PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 17 (12.649)
Trst, sreda, 21. januarja 1987
Ameriška valuta se je včeraj sicer nekoliko okrepila
Nihanje ameriškega dolarja vnaša zmedo in negotovost
Italija ni pri uvozu izkoristila ugodnosti tečajne razlike
SANDOR TENCE
RIM — Nebrzdano nihanje dolarja Povzroča hude težave svetovnemu gospodarstvu in ustvarja veliko negotovost na valutnih tržiščih. Po ponedeljkovem skoraj zgodovinskem padcu se je ameriška deviza včeraj nekoliko opomogla tako v Evropi kot na Japonskem, ki je kot znano že zahtevala nujno srečanje finančnih ministrov najbolj industrializiranih držav. V Italiji so dolar kotirali 1305 lir (pet-uajst lir več kot v ponedeljek), za prihodnje dni pa ni mogoče tvegati nobenih napovedi, tudi zato, ker je vrednost ameriške valute odvisna od mnogih ekonomskih in političnih faktorjev ter nenazadnje tudi od neke vrste psiholoških učinkov, ki so veliki večini ljudem tuji in povsem nerazumljivi.
Ameriško gospodarstvo doživlja vsekakor izredne trenutke ter se sooča z izredno negativno plačilno bilanco in z ogromnim državnim deficitom, v okviru katerega izstopajo nove naložbe za oborožitev. Potrošništvo onkraj oceana je na višku, kar pomeni, da Uvoz (posebno z Daljnega vzhoda, a tudi iz Zahodne Evrope) iz dneva v dan narašča, tako, da imajo.mnogi v ZDA res stvarne interese za pocenitev dolarja, ki bi spodbudila izvoz ter
hkrati zajezila poplavo predvsem japonskih izdelkov.
Nervozi na gospodarskem področju pa se je v zadnjih mesecih pridružila nepričakovana politična kriza Reaganove administracije, ki ni še premostila polemik in nesoglasij v zvezi s tajno prodajo orožja Iranu. Napovedi, da se bo položaj v kratkem kakorkoli ustalil, niso torej bogvekaj rožnate.
V Italiji gledajo s precejšnjo zaskrbljenostjo na nihanje ameriške devize,
ki je v začetku prejšnjega tedna že močno zamajala ne preveč čvrste temelje evropskega denarnega sistema. Lira se je takrat resnici na ljubo precej dobro obnesla in pogumno odbila udar nemške marke, kaj se bo zgodilo v primeru novih trenj med evropskimi valutami pa ni mogoče napovedati. Tudi pri tem bodo važno vlogo igrala politična dogajanja, začenši z rezultatom bližnjih parlamentarnih volitev v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Konservativec Henry Plumb novi predsednik evropskega parlamenta
STRASBOURG Sir Henry Plumb, 62 let, britanski konservativec, je novi predsednik evropskega parlamenta. Izvoljen je bil včeraj pri tretjem glasovanju, ko je pravladal za borih 5 glasov (241:236) nad španskim socialistom Enriguejem Baronom Crespo. Plumb je prvi predstavnik Velike Britanije, izvoljen za predsednika evropskega parlamenta.
Zamenjava predsednika evropskega parlamenta sredi mandata je postala že tradicionalna. Kot vedno, je prišlo tudi tokrat do dokaj frontalnega spopada med levico in desnico. Za Barona Crespo so se izrekli socialisti, komunisti, laburisti in verjetno tudi nekateri predstavniki sredine, za Plumba pa so glasovali konservativci, demokristjani, golisti, pri odločilnem glasovanju pa tudi liberalci.
Pri prvem glasovanju je Baron prejel 209 glasov, Plumb 199, Pannella 61 in predstavnik zelenih Staes 15. pri drugem glasovanju je Staes odstopil, Plumb je prejel 233 glasov, Baron 219, Pannella pa 35. Zadnje glasovanje je bilo v bistvu le balotaža med Plumbom in Baronom.
Resolucija izvršnega odbora SKGZ
Ostra obsodba protislovenske ofenzive v deželi
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na seji v ponedeljek, 19. januarja, razpravljal o zaostrovanju protislovenske ofenzive v naši deželi.
Soglasna je bila ocena, da se nasprotovanja Slovencem stopnjujejo na več ravneh. Glavni cilj nacionalistov je preprečiti sprejetje pravičnega zaščitnega zakona oziroma razvodeniti in do skrajnosti okrniti njegovo vsebino. Takšna nasprotovanja niso novost, najbolj pa zaskrblja dejstvo, da se z vsemi možnimi sredstvi skuša javno diskreditirati slovenska narodna skupnost z brezobzirno, dolgotrajno kampanjo v tisku in s poskusi, da se v praksi zniža že itak nizka raven obstoječih pravic.
Najbolj vidni znaki tega nevarnega stopnjevanja so prisotni na Tržaškem, kjer si je župan v novoletnem govoru dovolil javno žaliti čustva slo-
venskega prebivalstva, pri čemer je postal tarča ostrih napadov celo tržaški škof Bello-mi zaradi svojih doslednih prizadevanj za mir in sožitje v naših krajih. V občinskem svetu je nato župan, v očitni zadregi, povzročil kaotično razpravo, ne da bi v celoti umaknil svoje očitno zlonamerne izjave.
Izvršni odbor je odločno obsodil vsa ta dogajanja, ki netijo šovinistično sovraštvo ter krepijo ozračje napetosti in nezaupanja med tukajšnjim prebivalstvom. Taka in podobna dejanja zaslužijo lahko samo dosleden odpor vse demokratične javnosti brez vsakršnega popuščanja ali omiljenih izjav, ki samo dajejo novega kisika nacionalističnim krogom, katerim so omogočene pozicije upravne oblasti le sredstvo za razpihovanja razdorov, ne pa resnega in odgovornega upravljanja v korist vseh državljanov.
Na letni programski seji SZDL Slovenije
Cumpeta in Kavčič sta govorila na uvodni slovesnosti
Jože Smole o manjšinah in zunanji politiki SFRJ
LJUBLJANA Republiška konferenca SZDL je imela včeraj letno programsko sejo, na kateri je predsednik Jože Smole razgrnil načrte delovanja le organizacije v letošnjem letu. V daljšem uvodnem referatu je Srriple na Prvem mestu poudaril bitko z inflacijo. ki bi morala potekati v znamenju Parole »Smrt inflaciji, svoboda razvoju in ustvarjalnosti«. Če v tem boju ne bo Potrebne odločnosti, ki je za zdaj, kot je dejal Smole, še ni čutiti, potem tudi sprememb ni mogoče pričakovati.
