IA»OP I ' rwdntâkJ la ar«ÜoH.« Uwadato 4 v. Office sf NMnUni Ji«*7 8» Lewnd.le Ara. Telephone, Rockwell 490«. ^^■SSí^rS: tTS ïChingo, I» , četrtek^ "" ^BY-NUMBER 283 Aceitante for m«il.M .pecial ret. of poeU(* pro v M «fer «U«** INS, MI «t Oit ¿ttlV aelfcnla|d sa kw M» imT" DMArtmentnf tajniki ^u. — AU bo ^f ». Kongreeno sassnanje ae Uit». — In to Ma msreikomu ikrbi. Washington, a C. (F. P. Go: vorice ) — Zd«J pHhaja čas, ko ie kongres vrne na delo. In ks-to ie to zgodi, tedaj se v glavnem mestu vrle konvencije, konference in kongresi blsnismsnov, ki prav dobro vedo, kaj bodejo. - najamejo dvorano in trgovine, sakladni-ftkega tajnika ali pa delsvskega, ¿a govore ns teh sborevsnjih, njih cilj ps je, ds ustanove manj vlade v biznistt in več biznisa v vladi. N. pr. tu ae vrši konvencije Ameriškega rudniškega kongre-u, ki prične dne 10. decembra z govorancami o dsvkih, mezdah. trustificiranju in le drugih vprašanj. Potrustjanjenje bakrenega in drugegs rudarstva se izraža v modrih besedah na tale natin. Uvaževsls se bo ustsnovi-tev skupnih agencij vseh strok rudarstvs z namenom, da se sts-bilizira industrijs z prostoyolj-nim sodelovsnjsm industrijskih skupin, ki so določene, ds se ns-pravijo prihranki pri distribuciji rudniških produktov v korist producents in konzumenta itd. Predsednik Coolidge je povabljen na letni banket; komisarjf Humphreyjs, člsns zvezne obrtne komisije, je izbral Coolidge, da zvrne med stsro in obrablje-no šaro protitrustovsko delo o-aenjenega tribunala. tO naj pojasnjuje, kako hO- uprava nastopila proti tem prodajalnim sgen djam. e e e Kako naj rudniške kompanije ravnajo z delavstvom, bodo povodih delavski tsjnik Davis, 8. D. Warrimer, zastopnik antra citnih podjetnikov, Harry N. Taylor, zastopnik premogovni ftkih podjetnikov ns polju meh kega premoga, in Murdock, biv ii kanadski delavski tajnik. Mur-dok bo predaval o kanadskem zakonu za prisilne preisksve, kadar nastanejo spori v industriji. Davi» bo povedsl, kako je skuša izravnati rudsrske stsvke v zad njih štirih letih. To je pOvest, ki bi se lahko povedsls s pet in dvajsetimi besedami. Warrimer, ki je največ odgovoren za ispor rudarjev na antracitnem polju, in Taylor bosts mends nsjveč govora nčils, kako so ubogi rudarji lakomni in kako trpe juns-iki premogovniški baroni, ki so obenem seveda ženerozni 7 Kompanije za produclranje bakra so uničile unije rudarjev, premogovniške kompanije pa zdaj skušajo izvesti rsvno to, kar ho izvedle kompanije za pro-duciranje bakra; oboji interes' * 1» «prejeli resolucije, v katerih zahtevajo od kongress, ds o«j ftčiti in podpirs rudniško industrijo, ko bodo še odglssovsll. da i »odo v prihodnjem -Jetu ob-državali lepo število vplivnih psrlamenternih vetarjev v glavnem mestu. Kadar se to zgodi, bodo delegst je odšli preiti domu. Njih sobe v hotelih bodo zasedli in najeli zagovorniki katerih drugih bizniških interesov. . Praglal iaavilh dogodkov AMERIKA. Provokatorsko podtikanje terorja organiziranim delavcem v Chicagu se ni obneslo. Tedenski dogodki v Waahing-tonu. Najvišje zvezno sodišče je proglasilo zakon za minimalno mezdo v Arizoni za neustavnega. Velik shod nasprotnikov colni-ne v decembru. V debati o prohibiciji je zm§-gal odvetnik Darrow. Slika iz New Yorka, kako vpliva prohibicija na vzgojo otrok. PO SVETU. Republika Čile apelira na ligo narodov proti Ameriki. Sovjetski komisar Cičerin bo posetil London radi lige narodov. Socialisti na Francoakem napadajo Loucheurjev finančni program. Delavska stranka na Japonskem ustanovljena. BU je mrzel curek vode, ko je bil kot bombovec odkrit ped jetnik. — Zdsj še aavsdsae Časopisje poje uspavanke. Washington, D. C. — Delsvcl jo Harrow zmagal v Jahati a prohibiciji Poslušalci so glasovali 3 proti I za odpravo suše, ko so slišali njega in pastorjs. Chicago, III. — Darrow je zopet zmagal, topot ne na sodišču, «mveč na odru v Coliseumu, cjer je v torek zvečer debatiral prohibiciji. Darrow je zagovarjal zmerno uživanje lahkih pijač, njegov naaprotnik, dr. , ohn Haynes Holmes, protestan-tovski pastor iz New Yorka, je pa branil prohibicijo. Poslušalcev je bilo okrog 1600. Ženeva, 2. dec. —Južno ameriška republika Chile ss je vče-raj pritoills ns tajništvo lige narodov, da ni niti malo sadovo-1 sp • postopanjem ameriškega generala Perahinga, ki nsdzoru _________r,____ , s plebiscitno afero v sporu s so- Lo bili silno razočarani, ko sfdnjo republiko Peru rsdi dveh nsjvišje zvezno sodile proglasi-provinc Tacna in Arlca. i0 zakon za minimalno mezdo v Kot je znano, sta Chlle ln Ps» Arisoni za nsustsvnsgs. To raa-ru po 40-tetnem prepiranju lz-1očaranje je ps tekoj minilo, ko volili predsednike Coolidgs kot je sodnik Holmes, ki j* bil s ve-razsodnika. Coolidge js rsssodil, čino, IsjsvU. ds bi glasovsl, da je ds ljudstvo Tsona-Arke s refe- zakon drftsve Arizona ustaven rsndumom odloči ksm hoče pri- glede minlmslne mesde, ako bi Mdsti. Za čass priprsv in v teku še ne bi) tuksj odlok, ki zakon iMOvanja morajo pollcljsks si- Distrikta Kolumbije glede mini s obeh strank isprasnitl sporno mslne mesde proglaša neustsv ozemlje in sa rsd ter mir skrbe nim. t Združene drftsve. V pleblacitni Neki odvetnik, ki js precej komisiji so enako zastopani Pe-1 spoznan v sadsvah tega sodišča, ruanci ln Chileanci, general Por- js pojssnjsvsl, ds js Holmeeova shing js pa predsednik komlsljs. izjava logična In nsodvrnljlva. Chile se sdaj pritošuje, da Js Ts odvstnlk svstujs nsprednlm Psrshing pokazal priztranost, elementom.nsj ne hodijo z yaž-kar Is ni določil dnsvs plebiscite I nlml vprašanji glede civilnih —. n je sploh odloftlV glssovsnje u prsvlc nsjmsnj dssst do pot-stvo. PO novem letu. S tem js dsl Por- Uajst lat pred nsjvjšje sodišče Zdsj je ps še Hermsn Linne£ ihlng Peruancem priliko ss po- On js prepričan, da se t>o sooisce ■.......^eno propagando. Chllsks «mstralo sa obvssno, ds vsako vlada pravi v protestu, ds je po- prsjlnjo nssadnjaško rM?2,1bo stopsnje generala Psrshlngs is- podpre z novo razs^lx) d#ler podkopalo njeno vero v pravičen ns bo esls gora odlokov, ki trti-sid Coolidgevegs rassodks. jo temeljne prsvlcs, tako visoka, faj stori Ugs narodov v tem|d*. m,rna Itpremenltsv Chicago, IU. — To je bilo vriskanje v Izraelu, ko ao časniki prinesli vest, ds so odkrili sindi-est bombovcev, ki je metel bombe za tiatega, ki ga je plačal. Kapitaliati, bankirji in nasprotniki organiziranega delavstva so si od veaelja mencali ro-e. Rekli so, zdaj bomo čltali podrobnosti o strašnem terorjtsmu organiziranega delavstva. Vese-e je bilo kratko. Zsnimsnja vekih dnevnikov je takoj pojenjalo v trenotku, ko je bile odkrito, da je predsednik organizacije brivskih mojstrov Meter Barbers Association glavar tudi bombovakega sindikata. Nihče ni pričeklJkaj takega med delavskimi ¿¿vratoHri. Kar verjeti niso mogli, ds ss js stvar tako zaaukala, da popolnoma opere organizirano delav- ODKRITJA 101-WKEVSSOttt DOBRODOŠLA man, star 55 let in predsednik Društvs brivskih mojstrov isvr-šil samomor. Med tem ko se js innemsn presslll prostovoljno večnost in skušsls Lena Schork Rica izvršiti samomor v zaporu ki je obtolena tudi bombovstvf, e ps bomba počila sn blok proč od policijske postsje ns ulici Maxwell. Policijski kapitan Nsughton e ps k temu pismu dodsl, ds je bil Linnemen poznsn kot drftsv-jan, ki šivi po obstoječih ssko-nih. UstaaovHov dalavaka Prvs ka glmi zahtevami. Dnevno časopisje zdaj priob-čuje pismo, ki ga je Linneman Oveun iet^U ^^^^ ko je Dila zaključena, je OKIIF 0-ju»ew iran4t*n Nmitrhton stvo glasovalo z večino treh proti enemu za pivo in vino. Ds je večine poslušalcev stala Darrowom, je bilo očitno med debato, ko je Darrow neprestano žel bučne aplavze, dočim je paatorju le tupataip kdo zaplo- skal. v, J "Zakaj ne prepoveste še čaj ?" je