borsni vidiki ne morejo uvoTlti zapreke, d«, se cene dvigaiečo. Pariz, 10. julija. AA. >Excersior< piše o Icndfone&i ktraferenci in stališču Francije: Francoska dedegaeija ni postavila sive-fcoviii gt)Gt)aše oblasti in prebivalstvo priredili prisrčen sprejem Danes se ustavijo v Vršcu, kje! jih pozdravi tudi posebno odposlanstvo na-" sesa senata in skupščine. Rurriunskih izletnikov je okrog 250. Ozadje atentata na Venizelosa Atene, lO. julija. Afera z atentatom na Venizelosa je dobii!>a sedaj novo slijko. Preiskovalne oblasti so po mnogih prizadevanjih ugotovile, da je bil atentat na Venizelosa sklenjen še v času prve vlade Tsal-darisa, meseca novembra lani, in da so se priprave zanrj pričele prve dni meseca marca letos. Kljub naporom vladnih pristašev, da bi atentat predstavila kot dejanje osebne osvete šefa javne varnosti PoFihronapu-losa, razpoliaga sedaj preiskovalna oblast z dokazi, da so napad 6. junija pripravili in izvršiili ekstremmi elementi popuHstične stranke. Po izpovedih poročnika Kacimba-rosa je b?l umor Venizelosa skienjen pc-sporazumu med šefom javne varnosti in nekaterimi politiki, viadmrni pristašM. v afero je po izpovedi prič vmešan tudi generalni guverner Trikale, Manttas, kS je prisostvoval vežbanju atentatorjev v ofcoM Aten. NaivažnejŠe pa je dejstvo, da se na-haia rta listi oseb, ki so moramo odgovorne za afero, tudi vojni minister generaJ Kondifts. Dve priči sta izpovedala pri zaslišanju, da sta obvestfti Kondifcsa o pripravah za atentat na Venizelosa že mesec dini prej, vendar pa ni ničesar ukrenfl ta niti ni smatral za potrebno, da bi o tem obvestil predsednika vlade Tsaldarisa ali državnega tožilca. Preiskovalni sodnik bo na ta način pristen, da zasHši kot pričo rudi vojnega rnmrstra Kondftsa ter ga konfrontira z pričami, fci ga obtožujejo. Sodišče je že zahtevalo dovoljenje za to od parlamenta, ker 5e Kond*is poslanec, kakor je tudi poslanec Marotas. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2310.96^-2332.32, •Berlin 1366.S0_1377.6O, BruseTd 801.07 &o «05.01, Curih 110S.35_1113.85, London -189 75—191 35, Newyork ček 4008.27 do 4036.53, Pariz 224.32—225.44, Praga 170.34 tio 171.20, Tr&t 303.51—305.91 — (premija 38.5%). Avstrijski šiling t privatnem kW-Tingu 8.75—S.85. INOZEM9KE BORZE. Curih: Pariz 20^4, Lionjdon 17.15, Newyork 364, Bruselj 72.2750, Milan 27.4250, Mado, naj se z vsemi silami upre sprejemu te dotodbe. Organiziranje čet, je isvajal ta list je n.emri>owia posledica posebnih polftičnJh rasmer se tfnlkanu. Zmagovalne države se ne mar*)o odzvati vseskoz zakonitim »ahtovarn etničnih manjšin, določenim v mirovnih pogodbah. Duh vznemirjenja in nesadovo^-stva med temi manjšinami se zatorej povsem prirodno manifestira v težnji po organiziranju čet. Bolgarske vlade niso nikoli tega podpirale. Nasprotno, vedno so se energično upirale njihovemu početju Jo storile vse, da bd onemogočile prehajanje preko meje. Toda, meja Je tabo dolga m straie tako redke, prehod pa se vrSi na vzMc največji pozornosti bolgarskih oblasti .. . Ves članek Je hotel predstaviti čete makedonstvujučih kot izrastek zunanjepolitičnih nezgod. Vendar je CanJcovlJev list, kakor tudi mnogi drugi sofijski organi, bil že v maju hudo vznemirjen, SeS, da bo svet vendarle utegnil verjeti, da )e Bolgarska kriva izpadov čet Ta skrb J« razumljiva, ko vendar vemo kako brezobzirno razvijajo svojo delavnost pristaSi Mdhajlova i« Dfcumaje in Petrida. N^Jj>o-vršnejša mednarodna preiskava t teb krajih na osnovi določb Poiittsov©ga predloga lahko dovede sofijsko viado v težaven položaj. In to povsem brez ozira na te. ali so upravičene ali neupravičene one tožbe, ki se iz Bolgarije dvigajo »proti položaju makedonskih manjšin< v sosednjih držav. Težko, da bi katerakoli kocrf-sija Društva narodov priznala organisba-nje čet samo kot sredstvo, s katerima naj bi se ščitile manjšine . . . Članek zaključuje: Cetniški podvigi so se tudi na Balkanu preživeH in nedavna pogodba med Rusijo in jugovzhodnimi cMavaari, vsebujoč Po H risovo definicijo napadate*, znači tudi zanje smrtni udaceo. Nova nesoglasja v španski vladi □radi agrarne reforme in amnestije krivcev, proti kateri so zlasti socialisti Lit Hm Pariz, lO. JuMJa, >Informatlon< poroča iz Madrida, da so v španski vladi nastala v zadnjem času zopet velika nesoglasja zaradi uveljavljenja agrarne reforme. Posebno ostro napadajo ministra za kmetijstvo Marcelina Dorninga člani desnice in veleposestniki, kakor tudi socialisti, ki jim Je agrarna reforma premalo radikalna. Ministru je bil dovoljen rok do oktobra za »izvedbo gotovih ukrepov bodisi po nared-benem potu, bodisi po normalnem parlamentarnem potu, Če bo dopuščal čas. V ostalem so prišle na zadnji seji ministrskega sveta v razpravo Se druge no-tranje-politične težkoče. Tako napravi j a jo radikalni socialisti svoje nadaljnje sodelovanje v vladni koaliciji odvisno od gotovih pogojev . Notranji minister Quiroga je protestiral v imenu svoje stranke proti trgovinski pogodbi z TJruguavem, ki pomeni znatno Škodo za pokrajino Baskov. Nadaljnji sporni predmet predstavlja tudi vprašanje amnestije, proti kateri so nastopili socialisti, ker bi prišla predvsem v prid desnici, Socialisti izjavljajo ,da je repu- blikanska ustava ogrožana od desničarskih strank, zaradi česar bi bila politična amnestija v sedanjem trenutku neumestna. Pariz, 10. julija. Po vesteh iz Madrida Be pirenejski polotok nahaja v predvečeru novih revolucijskih nemirov. Kakor poročajo listi, so pristaši ekstremne levice izvršili celo vrsto terorističnih dejani *n atentatov. V Barceloni Je splošna deiavaka strokovna organizacija vprizorila prometno stavko, ki je prizadela zlasti javn* obrate. Neznaci so iz političnih vzrokov ubili delavca pred njegovim stanovanjem V predmestju San MaTtino je eksplodirala bomba, ki je napravila veliko škodo. Poslednje športne vest! Zagreb, 10. julija. Na le^okoatftotokem ftržavnem prvenstvu v Zagrebu Je zmagal v maratonskem teku Šporn (Hirtfa, LJuib-lfiana) v času 3:30:35. Prvak v desetoboju je postal KaJlay z novim refleorđom 6440 točk pced Zu^ančteem (fflrVite, LMb-llđana). 1 - . * . - " veličastno slavje Sokola IV V navzo£aosrtii zastopnika N|. VeL kralja je včeraj mladi Sokol IV. razvil svoj prapor in otvoril letno telovadiiće Ljubljana, 10. juKja. jjfr *G%ta&ntem slavnostnem razvitju pf^JOra ki otvoritvi novega tetovadiSča Sofcota IV. je Lc >JurtH"o- obširno poročafto, da nam j^reostajajo le še podrobnosti, ki naj izpopotafijb sflfco o res »Ijajino uspelem števca. Siavnostai sprevod in svečanost posebno povečala končnica, ki jo je vodtt 1». \^adimir Franke, in pa 11 praporov: prekrasni novi prapor L^ulnUJanskega Sokola, nadal-ie prapori Sokola L, Sokofca n., Sokofe HI. ter sokotekih društev Moste, šnpacga vas, Vič ta St VM, nadalje prapor naraSČala Sokola L, standanta konjenice in pa seveda novi prapor Sokola IV. s teakom kuma Nj. Vel krađga z zlatom wexoE&n imenom visokega fcnrna in državnim grbom ter s trakom kronice gospe C%e Ftacove. Vse svoje mariiidrvo delo je mflado društvo pokazak) pri javni telovadbi, ki sta jo vodfta načeferflc hr. Airtosiepvicz ic načeil-njca s. TS&a Lofceževa. Najprej je nastopite poti vodstvom br. Magistra 32 malih dečkov, za njimi je pa vadiierKca s. Š v izljeva pokaaaia Btafofko znanje 24 malih 6e-k&c. 25 članov moškega naraščaja je voda vad*fce4$ br. BJai, enako Število ženske*-ga naraščaja pa spet s. Šrvdgftjeva. Prav posebno je ugagafe orodna telovadba, ko je nastopita 40 telovadcev m tdovadk dz mts* 5Saass*wa ter moškega in ženskega naraščaja pod vooistvoan načelnika br. An.to- siewtea. Brav 2ubfcd te zabavne so b53e tudi Igre fD dckfte in tteSkov, ki sta jih vorJBla. s. Lokeževa ta br. Magister. Vzpod-btntoe so bile tutŽi proste vaje 16 telovadcev, tki jžh program imenosje starejše Čla-oe» Veosdar pa ta počasdtev in spoštuj Ivost pač cSržl le» de ra^defbno častil j tvih 80 let 'bcr&tB. Groma na čHane, ki so komaj pre-scgS 30 teto. K«^e3egaffFfer»e(|si ta na$#ubked-a ■& NI sAjađrji nastop 12 naraščajtaic v oijrscrai str>$h ofoMccah. Vaje Je za stev-rjosteo pr^Jfco sestavila načelnica s. Tilika Lriteeževe ta Je z djimi pokazala velik smisd za ntmStao ta lepoto ftmlj ter za efe&fiaost iqpft sfcupto. Pravi vihar navdušenca le žel otBde^efc 40. pespoJka To-iglav-skega pod vodstvom podporočnika Zdrav-kaa Žnidarda. Nas±opd5o je 40 krepkih fantov s puškami in ajSh težki koraki so v teifcSu grmeli po tek>v3dvšcii. Navdušenje