Predsednik RK SZDL se je dotaknil številnih področij delovanja Socialistične zveze ter med drugim spregovoril tudi o zunanji politiki, odpiranju Jugoslavije v svet ter odnosu do manjšin. S tem v zvezi je med drugim dejal: »Ni sporno, da imamo v Jugoslaviji enotno zunanjepolitično strategijo, enotno politiko neuvrščenosti, ki jo Jugoslavija na znanih načelih tudi dosledno izvaja. To pa nikakor ne pomeni, da bi morala biti Socialistična zveza v tem pogledu podaljšana roka državne zunanjepolitične operative. Nasprotno, do nje moramo imeti dolo-
čeno distanco, saj bo operativa le tako pod družbenim nadzorom: le tako bomo lahko skupno, ustvarjalno razvijali našo zunanjo politiko. Pri tem moramo izhajati iz načela, da je v našem socialističnem samoupravnem sitemu občan nosilec, subjekt tako notranje kot zunanje politike. Tako kot za notranjo, pa velja tudi za zunanjo politiko: zelo slabo bi bilo, če bi stagnirala. Tudi zunanja politika se mora ustvarjalno razvijati in bogatiti, kar pa lahko dosežemo samo z največjim kritično-ustvarjalnim prispevkom občanov. Že večkrat smo na primer opozarjali, da smo premalo prisotni v Evropi in da je premalo naših pobud v evropskem prostoru. Nekateri so nas povsem napačno razumeli, kakor da se zavzemamo samo za večjo prisotnost Slovenije v Evropi. Tu pa tam smo bili deležni celo podtikanj, da so v Sloveniji močne separatistične težnje. Takšne insinuacije odločno obsojamo. Ko se zavzemamo za naš večji kreativni prispevek v Evropi, mislimo na celotno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Začetek 2. Film video monitorja obnovil doslej pretrgani dialog
GORICA - Slovenski film je lahko odlično sredstvo za medsebojno zbliževanje, spoznavanje in večje razumevanje. To je otipljivo dokazal sinočnji uvodni večer 2. Film video monitorja, na katerem bodo v Gorici predstavili lansko slovensko filmsko in televizijsko produkcijo.
Otvoritvena slovesnost je bila priložnost, da sta se po dveh mesecih pretrganih odnosov po umoru gradeš-kega ribiča srečala predsednik Goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta in predsednik republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič.
Slovencem se moramo oddolžiti, je dejal Cumpeta, dogodki, ki smo jih tako eni kot drugi obsodili, ne smejo skvariti odličnih medsebojnih odnosov, pač pa je treba delati na tem, da se čimbolj ovrednotijo vse specifičnosti naših kultur. Kavčič je s svoje strani poudaril pomen filma in televizijskega ustvarjanja pri medsebojnem spoznavanju in bogatenju. V imenu Kinoateljeja je smisel pobude predstavil predsednik prof. Darko Bratina.
NA 8. STRANI
Aretacija osmih razpečevalcev mamil: eden je iz Gorice ostali pa iz Padove in Verone
Preiskave tudi na domovih mladoletnikov povezanih z razpečevalci
NA 8. STRANI
Jedrska nesreča v
LONDON — V jedrski centrali pri Sellafieldu na severu Anglije je prišlo predvčerajšnjim do nesreče, ki je povzročila radioaktivno sevanje. Okuženih naj bi bilo dvanajst uslužbencev. Kakor je sporočila britanska ustanova za atomsko energijo, se je to zgodilo v laboratoriju, kjer izkoriščajo uran in plutonijev oksid za proizvajanje jedrske energije.
Iz uradnega komunikeja ustanove je razvidno, da so izvedenci zaznali uhajanje »manjše količine« radioaktivnega materiala.
V Bocnu srečanje o koroških Slovencih
BOČEN — Predstavnik koroških Slovencev Marijan Šturm je na tiskovni konferenci v Bocnu obrazložil trenutno stanje Slovencev na Koroškem in še zlasti govoril o vprašanju dvojezičnega šolstva, ki ga želijo avstrijske stranke korenito spremeniti na škodo manjšine.
Do tiskovne konference je prišlo v sodelovanju z nekaterimi predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in izvajanju Marijana Šturma je včeraj prisostvoval načelnik SVP v bocenskem pokrajinskem svetu Hubert Frasnelli.
Angliii 0 mamilih in AIDS v Pompidoiiievem imenu
reldu na severu	J
LONDON — Ministri, člani »Skupine Pompi-dou«, po imenu predsednika ustanovitelja, so se včeraj sestali v Londonu, da bi skušali izrezati čimbolj verodostojno sliko razmaha uživanja mamil, obenem pa je beseda padla tudi na AIDS, saj so narkomani ena izmed kategorij, ki so najbolj podvržene smrtonosnemu virusu.
Vesti, ki so si jih ministri izmenjali v teku prvega dneva pogovorov, so vse prej kot razveseljive. Vsi so pripravljeni priznati, da se uživanje mamil širi, neglede na uspehe policije in preiskovalcev, ki so v minulem letu zaplenili ogromne količine mamil. Prav v prodaji mamil pa je marsikateri minister - med temi tudi italijanski minister za zdravstvo Donat Cattin - zasledilpo-časne, a že zaskrbljujoče spremembe v navadah narkomanov.
Strah pred AIDS je marsikaterega zasvojenca odvrnil od inekcijske igle in ga zbližal kdaj še nevarnejšim »domačim« kemijskim spojinam, ki si jih ni treba vbrizgati v žilo.
Zgovoren pokazatelj novega trenda je znatno razširjena uporaba dovoljenih »mamil«, alkohola
in psihofarmacevtskih izdelkov. Raste tudi povpraševanje po kokainu, čeprav je najbolj razširjeno mamilo še vedno heroin.
AIDS, ki je v Italiji zaenkrat najbolj razširjen v Lombardiji, predvsem pa v Milanu, bo kajpak znatno vplival tudi na nepisane zakone, ki urejajo spolno življenje. Tarča vseh strokovnih napadov so zaenkrat vsa kontracepcijska sredstva z izjemo kondomov in »razvejano« spolno življenje.