vprašal Darrow v teku debate. "Csj je močne j šs pijsča kot pivo in marsikatera jezična ženska je čaja pijsns. Caj tudi po vzroči velik del želodčnih nepri lik. Torej dol s čajem! — Prohi bicija, zmes ignorance in bigot-stva, jemlje zadnjo iskro osebne svobode in individualnosti iz življenja. Kozarec piva ni nikdar škodoval mojemu zdravju, ne pred prohibicijo. Jaz bi rad poznal človeka, ki bi me prisilil, da naj vedno pijem samo vodo, zlasti če je voda zanič". Dr. Holmes je pobijal Darro-wove srgumente z dolglmi na-števanjem ugodnosti, ki jih j® prinesla prohibicija Ameriki. Dejsl je, ds Dsrrow je "filozofi-¿en anarhist", on pa zagovorja socialen red in zakon, ^ potrebni za socialni red. Človek bi moral živeti kakor Robinzon Crusoe, če bi hotel biti res svoboden Rtkel je tudi, da ve, da govor "mokremu" občinstvu Predsstfafc Coolidge je imeno-Thsrles D. Hillssa iz New V rka. ki je bil svojsčssno Taf-tov tajnik, ds sluti kot zaupni P'»ar mesto Judson C. Welliver-i» ki j« sprejel službo pri Ame-petrolejskem inštitutu «« mastno plačo. Pracej je oko-' "finskih dokazov, ds je bil Coo-,i(lte precej vznemirjen, ko i« f>'*l govor o "toleranci** v Ome-hi ki je bU menda Welllverjev i^ckua. ds gs privede do bolj li-|l^raln»h nazorov. brutalno ravnanje 8 kaznenc! na jugu. W.ahtngton, D. t. - V Geor giji ¿odpravili bičsnje jetnikov f jetnllkih Uborih. Zdaj pa za-pirsjo kaznence v ozke in zelo tesne zakurjene prostore ir ks-terih se žrtve sUno taradi brutalnega rsvnsnjss kazine i rszupit rx> va.Ameriki^ Ak0 pride mestnim ^ nolicaJem v roke tuj brezposeln Z tedaj «i- •odn,k ob^Tzaradi potepuštvs kar za ^rme^vn^ri^nodelo. ft+irjelei .ezmcarji i plti ubiti. da ^ ni ničesar zgodilo zs kssirs Toki jo, 2. dec. — Včeraj ss js zbralo v Toklju okrog 70 delegs-tov, zsatopsjočih razne delavske skupine ns Jsponskem, in prvs jsponsks političns delavsks stranka je bila formalno ustanovljena. Stranka je takoj 1svo-lila eksekutivo, sprejela plstfor-mo in program ter zasnovala načrt za prvo volilno kampanjo, v kateri bo apelirala za glssove milijonov proletarcev, ki so letos dobili volilno pravico. Program zehtevs svobodo govora, tlsks ln zborovsnjs, splošno ln ensko volilno pravico sa vse moške in ženske od lt. lete, redukcijo srmsde In obvezne vojs-ške službe, večje dsvke ns kspl-tal in zemljišča Ur lukaurlje, pravico delavcev do stavke ln kolektivnega pogajanja ter odpravo nočnega déle za otroke; del je zahteva stranka odpravo ekstrs-teritorijalnih privilegijev na Kitajskem. Delegstje so od glasovali, de stranka ne bo komunistična. Zveza japonskih strokovnih unij te ni obljubila podpore novi stranki. Vladni organi niso motili zborovanja, niti ne mislijo nastopiti proti stranki, dokler se bo gibéis v mejsh postsv. IZKORIŠČEVALCI PROTI TLA-KONUZA ZAAttTO DELAVK IN MLADOLETNIH. II—tes. Mass. — Tekstilni baroni v tukajšnji državi se pri-¿ali z obširno kampanjo za preklic zakona, ki določa 4S ur dala v tednu. Te tedenski mahal, melni delavni čas je legisMars KAKO SLEDI NM VIŠJE SOBIŠčE SEBI ¡Prejšnji odloki odločujejo tadl aa kasnejše aodlAčne sadove. — Napredni Ijadje naj alkar ae hodijo s važnimi vpraftaajl predenj saj ss 10 sil 15 1st. Üüarla poso ti Loadovi radi liga narodov? mmmnw Velike alavnsatl v Londonu, kjer so včeraj "pokopali vojna**. Nemčija js dobile garancije, da ho koHnok* cons Isprasnjo-ns v dveh mesecih. osiru, nI še nič snano. aajawaja atavkakaza Ppisretensgs ns sodMču postane nepraktična Vsi sodniki soglašajo, ako naj ameriške inštitucije ostanejo trajne, da morajo biti tudi «Ikoni trajni, kadar js novo vpraša-njs pred sodiščem. Ts amsHilee ae lshko Is tadsj odpravijo, sko pravKelji peterih kalonsiiin | bodo »poinonu novi molje tvo-pokop^iy v Chieegu saMeva- ^ Zs to ps bo vzelo jo paHdJo proti sUvfcajoMm | dvanajst 1st. In tako prihaja nasvst, ds ss naj dsjo .ljudje kot n. pr. Ans Whltnsy Chicago, IlL — Grobarji, kl so |ipo zspreti za več let ln naj se prod kratkim organizirali, so nikar ne spsllrsj* n« devet sod prad par dnevi zasUvkall na ps- „u^v, kl so oblečeni črno. tih pokopalllčlh. Vss ts pokopa- Bila js pokorlčina, ki tvori te-išče — Calvary, »Mount Olivet, I ^ij tamu pravilu, da jo načeln Mount Cermel, Holy Sopukhre I «xfoik Taft, kl js prajs gissoval in AU Salats — so katolilka. u minimalno mezdo, sedaj gla William P. Kinesslls, upravitelj I „y^ proti nji, ko ss js šlo ss pokopališč, js prvs dvs dni tajil minimalno mssdo v Arizoni, ds js štrajk. V torek je pa pri- Ampak časi ae včsst neprifa-znal. da so grobarji sasUvkall ln kovano Ispremene, ljudje ps tu-da bodo najeti drugI delavci —|dl. stavkokazi — za zaščito katerih _ naprosil šerife Hoffmana Inj g a DO VI PROHIRICUE. državnega pravdnlka Crowa. naj otroci vsrsk oskrbi ta policijo. KinaseUa js tu- ¿gaajepltje dl dejal, da sUvkovne strsše ne1 bodo smelo sUU prod pokopališči. . Ntw Y#rk« — 0irocl Odborniki grobsrske unljs po- »urosti.od 15 let do 10 so prire-ročsjo s drugs strsni, ds so gre- dill gostijo z Igsnjepitjem. Pohorski delsvcl zsstsvksli, ker so gi^ics tegs žgenjepitjs Je bila, premalo plsčsni in delajo po de- de jo Oordon Plris ubil lO-letne-vet do deset ur dnevno. Ako g» o«orge Nyejs. Polici js si Je zmagajo na katoliških pokopali- belila v zsčetku glavo, kdo Js Js-ščih, bodo zastavkall šs ns osta-| vršil umor, dokler nI Plris prišel lih 50 pokopališčih, ds IsvoJuJsJopolicijsko posUjo in )s ns svojo uprsvičsns zehtevs. SUv- prig«vsrjsnjs njegove 1«4etne ka na katoliških pokopališčih js Lustra Margaret priznal umor. popolna ln povsod so pike 11 predprigoverJsU mu je tudi 104etns I London, 2. doc. — Danes poročajo, da so diplomatje, ki so včeraj podpisali lokaraake pakte, zagotovili Nemčijo, da apgteške i ote Izpraznijo kollnsko cono du 31. Januarja. Belgijske okupacijske čete v Poronju bodo takoj reducirane. Drugs vest, ki Še ni potrjena, ae glasi, ds pride sovjetski ko-missr zunanjih zadev Čičerln »rihodnji teden v London, kjsr >o morda razpravljal o vytopu Unije sovjetskih republik v ligo nerodov. Včersjšnje ceremonije v Londonu, ko so ministrski predsedniki in zunanji ministri zsdmlh evropejskih drlsv podpisali lo-ksrnsks garancijske pakta, le dense odmevsjo. V Londonu Js bil včsrsj prssnik. Oflcljolne ceremonije «o bilo aicsr kratks, toliko vsč hursnjs In dekiamira-njs js ps bilo sinoči, ko so dlplo-mstje govorančlU na pojedinah. Vsi so bili veseli In glnjsni . . . Nsmčljs js pranshala biti sovražnik in »opot Jo ssdsls kot s« nskopravns aorodnloa v družini narodov ... "Vojna je pokopana, tri ae ne bo več prsllvsls, Kvro-ps Js končno sklenila mir s seboj ... Hursl" Medsebojne čsstltks ss bodo danes nsdsljevsls. Pramljor Rsldwln dsnsa pogosti drlavnl-ks, ki ostanejo v Londonu do Četrtka. Samo Briaadmors odpoto-vstl takoj, ksr mora nsstoplti v zbornici • svojo prepsčeno vlado. taalalliM Irtala Loiaha d glede namsravans Inflacije franka. Pariš, 2. dec. — V obeh zbornicah francoskega parlamenta »o bili včeraj IJuti napsdl ns finančno predlogo, katero prlprsvljs novi flnsnčn! minister Uuchettr. V niljl zbornici ao soelsllstl Vodili kritiko. Nsjvsčji napadi ao bili na nameravano Inflssijo papirnatega denarja zs novih osom milijard frankov. Uucheur Jo a poročil, ds vlsds potrebuje takoj okrog tri mllijerde frankov zs krltjs notranjih dolgov in Is dstkov rsdi vojne v Msroku in Siriji. Po novem letu |)s namerava vlsds nslollti ogromno vsote novih dsvkov. vhodi BORAH IN BEROER NABTO PITA PROTI PREMOGOVNI ftKIM BARONOM. ljubico umorjenege mladeniča. Violet Schmidt, da naj govori Gordon je nato izpovedal, ds js svojogs prljsteljs udaril s sekiro po gUvi. Pretekel je njego-Weahlngtea. D. C — Ako pre- ve lepe In mu pobral $5.60. Tri mogovnlškl baroni ne sntrseit- ura kaeneje je spremil nekega nam polju ne