še do^o ni roisehaio, ko je med burnim odčitavanjem vo4&ka že odkorakal s te-"fevađHEa, Jfe-voo telovadbo so zaključke nad "v^e uspele proste vade 20 Čianic pod vodstvom načeferfce s. Lukeževe ta pa proste vTf^e 35 Članov pod vodstvom br. Gemzmlca. Gtraeinatiie vživa SofcoS W^ ki na" skrajni periterrj mesta ram ma Barju bu- di prebivalstvo za sokolske ideje, nam dokazuje razveseljivo dejstvo, da se je slav-nosti udeležilo skupno dosti nad 1000 oseb. Zvečer pri prosti zabavi je hfto telovadl-šče sijajno razsvetljeno, kar Je zashiga br. Indofa, za okusno dekoracij je pa poskrbel br. hran Košoček. Prav bogaeo je bil z dobrftOd založen srecolov; ki ga je vodii br. Havtiček tako spretno, da so bili ž rrjim vsi zadovoiunk Ki Čuda, saj ie vsaR kupec srečk gotovo dobil tudi vsaj majhen I dobketk. Množina dobitkov je pač na#ep£a do&az, ko*3feo požrh'ovabiih pm>jatel^ev ima mrado drnšfrvo. Pa tudi s telesnimi dobrotami je bite prireditev imenitno založena, saj so pri vseh paviljonih stregli z najboljšim blagom, da je vse potekk> v najiepšem redu, S rrvom so se gostje hladili v paviljonu, koer je gospodtatfiia s. Mi-ca Roseva s svojimi pomočnicama hi br. Memardom. Izborno kapljico je točila s. Kumrova z br, Dermašo, z j estvtaaml je postregla s. Zdenka Roseva, pri s. Kantetovi in s. Misleje-vi so se gostje sladfkali, čez glavo je pa imel opraviti br. Ravnih ar na vedno na-basanem plejsišču, kjer je brez prestanka izvrstno igrala vojaška godba. Tudi Šaliva pošta je mnogo pripomogla k dobremu razpoloženju, da je bila vsa množica nadvse zadovoljna, najbold pa starosta br. Drago Pogačnik ta predsednik prifredritve-nega odbora br. Jaka Hiebs. Kakor mo-raJTiro tako je bil tudi gmotni us-peh prav !ep ter bo prebitek društvu znatno pripomogel k nadaMsiemu napredku. Nadj\-se časteči je bil pa tudi obisk za to stran LJubljane tako pomembne prireditve, sag so se razen zastopnika Nj. VeL kralja Aleksandra generala Peki ca in kumite županije ge. Olge Puco ve slav-nosti udeležili tudi zastopnik bana načelnik dr. Vončina, predsednik apelacšj-skega sodišča V r a n č i č, župan dir. D i n-ko P u c z magistramdm direktorjem J a n-č i g a j e m in občinskimi svetovaDci ing. B e v c e m, dr. F e 11 i c h o m, dr. Milanom Šubičem, Cotarjem, Dach-som, Olupom, Likozarjem, Kosmom k dr., pridiružila sta se jim pa tudi ptravkar imenovana obč, svetovalca Koša k in P i- č m a n, soustanovitelj Sokola W. poslav^ajoči se polkovnik Cvejič in ngegov sedanji zastopnik podpolkovnik Knez, glavni uredmak Mstov konsorcija >Juitra« Stanko Virant, zastopnica strej!ske diružine Orehek ta De-ržaj, župni podstarosta br. Milko Krape ž s tajnikom br. FI e g a r j e m in načelnikom br. Lojzetom Vrhovcem, staroste rn odborniki vseh ljubljanskih in okolišikih sokolskih društev, več odbornikov Jadranske Straže, projektant novega prapora akad, sSiikaiT prof. Saša Sar.tel, direktor učiteljske šole Nande M ar o 11, Častni član Zveze gosti*taičarskih zadirug Kavčič ta pokio drugih uglednih oseb z vseh strani mesta in okolice. Z uspelo svečanostjo Sokola IV. so naj-dostoinejse zakijjučene veličastne sotoolske slavrfcosti v Ljubljani. OTOLARINGOLOG VAJGER DRAGO ZOPET REDNO ORDINIRA pregled Ljubljana, 10. julija. V Ljn!.*'je vladalo včeraj športno mrfcviio. Nogometnih tekem ni bilo nikak-Šnih. tem bolj pester spored pa bo v zadnji polovici meseca. Na vidiku je več nočnih tekem, tako srečanje med Ilirijo in Primorjem, gostovanje poljskega prvaka Criico-vvije, pogajanja se vrše tudi z novo-pcčenim prvakom Švice FC Servette, docira bo najbrž gostovanje egiptovskega prvaka, ČT^ar moštvo sestavjajo po večini čin cd in Arabci, zaradi previsokih zahtev odpedkk. V Zagrebu se je vršil prvi del lahko-aletskega državnega prvenstva za poedin-ce, ki so se ga udeležili tudi nekateri naši Idubi. V desetoboju je nastopil Eirijan NeB Zur^ančie, ki je letos v odlični formi ta je bil s sroJTfnri rezultati n*jresnejši kandidat za naslov državnega prvaka. Njegov najnevarnejši konkurent je Levta Kal-lav (Mararhon, Zagreb). V prvih petih disciplinah je Nefl doeegel 5297 točk, njegov konkurent pa le 3070. Zupančič je v štirih dKcipJtaah dosegel prvo mesto, čeprav je že letos postavfl mnogo boljše rezultate. Na KX) m je dosegel 11.7, v metu krogle 1X17 m, v teku na 400 m 53.6, v skoku v višino 160 cm — isto kot Kailav. Skok v daljavo je bil pri obeh slab. Glede maratonskega teka, kjer je starte! Ilirijan §pom, nismo mogli dobiti ni-kakega poročUa. Vemo le, da so tekli včeraj ob 15., v času največje vročine, in ni prav nit posebnega. Če nifcdo od srtartwjočih n4 prispel na cilj. Glede ostalrh cnscipiin bi bilo omeniti dva nova državna rekorda dr. Narančiča v krogli ofcojeročno 25.72 m in v disku obojeroerio 77.90 m. Pri skoku v daljavo z mesta je zmagal Merftorean Smerdel z Z91 m, Ptavači IBrfje so v soboto nastopni v nočni plavalni tekam na Sušaku proti VI-ktooiji. Hh4ja je zmagala v večini plavalnih tofik, izgubila pa je "vaterpolo tekmo, ki se je odigrala pod okoliščinami, ki mečejo izredno slabo kič na prireditelja. DomaČe moštvo je igralo tako surovo, da so Iliri-jani že nameravali odstopiti in je bil njihov igrač Jamnik tako močno ranjen, da je ležal več ar brez zavesti. Ilirijan Fritsch je zmftgal na 100 m prosto v času 1:03.2, kar je enako jogosiovenakemu rekordu. V Štafeti 5X50 m prosto je prav tako z veliko premočjo zmagala Ilirija ta je njen čas 2:216 za 2 seknetdi boljši od državnega Kolesarske dirke ,Triglava4 Včeraj je kolesarsko društvo »Triglav« v Zadobrovi-Snebrjah priredilo cestno dir-ko na progi Zadobrova-Kamnik in nazaj. Udeležijo se je je precejšnje število dirkačev juniorske in prvorazredne kategorije, ki so v živahnem razpoloženju startali v skupinah na vsakih deset minut ter odbr-zeli v žgočem solncu po prašni cesti. Ni pa prva skupina prevozila še dveh kilometrov poti, ko je bila kakih 50 m pTed savskim mostom (na ovinku) opozorjena, naj se drži bolj ob desni strani. Na tem mestu je namreč zlobna in brezvestna roka nekega kolesarja (gotovo nagovorjenega po kakem ^prvorazrednem« dirkaču) nasula pet minut pred prihodom dirkačev skoraj pol kilograma čevljarskih žebljev, kii naj bi kolesarjem povzročili defekte in tako omogočili naročilcu te ziobnosti »boljši« uspeh v dirki. Seveda se je ta nesramnost izjalovila, kajti žeblji so bdli pol minute pred prihodom skupine opaženi in odstranjeni. Kolesarji so pot nadaljevali in se med seboj kosali, kakor je kdo mogel ta znal Vsak po en defekt sta utrpela Močnik ki Svete ter sta morala zato icstopitš iz borbe. Naslednja smola se je pripetila na obratu junioriev v Kamniku zaradi prenaglega ustavljanja, pri čemer se je močno poškodoval Dežman. Na cilj, ki je bil v Zadohrovi na ne prav lepi in za to pripravni cesti, je v glavm skupini zmagal za kolesno doEnno O. Zerial pred »rajnikom, ki mu je takoj sledil Gartner in se drugi. Tudi juniorji so prevozili v lepem temp«. Danes: Bonederjefc. 10. janje katoflea- n!: Amađija, Srtojan, pravoslavni 27. junija Dan3š*iJe prireditve. Khvo MatJca: Pred maturo. Krno SHHca: Joooy krade EJrvrapo. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piceoii, Tvrseva cesta 6 in Ba&arčic, Sv. Jafcoba trg 9. V SoJL — Janezek, tvoja domača naloga je to pot prav dobra. Toda kako to, da je naloga tvojega soseda do besede enaka tvoji? Kaj moram iz tega sklepati? — Da je tudi njegova naloga prav dobra. Lepa prireditev omladine NO Ljubljana, 10. julija. Omladina Narodne odbrane — te naše pomembne nacionalne organizacije, ki kaže čtmdalfe večjo aktivnost — je nameravala te dni v Ljubljani dokazati silo m upravičenost svojega pokreta na prireditvah in kongresu omladine NO iz vse države. Ker pa niso bfle dovoljene vozne olajšave za udeležence kongresa, so morale vse te prireditve odpasti, le akademije niso odpovedali, ki je bila snočt v taborski dvorana. Čas za akademijo ni bil izbran najbolje, ker se je Ljubljana včeraj skoraj povsem izpraznila m se zdaj ljudje že nekoliko izogibljejo zaprtih dvoran. <*Tim je žeiezstičarska godba »Sloga« odigrala državno himno, je pozdravil udeležence predsednik omladinskega odseka NO g. Sancln, zlasti zastoenflca prosvetnega ministra dr. Stankoviča — pod čigar pokrov it elistvom so priredili akfdemi-io — prof. Vrhovnika, župana g. dr. Dmka Puca, predsednika osred. odbora NO Tlijo Trifanoviča in podbana dr. Pirkmajeria. Med ^evihrtrni odličnimi gosti smo šc opazili 00: poslanca dr. Rapeta, predsedniška ZKD direktorja Juaa. zastopnika NO prof. Rudorfa in dr. Capudra, gimnazijskega direkoria Hočevarja, zastonnfka TITU Mlelcuža, zastarm?"