Izvedenci in zdravniki so v Londonu priznali, da so zaenkrat izolirali stotino virusnih obolenj AIDS, cepiva ali zadovoljive metode zdravljenja pa še niso odkrili. Tudi metode dela si niso enake, saj jih je najmanj 12 možnih. Pri tem, zdrav-nikomne preostaja drugega, kctf da priporočajo strogo nadzorstvo spolnega življenja, narkomanom pa, naj si ne izmenjujejo injekcijskih igel. Pa brez panike, v smislu, da je treba preprečiti vse neutemeljene bojazni.Zobozdravnik lahko rabi gumijaste rokavice, da ščitijo paciente, pri brivcu pa so tako drastični posegi povsem nepotrebni.
• Nihanje dolarja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ZRN, pri katerih igra vlogo favorita vladajoča sredinska koalicija. Stabilnost znotraj EGS pa bo odvisna tudi od političnih razmer v Franciji ter nenazadnje tudi od razvoja zapletene notranje italijanske situacije, nad katero se zgrinjajo temni oblaki predčasnih volitev.
Nadaljnji padec dolarja bi vsekakor negativno vplival na italijanski izvoz v ZDA, a tudi na druga tržišča, kjer so se italijanski proizvodi dobro usidrali in prestižno uveljavili. Ob stalnem razvrednotenju ameriške valute pa Italija seveda troši manj denarja za uvoz energetskih virov, posebno nafte, ki pa se je po zadnji konferenci OPEČ nekoliko podražila. V tem okviru je država prištedila več tisoč milijard lir, ki pa jih po mnenju mnogih ekonomistov ni nato najbolje investirala. V dobrem in slabem smo torej kot vidimo vedno odvisni od »velikega brata« onkraj oceana, ki kljub določeni krizi še vedno vpliva na svetovne dogodke.
Andreotti se sicer ne strinja, a komunisti že brusijo svoje orožje
Iz strahu pred referendumi demokristjani vse bolj naklonjeni predčasnim volitvam
RIM — Vse kaže, da se tudi tej zakonodajni dobi obeta travmatičen konec. Predčasni razpust parlamenta se zdi pač vsak dan bolj najverodostojnejša rešitev iz krize, ki pretresa petstrankarsko koalicijo. Izjave o tem, kdo in kako naj bo na čelu nove vlade po odhodu Craxija iz Palače Chigi, ki sta jih dala predvčerajšnjim Andreotti in De Mita, niso namreč nikakor pomirjevalno vplivale na politične kroge. Nasprotno: tako razkazovano samozavest obeh de-mokristjanskih veljakov je nemilo razgalil že včerajšnji članek v glasilu KD II Popolo, s katerim je glavni urednik časopisa Paolo Cabras pozval k sporazumu med vsemi petimi večinskimi strankami glede najnujnejših problemov, še posebno pa o tistih, ki zadevata jedrsko problematiko in takoimenovani »paket o sodstvu«. Ravno tu pa tiči jabolko spora.
Kakor lahko brez težav ugotovimo, so demokristjani kar precej skeptični, kar zadeva umestnost referendumov. Na sedežu te stranke so namreč mne-
nja, da bi ljudsko glasovanje o enem in drugem vprašanju razklalo Krščansko demokracijo. Ne samo, voditelji KD so celo prepričani, da bi to na volilni ravni stranko paraliziralo, z druge strani pa pomagalo socialistom, radikalcem in deloma celo komunistom. Potemtakem, menijo demokristjani, bi bile bolj dobrodošle predčasne volitve. Za dosego le-teh se je začelo v stranki tekmovanje med posameznimi strujami, katerih voditelji si vsak posamezno lastijo specifično vlogo, da mečejo polena pod noge koaliciji in skušajo s tem prisiliti partnerje k razbitju zavezništva.
Temu načrtu pa odločno nasprotuje Giulio Andreotti, o katerem se splošno govori, da bo nasledil Craxija za vladnim krmilom. »Italijani se morajo naučiti glasovati na referendumih tako, da ne bodo ustvarjali pretresov, ki bi spravljali v kašo izvršno oblast in trajnost zakonodajne dobe,« je rekel včeraj
zunanji minister in dodal, da referendume predvideva ustava, zato njihov razpis tudi ni noben škandal. »Seveda pa je dolžnost vsake stranke, da referendum skuša preprečiti,« je še dejal Andreotti.
Kakor koli že, kolikšna je prava politična volja, da se tekoči zakonodajni dobi dovoli naraven iztek, to se bo videlo šele v naslednjih dneh v rezultatih srečanj, ki jih bo imel predsednik ministrskega sveta s tajniki petih strank vladne koalicije.
O možnosti predčasnega razpusta poslanske zbornice in senata je razpravljalo včeraj tudi tajništvo KPI na pripravljalnem sestanku pred jutrišnjo sejo partijskega vodstva. V odsotnosti Natte, ki ga ni bilo v Rimu, so bili člani tajništva mnenja, da je vladna večina vsak dan bolj raztrgana in da se mora torej partija pripraviti na vse - tudi in še posebno pa na možnost političnih volitev.
G. R.
• Jože Smole
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jugoslovansko politiko, torej se dejansko zavzemamo za večjo vlogo Jugoslavije, vseh delov naše skupne jugoslovanske domovine v evropskem prostoru. Jugoslavija ni samo balkanska in sredozemska država, temveč je predvsem evropska država, ki mora prav s svojo neuvrščeno politiko dajati več pobud pri reševanju evropskih problemov in si zagotoviti boljše mesto v celotnem evropskem prostoru.
Še večjo skrb bomo posvečali zaščiti in razvoju Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V okviru jasno opredeljene politike skupnega slovenskega kulturnega prostora so dane vse možnosti za vsestranske stike s pripadniki slovenske manjšine izven meja Jugoslavije ter za vsebinsko vsestransko obogatitev kulturnih in drugih tokov. Tudi v prihodnje bomo namenjali posebno skrb utrjevanju enakopravnega položaja in vsestranskemu razvoju pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti pri nas,« je med drugim dejal Smole, (dd)
Spadolini
TEL AVIV — Italijanski obrambni minister Spadolini; ki je od predvčerajšnjim v Izraelu, se je sešel včeraj s predsednikom Herzogom, zunanjim ministrom Peresom ter obrambnim ministrom Rabinom, danes pa se sestane s premierom Šamirjem. Cez kakšen mesec obišče Izrael tudi Cossiga.
Govor je bil o tem, kako iz bliž-njevzhodne krize. Spadolini se je zavzel za sklic mednarodne konference ob udeležbi ZDA in SZ. Peres je soglašal, a zunanji minister zastopa le polovico političnih sil v vladi, kot je rekel italijanski gost. Huda ovira na poti do takšne konference je afera Irangate, ki jo je treba čimprej razčistiti, kajti brez verodostojnega nastopa ZDA ni mogoče uveljaviti mirovnega postopka, kateremu naj bi sledili dvostranski dogovori med nasprotnimi tabori. Spadolini je tudi podprl zamisel o jordansko-palestinski federaciji.