bodo pokazali vo- dekleta v kinogledalllče. Izjavil Ije do pogajanja z rudarji glede Ja, da ge je žgenje teko omami-nove pogodbe, ko ss snide ken- |o, de je v nJem nastala silna že-gres k saeedanju, bodete senator |ja ubiti svojsgs tovsrišs. Borsh in aocisllstlčni kongres- Dokler ni bile uvedena prisil nik Berger predložila zakonske nd prohibicljs, nI bilo slišsti, ds >1 otroci pri rej si i gostija z žga njepltjem, predloge ze zeseleojs premogov nikov. Teko ae zdej sli«! govoriti v političnih krogih. Mrvi pripravljajo nov aaped ae RanvIRe, »Vu-'malni klavni čas Je legisiawira kajšnje .prejeU z. zaščito d^avk Id mia- -.........paj dva vlaka, fttirje ^ «hk. m Grabežljivi In lekomnl Oficijelni govornik" je p*£eo bili ubiti. TjoP^»^ tZSni intereal W r«di videli, '»»nikaraki konferenci rekel, de |«vci vaek dan koi tns9 wddevke is mladoletni fora» ^^odgjoti razra.1 množ. K ^ ^ ^ ^ ^^ uf y FARME RPREMINJAJO V LO VlOTA ZA DIVJAČINO. Chtaage. IlL — Narodno društvo zemljlščnlh borz poroče, de ae vadno več farm proda za le- . ---^jf p, thnske pe ze lovi- (PM«|lii.tM.) Ptomožeoj« našejo ae SI držav v Uniji in 2 P»VvlPfl r Bejrut. Birlje, 2. dec. — Ameriški konzul v Dameaku je Ml da-naa obveščen, naj takoj opozori vss Američane v mestu, de se u-maknejo, kejtl Prencozl bodo začeli bomberdiratl Damask v ti-stem trenotku. ko postane očitno, de pade v roke vstašev. Kairo. Egipt, 2. dec. — Iz Be J-ruta javljajo. yde so francoske čete fílele protlofenrivo v Siriji. OBIČAJNE PODJETNIŠKE GROŽNJE. Norih Hergen, N./ — lastniki tukajšnjo svitne predilnice in tkalnice ao zagrozili, da pre-mesu» svoje tovsrne v Severno Karolino, sko ae delsvcl ns vrne-Jo ponižno ns doto. Delsvcl so zasUvkall zaradi slabe mesde. Kompsnljs jim zdsj dela ponud. bo, tods stsvkujočl delsvcl so Jo odklonili. • ŽRTVE SEDANJEGA PROPI-TARSKEGA SISTEMA. — V tukajšnji tovarni za razstrelivo Js na-stala sil ns ekaplozija. ki je ubila tri delavce. Teko padajo delevei kot žrtve na altarju — moloha kapitalizma Rumunije fnndlrele dolgove Ameriki. Weshington, I). C. — Romunske in emeriške komisije u fun-diranje dolgov ste se s porazu-mell 1. decembra In prsdaadnlk Coolidge je odobril pogodbo. Ne temelju pogodbe ima Rumunije 02 let češe, de pleča vsote $44.-500,000 ln obresti, ki znelejo prvih 10 let tri odstotke, potem pe tri in pol. Rumunije pleče prvi obrok $200,000 prihodnjega 15. junija. PROS GLASILO SLOVENSKE NABO DU] DPOUfB IBDNOTt TA LASTNINA SLOVENSKE N AKO ONE PODPOENE JEPJIOf» Cene OglaSOV po dogovoru. Nsročnina: Zodiajcao drkvi (izven CÄiengo) pol loto in $1.25 sa tri mifii Chicago In loto. $1.46 u tri meoeee, la «o Istlassaisdy» HJS. gafeenju, ée kupi eno aU dve débitai. Il I I II I» ill ïi n >H I i tuo m loto. SSJf a» pol Noolov u TM, hör Im «tik s -PEO« VET Á" N574I So. Levadale Av. -THE ENLIGHTtENMENT^ Orr» of tho Worm* National Benefit SedStjr. It i, j i,, « i.^. -—--■■rt »-r-rrn Owaod by tho Slovoaic Nsttoyj Beedfe Bedclr ' Advertising rulen on wwmoit. SobocriptüS: Urft* 0Ú*oo («apt «bkago) M yeer; Chicago W.RO. and foreign countriee $«00 por year. "MEMBER of THE FEDEDfcATED FESSE* JSffÜJü. Datum ? oklepaju a. pr. (Okt. Sl.21) Sa va* Je * tem daavoai poteklo do M va« a» setori U*__ polos vašesa lasa aa Ponovita lo DELAVCI KOT SOLASTNIKI INDU8TKIJ8KRGA TODJETJA. Menda je bil jeklarski trust prvi, ki je izigral potezo, da je pričel svojim delavcem prodajati delnice. Takrat je bila ta poteza razkričana kot velika dobrota za delavce v nauzdanem časopisju. Od tega *aaa se je že več korpo-raclj, ki so sovražnice delavske strokovne in politične organizacije, poslužilo te poteze. Ob taki priliki se pripoveduje delavcem, ako kupijo eno delnico, da so gospodarji podjetja in da delajo za Take korporacije izdajo navadno po več tisoč delnic. Delavcem se ponudi navadno zel« majhen odstotek delnic na prodaj. Večino delnic si vedno pridrže oni, ki so gospodarji korporacije. Vfcasi je to ena oseba, včasi jih je več. Med temi osebami pa hiso nikdar navadni delavci pri bogatih korporacijah. ta Taka poteza ima namen obdelati delavce pohlevne in potrpežljive. Njen namen je'odganjati od njih delavsko organizacijo. Ta poteza priganja delavce tudi k delu. Pravi gospodarji sugestirajo navadnim delavcem, naj bodo pridni, nikar naj ne godrnjajo proti dolgemu delavnemu času, ker delajo zase. Delavci, ki kupijo po eno ali dve delnice, si domišljajo, da čista in gola resnica, kar jim pripovedujejo pravi goapodarji, pa se še bolj požurijo pri delu. Nekateri celo priganjajo druge svoje tovariše ali jih pa tožijo preddelavcem, da se leni, ako ne hite z delom. Ako je v podjetju veliko delavcev, Ki lastu-jejo po eno delnico kompanije, tedaj je priganjaštvo pri delu v tako lepem cvetju, da se pravim gospodarjem od veselja topi aroe, ker imajo izglede na velik dobiček. !. Namen industrijskih gospodarjev je torej jasen, zakaj prodajajo delavcem delnice. Delavci si dalje domišljajo, da imajo stalno delo, ako kupijo po eno delnico. Ampak delavci so se že lahko dostikrat prepričali, fia so bili vseeno odslovljeni, če so prav imeli po eno ali več delnic, kadar *korporadja ni imela naročil. Lastniki korporacije se čutijo varne pred stavko, če je veliko delavcev v podjetju vzelo po eno delnico. Pravi lastniki korporacije se zavedajo, da jim je igrača zmešati toliko delavce, da bodo mislili, da stavkajo proti svojim lastnim interesom, ako zastavkajo za boljšo mezdo, krajši delavnik in izboljšanje delavnih razmer v podjetju, ali pa še celo za priznanje delavske organizacije. Delavci nič kaj radi ne kupujejo delnic, ampak najeti gladki jeziki vsilijo marsikaj delavcem, kar delavci ne marajo. Vcani se dogodi, da so delavci tudi oškodovani za Mvoje prihranke, ako kupijo delnice korporacije. To se je zgodilo nedavno v St. Louisu, ko je bankrotirala korpo-racija, kije svojim delavcem prodajala delnice, znaša skoraj en milijon dolarjev. Delavci so odtrgovali sebi in svoji družini od ust, da ao lahko kupili delnice. Hranili so pri kurjavi, obleki in marsičem drugem, ko je prišel bankrot ho pa šli njih prihranki. Delavci, ki so se dali ujeti h sladkimi in gladkimi besedami, ao ob vse. Nekaterim Ae toliko ni ostalo, kot so imeli, ko so pričeli delati za bankrotno korporacijo. Ampak to se ni zgodilo le v St. Louisu. Daniel J. Tobin, predsednik organisacije voznikov, šoferjev in delavcev po hlevih, pravi v svojem članku, ki ga je priobčil dne 15. avgusta v "Federation News", da je bilo v korporacijah. v katerih delavci lastujejo delnice, izgubljenih dve sto milijonov dolarjev v zadnjem letu. Delavci ko verjeli, da so korporacijc na zdravi finančni podlagi, ker trni niso imeli vpogleda v knjige, kako se votli jt> posli. Da ni nekaj zdravega v teh korporacijah, so Mele s|Misnali, ko je prišel bankrot. Bilo je seveda pre kasno. Spoznanje je sicer prišlo, ali delavci so hili ob svoje prihranke, ki so jih hranili za slabe čase. Navihani in gladki jeziki pa najdejo med delavci kljubtemu vedrn» nove žrtve. Z delnicami jih priklenejo na podjetje, garajo in priganjajo k delti še tiste delavce, ki niso kupili delnic. Ako podjetje več ne grt, tedaj se napove bankrot. Ako bi delavci dali tisti denar, s katerim ao kupili delnice bankrot ni h korporacij aa svoj tisk in druga de« lavska bojna sredstva, tedaj bi bili veliko Mitje svoji •voboditvi iz kateremu delavcu oda «a OlAnizaeijo in za Mtojb osvoboditev it mezdne a prav rad pa posluša povest, ki mu jo pripoveduje 1 bankrot ne korporacije o m", i,- Glasovi ¿lanar 8L E. íl» 31. ko. kakor ^^m potrebuje! K stvari takoj. Namoftto. da bi pop odgovoril tukajšnemu društvu S. N. P. J. se jo »ato—da M ao torihkol is vročo kaše, katero »i jo »eni skuhal—spravil na tukajšne rdstkarje. ki ga sploh ničejsr niso vpralaU, Čel, ti so krivi, da som Jas mastljsni pop n^oolUn t n J alAVMioli nij m A ma_ posiavijen prcu uiuvciiss i ivw ▼ wew* rild kot iloaak. ki gHo nimaEr Kdo jo ta junak, ki ee sedite v. poltene ljudi, povemo na kratko, da bodo čltotelji vedeli, s kom imamo danes posla?