!«:* JS nrnf. ^antla n Verbfča. zestoprHka K!ub?i JPA Mrmo-Ijo, predsednika ^TaboTa« Streklja m r.s.-stopn^ce ševibrrh nacionalnilT organizacij. G. Sancin je razlo.ri1, z*kaj je moral odpasti kongres m na kratko je orisal smernice pokreta NO. ničnega omladin-skega odseka. Ta pokret ie zdrav ter socialen in niegovi pripadniki bodo znali Akademija ie bila pretežno pevski koncert, ki je dosegel popoln uspeh, čeprav program ni imel i-zrazito umetnostre tendence. Pel je Zavrsanov k-^nrtet in Tnbor-jev pevski zbor. Da u/ivn Zavr^anov kvartet splošen sloves, ie sološno znano. Tel je prertroste. narodne in stafeiše pesmi, razen Marinkovičeve ?>Na Adriju!^, vendar pa še vedno zelo učinkovite, kakršne občinstvo posluša najraje. Starodavna Hajdrihova »Slava Slovanom« ima še vedno nekaj mogočnega v sebi, zlasti, če jo zanojo tako dobri pevci, ki tvorijo novsem homogeno celoto. Sledila* je nekoliko podobna prejšnji Vilharjeva »Trozveznica«, ki izveni v krepki domolrubni noti. Naše narodne pesmi so" vedno lepe, če jih po.io pravi pevci, zato je bil poslušalcem posebno všeč Foersterjev »Venček slov. nar. pesmi«. Vrli pevci so morali dodati še eno narodno »Sijaj, sijaj solnčece«\ Po nastopu pevskema zbora so pa zaneli še štiri pesmi, eno izven programa f>Kje so moje rožice«). Vse so bile sprejete z viharnim odobravanjem, od Nedvedove »Domovina mili kraj« in »Koroške narodne pesmi«, a najbolj so se poslušalci ogreli za živahno Marinkovičevo »Na Adrfju!«. Poleg petja je bila na programu tudi recitacija. G. M. Saje je z občutkom recitiral Zupančičevo aDumo«, ki je večno lepa, najsi jo slišiš še tolikokrat. — Pevski zbor »Tabora« je nastopil še vselej z uspehom, pa tudi snoči so nam td mladi, preprosti ljudje zapeli zopet z ognjem. Posebno lerasno so podali istrsko narodno »Popuhnil je tihi vetar«. Tržaško narodno >Ne boš me zabila« so zapeli živo, ker so pač tam doma, a tudi koroška narodna »Da b* biva liepa ura«, jim je šla od srca. »Drežmsko« goriško narodno, bi občinstvo rado slišalo še enkrat, a so nam zapeli Še Foersterjevo »Ljubico« ter nam tako pokazali, da jim »leže« tudi umetne pesmi, a da najraje pojo melodične. Občinstvo se je pevcem m pevovodji g. Ven-tuziniju zahvalilo z gromovitim odobravanjem. Po akademiji je nagovoril udeležence predsednik: osrednjega odbora g. L Trifu-novič. Naglasil je, kaj je bila NO pred vojno, ki je izpolnila krvav list zgodovine naših borb za svobodo, in kakšne naloge izvršuje zdaj, ko je treba varovati, kar smo si priborili s tolikšnimi žrtvami. Pokret NO bi pa ne imel bodočnosti. Če bi za starimi borci ne prihajaJa na njih mesto požrtvovalna, zavedna mladina. Naša omladina zasluži torej vse priznanje, da se tako živo udejstvuje v nacijonalnem delu. Lepi akademiji je sledila prijetna družabna zabava. Davki v m. četrtletju V smislu Čl. 148. zakona o neposrednih davkih objavlja davčna uprava za mesto Ljubljano, da dospe v HI. črtrtletju 1933 v plačilo: A) dne L julija 1933 III. četrtletni obroki zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; B) dne 15. avgusia 1933 I. polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer davke navedene ad A) najkasneje do dne 15. avgusta 1933 ad 3) najkasneje do dne 15. avgusta 1933 Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznam-kom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev — najkasneje 13. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mestu in uničijo z žigom sli svojeročnim podpisom. (Čl. 98., 99., 100. zak. in pravilnik o neposrednih davkih). Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500.— pa morajo vsi delojemalci brez izjeme oa-premiti v istem roku davčni upravi v joto vini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente po čl. 71. zakona o nep. davkih, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45. dneh po preteku vsakega polletja, torej za /. polletje do vštetega 14. avgusta 1933 B. polletje do vštetega 14. februarja J93L Davčni zavezanci splošnega davka na posL promet po zakonu z dne 31. januarja 1933, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za HL četrtletje 1933 najkasneje do 30. julija 1933. Davčni zavezanci skupnega davka na pasi. promet, po zakonu s dne IZ julija 1930., ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, .morajo polagati odplačila po prometu prejšnjega meseca v 30 dneh po preteku vsakega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto se morajo plačevati po dsvč- * ipijmjugu lete (čl. 147.). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih pre dvignilo in razširilo ter je letos ob skl-epu prvega poletja štelo 45 šol. Od teh je 11 enorazrednic, istotoliko dvo-marednrc, 7 tri-, 5 štiri-, 7 pet- in 4 šestraz-rednice Vštete 60 tudi zasebna dekliška petrezredna osnovna šola v Smihelu ter tri manjšinske Šole, kjer Imajo nemški in državni uom jezik. So to tri razredni ca v Čr-mošnjicah ter enorazredilici v Poljanah in na Dolenji Topli rebri. O manjšinskem šolstvu o priliki še spregovorimo, že tu pa bi izrazih' mnenje, da bi bilo na naših nemških manjšinskih šolah najbolje in naj umestne je, Če se ti razredi ukinejo. Razlog je kaj enostaven. Tako zvani »nemški« otroci v kočevarskih vasicah so v resnici vzgojeni le v kočevskem narečju ter ob vstopu v šolo nemščine ne obvladajo prav nič bolje od slovenščine. Ena kot druga jim dela iste početne težkoče. V državnem o žiru je torej, da se učni načrt za manjšinske šole z ozirom na podatke v jeziku predrugači ter se vsi taki razredi pretvorijo v slovenske. Vseh razredov v srezu je 136 ter 15 vzporednic. Novo mesto šteje še dva razreda otroškega vrtca. Po teh šolah deluje 48 učiteljev in 97 učitejic, skupno 146 učnih moči. Med temi sta dva kontroktualca, en dnevničar ter dve dnevničarki - učiteljici. Za šolo zidanih poslopij je v arezu 39, dočim imajo na štirih krajih (Dolž, Gaber-je. Selo pri Hin.jah in Štale) šolo v kmečkih hišah, v vasici Globodol pa v gasilskem domu. Tako je 44 šol pod 6treho. V zdravstvenem oziru je 19 poslopij prav dobrih, 10 dobrih, 8 slabih m 7 neprimernih. V imenovanih poslopjih je 116 učibiic. Manjka jdh 35, v Istih sobah se namreč vrši popoldanski pouk, ker dopoldne za razrede ni prostora. Učiteljskih stanovanj je po šolah 45, dalje tri gospo dim j ske kuhinje (2 £mihel, 1 Novo mesto), dve delavnici in dve telovadnici (tudi Novo mesto in Smi-hel). Šole imajo 38 šolskih vrtov, pet šol je pa brez njih. Na vrtovih je 21 sadovnjakov s 452 drevesi i ji 8 čebelnjakov s 102 panjema. Učiteljske knjižnice imajo 12.201 knjigo, med temi vezanih 8825, nevezanih 3376. Šolarske knji-žiice štejejo 7697 knjig, med njimi le 1093 nevezanih, Pod upravo uči-reljstva delujejo v srezu še štiri privatne (ljudske) knjižnice s 531 vezanimi in 350 nevezanimi knjigami. Te knjižnice so v Cr- mošnjicah, na Dvoru, v Dolenjskih toplicah in v Zagradou. Učiteljstvo pa ee javno udejstvuje na gospoda rs kecn, nacionalnem in karitativne m polju. In to od prvega do poslednjega v srezu. Število učen cer se je od preteklega leta povečalo za 274 dečkov in 259 dekKc odnosno icmsaajšalo asa 55 d očkov in 35 deklic. NovomeJki arer }e kaj valovit po svoji navpični izobrazba tal rn tako se vrste sole med rrržino ob Krka in visokim pragozdom v Rogu. Najnižje leži šola v Valti vasi pri Straži. 126 m nad morjem. Šola v kočevar-ski vasici Stale pa ima 775 m nadmorske vf-Šine. Tudi oddaljenost od šole pomeni za napredek mnogo, premnogo. V arezu eta šoH na Mirni in v št Lovreacu, ki sta komaj 300 m od železniške postaje, k>k v su-hokrajinskj vasi Sela - Htoje pa je oddaljena od naj K rž je železniške postaje 28 km. V žužemberško šok> imajo najbolj oddaljeni otroci polnih 9 lam daleč. Do pol kilometra do šole ima v «rezu 1970 učencev, do 1 km 1308 učencev, od 2— 5 km 4649 učencev. Po železnici prihajalo v šolo le štirje. Na šolah delu jejo organizaCTJe P om k cika Rdečega križa, M!ad;h uu*vkov m v zadnjem času še Pomladak Jadr&n.sk» straže, ki zavzema vedro večji obse?. Uveiena je po Šolah tudi e bfla že nezavestna. Odvezal jo je in jo z umetnim dihanjem obudil k življenju, ženska pa ni mirovala. Pol ure pozneje, ko je tam patruliral stražnik Andrej Vodo-pivec, jo je zopet našel obešeno. Klečala je na tleh, ruto pa si je zadrgnila okoli vratu m privezala na drevo. Stražnik jo je odvezal. Morala se je pravkar obesiti, ker je bila še pri zavesti. Vinjeno ženo je stražnik izročil njenemu možu. Davi ob 7. je bila poklicana policijska komisija v vilo dr. Pavlina v Levstikovi ulici 29. Tja sta takoj prispela policijski zdravnik dr. AvramoviČ in dežurni uradnik Kette. V sobi za služkinjo sta naSa mrtvo kuharico Karolino Rota, rojeno 1. 