Na sliki (AP): Spadolini in Rabin.
na obisku v Izraelu
Sihanuk končuje obisk v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani in predsednik demokratične Kampučije Sihanuk sta včeraj v Palači federacije dokončala pogovore, ki so bili namenjeni predvsem mednarodnim vprašanjem. Sinan Hasani je med drugim dejal, da so neuvrščene države v obdobju izvajanja sklepov osmega vrha v Harareju, čemur Jugoslavija pripisuje največji pomen. Dejal je tudi, da Jugoslavija podpira vsa prizadevanja za politično rešitev kampučijskega problema in poudaril, da je umik tujih čet in vzpostavitev neodvisnega in neuvrščenega statusa Kampučije predpogoj za reševanje tega vprašanja.
Norodom Sihanuk se je zahvalil Jugoslaviji za podporo prizadevanjem demokratične Kampučije za premostitev krize, (dd)
Zaradi vse večje nevarnosti razširitve spopada
Amerika in svet z zaskrbljenostjo spremljata iranske uspehe v Zalivu
NEW YORK — Kot izjavljajo arabski diplomati na sedežu svetovne organizacije, so arabske države ob Perzijskem zalivu zahtevale od generalnega sekretarja Pereza De Cuellarja, naj skliče nujni sestanek varnostnega sveta na ministrski ravni, na katerem naj bi razpravljali o zadnjih dogodkih na iransko-iraški fronti.
Predstavniki nekaterih največjih zahodnih ladjarskih družb so na generalnega sekretarja OZN naslovili zahtevo, naj svetovna organizacija na področju Perzijsko-Arabskega zaliva ustanovi takoimenovane pomorske mirovne sile, ki bodo skrbele za varnost trgovskih ladij nevtralnih držav. V zadnjih tednih je namreč izredno naraslo število napadov na trgovske ladje v Perzijskem zalivu.
Po ameriških obveščevalnih podatkih naj bi iranske pomorske sile začele prvikrat v tej več kot 6 let trajajoči zalivski vojni izvajati nočne napade na trgovske ladje. Za to naj bi uporabljale najnovejše italijanske rakete tipa »sea killer«.
Pred nekaj dnevi so v Perzijski zaliv prvikrat v tej vojni zaplule tudi sovjetske vojne ladje, ki spremljajo sovjetske trgovske ladje v Perzijskem zalivu. Na tem področju so trenutno po-
morske enote ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze.
Zadnje iranske uspehe na fronti pred Basro spremljajo tako na sedežu svetovne organizacije kot tudi v Was-hingtonu z »zadržanim dihom«. Kot trdijo ameriški vojaški strokovnjaki, naj bi se iranske enote sicer doslej najbolj približale Basri, toda dokler njihove enote ne bodo prečkale ustja Šat el Araba, ni mogoče govoriti o njihovi vojaški zmagi. Iraške sile naj bi po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov, ki spremljajo dogajanje na fronti s pomočjo vohunskih satelitov, kljub dejstvu, da njihova zadnja protiofenziva ni uspela, še vedno razpolagale z dovolj moči, da zaustavijo na-
predovanje iranskih sil pred Basro, ki se trenutno utrjujejo na novih položajih.
Strinjajo pa se, da so zadnji boji odločilnega pomena za izhod vojne. Neposredni cilj sedanje iranske ofenzive je: ali zasesti Basro in na tem področju razglasiti »iransko islamsko republiko« pod iranskim tutorstvom, ali pa vsaj odsekati Basro od ostalega zaledja. Zaradi tega bodo boji za Basro po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov v veliki meri odločali tudi v nadaljnjem političnem dogajanju v Iraku.
Basro, v kateri je živelo približno milijon ljudi, je v zadnjih dneh zapustila večina civilnega prebivalstva, kar potrjuje dramatičnost položaja na bo-
jišču. Po tukajšnjih ocenah iranske sile nimajo dovolj moči, da bi zasedle Basro, čeprav v sedanji ofenzivi niso imele podobnih problemov z oskrbovanjem čelnih enot kot v dosedanjih ofenzivah.
Sedanjo iransko ofenzivo spremljajo v Washingtonu s posebno pozornostjo tudi zato, ker ni povsem jasno, v kolikšni meri so tajne pošiljke ameriškega orožja Iranu, spremenile dosedanje ravnotežje med obema vojskujočima državama. Iz poročila strokovnega štaba senatnega odbora za obveščevalno dejavnost o takoimenovani iranski aferi, ki ga je pred dvema dnevoma deloma objavil The New York Times, je razvidno, da so strokovnjaki CIA
administracijo večkrat opozorili, da lahko ameriške pošiljke orožja Iranu, bistveno spremenijo ravnotežje na fronti.
Tukajšnji vojaški strokovnjaki na primer opažajo, da Iranci v zadnji ofenzivi mnogo bolj uporabljajo vojno letalstvo, kot doslej. Po nekaterih ocenah naj bi Irancem uspelo, da so s pomočjo rezervnih delov, ki so jih dobili od ZDA, usposobili približno 20 lovskih letal tipa fantom tako, da naj bi Iranci trenutno razpolagali s približno 45 lovskimi letali. Približno 2.000 protitankovskih raket tipa tow, ki sta jih ZDA in Izrael prodali Iranu, je prav tako lahko pomemben nov dejavnik na iranski strani. Vojaški strokovnjaki sodijo, da bi lahko dobro izvežbane enote s takšno količino protitankovskih raket onesposobile približno tretjino iraških tankov.
Tako je dejal vojaški komentator The New York Timesa: »ZDA v tem trenutku nimajo na izbiro drugega, kot da čakajo na izid spopadov, čeprav ne izključujejo možnosti, da bodo v primeru, če Basra pade v iranske roke, poslale Iraku določen vojaški material in nove obveščevalne podatke«.
UROŠ LIPUŠČEK
Terry Waite ostane v Bejrutu: smo pred izpustitvijo talcev?