—^Ps Brani" storoknjski študent. V Ameriki ja Ml sašasni premogar, posneje postal far. Delo v premogokopu je težavno in trdo. Kot far se'pa prijetno iiVi na ¥ačun] zaslepljenih rojakov, Id še verjamejo, da jim ti ljudje po smrti pomagajo v raj. Koristnegs prodali H—SM *>** na tem svetu le ni napmril ndbeaege —če izvzamemo par ton premoga, ki ga je nakopa i, kar so ga razmere prislHle v to. V politiki je bil sačasa vojne sveeto na strsini onih, ti so drage nesramno denanctraH. V ¿asu štrsjka je pa svoje kuharice poslal sksbati. Ali se taka redi vrle v višjo boljo ¿ust in proslavo, ali v prilog kapitala? Jugoslovanske delavce tu v Shcboyganu Is dahe» demmdrsjo pri podjetjih, pri katerih sp ti ga) sleni, čel. kako ao nekrlčanski in bolj-lovilki. Za to imaino resnične doka-se! Nesnočajni pop pripoveduje, 4a je na prigovarjanje svojega sebi vrednega p ri ja tel ja—"mu nla Jner ja" napi* sal v frančiškanskem listu na naelov domačih rdečlcarjev bedarijo, ki sama ns sebi kale surovost, kakerlno lahko povzročijb le posledice vinskega ia "¿nopsarakega*' duha. Ne njegovs al-čevs oseba, ampak njegova popdvska surovost in netoleranca nas h siva, da mu moramo odgovoriti tako, kakor izzivanje zahteva. Kaj pa je' vendar pop napravil Y; tej naselbini, ds seseda J tako na vsa lainjivs usta hvali? NIČ in-prav n«! Vse, kar^e v Shsboygsnu, so ustvarili' luljave roke rojakov, polog *a so plačevali le popa, kar jih stane nrav »»nogo krvavo gaalutenlh dolarjev. Kaj Imsmo mi pokazati, na« Vprašuje pop? In tat odgovarjamo ffbpu —nič drugsga kot Snljavu neki #1 pa polteno srce! Pop pa lahko topet pokale svoj naslikani obras, ga bo vsaj vaakdo poznal. Koliko "biznismšhov" (mamo rdačkarjl, nas vpratejC na j jih imenujemo? Prav nobenih | "kaj! Da! Bog je tem svetu travo ustvaril. ¿HMfcEoMor je| jflBiutnl i^iHi vprašujejo: "You behmg that Austrian moonshiner» ehaieh?" Že vedo, zakaj nas s takimi zaničljivimi vprašanj) sbadajo? Ml nismo krivi, we aro Mri Nobody! Jasbeei z avenuje Lawndele tudi ne. TSm popa ja taka IjttdSka sodba! Kadar so bo «a Hot tiskal v skfllSitoi. ito ae «o JMfeo) poVAtisli bomo ^^ r.icčkarjj. tU niso Mr. Nobodys tisti, ki pa cerkvenih zabavah tn plkhtkih ip po katoliških shodih s opojnimi pi-jačarti 4 "šnepsom" e^ajkjo. Povedali Hm bomo. da je popče listi, ki vdS'to mirno gleda in ^odehijc zato, ker sa gre tukaj tudi sa njegovo korito, *er je to njegova stvar, katero, kafebrfem «rdi, da jo je tekom fMtnajst let qMadll In a hateeo se pMd svetem ponEK .-z, , Trde so te daaalnje bcafde. vemo to. »Toda resnične so! Vsi to veste. Primtfahi sftto jih hgplsJiti. Iter nas je iszval poj> s njegdvo net61eranco, i no, pravimo! Za M Ste, s katerimi se l>op rad hvali in pajdali, naj pa spm gre k "district-attorneyju," da poki-le v rekordu njihova lmana. Videl bo saj enkrat tisto čast in Ugled no-«»Iblne, s katero os haba pop, da je slo nje pripomogel. Največji ponos našemi -ni je menda oni njegov nekdajni "eek-molter." Prav nič ae savidamo take čalti in ugleda, lepa dmtba, kaj ne? Popovi nekdajni ministranti, katsre je starišem noč vatla In sa betaTe te pop sklicuje, so menda tisti, ki so IU njegovo slavo oznanjat po svatu? Prav nič nas ne zsdenejo, kar pop naj bo nam ponosen nanje. Samo malenkost od toga smo napisali v »Sguvotn o tem, kar pravi pop, Sa je njegov pridelek na polju se slavo naselbina, /spisali smo tako, kakor nam je pop sa vzorec napisal, da moramo odgo-vnrjsti. Ce bo kdo ndhote prisattet. je to popova krivda—mi se na vas take stvari sploh ah mo! Na umazano "goflo" moramo njemu danes odgovarjati! Nata ni krivda; s človekom, ki vsi znaki ka-Bankrot! ds je le davno pamet sa0 vnHl-la te besede y svet. Edino njemu in njegovi "gofll" se morate, poltehi ro Jaki, aa to sahvaHti. Pa povejte mu. kakor smo nm ia mi povoda«—da je le davno pamet s^plll M'ne bo kdo Issel napačno sodbo! Mi ne pilemo tega savoljo cerkve ali veto t. vsaka stvar je khlco upraviče na ki dobra, tudi cerkev in vara je lahko, kadar ni ta koritfeje In čc je v dobrih rokah. , Samo POP i» njegov prijatelj "raun najner" naj shranita odgovor rdeč karjev na vajin "šus pulfer"—take-gs, b^tkor vajine "gofle" sasluiijo! Pa Ss :Obka prideta. Kaj bo povedala S. N. P. J. in njeno tukajlno društvo je njihova stvar, nas čisto nič ne briga! Mi smo samo povedali v njih glasilu s kakšnimi neznsčajneii se treČaVamo,—Mr. Ne- - Oreys Lake, 111. - Naj pa le jat povem svoje mnenje o konvenciji. Hvslil je posebno rfe bom, sakaj do bro 4ek> in blago ss samo byali. Več krat sam ie sUlal, da sa tako Zborovanje kot Je konvencija vsbko dru-ItVo isbere najboljšega Dana. To se je polmsalo pri na temu društvu It. 14, ki j« glasoval proti najbolj« delavski resoluciji, namreč proti Moleko-vi »esoluciji, čeprav se Iteje napred ne|la. Dokler bodo nSli delegatje tako napredni, si bodo kapitalisti le meti roke in basali malhe. Bral sem naevet in pojasnila našega predsednika br. Cainkarja. Vsak mora-pač vedeti, če ne M» ničesar storili ta našo mladino, bo jednota safesla pešati Tako je bilo po mojem mnenju tudi nesmiselno, ko so dele gatje glasovali sa Turkov predlog, če Je oda Izvoljen v gl. usad, pa sin ae more biti. Potemtakem .pe aaj govorimo o svobodni S. N. P. J. Btf sem ravno navzoč, ko je glavni tajnik br. Turic čital poročilo, kako je delal v korist in napredek jednote. To hI pač bUo la»o, če bi bilo vse res 'tako, kakor je poročal. Turk je ved mi delal ta plačo pri jednoti, ie celo'»rej kot je postal njen član. To p6vam le radi tega, kar je bilo njegovo poročilo bolj oedbno kot stvarno, in ^Bor ravno proti Človeku, Id je fte v začetku Jednote delal sa njene koristi; In kolikor je meni snano, skozi dvajset let ter prva leta vse zastonj v časa, ko se br. furku Se sanjale ni o Sr. Turic naj si tapomni moje bo» sedei da ga bo mladina sposnala te takrat ne bo hodil tako pokonci na konvencijah kakor zadnjič, ko se mu 1— - n .kit, — J |,| . ■ -- . je peerecno ooditi cajnissi maneat po tttnnb liberalcev, ki delajo vse sa in Šolar, klerikalcev ia tako-kemuaietev, kateri skupno de-i poralenje eocialistov. Isgacija je pokazala, koliko je napredna, ko je glheovala proti dije-Rbema ekledu In preti eavatlMu. Ra di zavetišča Jbom le enkrat povedal Hvojo mnenje, akoprsv je prepozno Slišal sam. da bi bilo savetiičo le sa "petlarje". Tako Je bretsmlsslno •aii/I.IMIA II I •> ■ , ,^ ^ *. .. . ifo\ or.irnje, mr vem it lasentn tzirn šenj. Pred enajstimi leti ssm M m ko bolaa, Sa ea potnaaci mlekU. da ne be nič več s mane. PU le eedej ši-vim. Pri meni se aedaj nahaja aeka dekle, ki je b)la v Chicagu hudo bolna In ae je vsaki dan po dvakrat «ae-«vsetlla. Na fUnal pa js ^.ti lajo i Bel Treck i j ae oči. Sovjetski voditelj Trockij je rekel — ako e enkrat konec. Naj se jaz ogftaaim in opišem binghamake Dels v ske ratmere je aeaih v njegov ia NesMlišeo! Doinrje m evetlk na kreše pokojnih naj noeljo—njihove krate pa naj ki jih aa dolarje dolarle tore m piala je? * "metano misli, da se sa faro^- NaJ kdo ne misli, ds sel valed kake oeehne Kruta smrt je iztrgala iz nafte srede dobrega brata Josephs Blaiiča, «lana društva Planina št. 88. Pokojni je bolehal še dalj čaša nb proletarian bolezni jeti-ki, kateri je tudi podlegel 14. novembra v County Hospitalu v Salt Lake CityJu, trtah. Tam se je nahajal bd 04. junija. Dru-Plani na št. 88 mu je priredilo dostojen spirevod 17. nov. na bingfiamsko pokopalWe. Sprevod se je vršil dvilno, člani so nni polofili krasen venec na gomilo v znak bratske ljubezni. Ponovili sr»o se od njega v zavesti, da Smo Storili svojo dolžnost. Celo naše društvo Planina se zJ&Vkli vrlemu rojsku Johnu Stanfeha, slovenskemu pogreb-niku, da Je vse tako lepo uredil, da se je sprevod vršil ker naj- IrpSr. Pokojni Joseph Blaitf so je rodil pred 41 leti v vasi Centa, Dobrepoljfe na Dolenjskem. Tn kaj zapušča brsta Antona BI«-llča. Cula sem, da se nahaja nekje v Milwaukeeju, Wis., kojega prosim, naj se mi takoj oglasi na spodnji naslov, ker njemu o-ostavlja" poemrtnino. Dragi bratje in sestre! Tskaj je zopet dokaz, kako selo so potrebna podporna društva. Kan* se bi bU pokojni trpin zatekel m pomoč v njegovi težki in dolgi bolezni brez vseh sredstev Ts-ko mu je pa naša dlčns mati N. P. J. stale na staeai in k* ni zapustila, dokler ni zatlsnil trudnih oči. Dragi sobrat, lahka naj ti ho tuja greda. P. O. Bo* precej povelj ne. kar dokazuje, da____ fSu .!