1911. v Planinski vasi, srez Šmarie pri Jelšah. Zvečer, ko je legla v posteljo, je zamaSla vse razpoke pri vratih in na oknu, na sredo sobe pa postavila žaro z ognjem. Strupeni plin, ki se je razvijal, je zastrupil samomorilko in sta jo policijska uradnika našla že mrtvo. Dr. Avramovič je takoj odredil prevoz v mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan Pristopajte k Vodnikovi dražbi Stev 154 »SLOVENSKI NAROD«, 10. >vrjja 1938 Strm 3 Dnevne vesti — Huda avtomobilska nesreča. V sobot© popoldne se je na ceati med Zagrebom In Suš sićan, nedaleč od Vrbovakega ▼ bližili i ktlometerskega kamna 108, pripetila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev so postali zagrebški posestnik Emil Baooka, njegova soproga in portju-3aJfc&i generalni konzul ter industrijec Hbrmanu. Vozili so se iz Zagreba v Crikvenice kjer so se včeraj vršile avtom o-mobilske teknne. Avtomobil, k! ga je §o-firal Baooka, je na omenjenem mestu iz doeleđ še nepojasnjenih razlogov zavozil v imp kamenja, zaradi česar Je Bacoka izgubU vodstvo nad njim. Zaradi hudeg-a sunka Qe Bačoka izletel iz avtomobila, ki se je že v naslednjem trenutku prevrnil. Vsi trije potniki so bili budo ranjeni. Efcnil Baooka si je zlomil obe nogi in dobil tudi notrantje poškodbe, še hujše pa je bil poškodovan konzul Ehnmann, ki je znan kot podjpredsedtoik zagrebškega av-tokdtuba. Gospa Baooka, ki je prav tako dobila hude poSkodlbe, je obležala ka.kor »jen mož nezavestma ob robu ceste. Pri nesreči se ie avtomobil precej razbil. Ranjence eo naći i kmetje iz soseščine, ki so tjih jwenessli do "bdižnje železniške postajo, odfkoder so Jih zvečer prepeljali z vlakom v Zagreb. Vsi trije so bili že ponoči operirani. Njahovto stanje je smrtno nevarno, Najbtotj je poškodovan konzul Ehr-roamn. K sTeči nima nobeden izmed ponesrečencev razbite lobanje. — Ukradena blagajna v gnojišču. Med zagrebškim prebivalstvom je !zzval veliko senzacijo drzen vlom, ki je bil izvršen v n»oči na soboto v stanovanju h'š-ne posestnice štefičič Nad lipo it 12. I>5q>ov v blaigajaii obveznic do 80.000 Din, zlatnine v vredn ^s»ti 10.000 dinarjev in gotovine 2500 Din. IV>-moevali so, da so vik)m izvršili lopovi, ki eo dobro poznali hišne razmere. Ko so včeraj zjutraj rolicijski org*tin ponovno preiskali vso ctoolico hice, so ugotovili, da ni (nobenih sledov, ki bi kazali, da je bila blagajna odmešena izven dvorišča, ceorav je bila v času dogodika zemlja zaradi dežja vlažna, zaradi česar b se morati sledovi poznati. Zato se jim je nonb-te pojavila misel, da je blagajna skrita nekoe v bližini. Pozornost je zbudilo gnojišče na dvorišču in policijski podnad-zonnik Ban ga je pričel z vilami odkopavati. Njegovo iskanje je imelo uspeh, ker so v resnici našli blagajno zakopano v gnojni. Blagajna še ni bila odprta, zaradi česar sklepajo, da lopovi niso imeli primernega vlomilskega orožja, niti pTilike, da bi izvršili svoje podjetje do konca Zato so blagajno zakopali v gnojišče, da bi prišli ponjo, ko bi postal zrak — 'Pobegli kaznenci. Iz kaz.nT.nice v Požarevcu so pobegnili štirje kajzmenci, med rujimi najme vam ed&l Josip Sirman, ki je bil obsojen zaradi umora. Pred meseci je pri dehi na polju ubil s sekiro stražnika Dabiča, ki ga je spremljal, obleke! njegov suknjič in čepico, odvzel mu puško in pobegmi 1, vendar pa so ga po uren dmeh že prijali. Ko je sedel ponovno v ječi, je neprestano mislil na beg. Ko so se včeraj jetniki izprehajali po dvorišču, te bil s tremi drugimi kaznenci v celici za bolnike. F*o povratku kaznencev 8 Sfprehoda je začni! ta nte klic na .pomoč. Tabori je tja od/hitel eden izmed stražnikov, čim pa je stopil v celico, so ga neznanci naskočili im razorožili. Isto se je (pripetilo še dvema stražnikoma, nakar so pobegmild vsi št;rje jetnkl iz kaznilnice skozi st.-an&ka vrata, širman ?e je oblekel v uniiormo stražmika 'n pred seboj gnal ostale jetnrke. Čim so opazili njihov beg, je bila takoj alarmirana polic"ja, vendar pa beguncem še niso prišli na sled. _ Prva žrtev Save. Lepa nedelja se svabila h kopanju ljudi povsod, kjer je bilo količkaj prilike. V savskem Jktopali-ščzi pTi Zagrebu je včerajšnja nedelja zahtevala prvo letošnjo žrtev. Utonil je pri (kopanju delavec Vuk Dragovič, ki se je Oddaljil od kopališka in *a je bržkone v mrali vodi pričel krč. Njegovega trupla še niso nažili. _ ŽelezniškUm upokojencem, Članom železniške boniske blagajne v vednost Glede Železniške bolniške blagape je nujno potrebno, da se vsak Član nemudoma oglasi pri svoji najbližji železniški postaji, kjer to zvedel nadaljnje podrobnosti. Dobro Je, da vzame vsak seboj člansko izkaznico. Društvo železniških ug*>kojencev v Ljubljani. _ Rdeči krri v D-obovi priredi v nedeljo 16. t. m. ob t*>1 9. zvečer pred vrati župne certave v Dobo v i na prostem ipredstaivo ^Slehernika«:. Z lepimi kulturnimi prire'ditvami si hoče društvo zasi-giirati reden dohodek, da more vršiti sroatfe poslanstvo. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme. Včeraj} je deževalo samo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, drugod je bilo jasno. Najvišja temperatura Je znašala včeraj v Ljubljani 29, v Mariboru in Zagrebu 28, v Beogradu 26. i* drugih krajev ni poročil. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7-64.1, temperatura je znašala 18.6. BOLJŠE ČISTI KOVINE, STEKLO in ZRCALA Zahtevajte sra pri Vašem trgovcu! _ Dobave. Komanda dravske divizijske oblasti, intendantura v Ljubljani razpisu je do 11. julija t. L dobajvo ljudske hrane in to: 3000 leg zdroba, 1500 kg leče, 20.000 kg svinjske masti ali 25.000 tog ojja, 300 kg suhih sliv. 15.000 kg kislega zelja, 3000 kg >fide<, 7000 kg makaronov in 16.000 kg kisle repe. Pri Isti komandi se vrši dne 18. jnlija t. 1. licitacija glede dobave 30.000 komadov posteljnih desk. _ Ma&iinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ufcbtrjani sprejema do dne 15. julija t L ponudbe glede dobave 680 kg zakovic za kotile s polokrogđo glavo in 5©0 kg navadnih žičnikov, trgovske kvalitete. _ Direkcija državnega radnika v Velemju razpisuje do 20. julija t L dobavo 2.&00 kg Ia svinjske masti, 3600 kg riža, 600 kg sirove kave, 1200 kg terpen-tinJorvega mila za pranje, 2000 kg bučnega olja. Natančnejši podatki ao v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zastajanja krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravnike strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri združljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, droge rij ah in špecerijskih trgovinah. Doma naj ostane naš denar! Tega gesla se držite pri nakupu mila. »Hubertus« milo je domač izdelek. Vsak trgovec je z njim dobro založen. Samo zahtevajte ga. Iz Ljubljane —I j Okraske okna hi baCtcorte a cvetlicami! že večkrat amk> pozivali občinstvo, naj olepša Ljubljano s cvetlicami, sedaj pa gre ra res, zakaj jutri in na-aledmge dni bo švigal po vseh ljubljanskih ulicah in cestah mestni avtomobil b komisijo, ki bo določala najlepše okrašena okna in balkone. S pomočjo mestne občane je namreč podružnica Sadjarske in vrtnarskega društva, ki ima poseben odsek za olepšanje Lfubljane s cvetlicami, pripravila za prve nagrade več dragocenih umetniških diplom, ki jih diohe one prijateljice avetlic, ki so znale svoje cvetje vzgojiti nađlepše in z njimi na<]-okusnejše okrasiti okna in babkone. —!j Na Pogačarjevem trgu so lani pre-zidaJi pritličje škVofijske palače v trgovski lokal, kii je že dalje časa odprt. Prezidavo so tedaj zagovarjali zlasti iz arhitektonskih razJogov, Češ, da je bolje, če so tam Izložbe, kakor na, če stoje ob poslopju stopnice. Res je bolje, a lepše bi še bilo, če hI zunanjost končno že orne tali in pobarvali. Sedaj je zid med izložbami še vedno surov, neometan, kar nedvomno ni v okras palači in njeni okolici. —»J Zlorabljanje dobrosrčnosti. Glede na 61anek, ki je izšel v >Slov. Narodu« 7. julija pod nasolovom >Beden, bolan Človek na cestic sporoča socialnonolitič-ni urad mestnega načelstva naslednje: Berač, ki se omenja v tem Članku, je sin železniškega uslužibenca, pri katerem ima vb o oskTJbo, od socialno-političnega urada pa dobiva stalno mesečno podnome, kakor tudi mesečno podjpoTio, kakor tudi mesečno izredno podrooro, tako da lahko izhaja brez skrbi. Od časa de časa do časa dobiva tudi oblačila kakor čevlje, obleko in drugo. Nameravali so ga tudi neštetokrat oddati v mestno zavetišče za onomogie v Janševi ulici, kjer bi imel popoJno oskrbo kafloor tudi zdravniško nadzorstvo, venrhar pa je to vselej od-Manoal, ker bi potem ne mogel nadalje beračiti. Socialno-politični urad je ukrenil vse potrebno, da bi ne mogel beračiti po mestu. Prav posebne ie bila opozorjena policija v času sokolskih zletnih dni, naj strogo pazi nanj. Ker ta berač tudi pretirava in 6imoilira svojo bolezen, naj bi ga poJicija v bodoče aretirala in onemogočila vsako beračenje in pohajkovanje po hišan, ker je že toliko preskrbljen, da mu ni potrebno isfeati m Hod arov po ulicah. —Ij Angleško društvo v LJubljani objavlja, da se bodo redni tedenski koniver-zaci^iki večeri vršili v poletnih mesecih vsako sredo ob 8. na vtrtiu kavarne >Zvez-da<, ob slabem vremenu v kavarni. —Ij Sočan o m naznanjamo, da bo določeni izlet na Visoko končno In nepreklicno prihodtneo nedeljo 16. t. m. Prav bi bilo, če bi se tega izleta udeležili Skv čani polno Številno. Več o tem prihodnjič. — Izdetni odbor. 