BEJRUT — Posebni odposlanec anglikanske cerkve Terry Waite, ki je prišel prejšnji ponedeljek v Libanon posredovat za izpustitev talcev v rokah domnevno muslimanskih terorističnih organizacij, ostane še naprej v zahodnem delu Bejruta. Včeraj bi moral odpotovati nazaj v London, nenadoma pa se je premislil in se vrnil v hotel Riviera, kjer je bil že poravnal račune. Temu botruje očitno izid dveh tajnih sestankov, ki ju je imel z ugrabitelji ali njihovimi glasniki predsi-nočnjim in včeraj zarana.
Naj to pomeni, da je odposlanec canterburyjskega nadškofa uspešno opravil svojo nalogo? Sam Waite je po sestankih s številnimi muslimanskimi političnimi možmi in verskimi dosto-
janstveniki dejal, da so izgledi dobri, da pa je vse skupaj sila zapleteno in da se stanje spreminja iz dneva v dan. S tem je mislil sobotno ugrabitev funkcionarja zahodnonemške kemijske družbe Hochst Rudolfa Cordesa, ki je v zvezi z aretacijo Libanonca Mohameda Alija Hamadeja v Frankfurtu. Cordesa naj bi ugrabili šiiti iz vrst »hezbolaha«, ki mu pripada tudi aretirani. Včeraj se je sešel v Bonnu krizni štab, vlada pa je menda navezala stike z ugrabitelji. V rokah libanonskih ugrabiteljev je vsega skupaj 19 tujcev.
Na sliki (telefoto AP): Terry Waite (skrajna leva) po včerajšnjem tajnem sestanku.
Lotizacija prehaja iz RAI na zasebne mreže in dnevnike
Nesoglasja med vladnimi partnerji se zrcalijo v informativnem sistemu
RIM — Trenja in nesoglasja, ki se z vedno hujšo ostrino pojavljajo znotraj vladne koalicije, se zrcalijo tudi v informacijskem sistemu, posebno v državni radiotelevizijski ustanovi, kjer smo že nekaj časa priča ostremu boju med demokristjani in socialisti, ki tekmujejo oziroma se prepirajo za nadzorstvo nad posameznimi televizijskimi in radijskimi mrežami. Pred meseci se je ta spor, če ga lahko tako imenujemo, razširil še na zasebni televizijski sektor, v zadnjih tednih pa tudi na dnevno časopisje, posebno na tiste dnevnike, ki so v rokah državnih podjetij ali velikih koncernov z javno soudeležbo. Vse to seveda na škodo objektivne in uravnovešene informacije ter nenazadnje tudi tolikokrat opevanega političnega pluralizma.
Simbol strankarskega vmešavanja, ki je z leti postalo žal navada (danes se malokdo škandalizira ob besedi lotizacija), je od zdavnaj RAI, kjer so si po takoimenovani reformi stranke dosledno porazdelile vpliv. Levji delež je šel seveda vladnim silam, medtem ko so se ostali (predvsem komunisti) morali zadovoljiti z drobtinicami. Dogajanja v radiotelevizijski ustanovi ne škandalizirajo torej več nikogar, tudi zato ker so si tukaj stranke že porazdelile, kar se je porazdeliti dalo. Sedaj je pozornost uprta v zasebni sektor, predvsem pa v »kralja« zasebnih ekranov Berlusconija, milijarderja in velikega Craxijevega prijatelja. Milanski magnat je kot znano lastnik treh največjih TV postaj (Canale 5, Reteguattro in Italia Uno), a bo moral spričo napovedanega zakona, ki dovoljuje last največ dveh postaj, v kratkem prodati enega izmed teh »biserov«, najverjetneje tistega, ki mu prinaša najmanj dobička.
V pričakovanju, da bodo lahko tudi zasebne televizijske postaje oddajale »v živo«, je Berlusconi začel iskati kupca za »Reteguattro« in ga našel v lastniku mreže »Euro TV« Callistu Tansiju, gospodarju tovarne mlečnih izdelkov
Parmalat, ki je istočasno velik prijatelj demokristjanskega voditelja De Mite, kupčija sicer ni še sklenjena, je pa tako-rekoč »v zraku«, v veliko zadoščenje demokristjanom, ki so bili zaskrbljeni zaradi prevelikega socialističnega vpliva med zasebnimi postajami, ki se že vneto pripravljajo na velik skok, na oddajanje »v živo«.
Načrtovana spomladanska »štafeta«, po kateri bi moral Craxi prepustiti vladno krmilo krščanski demokraciji, pa je zahtevala prvo žrtev tudi med novinarji. Družba Montedi-son je namreč sredi prejšnjega tedna (kot smo že poročali) brez utemeljitve nepričakovano odslovila odgovornega urednika rimskega dnevnika »11 Messaggero« Vittorija Emilianija, socialista kot je socialistično usmerjen tudi časopis. Direktor, ki je odločilno prispeval, da je dnevnik znatno okrepil prodaje, se je očitno komu zameril v vodstvu PSI, ki je tako pritisnilo na predsednika Montedison Schimbernija, naj ga zamenja. Drugi pa so mnenja, da je bil Emiliani preveč kritičen do demokristjanov, tako da je vodstvo časopisa izbralo novega odgovornega urednika, ki bo vedno socialist, a politično gledano bolj »strpen« do KD. Kakorkoli že, je bil Emiliani žrtev političnih iger, ne glede na to, da je pod njegovim vodstvom dnevnik, edini na velikem rimskem tržišču, aktivno kljuboval premoči časopisa »La Repubblica«.
Ko smo že pri tem argumentu, ne moremo mimo zelo hude, verjetno nepremostljive krize, ki jo preživlja drugi rimski dnevnik »Paese sera«.
Ta nekoč zelo priljubljeni ljudski časopis je v zadnjem času skoraj izginil s tržišča, tako da ga zadruga novinarjev in tiskarjev, ki ga je prevzela pred leti, ne more več vzdrževati in ga je zato prisiljena prodati. Za »Paese sera« se baje zanima tudi Berlusconi.
SANDOR TENCE
Seja Izvršnega odbora SKGZ
Sodobni jamar je tudi arheolog
Potrebna okrepitev odnosov z republiškimi in zvezno SZDL
GORICA — Nacionalistična protislovenska kampanja, pojavi narkomanije med slovensko mladino, poročilo o nedavnem obisku v Beogradu in Novem Sadu, gradnja slovenskega šolskega centra v Gorici so bila glavna vprašanja, ki jih je obravnaval Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze na svoji seji v Gorici.
V	ospredju razprave so bili predvsem protislovenski nacionalistični izpadi, ob katerih se je, po uvodnem poročilu Pavla Slamiča, razvila obsežna In poglobljena razprava. Povzetek razprave in stališča, ki so bila sprejeta, objavljamo na drugem mestu.