^!l"¡de,0 * vmki **n Zaposlenih je 629 Bingham Oanjron. Ulah. ! !pnwej*nj€ 4Uvil° delavcev, pla- - _ »^ če so srednje kot po večfok dru- „ hI gospe- irih naselbinah. Slovencev ni j" aretiranih v Turčiji, ekri- ] ravno veliko tukaj, več pa je Oarigrad, 1. dec. — Turšks bratov Hrvatov, ki ae prav dobro vlada jc prišla na sled novi tsro» 'u is J proti ljudi, ministrom. Arotirsaih Je 2U> ea aje. Vareb llanje ia i js največ, bor a» ki velikokrat napravijo kako ne-, aikov. med Nekaj vodilnih sar* priliko, in seboj, da to največ asm i med te malo pokeljcjo. verski nih. fanatiki. Je ie ustreli toj coli«)isiibirijo „protniki cotohW ^ Tvtli velik P^110?- £jese* bodo eoninarj, ob- Jjiili udarec v volilni kampa-■ji. __ Washington, D. C. - Ljud-— rekon-struktivna li^ je skli-EvSk javen shod v hotel Ra-E, v Washington. Shod ae bo 3i dne 28 in 29. decembra z iim redom: "Ljudstvo pro-miniT»r: Na tem shodu bo go-Thos. f. McMabon, pred-Inik organizacije tekstilnih ivcev United Textile Work? of Americx, o znižanju mez-v tekstilni industriji in o sti-i ki jo ima mezdno znižanje z ¿o colnino na tekstilne izdel-, David J. Lewis, bivši kon-" mik in član colninske koroisi-bo odgovoril na vprašanje i -K.ij€ nepristranska Urifna tomiBija." Predsednik CoOlidge p je vrgel, ker je pporekal zahtevam sladkornega-trusts. < Na »hodu bo tudi David I. filsh, bivši senator iz Massa-Ausettsa. Prihodnjo jesen bo Ugireč on zopet kandidiral za _ttorja in iskal bo glasove gfotilnih delavcev, da nadomer gi senatorja Butlerja, odbornika republikanskega narodnega pmitcja in enega izmed najboljših tekstilnih baronov v m Angliji. loj proti colninarjem se prič-jjele organizirati. V novo-an-¡eikih državah bddo ti colni-jrji imeli v prihodnji volilni impanji težko stališče. Ljudstvo je danes prepričano, da vi-ioka obrambna colnina koristi ' industrijskim knezom. W AftMI N GTONSKO TKDEN ÄO PISMO. . (Dalje s 1. strani.) nje jetniške kazni od federalne strsni glede Gerald Chspmana, da ga lahko država Connecticut obesi zaradi umora. Drugo jutro so pa časnikarski poročevalci či tali, da je predsednik Coolidge kasiral jetniško kazen, ko je bil v Hartfordu in da je zapustil Washington deset ali dvanajst ur preje, preden je bilo izrečeno, da se ne bo ničesar storilo v tem oziru. Ta ddgodek daje povod za kritiko stotine časniksrjem, ki nočejo v javnosti veljati za bedake. • a a Kongresnik Langley iz Kentu-ckyja dela Longworthovi organizaciji v kongresni zbornici ricrbi, kajti obsojen je na dve leti v atlantižko ječo na obtožbo zarote, da se odda žganje v "but-legarske" namene. Langley je imel to zimo predsedovati odseku za javna poslopja in zemljišča. Njegovo ime je tiskano na odsekovih vratih. Njegovi pisarniški štab je pripravljen za delo. Toda Langleyjev glas ne odmeva več doli po hodnikih iz marmorja. Zdaj je treba določiti drugega predsedatelja temyu odseku. H1DI VIHARJI V FLORIDI. Dvanajst mrtvih, nlh. veliko flknje- ue pa OSTANE DRUŽINA? Washington, D. C. — Rimske pope lahko slišite skoraj vsak lin kričati, da socialisti razdirajo družino. Carrie Chapman Catt je pa v svojem govoru dejala, da bodeta morala v prihod-SMti mož in žena delati, ako se »deta hotela preživeti. Kadar ¡odo industrijski in denarni mo-»tci vspeli s sypjo izkoriščeno metodo in ¿vedli;'kar je ikla Carrie Chapman Catt, t pa ostane še svetost druži-i? Odgovorite pop je? Ej, popje pojdite se solit s rojim i lažmi. Kapitalizem je ti-ti faktor, ki uničuje družino, sili oba zakonska, da prčda-fta svojo delavno moč. BANDIT UBIT, POLICAJ OB-STRELJAN. Chicago, III — Ko je policaj George T. Wanland na Fullerto-novi avenuji vprašal sumljiva karakterja, kaj delata in postavata na vogalu, je takoj eden izmed njiju potegnil samokres in oddal strel na pčmcaja. Zadel ga je v palec. Na to je streljal po-icaj in do smrti zadel enega izmed osumljencev. Njegov tovariš, ki je streljal, je pobegnil. O mrtvecu sodijo, da je Ray Luby, bivši kaznjenec. polovaji OROPALI MEST nega PRAVffliTKA. Chicago, III. — Ko se je mest oipr&vdnik približal svojemu doku, «ta se od zida odtrgli dve lenci in mu z običajnim ropar-tim pozdravom "roke kviško" tavili pot. Tolovaja ata mu »dvzela $150 v gotovini. po enajstih uraA v zasutem RUDNIKU. Treaton, Mo. — Nepričakovani podsutba je zaprla sedmim ¡¡•dir jam izhod iz premogovniks. 1suti rudarji so delali enajst e nepretrgoma, da so si izkopal' *>t v varni prostor. MISTERIJOZBN UMOR. 19-leten fant umorjen. New York, N. Y. — 19-letne-ga George Nyjeja so našli z razbito glavo # pod posteljo ns domu 16-letnega dekleta Margaret "Pirie. Truplo je bilo zavito v cu: ftje. Dekle je našlo umorjenega mladeniča, ko se je vrnilo domov Od obiska od svojih sorodnikov. Policija izjavlja, da je bila mladeničeva «lava razbita s steklenico. Policija «daj Išče dekletovega brata. Tempa, Pla. — V hudem viharju, ki je divjal prek Tempe, je bilo ubitih dvsrthjat zamorskih delavcev, veliko je pa bilo ranjenih. Polksji in ognjegaeci so pričeli z rešilnim delom takoj, ko se je raznesla vest, da je vihar podrl barsko, v ksteri so spali delavei. V M lami ju je padal dež akozi dvanajst ur. Bil je pravi tro-pični deževni naliv, ki je napravil ogromno škodo. S&MČš SE ZNIŽUJEJO MEZDE TEKSTILNIH DELAVCEV. HuntersvNle, N. C. — Privatni bizniški interesi se trudijo, da zvabijo delavce iz severnih držav v južne. V letakih in knjtti-cah jim pripovedujejo, da je sa delavce paradiž pod črto "Dizle". Kako dobro se godi delsvcem v južnih drŽavah, pripoveduje vest, ki pravi, ds so v AncKbr-jevih tekstilnih tovsrnah znffca-li meZdo Od 6 do 12 odstotkov. Ta družba je Že leni v mesecu septembru znižala delavske me-zde. TAKO NASTOPAJO ORGANIZIRANI DELAVCI. Washington, D. C. — Organizirani delavci pokpžejo ob va^pl priliki, da so razredno zavedni. Uslužbenci nekega lokalneg* časnika so priredili v nekem hotelu obed. Ko so pronašli, da je Centralna delavska unija dala 1-me tegs hotela na nepriporočljive liste, so obed priredili v hotelu New Willard, akorsvno je bilo treba plačati dva dolarja več za vsako osebo. Fašisti ugrabili jugoalovsaskl zavod v Rimu. Belgrad, 11. nov. — U Rima je prišla veat, da ao ondotne oblasti v aporazumu z Vatikanom ugrabile jugoslovanski duhovniški zsvod sv. Jeronima v Rimu, ki je bil na temelju rapall-ske pogodbe pdd zaščito Jugo-sla vi je. Fašisti so odstavili j*-joslovanake voditelje in nastf-;ili v zavodu zagrizene italijanske duhovnike. To je nov dokaz, da papež dela z roko v roki a fa-šisti. Zadeva je prišla na dnevni red v jugoslovanski zbornici in poslanec Juraj Demstrovlčje vprašal vlado kaj misli ukreniti v tem slučaju, toda ni dobil za* dovoljivega odgovora. AVTI SO UBILI m OSEB V DEVETIH DRŽAVAH. . t V Chlcngu Je avte letos zahteval že 724 žrtev. Chicago, BI. — Pri svtomobil-skih nesrečah je bilo v devetih državah ubitih sto deset oseb v minulem tednu. V državi Ohio Je bilo ubitih osem in dvsjset, v Michigsnu 22, v Illinoisu 20, v Texasu 18, v MinneMti 9, v Ksn-sssu 7, v Oklahomi 6, v Missou-riju 4 in v Južni Dakoti ena ose- ba V Chicagu je bilo do nedelje o po hi oči ubitih 724 oseb. Operni pevec zastrupljen? Chicago. — William Beck, ba-tonint v čikaški operi in po na-inosti Madžar, je v pondeljek najelo umri v svoji sobi v taditorium hotelu mšd prvjm B drugim dejanjem opere "He-•lijade". v prvem dejanju je 1 k ko ho ga pa Šli iskat za znajo. Pri izseljevanju Slovencev igrs mod vzroki glavno vlo-go italijanska obmsjns politika Občins Kobarid šteje aaffto 1200 ljudi, v občinski uprsvi pa jrospodarits kar dva občinska tajniks. Zato so občinski izdstk ogromni in zsto naraščajo občin aki davki ln pristojbine. Leni je bila na primer družinska pristojbina teko visoka, da Je dosegla rekord 900 lir, Občinskih usluž-beneev Je pol preveč. 