388-n —Ij Prometna nesreča. Da/vi se je primerila upokojenemn poštnemu podu rad-nikni »Ivami Dekflevi z Galjevice št 83. prav nenavadna nezgoda. Dekleva je stal pri deski, kjer je nalepljeno >Jutro< na voga-Ju Miklošičeve ceste. In čita! og-lase. Nenadoma sta si privozlla nasproti neki avto od druge strani pa motor. Motoc?-klist se ni mogel avtomobilu drugače izogniti, kakor da je zapeljal na hodnik in de pri tem podrl Deklevo. Prepeljati so ga morali v splošno bolnišnico. Njegjove PtelJMMJJH niso nevarne. Iz Celja —c Združenje trgovcev v Celju opozarja vse svoje člane na odločbo državnega sveta glede tolmačenja čl. 99a zakona o državnem računovodstvu. Po tej odločbi se po predpisanem dobavnem roku, ako se na prošnjo dobavitelja ni podaljšal, ne sme sprejeti pozneje dobavljeni materijal, temveč se mora pogodba v smislu čl. 96 zakona o državnem računovodstvu razveljaviti. Prošnja za podaljšanje dobavnega roka, ki mora biti po tarifni postavki 34a zakona o taksah kol kovana s kole kom za 100 Din, mora biti vložena vsaj 10 dni pred potekom dobavnega roka. —c Gledališče na prostem. Ceijskl studio je uprizoril v soboto S. t. m. in nedeljo 9. t m. zvečer v mestnem parku Shakespearjevo bajno komedijo »Sen kresne noči«. Ti dve prvi predstavi na prostem v Celju sta bili sijajno obiskani. Igralci in igralke pod vodstvom režiserja g. Milana Košlča so podali svoje vioge zelo zadovoljivo. Izvrstni so bih* zlasti gg. Košič in Skaberne ter gdč. VI as ta Serne-čeva in Svetkova. Igralci ao ustvarili pravo umetnino. Brezhibna iluminacija je zelo povečala učinek. Orkester pod vodstvom g. Karla Sancina, ravnatelja Glasbene Matice v Celju, je izvajal glasbo Mendels-sohna-Bartholdyja eksaktno in s fineso. Celjski studio se je krepko afirmiral in pokazal lepe uspehe smotrenega dela idealnih ljubiteljev gledališke umetnosti. —c Darilo olomulke občine mestu Celju. Mestna občina olomuska je poklonila mestni občini celjski lepo siiko L 1926. v Olomoucu zgrajenega mavzoleja v svetovni vojni umrlih jugoslovenskih vojakov. Sli- ko je prinesel v Celje peveki zbor »Sestri aj s tka« iz Olomouca, ki je v četrtek zvečer koncertrirsi z velikim uspehom v Celjskem domu. . —c Novo vojaško vetbattiče. Mestna občina bo vzela v zakup Rakuechevo zemljišče na severni strani Dečkove ceste pri bivših vojaških konjušnicah in ga dala vojaštvu na razpolago za veibaM|6e. Doslej je bilo vojaško vežbefcšče na GlazUL —c Občinska trošarina na vino, most in žganje se bo v mestu Celju od 1. avgusta dalje pobirala tudi od vsake količine, ki bo porabljena v zasebne svrhe. Stičen sklep je uveljavljen tudi v okoriški občini. —c Nov kamnolom v Pečovniku bo v kratkem otvorila mestna občina. Kamnolom je nad ribogojnico. Kamenje je zelo dobre kakovosti in ga bodo porabljali za posipanje cest Občina bo v bližini otvorila še dva provizorična kamnoloma. —c Nogometna senzacija v Celju. 14. t m, ob 1830 se bo pričela na Glaziji vesela pokalna nogometna tekma med kibici SK Celja in SK Olimpa. Za tekmo so določena povsem nova pravila, Sodil bo g. A. Kopinšek, ki bo pokazal izredne zmožnosti. Pa tudi igralci bodo nudili nogomet, kakor ga Celje še ni videlo. Za zmagovalce je določen ilovnat pokaL Med tekmo, ki jo občinstvo pričakuje s izrednim zanimanjem, bosta igrala celjska železničarska godba ki gobEskj orkester. Iz Trbovelf Za trpeče rudarje. Rcstavrater in trgovec g. Slamič v Ljubljani je nakazal tukajšnjemu Sokolu 200 kg prekaj enega svinjskega mesa za uboge v pomanjkanju živeče rudarje in njihove družine. Plemenitemu darovalcu izrekamo v imenu trpečih rudarjev in njihovih družin najlepšo zahvalo. Pri razdelitvi mesa se bo postopalo strogo pravično, upoštevajoč edinole najrevnejšo in najpotrebnejšo delavstvo. Prva razdelitev moke. Kakor smo že poročali, je županstvo kot prvo nujno pomoč nakazalo okrog 6000 kg bele moke, ki ho razdeljena v sredo najbednejšim rudarjem v stari glažuti. Županstvo je naročilo za nadaljnjo pomoč še 2 vagona moke, ki bo razdeljena rudarjem, čim dospe in bodo sestavljeni po obratih potrebni seznami upravičencev. Tukajšnji »Rod črnega dtamantam — član Jugoslovenske gozdovniške lige je v petek odrinil na letovanje Vodstvo go-zdovnikov je izbralo okrog 20 revnih in bolehnih otrok, ki so nujno potrebni okrepitve zdravja v svežem planinskem zraku solnčni naravi. Rod bo tuđi letos taboril na ugodnem terenu ob Savi pri Radovljici. Kolonijo odnosno tabor vodi glavar rodu »črnega diamanta« g. Danilo Košta n j šek in njegova soproga. Tiboveljskim gozdovnikom so se letos pridružili tudi brežiški in ljubljanski gozdovniki, tako da bo tabor rodu »črnega diamanta« letos precej ojačen in za to tudi bolj živahen, — Želimo malim tabornikom prijetno bivanje v prelepi solnčni Gorenjski. Komisija kr. banske uprave v radarskih revirjih. Danes je pričela poslovati komisija kr. banske uprave, ki bo pregledala in proučila težke socialne razmere med delavstvom v rudarskih revirjih. Danes je proučevala razmere v Zagorju, nato pa bo nadaljevala svoje delo v Trbovljah in ostalih revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Komisija ima na razpolago ves materijal, ki so ga morale občine pO nalogu banske uprave zbrati, tako da je popolnoma poučena o težkem stanju prebivalstva, zlasti delavstva v rudnikih TPD. Tudi to dokazuje, da so vlada in ostali merodajni činitelji odločeni poskrbeti za omiljen je sedanje strašne bede v jevtrjih. Iz čmomlfa — Proslava jubflefa našega Sokola, o katerem smo Že v soboto obširneje poročali, je prav lepo uspela. Udeležilo se je je tudi več bratskih društev, da tako našemu domačemu dajo polno priznanje za rje-govo pohvalno in lepo dosedanje delo, kakor tudi vzpodbudo za bodoče. Javni nastop je prav lepo uspel, enako uspela pa je tudi narodna veselica po prireditvi na prostem. Tudi mi Čestitamo našim marljivim belokranjskim Sokolom k njihovemu pomembnemu jubileju m jkn želimo Še mnogo plodonosnega dela. — Izletniški vlak v nedeljo ni vozil, pa je tak postopek res čuden, ko vemo, da se je preie že zgocKlo, da je polrrraaen vozili tudi ob deževnih nedeljah Ravno včeraj fe bil zaradi proslave jubileja našega Sokola prav notreben. ker bi gotovo prišlo mnogo n«Jm bratov m pcijateliev iz Ljubljane m drugih krajev, zaradi odpovedi vlaka r>a iim je bila udeležba onemogočena. Prosimo drugič več uvidevnosti m usružno*ti. — Za tabor emigrantskih društev, ki ga bo 6. avgusta pi^ecHlo nase domaČe emigrantsko društvo JCra« z« Metliko—Črnomelj, vlada že sedaj prav žlvehno zanimanje, ker bo nedvomno verrk nsrfodrri praznik. Prišlo ie že več pr4j#v od drugih društev za udeleibo. pričakujemo pa tudi ševrbie naše prijate Vi e m emigrante iz vseh naših krsne v, ki naj bi v«i izrabili izredno ugodno priložnost tega dneva in poleg tabora samega ohisk*r! tudi res lepo Belo Kršimo. Program tabora bo rzredno pester, pa bo tudi nafboli izbirčnega moral zadovolji*!, ker se naše druStvo trudi res z vsemi silami, da priredi dostojen tabor in sprejem gostov. — Vročina nas opominja, kako preno-trebno bi nam bik) javno kopališče. Potrebna bi bila javna akcija, da bi ga čim prej pričeli graditi, ker bo sicer konec sezone zopet pomenil izgubo enega leta. Izkušnje nas namreč uče, da so pozimi vse take poletne skrbi vedno pozabljene, obnavljajo pa jih samo takrat, kadar je potreba zaradi zonetne vTOČme že naivečja in nainujnejša. Za vwjled bi lahko služila Metlika s svofkn tufeko-prometnim društvom, ki je kljub naflrrajšetmi času svojega obstoja doseglo Se zelo lepe uspehe, zlasti zgradbo kopališča. Ali *i ?e obnovi clanarii Vodnikove dražbe ra letos dnevnp^C h I o rp ofijS To 'dokazrijei KBKa dofera {]e ta zobna pasta^Šamo opi ljudf$jkalbo$ ?w zanemarjajo* tieg< in spoznali! hosle^l&kapnj^ Vas ^ preseneti j a sveza usfo z govaninu zobmi- —^ Dobiva se^ppysnd! Tuba Din. S~;-, 'velika tuba Dfn! 13*- Obsodba tistih« ki pripravljajo vojno Emil Lttdwigovo knjigo »Julij 14" bi moral prečitati vsak, kdor se navdušuje za vojno Ljubljana, 10. julija. *Ce Evropa noče, da jo pahnejo v novo vojno, morajo vse države sprejeti zakone, da se vsakemu udeleženemu ministru odvzame plinska maska: potem se bodo takoj razumeli . . .