V	nadaljevanju je predsednik Boris Race poročal o srečanjih, ki jih je imela delegacija SKGZ ob nedavnem obisku v Beogradu in v Novem Sadu. Race je obnovil vsebino pogovorov (o katerih je Primorski dnevnik že poročal) s predstavniki Zvezne konference SZDLJ in pokrajinske konference SZDL Vojvodine. V ospredju teh pogovorov sta bili situacija, ki je nastala Po incidentu v Tržaškem zalivu in od-
nos do narodnostnih skupnosti po članku, ki ga je objavil zagrebški Vjesnik in po stališčih, ki sc jih izrazili nekateri delegati na kongresu ZKJ. Z jugoslovanske strani je bilo poudarjeno načelno stališče do pravic narodnostnih skupnosti, vendar nekatere obveze, ki so bile sprejete med pogovori, doslej niso bile še izpolnjene. Zaradi tega bodo potrebni še nadaljnji, okrepljeni stiki z republiškimi in zvezno konferenco SZDL.
V zvezi z gradnjo slovenskega šolskega središča v Gorici je izvršni odbor obžaloval, da Slovenci doslej sploh niso bili seznanjeni z vsebino načrta. Zaenkrat ni znano, ali bo šolsko središče ustrezalo dejanskim potrebam, ali bo dovolj učilnic in katerim stopnjam šol bodo namenjene učilnice. Izvršni odbor je bil mnenja, da slovenska javnost mora zvedeti za vsebino načrta. Prav zato bi bilo treba imenovati manjšinsko konzulto, v kateri bi to vsebino poglabljali, pri načrtovanju pa bi na kak način morali biti
soudeleženi tudi občini Števerjan in Sovodnje, saj bi dijaki iz ted dveh občin obiskovali središče v Gorici. IO je bil mnenja, da je potreben čimprejšnji sestanek z županom, ki naj slovenskim dejavnikom obrazloži vsebino načrta.
V zvezi s pojavom narkomanije med slovensko mladino, pa je IO razpravljal o predlogih, ki jih je s tem v zvezi izoblikoval mladinski odbor. Pojav narkomanije je treba obravnavati tudi v širšem družbenem okviru, mladinski odbor pa bo vsekakor v sodelovanju z izvedenci pripravil anketo, ki naj pokaže-dejanski obseg pojava, in vrsto preventivnih ukrepov, ki naj omogočijo boljše poznavanje problema ter bolj učinkovito ukrepanje.
■ TRST Danes bo na sedežu KPI v prostorih Deželnega sveta tiskovna konferenca omenjene stranke o problemih deželne enotnosti. O tem se veliko razpravlja, saj so dokaj močni krogi, ki bi hoteli razdeliti deželo F-JK na dve upravni središči.
Otroci iz Kopra na zimske
Nove turistične naložbe v Portorožu
Letos otvoritev
počitnice
KOPER — V koprski občini je v osnovnih šolah 5.175 učencev. Marsikateri med njimi se je pred dnevi še veselil »zimske pošiljke«, danes pa ni več tako. Otoplitev in sonce sta sneg »pobrala«, vendar to še ne pomeni, da mnogim vesele zimske počitnice ne bodo zagotovljene.
Pri občinski zvezi prijateljev mladine in zvezi telesno kulturnih organizacij so se odločili, da bodo tudi za tokratne zimske počitnice pripravili program dejavnosti, s katerimi naj bi »zaposlili« številne, ki si ne morejo ali pa si niso privoščili organiziranega zimskega letovanja s starši ali taborniki in planinci. S taborniki in planinci je na zimske počitnice odšlo vsega okrog 100 mladincev v Škofjo Loko in na Veliko planino. Koliko jih je odpotovalo na počitnice s starši in smučarskim klubom je zdaj težko reči, vendar ne gre za množične odhode. Večina najmlajših še vedno ostaja doma. In kaj so tem ponudili v okviru ZPM in ZTKO Koper?
Od danes pa do 24. januarja bodo v štirih koprskih telovadnicah vsak dan od 9. do 12. ure pod vodstvom vaditeljev organizirali aktivnosti po izbiri učencev, torej od akrobatskega plesa do iger z žogo; od 27. do 30. januarja bo pod strokovnim vodstvom v bazenu v Žusterni od 9. do 11. ure rekreativno plavanje, od 26. do 29. januarja Pa bo na Kalič avtobus odpeljal osnovnošolce na enodnevni i^let. Ta izlet bo osnovnošolce stal borih 300 din (prevoz), karto za vožnjo po smučišču pa si bodo morali osnovnošolci Plačati sami. Pri »Drogi« so aktivisti ZPM brezplačno dobili čaj, zdaj pa upajo, da bo tako že z vročo vodo na Kaliču. V koprski občini bodo posebna srečanja organizirali tudi v pionirski knjižnici. Dodajmo še, da so pri ZPM skupaj s Slavnikom v času zi-mnskih počitnic organizirali tudi vsakodnevni prevoz smučarjev z avtobusom na Kalič - za vožnjo v obe smeri je treba odšteti 1600 din, žal pa »zadeva« ne gre tako kot so si pobudniki zamislili. Danes denimo avtobus na Kalič ni odpeljal, ker sta nanj prišla le dva smučarja... bržčas je ob vsem tem zatajila tudi propaganda.
DUŠAN GRČA
Lucijske marine
PORTOROŽ — Portoroška igralnica bo letos za razvoj turistične infrastrukture v tem kraju namenila 1,3 milijarde dinarjev. Gre seveda spet za izjemno veliko denarja, ki ga pa ne bodo vložili samo v en objekt, ampak v številne drobnejše naložbe, s katerimi naj bi predvsem negovali zunanji videz kraja in skrbeli za delovanje turistične infrastrukture.