1. tioesmbrti 1HS3. — MoaTojt Ma doktrina, ki Jo časopisi večkrat omenjajo v a vsa i a modna robnimi vprašanji, ae vpravlčeno smatra sa vogalni kamen mednarodne politike Združenih držav. Formuliral Jo je predsednik Monroe v svoji poslanici na kongres dne 2. decembra 1828. Mednarodni položaj jfc tedaj provsro-al velike skrbi mnogim Amori-kancem. Španske kolonije v A-mierlki so se btte uprle in peogla-sile svojo neodvisnost. Tskosva-ns sveta alljanoa (makcljonar-no usmerjens zvesa Rusije, Pru-sije »n Avstrije) je bils vzpostavila 'Burbonce nazaj na španski | »rtstol in gojila ae je bojaaen. bi ista ravpotqko utegnila poskusiti, da zatre revolucijo v španskih kolonijah , v Ameriki. Povrh tega je ruska vlada poskušala dobiti kakšno stalno ko-onijo ob severosapadni obali A-merike in mislilo se je, da ima Kalifornijo v mislih. Poslanica predsednika Monroe Je proglasila, da "ameriški kontinenti valed avobodnega in neodvisnega položaja, ki ao ga zavzeli in vzdržujejo, se ne smejo «dsehmfcl smatrati kot predmet bodočih kolonizacij s strsni tateresibodl evropske velesile". Slede upornih šfcansklh kolonij, so bile ustanovile vlado ellč-no Združenim državam In e katerimi je narod Združenih ditav naravno simpatisiral, je Monroe poudaril: Kar se tiče dežel, ki so proglasils svojo neodvisnost in 0 vzdržujejo, vsako vmešavanje s strani kateresibodi evropske velesile v svrho njihovega zati ran j a ali katerekoli kontrole njihove usode moramo smatrstl le kot izraz sovražnega raspolože-nja napram Združenim drŽavam. S tem je Monroe vzpostavil načelo: Amerika Amertkgncem. o načelo Imenujemo Monroe Doctrine. Grabežljivim evropskim velesilam je bilo s drugimi rečmi povedano: Roke proč od vse Amerike. Poslanica predsed nika Monroe je Imela takojšnji učinek po svetu in je Jako dvig-nils ugled in doetojsnstvo Združenih držav v vsem inozemstvu. 1 S. decembra 1789. — L. 1780 e bils v New Yorku predstavljena prva opera v Ameriki. To je bila "Beggar's Opera" (Berače-va opera), prva izmed takozva-nih balad-opor, Jki jih je Jekn Gay I sestavil. Mesto da je glasbo komponlral k besedam, je bilo ravno narobe. Nabral je nekoliko znanih ljudskih popevk in nJim spisal novo besedilo. Glavn junaki v tej "operi" so bili tatovi in roparji. Pevolgra je bila »a tira proti korupciji tedanjih GLAVNI STAN. MS74S 80. IAWNOAL1 A V*. CHICAGO, ILLINOIS Iivrievalni odbor: UPRAVNI ODSEK t Pnšntalk VlMsat Oalnkan+adpraMalk Aadraw V Uri*. R. F. D. f, Rss ICS. Jikailiara. Fa.i §L tajaik Mattkaw Vutki tajalk brialšlnea sšerika > Notak; gl. blaaalalk Jaka Vocrkk; «raSalk flaaUa Jul. Xavarlalk. iTltriJ (laaila «UbOešlaa. ■ Msrlla ftalaaalkaf, niair.impfis» alaftaa Ava, Waat Park. O «aga, ULi Jaka IVrMI, Rm ROLlflftKI ODSKKt 08RRDNJR OKHOŽJK: Waa^Navak, pradaaSalk. MI7 »t a Uw^ala Am, VZHODNO OKBOtJRi Jasah AaakrašR, Raa SM, Hm Raa, 9s. Jagte* brk RFD. I, Mm IU, West Navtaa. IV ZAPADNO OKROftJBt Aatoa šalar. Ras IN, tîraaa, Raas, i fc'raak K lun, Usa SM, Cklakal«, Mis", aa sav, Jaks Oriak Baa 144, Raak SprlstS. Wie. Nadaornl adbor: J. •ete. Wki Fraak AM, UM Sa. Cas«M Ata., Ckkaes. «Li Jsšbs Ovaa, NN W, Hlk 8L. Ckkaga, lil. t Jaka Olle. I4M Sa. CUfUa Park Ava, Cklagga, RL . VRROVNI ZDRAVNIK t Dr. P. J. Kara. Uli St. CUlr Aft, ClavataaŠ, a rata, aa fpi| iskalai V8A PI8MA, Id «a aaaaftaja ga pasla gl, pradaašalks aa s aadaRtva 8. N. P. JU Mlf H L. Uvsšals Ava, CklaacSr III, ■Vli ZADEVE BOLNIŠKE PODPOBK BB NASLOVE» Babdška U|sl. 8. R. P. J, NI7 U 8s. LawaSala Ava, Cktoaga, III. DBNARNB POAlUAWR IN 8TVAR1. kl ss U4a|a iL tanlavalaafa __ «• la Msala vaWa aa asslavat TaJsUtva 8. N. P. J, M8T4» 8s. Uva-iala Ave, Ckiegge, III. V8B ZADKVE V ZV KZI 8 BLAOAJNllKIMI POBLI es seM|s|a aa asSlsvi BUtsJaUtva 8. N. H, J« BI74I Bs, Uwaiala Ave, CWaaga. IR Vss sritsRii ilads paalavasla v gl. Iivtlavalsasi aSkara ss aal Pl*U4» Pssl Bargaria, pradaadalka sadashMea adbara, «sar aaalsv Val prislvl aa ftl. »afatal adaak ss ssl sriUllaja sa sssltvi Martla alkar, Bas «T«. Barbartaa. Okla. Val dsplal ia drsgl rolal, aaiaaslla, aglaal, aaralslss la gplak vsa kar Im ladaaU, aa) sa pelilfs as essleft "FBOaVBTA", a v avsal a glaallaai .... ... — lUt^ksïn kdo gs piše. Zde J •i>< grško policijo v l^tene, GrškT 2. dec. - fb ^^J^^i S »Is izdana v Atenah pol U prvi strani z velikimi črkami t. «*kaodredba, ki določa, da žen-^kano sledeče: «To je list zs I*' istega leta starosti ne noaiti krajših kril kot en od Ul. Policija Ima nak»-J^ir»-tirati na mostu vsako "ek* ^ 1 ki nosi krajše krilo in k* formscije v kk« ^ režima Ne obupajte! Kd<»r U «st v roke, je njegova -tett- ulit d« CS da Čiuti drugim Fa- TÎr fZt ne bo ukrotils I-— • ki nosi krajše krilo in aar šistovska pesi n v--k<>krjlt M meča. Odredba jo pri«^ mlije". "^J^tM J« «ahteve cerkvene oblasti. Da-^ I»olicaJi merili z ravnili IV" ,r«kom sumljiva krila, po-ne p^e. način Zadnja štavilka Je bila razposlana v ovitkih^, kgterih je bil Wlov neke nem- 55letni Fran fttubelj v Plaidni Je izgdbfl pred kratkim svojo «eno. a kstero Je živel v srečnem zakonu. Po njeni smrti Je Ml vedno bolj otgžen, cele ure Je prestal ob njenem grobu In se vračal zamišljen In potrt. Te dni gs Je nsAls hči obešenega v pod^r-A fk« ' Mali Ul ped kljačem, viMkl na svobodi. Policija v Trstu Je are tirala 22-letnegS Romula rsrs iz Vidma, ki se Je udeležil zadnjega napada na tiskarno "Kdlnost" ter je ukreflel zavoj vizitk in več atalnenic frnlla. Mali Ut je v zaporu—velfkl pa le ni so sretirsni. Preganjanje goriškega tiri». Goriška podpreMi*«"1 Je zaplenila šuvttko "Goriške Strele." radi poročila o pastošeaju v hiši tržaške "Edinosti." — VldaawW pretok t je a posebnim odlokom zabraail nadalji» izhajanj« Ud-nika "II KrililiI^at je Wl svej-čaa dnevnik Ur je okal v duhu ljudske stranke na j*' dvorjanov in norčevala se Je lz talljsneke opere. Se za«tri četrtine stoletja kasneje Je bils taka vrsta psvoiger edina operna hrana. ki so jo nudili ameriškemu občinstvu. Pred per leti so to pi^ vo balad-opero zopet predstavil New Yorku. 12. decembra 1901. — Prva brezžična brzojavka preko eeee na. — Tega dne Je Ougtletmo Marconi, iznajditelj Msreonlje vega sistema brssžlčne telegrafi je, odprsmil po bresžletusn br zojavu črko "S" od Corn Walla na Angleškem do Newfoundlands Ameriki, 2100 milj daleč. Bil j« to prvi enak po brezžičnem brzo javu preko oceana. 18. decembra 1773. — Bes Tea ftuty. — Pod Um imenom alovl episoda v rsvolucijonsrn dobi, ko so ameriški kolonist praUstimH proti temu. da bi jih Angleška oMavfevala bnrz njihovega privoljenje Angleška vlada je bila med drugim nslo-žila pristojbino za uvoz čaja Amoriko In ogorčenje Amar kancev je bilo na višku. Ki> so nslratere Indije angleške Kast India kom penije, naložene s čajem, prišle v bostonsko pristanišče, je Ml skllean ljudski shod, v katerem so Bostond zahtevali füüti'rri'iiii it; ISO? POROTNI Pfadardalk B fikwt H_i.ta m r i Ml Afrfvr, prv«89inia Zdruiitveni odbor: t — s Klavakal sikavaBd. M Saisis v f lavés« asslsvst la immL Isitla lilts Urnega sastopatva pomenja ti-ranstvo. 