« (Emil Ludwig. Julij 14«, uvod.) Pred delegati na konferencah, kjer razpravljajo o usodi sveta, o razoroži tvenem vprašanju in o problemih, o katerih ne puste odločati ljudstvu vseh narodov neposredno, bi morala ležati E. Ludwigova knjiga »Julij 14«, ki je izšla nedavno tudi v slovenskem prevodu (Pavel I>ebevec) v založbi »Prijatelja«. Knjiga je izšla v izvirniku v stoti izdaji (L 1929); pozna jo ves svet kot dragocen dokument, ki dokazuje internacionalno, »kako je nahujskalo nekaj nesposobnih voditeljev s potvorjenimi dokumenti, z lažmi o nevarnosti in z domoljubnimi frazami petstomilijonsko množico v vojno, ki ni imela v sebi niti najmanjše nujnosti usode.« Dokazuje, da je vojno zakrivila vsa Evropa (njeni predstavniki), da vsa krivda izhaja iz kabinetov, a da ljudstvo ni hotelo in ne želelo nikjer vojne, ne glede na narodno pripadnost. One pa, ki so odločali o usodi narodov, diplomate, štabe in vojne dobavitelje je gnal v vojno nizkoten egoizem; častihlepje in prismojenost sta ukazovala razumu in si podvrgla najvišji interes — interes človečanstva. Bolj kot kdaj nam je potreba v teh časih, ko vojni duh zopet dviga svojo zversko, prazno glavo, ta knjiga. Potrebna, ker kljub splošnemu zlu, ki je prizadelo z vojno ves svet in ga takorekoč vrglo iz tečajev, se vedno ni zavladal razum nad pestjo, še vedno ni človeštvo zavrglo uničujočega vojnega duha, temveč še mu vedno prepušča oblast. Knjiga »Julij 14« je nesporen dokument, kako nesmiselna, nečloveška ter sramotna je bila svetovna vojna — plaz, ki ga je sprožilo okrog 30 »voditeljev«, državnikov, generalov itd., 30 nerazsodnih in brezvestnih ljudi — morilcev nad devet milijonov »sinov domovine, ki so prelili zanjo kri« . . . Samo Suhomlinov je bil kaznovan izmed njih, vsi drugi so pa pobegnili ali so si rezili življenje iz prizanes-ljivosti svojih narodov. »Nobenega izmed vseh, ki so vidno ali nevidno podpirali vojne napovedi, ne bo nikjer v nobenem seznamu mrtvih. Veliki knez Nikolaj in Izvolski, Berchtold, Betmann in cesar Viljem, Januškijevič in Mol tke žive ali so živeli nemoteno . . . razen Moltkeja so vsi preživeli vojno Niti eden izmed premaganih ni stal pred državnim sodiščem . . .« Knjiga nam v prvih poglavjih nazorno predoči, kako se je začela plesti vojna brej osnove — samo zaradi kapric blaži ranega, omejenega grofa Berchtolda, avstrijskega zunanjega ministra, ki se je hotel proslaviti z vojno in je smatral ugoden trenutek za njo po sarajevskem atentatu. Nič lažjega kot to, utemeljiti vojno . . . Začeti je tudi ni težko. Najprej se izmenja neKaj not kot zaradi lepšega. Zavezniške izjave, grupiranje držav po interesnih sferah, ultimat, mobilizacija — splošna, »delna iz tehničnih razlogov neizvedljiva«; čim mobilizira ena država, takoj za njo nasprotna v največji tajnosti in naglici. E>ruga drugo hoče prehiteti Posredovalnih predlogov nihče ne upošteva, »ker se z njimi skuša samo zadrževati mobilizacija, da bi nas prehitela nasprotna država«. In ko diplomati že zavozijo tako daleč, da pride do mobilizacij, prevzamejo vodstvo nestrpni, bojeviti generali. Ves aparat je v pokretu in ga »ni mogoče« več ustaviti. Vojna je neizogibno zlo. V nevarnosti je domovina na tej in na oni strani, treba je zavarovati meje, trena je poddfcgati ljudstvo z domoljubnimi frazami, grožnjami, sugerirati mu sovraštvo in bojevi tost ter ga poslati v klavnico. Tisti redki diplomati, ki so za mir, morajo obmolkniti, ko »vilji interesi« diktirajo vojno. Predstavniki ljudstva, ki ne puste varati ljudi, ki se zavzemajo za mir in bratstvo med narodi, so »nevarni«, ogrožajo javni red. Zato jim je treba zamašiti usta. Zborovanja na prostem so prepovedana. Tisk samo bega ljudi. Vlade izdajajo barvne knjige, v katerih varajo ljudi s ponarejenimi dokumenti. Jaures, ljudski tribun, bi najbrž zaustavil svetovni požar, ker se je bil v imenu francoskega delavstva pogajal z nemškim. In ko so bili takšni možje najbolj potrebni, ga je ustrelil fanatičen* nerazsoden nacijonalist V Nemčiji je odločal po ustavi o vojni in miru cesar. Cesar po milosti božji! Kar stori, je vse po božji volji, ljudska volja ga ne briga. Smrt Ferdinanda ga je prizadela, km je bil njegov prijatelj in psihopatična narava ga je silila k nepremišljenim ukjee-pom. Zadaj so neprestano rožljftli z orož- jem generali, ki so se po tisku postavljati, da ima Nemčija najmočnejšo armado ter namigavali, da si cesar ne upa . . . On je pa bil nečimuren ... V Rusiji je bil car orodje v rokah zunanjega ministrstva in generalnega štaba. Enak položaj je b!l na Domaju. Ćim so poslali Avstrijci »kazensko odpravo« nad Srbijo, je zarožljala s sabljo Rusija; Nemčija je reagirala. Belgija je sezala v važni strategični črti mod Nemčijo in Francijo. Za Belgijo so se morali zavzeti Angleži, pa tudi Francija je »morala« mobilizirati. Poincarć je bil Lotarinian, mislil je na L 1870. Anglija se jc »morala« odločiti, bila je jeziček na svetovni tehtnici; nekateri so mislili, da bo odločen nastop Anglije zabronil vojno. Toda Avstrija je bila slepa, Nemčija pa bojevita . , . Sploh pa je vojna »neizogibna«, ko je ie odrejena mobilizacija. Iz tehničnih razlogov! Ruski car je to verjel, druge gorostasnosti so pa morali verjeti ljudje. Vojna je izbruhnila . . , »Mojstrsko« delo — konstruirati taksno vojno. Ni čuda, da si je v začetku marsikateri mogočnik pripisoval, da se mora človeštvo zahvatiti njegovi državniški nadarjenosti, da je doživelo veličastno vojno. A ko se je že začela vojna med Nemčijo in Rusijo je »preslavni« Berchtold še skušal paktirati z Rusijo. Berchtold je nalagal Berlin glede srbske preiskave, nalagal je cesarja, da so Srbi že začeti obstre-ljavati avstrijske čete, izsilil je vojno napoved Srbiji, nakar je odklanjal vse posredovalne predloge velesil, češ, da so jih dogodki (njegova vojna napoved) že prehiteli. Knjiga trga odločno krinko s poosebljenega vojnega duha, z nesposobnih voditeljev narodov, nerazsodnih državnikov; biča avtoriteto pesti ter omejenost, ki »mora« še zdaj vladati nad človeštvom, ki je bilo že tolikokrat preizkušeno; koze na tiste podtalne sile, ki gibljejo zgodovino — neupravičene, ker ne usmerjajo narodov v bratsko skupnost, nego v uničeva4-no, barbarsko sovraštvo; obsoja neposredno vse, ki so povzročili svetovno vojno, posredno pa tudi vse one, ki pripravljajo zopet vojno — pogin človeštvu. Tekma v kajakih V nedeljo, dne 16. julija ob 14-30 se bo vršila velika vodna tekma na Savi med postajama Savo in Hrastnikom, na kateri sodehijejo naši najboljši kajakaši (ziož-nikarji). Tekma bo za državno prvenstvo, pa je sploh prva te vrste v naši državi. Tekmo sta razpisala Kajak kluba iz Zagreba in Ljubljane, nad to kajak regato je prevzel pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marušič Drago in tako dal svoje visoko priznanje temu lepemu sportu, kakor tudi poudaril pomen sporta samega in tekmovanja na divjih vodah. Začetek tekme na 18 km dolgi vozni progi bo točno ob 14.30 s startom poleg broda pri vasi Savi in ciljem pri brodu v Hrastniku. Čolni bodo startali po vrstnem redu izžrebanih številk v razmahu po pet minut. Tekmovanje se bo vršilo v dveh kategorijah, m sicer z enosedežniki in dvosedežniki. Pravico do udeležbe imajo vsi člani kajak klubov, veslaških in drugih športnih društev, ki rmajo prtjavijeno svojo kajak sekcijo. Vso progo je treba voziti brez prtljage, brez krmila in brez postanka, prvenstvo pa dobi oni, ki prevozi progo v najkrajšem času. Ce se bo za posamezno kategorijo prijavil le en tekmovalec, dobi prvenstvo in nagrado, pri treh udeležencih iste kategorije bosta podeljeni dve nagradi, pri petih udeležencih pa tri. Vsi tekmovalci morajo voziti pod zastavo svojega Iduba. Vsak tekmovalec vozi na svojo odgovornost Brzico pri Prusntku pod Zagorjem je treba voziti v začetku po desni strani reke s prehodom na levo stran, torej po glavni strugi. V primeru, da bi vosu tekmovalec vso brzico po desni strani po kanalu, se mu pribije k doseženemu času 7 minut. Brzico pri tuneki nad Hrastnikom pa je treba voziti po levi strani reke, po glavni strugi. V primeru, da bi vozil tekmovalec po desnem kanalu, se m« pribije k doseženemu času 3 minute. Prijave je treba vlagati pismeno pri društvenem tajniku v trgovini Kolb-Preda-Kč, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. Pri-javnine ni nobene. Za občinstvo, ki bi s* želelo ogledati to zanimivo športno prireditev, je najugodnejše, da se odpelje ob 13.55 iz Ljubljane do Zagorja, ter nato pod gradom Prusni-kom prisostvuje tekmi v njenem najzanimivejšem delu. Povratek v Ljubljano je najugodnejši z večernim vlakom, Pogumni mož. Mož se ojonači: »Zdaj pa cM besedice več!