Letos naj bi tako končno zaključili veliko naložbo - Lucijsko marino. Slovesno odprtje te najbolje opremljene marine na jugoslovanski strani Jadrana, naj bi pripravili konec aprila, hkrati z uradnim in slovesnim začetkom turistične sezone. Za dokončno ureditev marine bi moral nameniti še kakih 5.400 milijonov dinarjev. Kar je pravzaprav drobiž, v primerjavi s celotno vrednostjo tega objekta, ki je v dobršni meri spremenil podobo turističnega kraja. Dokončno bodo uredili otok pred Marino (zdaj nanj vozijo deset tisoč kubičnih metrov zemlje, da ga bodo lahko primerno ozeleneli, utrditi morajo njegovo obalo...), zgradili bodo še bazen (25 metrov dolg) pred novo restavracijo, ki je na nekajmetr-ski umetno zgrajeni vzpetini. V kleti te rastavracije bodo uredili še nočno restavracijo. Nino Spinelli, direktor tozda Igralnica, pa nam je tudi povedal, zakaj stoji ta objekt na umetno narejeni vzpetini: »Predvsem smo želeli s tem nekoliko "znižati' objekt, če ne bi bilo vzpetine, bi namreč štrlel previsoko, tako pa njegovo klet, oziroma prvo nadstropje obdaja zemlja, ki jo bomo zdaj hortikulturno uredili. Pravzaprav bomo hortikulturno uredili vsa tista zemljišča v Marini, ki jih dosedaj nismo uspeli zaradi gradbenih del.«
Čez kanal Fazan so že zgradili nov, lesen mostiček, ki je tako visoko nad morjem, da lahko pod njim plujejo plovila. Tako bodo lahko odstranili premični mostiček, ki je povezoval Marino s kegljiščem. Marina bo poslej popolnoma ograjena in bo vanjo moč priti le skozi glavni vhod pri Hangarju, hkrati z novim lesenim mostičkom bo igralnica uredila tudi pešpot, ki bo zaobšla Marino in Lucijski kamp, ter se na koncu polotoka Seča spustila k novonastajajoči plaži. Pešpot naj bi namreč šla ob morju do gostišča Ribič
plaže. Nastajajoče plaže pod polotokom Seča letos se ne bodo uredili, igralnica pa se je že dogovorila, da bo ta prostor odstopila tozdu Hotel Metropol, ki upravlja z bližnjim kampom.
Vse pred poletjem naj bi poskrbeli za ozelenitev ob novi dvopasovnici med Portorožom in Lucijo in ob tenis igriščih. Kakih 260 milijonov dinarjev bodo namenili tudi dograjevanju letališča. Letališko stavbo naj bi tako uredili, da bi ločili prostore za sprejem domačih in tujih potnikov, ob letališki stezi pa naj bi zgradili še en priključek in parkirišča za letala. Obnovili pa bodo tudi nekaj opreme in prostorov v igralnici. Od direktorja tozda smo lahko izvedeli tudi, da letos se ne bodo začeli z urejanjem novega dela igralnice v vili Marija, pa tudi športna rekreacijska cona z večnamensko športno in turistično dvorano, igrišči in bazeni v bližini Marine še naprej ostaja naloga za srednjeročno obdobje. Precejšen delež sredstev pa bo igralnica namenila tudi dograjevanju nekaterih objektov komunalne infrastrukture (čistilni napravi, oskrbi z vodo, prenovi Pirana itd.). V vseh primerih ne gre za velike naložbe, vendar za vrsto drobnih, ki bodo skušale polepšati turistični kraj in zaokrožiti posamezne dele turistične ponudbe.
BORIS ŠULIGOJ
Deželna komisija razpravljala o AIDS
VIDEM — V Vidmu se je včeraj sestala deželna posvetovalna komisija za proučevanje AIDS. Namen komisije je izdelati celovit načrt za boj proti bolezni. Načrt bo seveda upošteval vse dosedanje znanstvene in druge izsledke, da bo tako prišlo na vsem deželnem področju do učinkovitega boja proti »kugi« našega stoletja.
Na seji so tudi imenovali vodilno telo, ki bo zbralo vse podatke v sintetizirano celoto in na tej podlagi izdelalo zdravstvene in druge načrte. V vsaki pokrajini bodo ustanovili diagnostičen center, ki jih bo koordiniral ^ osrednji center, ki že deluje v Avianu. Poleg tega bo delovala tudi skupina sodnih zdravnikov.
Zapis o raziskovanju nekaterih naših jam
Jamarji so začeli relativno pozno zahajati v jame. Prva jamarska društva so se ustanovila šele pred kakšnimi sto leti. Prej so zahajali v jame le posamezni raziskovalci. Človek, ki je živel na kraških področjih ali ob njih pa se je jam posluževal verjetno od vedno. Jame so mu služile kot bivališče, kot zatočišče, kot skrivališče, kot pokopališče, kot kulturni prostor in najpogosteje kot odlagališče najrazličnejših odpadkov. To zadnjo funkcijo žal temeljito opravljajo jame in predvsem brezna še danes.
V	jame so hodili ljudje po vodo, ponekod so celo v jamah-ledenikih sekali led. Vse to preden so se v jamah prikazali jamarji, ki edini izmed vseh hodijo v jame predvsem iz radovednosti in ne iz potrebe.
Ostanki nekdanjih obiskovalec, (seveda ne recentne smeti!), so od vsega začetka privlačevali precejšen del jamarjev, tako da je bil skoraj vsak starejši jamar v malem tudi arheolog. Celi odseki jamarskih društev so se poleg formalno neorganiziranih posameznikov ukvarjali z »arheološkimi« raziskavami. Nestrokovnost in lov za artefakti sta tako povzročila neizmerno škodo, saj so razni »arheologi« v dobri veri uničili obsežna jamska arheološka nahajališča. Pokol se je sedaj končno v glavnem končal. Kopanje v jamah je z zakonom prepovedano in z njim se ukvarjajo le primerno izobražene skupine raziskovalcev, ki imajo za to uradno dovoljenje. Prostovoljci so, kot povsod tudi tukaj dobrodošli, a le če se pokoravajo strokovnemu vodstvu, tudi nestrokovnemu, je tudi drugod redkokdaj zaželen.
Slovenski tržaški jamarji se z »arheološkimi« izkopavanji nismo nikoli ukvarjali. V glavnem smo pripadali miselni struji, ki je menila, da so med »arheologe« prešli skoraj izključno jamarji, ki niso bili v jamah sposobni prodreti dlje in globlje. Resni jamarji, pa kadar so v jami kaj našli, so o tem obvestili poklicne arheologe in potem tem pomagali in to še preden je tako odločil tudi zakon.