17. decembra 190.1. — Prvi ii-spešnl polet aeroplane. — BraU Wilbur in Orvllle Wright ata nekoč kot otroka dobila v dar majhen helikopter, -ono znano jpračo v obliki zmaja z vijakom na elastiko, ki sprožena vzleti po ■raku. Ta Igrača je vznetlls njuno domišljijo in začela sU se viti s vprašanjem, dn-li bi se no moglo ustvariti enak ieUlni stroj, ki bi bil v sUnu nositi človeka. Bltsperimentirsl* sU dolgo časa z zmaji ln drsalnimi stroji In končno sU leU 1903 'zgradila uspešni blplan, s katerim aU dne 17. decembre 1908 pri Kittyhawk ns obali Norfh Caroline izvršila štiri uspešne poleU. L. 1909 Ukom Hudson-Fulton proslave v New Yorku je Wilbur Wright sletcl Iz Cover-nor's Island gor po Hudsonu do Grant's Tomb ln se povrnil ns* saj. — F. L* L S, Ji|nIhI|i koder so morali ognjegascl s se-aalkami apravljatl vodo. Celi potoki pa so preplavili tudi Trubarjevo, Gregorčičevo in Gospoeko ulico, kamor so bili nanešoni plazovi blata In peska. Policija in zlasti * požarna bramba ata bili skoro vso noč na delu. Po polnoči Je povrh Uga ša izbruhnil požar na Aleksandrovi cesti pri Pe-Ukano vam akladiššu avtomobilov, kjer je pričalo goreti olje v novem avtomobilu, vrednem baje nad 200,000 Din. V bližini Je bila zaloga bencina, ki bi napravil ogromno škodo, če bi se bil vnsl. Vendar je prispela pravp-časno požarna bramba in pošar ugasnila. Avto Je zgorel. Proti Jutru je začelo še goreti v podstrešju neke hiše ns Meljaki ca-stl. Spodnji del poslopja so ognjegaeci rešili. Drugače nočna povodenj ni nsprsvlls posebne škode. Najhujše Je bil prissdst jutranji promet, ker Je na vseh krišiščlh drla vode, ponekod do pol metra visoko. Več šolarjev msnjšth In večjih, je nsvsl vode podil, večine je prlšls seveds vss premo-čens v šolo, Uko ds so v vešjih zsvodlh pouk sa danes ukinili. Situacijo si je na vse zgodaj est stare grče. Kako je lansko leto mlatil po Kolarju! Močnejšega je zru-šil v prah. Čez nas pa |>adt» ta maatna pest, da se nam ukrivi hrbtenica. Ob prvem udarcu se o po tečemo kakor pijani. Sicer je res, ugodno priliko je izrabil. Borzne špekulacije so zlato spremenile v K»vno; zadolženi smo, štrajk se obeta. O, gospod bo imel lepo žetev!" "Si trdno prepričan, da udari?** "Kakor amen v očenašu. Odpoved poaojila je njegovo delo. Za danes je napovedal svoj obisk, kjer razloži ostalo. Vsak hip ga pričakujem. Prosim te, preglej delavske zahteve, na-mati si jezik s kolofonijo, nauči se ga pretvarjati iz loka v bič. Razumeš?" "Dobro! Kaj počne Brajda?" "Ne zmeni se xame! Mesec dni je ležal, zdaj prihaja v tovarno. Moft prebada « svojimi šivankami. Njegove niti tko zanjke, še nevarnejše od Skrinjarjevih pesti. Zdaj veš vae!" Na dvorišču je zabrnel avtomobil. 2aketj je vstal, spremil Pribo do vrat, prekoračil so-Im>, kjer ae je m«*d vrati pojavila težka poetava Skrinjarjeva. Malomarno je segel v ponudeno mu roko. uprl svoj pogled v pojemajoči ogenj v gorah, škileč čez ramo na soseda, kateremu je kopica besedi rastala v grlu. "Prišel sem. da urediva zadevo glede moje tovarneT "Plačam najemnino!" "Premisli mirno in ne rini glave skosi zid! Poravnaj se. kajti veruj, da si se zadušil!" "O. kaj še!" Odgovor pa je bil skoro otro. ik» boječ. "Pravim, Zadušil si se. Midva sva a Kolar jem bot, podrli smo ga. Njegov denar je naš denar, v solidnem delu njegovih rok smo naložili plodonosno premoženje." Žakljevo lice je poainelo. , Pognalo ga je kvišku: "Tako torej! Odkdaj pa ta izpremem-ba? Saj si komaj vstal od večerje na njegov račun ?w "Čez zahteva. Vprašam te enostavno: stopi v našo službo, delaj za nas, če ne ..." . "čas? Lopovztvo! Človeško ime ste mu vzeli, zdaj vam je dober." "Lepo mirno, Žakeljt Njegov denar leti v naši banki, stroji teko, zdaj se odloči!" "Sem se že!" "Ne budali! Z njim ne vzdržiš. Lepe zveze ima in dobro, poceni blago I" .• "Razumem!" Duh, ki je izpregledal v trenutku vse posledice, je za hip opešal. "Delaj za nas, 2akelj!" so previdno tipal* beseda.*' v "Nikdar in nikoli P "Potem prodam! Ne zanesem se nate. Skoda denarja. Zadolžen si, posojilo so ti pametni ljudje odpovedali in štrajk preti. Mislim,,da že danés!" Zakelj nI našel odgovora, niti sopati ni mogel, le palec desne roke je pregibal. "Hudič si, Skrinjar!" je vzbuknil s težavo. "Lepo počaai, ljubček! Zdaj vidiš, s kom se bodeŠ! Vsemu ai sam kriv. Imenitnega inženirja imaš, stranko, denar, In tako. Ti pa d zapravljal, se bratil s aodrgo, uganjal aefedne kupčije, goljufal ljudi, vrednost blaga v cenah poatoterjal, kdo naj ti zaupa?" <* "Tožim te za odškodnino, če prodaš tovarno!" » "Aha, pa nisi nemara celo pogodbe ponaredil? V moji stoji razločno zapisano, da. ja* dajem v najem do prodaje. Seveda sém mislil tedaj na te, a tako?" * "Goljuf!" ' "Ni me ranilo, ti me ne ogoljufaš!" Mirno je vstal in stopil k vratom. , < "Boš?" "Ne!" Potne srage so orosile čelo. Skrinjar je skomignil z rameni; na dvoH-šču seje poslovil avtomobil, Ko je vatopil Priba, «a usta niso mogla pozdraviti. Dolge minute molčanja so presajale misli med obema. Zunaj je izgorevala žerjavica v vijoletni luči. "Na nož gre. Tovarno proda Kolarju, a katerim se je zvezal proti nam. Če izbruhne štrajk, smo izgubljeni." "Popusti!" "Sam si bral: kje naj vzamem denarja? Podvojiti moram delo, ne pa zmanjšati." "Napovej konkurz!" Zakelj je dvignil oči. Slast besede je razgrela srce, da je zahlepelo po samoti. IzproftU je roko, krepko povdaril prošnjo, naj se ne uda zvečer denavcem, temveč jih stre in zmami. Pozneje naj se zopet oglasi. Monotono škripanje peska pod nogami delavcev, zapuščajočih tovarno, ga je upokojilo. Iz daljav je pričaral pogled mogočne slike. Izmuzne se težkim pestem, če napove konkurz. In kakšen bo ta konkurz? Izbuljene oči Skrinjar jeve bodo strmele vanj, odhajajočega na novo delo. O gotovo ga zaslepi požar njegovega konkurza. Gadu bodo odsekali rep, toda on se ves krvav požene zopet kvišku in vseka is zasede. Roke spuste precep in smrtna agonija izvrši sama svoje delo. Ranjena žival pa se povleče v svojo luknjo, da si opomore In se izloči. V miru in pokoju ji zopet nabrekne zob od atru-pa, namenjenega njenim preganjalcem. Opojno tolažbo mu vlivajo te misli in pest ae zopet krči: "Ne. Zakelj se ne uda. Ne drhali, ne tebi, Skrinjar!" Pod trdo skorjo se oglasi lačna vest. Pričsrane slike prično ugašati, telo in duša se zgrozita nad njimi, nista še pripravljena. Srd orje globoke brazde. Oko iskri v nenasitni jazi, da se mu je uprla drhal v trenutku zmage. Ce bi ae mu posrečilo ukrotiti golazen, sevajo čo od vseh plati, bi z lahkoto tekmoval a Kolar jem, edino oporo Skrinjarjevo. Dedščina bo potem zapiaana nJemu: "Ne. Zaklja ne uničite!" Mehko je potrkala roka na vrata. Praaene-črn se ozre. kajti že dolgo se ni oglasil v njegovi sobi tako proseč klic. le trde pesti in hinavaki prati ao tipali doslej po vratih. Prvi hip, ko Je ugledal pred m»boj Lino. Je menil, da se je zmotita.' UMjs ki ga fc . To sem storil "Decajr of the Church of Rome" (izdana 1909), v kateri sem navedel obilico statistike iz uradnih in katoliških virov. Ta statistika pove, da v dotičnem letu (1909) je imela rimaka cerkev ne več ko 190,-000,000 priatašev in od teh je bilo 120 milijonov nepiansenih. Tabelarična poročila tudi povedo, da bi bila cerkev v tem letu lahko imela 280 milijonov pristašev, če ne bi bila v zadnjih osemdesetih letih izgubila 80 milijonov oseb — milijon na leto — in to so večinoma ločenci (odpadniki) in otroci ločencev. Statiatilca, ki je zbrana v omenjeni knjigi, tudi pove, da je ni daiele na svetu, v kateri bi cerkev ne imela velikih izgub. Za zdaj se bom bavil le s številkami, kateri se tičejo Anglije