« Žena: >Kxj si dejal? Komu vetja to?« »Kar tabo aefci aem dejal, ga M ob- AXkmM l »SLOVENSKI NAROD«, dne HX jultfa 1933 8tev. 1^4 JL. DEnoeryi 115 sirot* — Govori! — Je zakričal in zgrabil skigo za rame; — govori, povej mi vse, kar veš... — Vem, gospod vitez, da se gospod grol zek> zanima za kraj, kjer ste skrivati... — Henriko? — Da, to oboževanja vredno gospo dično Henriko... Toda jaz zdaj ne bom povedal, kje je gnezdo ljubezni gospoda viteza. To prisegam svojemu gospodu. Roger se ni mogel več premagovati. To, kar je bil prav kar zvedel, ga je navdalo s pogumom, da je bil pripravljen neustrašeno stopiti pred svojega strica. Grofu de Linieree, da bo grof de Linie res, mož železne voije, ponosen in nepopustljiv, ostal mož beseda, in da že dela na to, da zlomi njegov odpor. —Tu sva, — je dejaJ Picard in odprl vratca. In res se je bila kočija ustavila pred vrati palače policijskega ravnatelja. Toda namestu da bi šel naravnost skozi predsobe, vodeče k pisarni grofa de Linieresa, je odhitel vitez k zasebnim sobam svojega strica, Picardu je pa naročil, naj ga počaka v predsobi grofovega kabineta. Vitez je prosil Dianino komornico, naj obvesti grofico o njegovem prihodu. — Gospe grofice ni doma, — je odgovorila komornica. — Odšla je v cerkev sv. Sulpicia. — K deseti maši? — je vprašal Roger razočarano. Potem se je pa spomnil, da mu je Diana namignila, da se ne protivi več sestanku s Henriko. Viiezai se je skrčilo srce. Takoj je pomislil, da utegne biti grofica tisti hip pri ubogem dekletu. Komornica je še vedno čakala. — Doibro, — je dejal Roger, — vrnem se h gospef grofici, ko se bom vračali od grofa. V predsobi grofovega kabineta je našei Roger Picarda v živahnem pogovoru % enim izmed uslužbencev po-Kcij&kega ravnatelja. Sluga je takoj stopil k svojemu gospodu. Obraz ubogega Picarda je bil zbegan, ko je hotel povedati vitezu, kaj je bil prav kar zvedel od Maresta. — Za kaj pa gre? — je vprašal Roger. — Prvo, kar se mi zdi, je, da si gospod grof zelo zek> žeii govoriti z gospodom vitezom, — je odgovoril sluga. — Iz česa sklepaš to? — Iz pogovora, ki sem ga prav kar imel z gospodom Marestom, . — Ah, kaj ti je povedal ta mož? — Povedal mi je, da je baš namenjen h gospodu vitezu. — On? Zakaj pa? — Gospod grof ga je poslal k nama. — Po kaj? — Da bi povabil gospoda viteza v palačo. In prepričan, da sem udan gospodu policijskemu ravnatelju, ne pa gospodu vitezu, mi je mojster Marest zaupno povedal, da je dal gospod grof pred odhodom glede gospoda viteza tajna, najstrožja povelja. Ukloni se, — je dejal baje, — ali pa gorje mu. — Mene zlomiti! Ne, nikoli! — je vzkliknil Roger. Toda Picard ga je obzirno opozoril, da je minila od desete maše že dobra ura. — No, pa počakam! — je zašepetal vitez. In v duhu je mislil, da se jeDiana na povratku iz cerkve res odiočila po-setiti Henriko. Ura je odbila dve. Roger je planil iz predsobe. XVIII Vrnimo se k Henriki, ki smo jo zapustili v trenutku, ko se je skušala nasmehniti vitezu in mu dati vsaj malo upanja, da ga tudi ona ljubi. To čisto in nedolžno bitje je spoznalo, da gre dolžnost pred vsem, tudi pred ljubeznijo. Mislila je, da ne more sprejeti sreče za žrtev, ki si jo je nalagal Roger. In zadržujoč odpor svojega srca je šepetala: — Nikoli več ga ne bom videla! Spomnila se je na glas svoje vesti ko je. misleč, na Luizo, naenkrat opazila, da je zdaj pa zdaj nekdo drugi zavzemaj v njenem srcu mesto, ki bi moralo pripadati samo slepi siroti. Sram je je bilo, da je njena ljubezen do sestre tako slaba. In zašepetala je: — Ne... Nočem več biti težkega boja med ljubeznijo in dolžnostjo. V takem položaju Henriki ni pre-ostajalo drugega nego preseliti se drugam, deloma da se izogne obrekovanju in zaničevanju, deloma pa, da bi je vitez ne mogel več najti. Sicer se pa mora z vso vnemo lo-tfti iskanja nesrečne Luize. Nemudoma zapusti to hišo. Čim se zmrači, zapusti ta okraj. In hitro je začela pospravljati svoje stvari. Imela je tudi nekaj dragocenosti, ki so ji pa bile drage samo kot spomin na mater. In med temi dragimi spomini je vedno skrivala dvoje Luizinih pisem, zadnjih, ki ju je napisala sirota, pred-no je oslepela. Ti pismi je Henrika neštetokrat prebirala in namakala s solzami. Kar ji je šinila pri pogledu na Lui-zini pismi v glavo nova misel. Spomnila se je, da bi morala obvestiti Ro-gera o svojem sklepu in ga prositi od- puščanja, da mu z nehvaležnostjo plačuje vso njegovo dobroto. — Da, — je šepetala, — dolžna sem mu ta dokaz naklonjenosti, ki bo večno živela v mojem srcu ... In začela je pisati vitezu ganl&vc poslovilno pisemce. Ko je končno podpisala ta izKv krvavečega srca, ga je hotela še zadnjikrat prečrtati. Toda komaj je začela vsa objokana citati, je zadrhteJa; nekdo je namreč rahlo potrkal na vrata Henrika se je vsa presenečena ozrla Videč na pragu zelo lepo oblečeno damo, je v zadregi obstala. Neznanka je opazila njeno začudenje. — Gospodična Henrika? — je vprašala nežno, zroč na delavko, — To sem jaz, — je odgovorilo de-Ue. Grofica de Liniere* — kajti bila je ona — je sedla in pokimala Henriki, naj sede kraj nje, rekoč: — Gospodična, ali mi dovolite, iz-pregovoriti z vami nekaj besed? — Seveda, gospa, — je odgovorila Henrika presenečena nad toliko uljudnosti o odlične dame. In primaknila je svoj stoi h grofi-činemu. Neznankin glas ji je segal v srce... Zdelo se ji je, da sliši Luizin glas... Srce ji je začelo močno utripati. — Bili ste mi toplo priporočeni, gospodična, — je dejala grofica Čez nekaj časa z glasom, ki je izdajal nedolžno laž. Da, zares, zopet je nežen Luizin glas zvenel Henriki na uho... Kaj in koliko Jesti Predpisi glede pametne prehrane temelje na kakovosti in ne na količini Vprašanji, kdaj in koliko jesti, sta tesno združeni, kajti, ce se dobro najemo zjutraj, nam to koristi, dočim bi ista jed v enaki koHčmi zvečer škodovala vsemu organizmu. Vsakemu človeku je pač znano iz vsakdanjega življenja, da se s polnim želodcem slabo spi, s praznim pa slabo dela. Na obe vprašanji mora zdaj odgovoriti vsak na samostojnih nogah stoječ poedinec po svojem poklicu. Jed spada v program, kakor delo in spanje. Brez spanja in brez jedi človek ne more delati. Delo je odvisno od jedi, zato bi morali delodajalci združevati delo z jelom, kakor je to običaj na kmetih. Ta socijalni problem nam potrka na vrata prej ali slej. Dobro delo zahteva dobro jelo, ki pa seveda še ni zapopa-deno v kosu pečenke in v vrčku piva. V starih časih je bilo zdravje privatna zadeva vsakega poedinca. Zdaj je pa vsaka nalezljiva bolezen zadeva javnopravnih činiteljev. Iz fragmentov asirske, babilonske ki egiptske kulture, shranjenih v angleškem muzeju, v pariškem Louvru ki v berlinskih muzejih, se lahko prepričamo, da je bila glavna hrana kulturnih narodov scarega veka sočtvje in sadje. Dejstvo, da so meso največkrat žrtvovali bogovom, kaže na njegovo prazmčnost, M se pozna še zdaj na kmetih. Več luči prinaša v prehrano sveto pismo, poleg njega pa tudi židovski predpisi. Mojzes, ta Napoleon židovskega starega veka, je dobro poznal vse lastnosti, ki so si z njimi ohranili po-edini narodi in plemena Male Azije, Egipta, Sirije, Asirije ki Babilona svojo narodno in rasno samobitnost. Mojzes je združil svoja opazovanja in izkušnje v verske predpise, da bi z njimi ohranil svojemu malemu narodu tudi v težkih političnih razmerah samobitnost. Vzgoja v Sparti je šla že na inteligenco poedmcev in ni operirala z grozo božjih zakonov. Vsi Špartanci so bili razumsko prepričani, da bodo samo s strogim načinom žfcvljenja ohranili svojo politično neodvisnost ne glede na navade azijskih narodov. Rimska republika je pokazala v prvih stoletjih svojega obstoja mnogo smisla za strogo življenje kmetov, toda po punskih vojnah, ko ji je bil obstoj narodov zagotovljen, so iskali smisel življenja v čuvstvih. Grška demokracija je bila predmet diskusije in kot taka je vplivala na rimsko kulturo. Toda umetnost pravilno živeti je ostala tajna nekolikih grških šol in poedincev. Krščansko geslo, da človek ne živi samo od kruha, ni dalo pod- lage za kakšno dijetetiko, čeprav je bilo tu zopet ugodno duševno stanje za začetek kolektivne prehrane. Mnoge sekte so skušale uvesti kolektivno prehrano na verski podlagi. Toda vojaštvo je bilo doslej edini nosilec skupne prehrane, pa naj je šlo že za vojsko v našem pomenu besede ali za cele narode kakor so bili špartanci. Najgloblje zasidran je ostal Mojzesov nauk, ker je nastal na križišču idej treh kultur. Tn samo antagonizem Mojzesovih in Jezusovih idej je preprečil, da se higijenič-no dijetetični Mojzesovi ukrepi po rimski organizaciji in krščanstvu niso prenesli na ves svet. Začetki krščanstva so bih. vzvišeni nad skrbmi za grešno telo in splošna poznejša dopolnila o postih si je vsak človek prilagodil, kakor mu je pač kazalo. Zdaj je na svetu pač zelo malo ljudi, ki bi še kaj dah na post. Sicer so pa predpisi o postu na kmetih itak odveč, ker kmetje preveč mesa nikoli nimajo. Meščani se pa za post itak že davno več ne zmenijo. Zato mora nastopiti zdaj zdrava pamet, da daje človeku navodila glede življenja. Nadomestilo za verske predpise, ogled mesa po živinozdravniku, ne zadostuje. Stari vek in stari narodi so že vedeli, zakaj je treba skrbeti za pametno prehrano, ki naj pri nji odločuje zdrava pamet, ko so hoteli utrditi svojo raso ali narod. Vsi voditelji so prej ali pozneje spoznah, da ne zadostuje apelirati na pamet: ljudi ki zato so najvažnejše predpise navezah na verski čut. V tem pogledu nam Mojzesov nauk priča, da temelje predpisi glede jedi na kakovosti in ne na kohčini. Kaj bo z našo zemljo ? Ameriški astronom Charles Statson napoveduje zemlji povratek v ledeno dobo, ko bi zaradi strašnega mraza poginila vsa živa bitja od živali do najmanjših organizmov, tako da bi nikoli več ne moglo nastati na zemlji življenje, kakršno je zdaj. Drugi učenjaki pa zatrjujejo, da lahko žive živa bitja v ta-kozvanem absolutnem mrazu, to se pra_ vi 272 stopinj pod ničlo, samo da ne morejo gibati, pač pa se prebude, čim se segrejejo. Tudi nekatere vrste mahu kloubujejo lahko hudemu mrazu in bi torej bila nova živa bitja preskrbljena s hrano. Če že misli torej Statson, da pojde naša zemlja nekoč tudi skozi tako zvano kozmično meglo, ko vse poledeni in pogine, ne more vztrajati pri drugem delu svoje domneve, da bo na zemlji konec vsega življenja. S to trditvijo je sicer ovrgel znane štiri hipoteze o koncu naše zemlje in trditev, da trči naš planet z drugim in se razbije, a soince kot vir vsega življenja naj bi ugasnilo, da uniči eden izmed tisočev kometov zemljo ali pa da se naša zemlja pod vplivom lune neha sukati in postane mrtvo nebesno telo, kakor je luna, ni pa dokazal, da se življenje ne da uničiti, kakor trdijo drugi učenjaki. Bati se pa nam seveda ni treba nobenega ugibanja o koncu življenja na zemlji, ker je to pesem v nedoslednost zavite bodočnosti. Rednik Napoleonovih armad Francija je te dni proslavila spomin moža, ki je celih 15 let delal v gmotnem pogledu za Napoleonove armade. Minilo je namreč 100 let od smrti generalnega intendanta grofa Garu, ki ga je Napoleon še na otoku Sv. Helene proglašal za enega najagilnejših in obenem najpo-štenejših ljudi, kar jih je poznal. Garu je bil dve leti starejši od Napoleona in kot absolviran pravnik je prišel v vojno ministrstvo. Tam ga je našel general Bo-naparte že kot generalnega tajnika. Cesar ga je cenil zaradi njegovega svobodnega mišljenja, združenega z redko disciplino. Dokler ni bila ta ali ona zadeva urejena, je zagovarjal svoje stališče trdovratno tudi napram vladarju, ne da bi pomislil na to, da bi se mu utegnil zameriti. Čim je pa padla odločitev, se je brezpogojno uklonil, čeprav je s svojim naziranjem pogorel. Garu je pripravljal gospodarsko vse Napoleonove pohode od leta 1800. in njemu je bilo poverjeno gospodarsko izkoriščanje zasedenih dežel. V vseh odločilnih in važnih zadevah je bil cesarjev zaupnik. Odsvetoval je Napoleonu zakon s hčerko cesarja Franca in 1. 1812. mu je svetoval, naj nikar ne krene v Rusijo. Bil je pravi ustanovitelj trena kot samostojne vojaške edinice. Bil je član Francoske akademije in med drugimi je napisal tudi slavno zgodovino beneške republike. Zase ni delal nikoli in tudi ni maral nobenih posebnih nagrad. Z njegovim imenom ni združen neposredno spomin nobene izmed slavnih bitk, vendar so se pa Francozi ob stoletnici njegove smrti s hvaležnostjo spominjali tega moža. Viljem H. |e bil slab sin Iz spominov in korespondence nemške cesarice Viktorije je znano, kako sovražno se je vedel napram nji njen sin cesar Viljem U. To potrjujejo rudi nedavno objavljena pisma kneginje Radzivillove, rojene francoske grofice Castellanove, žene generalnega pobočnika cesarja Viljema H., pisana vojaškemu atašeju v Berlinu generalu Robilan-tu. Radzivillova piše, da ji je vdova cesarja Viljema I. Avgusta večkrat potožila, da jo njen vnuk Viljem H. zanemarja, da z njo o političnih zadevah sploh ne govori, pa tudi njenih nasvetov noče poslušati. Nekoč je cesarica Avgusta solznih oči objela kneginjo Rad-zivillovo in ji potožila: 30 let sem delala, tik predno sem dosegla cilj, se je pa vse sesulo v prah. Radzivillova je prihitela k smrtni postelji cesarice Avguste in piše v svojih pismih: »Pri njenih nogah je stal Viljem H., vzravnan kakor kol. Stal je nepremično in nič ni kazalo, da bi bil žalosten.« TARZAN II. DEL JE IZŠEL KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, CE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DIN POSTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNISTVO > JUTRA pcur. Plača se lahko taa% v znamkah* Sa odgovor znamko l — Na vprašanja brez znamke me i_______■ nd&ovnHamo. - Najmanjši o^las IMn 5^— "i RDEČO VRTNO MAKELO kupim. — Mestni trg 13/2. 2943 LIPOV CVET lepe barve, kupujem. — Ponudbe: Vabič, Žalec. 2941 £ ŠZfuhlfana 4* ar INSTRUMENTE (godala) proda Rak ar, Zagorje ob Savi. " 2938 NOVO HIŠO na Gorenjskem prodam. Potrebna gotovina 10 tisoč dinarjev. — Naslov: Konjar, Smlednik. 2937 GOSTILN"A. z mlinom in posestvom v Mot-niku naprodaj. — Pibernik, Velenje. 2936 Dama brez pižame doživlja razne ne-lgodnosti. To smo videli v filmu z Renato Muller. Krasne tkanine dobite pri: A. Žlender, Mestni trg 22 »JUPITER« SVETTLJKO 9000 sveč, 220 Voltov, 6 amper prodam ali zamenjam za fotoaparat. — Bavec, Brežice. 2934 Modna konfekcija Najboljši nakup A- PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T SLUŽBE ŠIVILJO staro 40 let, iščem. — Brzin, Zvirče 17, pos. Križe, Gorenjsko. 2940 VSA EVROPA rabi FLOR voščilo za parkete in linoleum (Flor parket metle, politura rokavice. Mosca-lus čudovito jajce proti moljem. Zahtevajte pri Vašem trgovcu. Jelodvor, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 8. 50-L Vse je prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC Ljubljana poleg škofije. Dobro in poceni je vedno geslo te že čez 60 let stare tvrdke. UDOBNO LETOVI SCE »Pri Slaparju« v Lukovici. — Vida Vidic. 2905 IZGUBIL SE JE PES istrijanski brak, resast, bel, rjave lise in sliši na ime »Vitez«. — Odda se proti nagradi pri: Bizjak, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. " 2942 TELEFON 2059 1» K JU JBLOGt FANT IZ DOBRE HIŠE želi mesto vajenca v avtomeha-nični stroki. Vrečko, Pišece pri Brežicah. 2939 VELIKO GOSTUJVO na koroški meji vzamem v najem. — Novosel Ivan, Sv. Duh št. 73, Zagreb. 2935 POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našega preljubega pa-pana, starega očeta, gospoda GELO GAŠPERJA finančnega pod p reg ledn ika v pokoju in hišnika Ljubljanske kreditne banke ki nam je nenadoma preminul dne 9. julija 1933. Pogreb nepozabnega bo dne 11. julija 1. 1933 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI. — 24 Mgravo in dal Usta: Oton ChrUgot. — Vsa v Ljubljani.