in Združenih držav. Lete 1909. je bilo v Združenih državah okrog devet milijonov katolikov, izgubila pa je (katoliki im igran t i in njih potomci) okroglo 14 milijonov pristašev. Nekateri katoliški avtorji cene te izgube višje, celo ha 20 milijonov. Katoličani ao v tistem letu trdili, da imajo 10 milijonov — nekateri so rekli 12 milijonov — duš. Od tega leta, pravijo, je pa cerkev napredovala kolosal-no. Kako katoliški voditelji "računajo" napredek? Kmalu bo jkino. H (Dalje.) svoje ----- nosti. Delavci zahtevajo, da mora začasni predsednik kitaj-ake republike Tuan Či-jui takoj odstopiti. Inozemski diplomatje zdaj napeto čakajo kaj stori Feng. POTRATA V KAPITALISTIČNEM GOSPODARSKEM SISTEMU. VVaahington, D. C. — Nekaj milj proč od glavnega mesta so v zadnjem tednu sežgali 81 lesenih ladij. Zvezali so jih skupaj in zaptlili. Vsaka ladija jo stala milijon dolarjev, ki so bile zgrajene v vojnem času. Eden in trideset milijonov dolarjev se je izgubilo v dimu in ognju. Privatni parobrodni interesi so zdaj varni. Ni se jim treba bkti, da jim bodo zapaljene ladi-je delale konkurenco. - NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Okt. 41«-1925) pomenit dn vam Je naročnin* potekla ta dan. Ponovite jo praTočasno, da Tam Usta ne ustavimo. AIko Usta ne prejmete» je mogoče vstav-Ijen, ker ni bil plačan. Ako je val list plačan in f a ne prejmete» je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite start in novi naslov. Nali zastopniki so vsi društveni tajniki in dragi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina xa celo leto je $5.00 in sa pol leta pa $2.50 Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1.90 in za celo leto Za mesto Chicago in Ci« cero za ' $3.25, za &ne $5.30 Za Evropo stane za pol leto $4.00, sa vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani poplačajo samo 50c za pottnifio. Naročnino lahko tndi sami pošljete na naslov: UPRAVNI8TVO "PROSVETA" 2657 a Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. TROPIČNI DEŽEVNI NALIVI V FLORIDI. Mlami, Fla. — Tukaj so bili Uko veliki deževni .nalivi, da so napravili veliko škode. Nekatere ceste so bile popolnoma pod vodo in so izgledale kot majhna jezera. Voda je bila na nekaterih mestih globoka do treh čevljev. Eden jutranjih listov ni izšel, drugi je pa zgodaj zjutraj izlel, toda ne v celoti. KRIVDA JE ODVAUENA NA DELAVCA. Plalnaboro, N. J. — Krivdo za nesrečo so zvrnili na strojevodja. Obtožen je uboja desetih oaeb, ki so izgubile življenje pri železniški nezgodi. Ali ste že kdaj slišali, da so uboja obtoženi železniški ravnatelji zaradi nezgode na železnici? Pruska vlada voljna dati miU-jone Viljemu. Berlin, 1. dec. — Trideset milijonov mark v gotovini (okrog $7,160,000), 180,000 akrov polja in gozdov, tri palače v Berlinu, ena v Babelsbergu in Še eno hiš no posestvo v Berlinu, vse o-premljeno — to je cena, katero je pruski finančni minister pripravljen plačati bivšemu cesarju Viljemu, ki tirja od Prusije odškodnino več sto milijonov mark radi zaplembe njegovega premoženja. Pruska država obdrži takozvane kronske gradove zgodovinskim pohištvom in vrtovi. vse dragocene slike in kipe v berlinskem muzeju, Schachto-vo galerijo v Monako vem in vse kronske dragulje; dalje ostane Prftsiji Hohenzollernova knjižnica in arhivi, bivša cesarska gledališča in okrog 70.000 akrov sveta ter gnadov. Pruska zbornica mora prej potrditi izravnavo, prodno je veljavna. Socialisti so proti temu bogatemu darilu. MCEMiiKA. SLUŽBO DOBI V službo se sprejme samska ali vdova z enim * kom, splošna domača hišn« la. Plača po dogovoru Zs jasnila obrnite se oaebno ali smeno na naalov: Louis J J vec, 7S22 — Slst 8treet 1 768 R.—Summitt, IU. (Adv lato *6JtO, pol leta • člane OPOMIN! S tem opominjam vse one mi kaj dolgujejo, ker jaz jih dovolj dolgo čakam, da porsvj jo v teku štirinajst dni, dru« bom prisiljen z njimi strogo stopati. Jaz nič ne delam in i dolžan, pa ne morem pi^ Frank Vodnjal, R. D. 2 — P| mihgton, W. Va.—.(Adv.) OGLAS! Slovenec, star 48 let, želim „ znaniti se z dekletom ali vdo v svrho ženitve. Sem dobre značaja in poštenega obna&an imam precejšno vsoto prihra_ kov v gotovini. Knjiga moje pr teki osti je odprta vsaki, kat« pošteno misli in mi piše. Prosta da priložite zraven svojo «lik katero vrnem. Tudi jaz pošlj mojo sliko na zahtevo. P redno ima ona, ki ima kakšno imet pridejo pa tudi druge v po* in vsaki bom odgovoril. Sta naj bi bila okrog 40 let in Pišite na naslov "SLOVENEC 2667 S. Lavvndale ave., Chicai 111.—(Adv.) IŠČEM MOJEGA PRIJATELJ A Anton Stepič, svoječasno sva bila skupaj v Renton, Pa. in sedaj ne vem kje se nahaja. Cenjene rojake proeim če kdo ve za njega, da mi to sporoče, ako bo •sam čital te vrstice naj se mi prijavi na moj paslo v: John Petek, P. O. Box 862—Powhatan Point, Ohio. (Adv.) >- ITALIJANSKE HARM0! krt. Nate najniij«. ______ na harmonik« uutoaj nal i m kupom. Pil pa brwaplaeen Miiik. SU ATT A SBBKNKLLI a CO.. tlT Bla« Ialaad A v*.. D*»t. «T, Chica«». DA SKUHAŠ DOBRO P VO, PIŠI PO NASE PRODUKTE. Imamo v talogi slad, hmelj, sladk in vsa drac« potrebščine. Poskusi ia sa prepričajte, da j« doma pri kuhani vsdno le najboljši ia naj« nejil. \ Grocerijam, sladšttčarjem in ▼ pr dajaln« šalesnine damo prim Al tU P| pust pri eečjih naročilih. Pišite informacijah na: FRANK OGLAR, »401 Superlor Avaaaa. Ctarslaad. Nove prave Victor božične gramofonske plošč .71« Tlltt Svete —i. blatene mti. BoiUna. H t Vit« Brtatjanl. Poj« kvartet "Conemaugh" »od voditvum Iv. P« karja. 1. tenor C. R«r«il. S. tenor It. Potok ar. 1. baa J. Korbar. 2. U« Iv. Pai .71« 7M1S Baka J« Ml« »vi Hamleta? Kn»ftra In vacakaadl. Za »m»h, Danilova, harmonika in drugi. l.Sf 88718 Dva erci. polka. Bragalj. val«*. Stahlova godba. (IS «ol. oni IIJU.) .71« 778*7 Sirote. Strmiam. Pojete MIm J. Lavi« — M. Udovli. ' .71« 77918 Taaiaka. valfefc. Na »afkak. polka. Hoj«rj«vi trii« na karmonik« Itd. .7ftc 78088 Danajakl Uri«, polka. Bnrankl lati«. Godkcnl kvartet. .7»« 7817* Dva Utvl. . Oj v«4«r ta U. PoJ«U MIm J. Lov»« In n. UdovM. . .71« 78177 V Clavotanda amn dama. polka. - ~ P «M raki Vali «k. L. Sprimk na harmonik*. .78« 78188 Bantelalraki PakaikL Danilova in druai ■ harmoniko. Smelna. Nava Harmonik«. Danilova In L. Spdmk. 8m«»na. .7»« 781*8 Paradna paSu. Uodbcni kvartet. Sladk« Vijolic«. vaUck. Godbcni kvartet ■ ptlikaml. .7»c 7S4M Br»i«nlci. Aaarij «vvti a neka* da«. Poj« P. Pototnlk. . . .78« 18*88 Santa Claaa T«Ua «f Matkar OaaM Land. Nekaj aa va»o mladina i otrok« i angl«»k«m jeaiku. am«h. ptlilce. ftlvall Itd. .7»« 1*811 Dcatk «f Plapd CIMna. t _ M Draam al a Mliwr'a CkIM. To j« U.tl Collin«. ka «a j« v majni »udMi« h»J Uto. Odkup« I i ao ga te mrtvega. Nekaj pom«mbn«ga sa nate mainarK. 1 p lok ¿a ¡t pate v Amcriikem j^iku. Za Pattnlno palljlte *8c. «•»'» Nove vrete Vletrol« glaana In rnaladne kot svon. Vleter plo8te vedno v «alogi. Ura. vmHilee. pratane. »rebrn I na, «latnlna. Piano roU. prihranili ai bo^ dotarje. IVAN PAJK, Urar in Victor Denler, 24 Main Street . Conemaurh. V M« a« VM pce»« Vkte , v vMh Joalkih _/ PUH« PO tttm i Peking v rokah generale Penga. *rtfeking. 1. dec. ~ Feng Ju halang. •kriatjanaki" general jvManes s svojimi četami popolni gospodar Pekinga. Feng je včeraj pozval delavce in dijake, naj prenehajo z dnevnimi demonstracijami in rajki zbirajo : IZŠLA JE * * Zgodovinska epontinaka S. N. P. J. knjiga ^ "AMERIŠKI SLOVENCI" «rP * Knjiga je Uustrovana z nad 200 alflcami, obsega 632 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na aprednji platnici. Sobratje in sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj! Cena je $5.00 Naročnino pošljite na opravniltvo Proaveta, 2657 So. Lanmdale tre, Chicago, ffl. , Naročite lahko tudi ZAPISNIK KONVENCIJE SNPJ„ 8. REDNE 50c