V	dolini Klinčice (Glinščice), ob pot, ki mimo plošče padlim planincem, pelje na Mali Kras, nad Počivenco, se nahaja Srebrnjak, ime naj bi po ljudski pripovedi izhajalo iz srebra, ki naj bi bilo tukaj nekje skrito. Pri Srebrnjaku so Boljunčani, poznali 15 cm širok in 80 cm dolg, človeku neprehoden vhod v votlino. To so povedali domačim jamarskim tečajnikom, ki so s kladivom in konjico razširili vhod, tako da se povprečno velik jamar, z zunanjo pomočjo lahko spusti v jamo, predvsem pa lahko pride iz nje. Brez zunanje pomoči je izhod problematičen. Pod vhodom so odkrili 10 m dolgo, do 6 m široko in do 3 m visoko votlino. Dno votline pokriva skorja stare, razpadajoče sige. Tu je ležalo nekaj kosti, med katerimi je izstopala velika, zasigana stegnenica. Ker se je jama nahajala malo pod površjem so jamarji poizkusili s kopanjem izsiliti primernejši izhod. Začeli so odmetavati kamenje in kmalu nato je nekaj zažvenketalo. Šlo je za nekakšen kovinski gumb. Takoj nato so naleteli še na pasno sponko. Vse skupaj so odnesli na sedež. Ker ni nihče pomislil na arheološko najdbo, so predmeta očistili s kislino. Izkazalo se je, da sta bronasta. Ker sta zgledala stara, so predmeta izročili Spomeniškemu varstvu, kjer so ugotovili, da gre za pozno-antični gumb in sponko. Kot priznanje so jamarji dobili diplomo in denarno nagrado. Novoodkrita jama se sedaj imenuje Jama mladih in ima katastersko številko 5231VG. Kako sta predmeta in Kolčnica prišli v jamo ostaja skrivnost. Skozi današnji vhod njihov lastnik gotovo ni mogel v jamo. Kvečejmu jih je lahko kdo vrgel noter. Možno je sicer, da je jama imela drug vhod, ki ga je kasneje zasulo.
Med iskanjem jam v okolici Podgorja so jamarji naleteli na novo jamo. Že prvi pogled je kazal, da je bila neštetokrat obiskana, a v katastru ni bila omenjena in jama, ki je v katastru ni, je za jamarje nova. Jama je bila majhna, skupno dolga kakih 50 m, a precej komplicirano sestavljena. Najprej so jamarji jamo pregledali, zato so na polico odložili opremo, da bi jih pri plazenju po ozkih rovih ne ovirala. Ko so jamo temeljito pregledali in ugotovili, da se povsod konča, so se odločili, da jo izmerijo. Zato so se vrnili po merilno opremo na polici. Pod metrom, je eden izmed jamarjev opazil čudne kovinske ploščice. Poleg teh so našli še kovanec, ki je bil deloma zasigan. Polico so podrobno pregledali in našli poleg kovanca še dva velika in enajst malih koškov kovine. Ker so bili na izpostavljenem mestu, kjer bi jih lahko kdorkoli pobiral, so sklenili, da vse skupaj odnesejo. Jamo so nato v miru izmerili. V dvoranici, takoj po vhodu, so poleg ostankov municije, opazili na tleh kose keramike. Že prvi pogled je pokazal, da gre verjetno za keramiko iz dobe gradišč. Dno dvoranice je bilo dobesedno posuto s črepinjami. V kotu pod previsom pa je ležalo kar pol sklede. Ker je bila tudi ta izpostavljena, so jo skrbno zavili v brisačo in odnesli. Po tem odkritju so jamo še enkrat podrobno pregledali in opazili, da je v enem izmed kapnikov izklesan nekakšen oltar. Kapnik je širok 1 m. V spodnjem, 140 cm visokem delu je izdolben krog s polmerom okoli 36 cm. Vdolbina je globoka 3 cm. V sredini vdolbine sta dve luknji, ki kažeta na to, da je bila tukaj verjetno pritrjena plošča. V zgornjem delu je v kapnik izdolben 115 cm visok in 40 cm globok prostor. Siga, ki tvori kapnik, je kompaktna. Izdolbitev tolikšne količine sige je zato zahtevala dolgotrajno in naporno delo in je zato malo verjetno, da jo je nekdo izdolbel za zabavo.
Pregled kovancev je kasneje pokazal, da gre za srebrnike in sicer v glavnem za skodelaste srebrnike, ki so jih kovali v Trstu, Ogleju, Padovi in Benetkah med leti 1200 in 1300. Ostanek sklede in črepinje so bronastodobni. Domneven oltar pa ni še našel razlage. Vsi najdeni predmeti se nahajajo v muzeju v Kopru skupaj še z nekaterimi, ki smo jih našli kasneje. Domnevni oltar je seveda ostal v jami.
Ponor v Novokračinah. Pol kilometra daleč v jami, jamarji pregledujejo zasigan podor iz katerega teče vodni tok. Nenadoma eden zagleda med kamenjem posodo. Pogleda jo od bliže. Posoda je pokrita s tanko plastjo temne sige. Zgleda zelo stara. Spominja na keltsko čelado. Njen lastnik, ni prišel sam tako daleč v jamo. Gotovo jo je prikotalil vodni tok, na moč katerega kažejo hlodi v jami. Ne gre torej za arheološko ležišče, temveč za osamljen artefakt. Zato sledi logičen sklep, da ga odnesejo iz jame, ker bi ga naslednja poplava lahko poškodovala. Toda čelada je zasigana in napol zasuta s kamenjem. Da je ne bi poškodovali, se lotijo ruti kamenje precej daleč in tako polagoma sprostijo kamenje, ki zapira dragoceno najdbo. Končno jo izvlečejo, ne da bi jo sploh močneje prijeli v roke, kaj šele poškodovali. Tedaj se na zakopani, nezasigani strani pokaže bel emajl. »Bkau«, strokovno oceni eden izmed prisotnih. Artefakt boste zaman iskali po muzejih. Pustili so ga v jami.
Kakšni so bili temeljni razlogi, da so oblasti pripravljale proces v Trstu, je razvidno iz naslednjih ugotovitev dr. Franceta Škerla (Drugi tržaški proces, Zgodovinski časopis 1971): »Oblasti so hotele uporabiti rezultate preiskave za opravičilo za svoj vojaški napad na Jugoslavijo. Z italijanskim napadom na Grčijo 28. oktobra 1940 je Jugoslavija stopila v ozadje. Druga kritična etapa je nastopila februarja in marca 1941, ko se je Nemčija trudila, da bi Jugoslavijo spravila v tabor osi. Dogodke v Jugoslaviji po puču 27. marca 1941, ko sta Nemčija in Italija napadli in v nekaj dneh tudi zasedli Jugoslavijo, so proces zopet spravili z dnevnega reda. Pravzaprav moramo reči, da je prav to dejstvo bilo močan dokaz za to, da je Italija s procesom zasledovala politične cilje. Tretja kritična faza je nastopila jeseni 1941. To je bil čas, ko je Italija izgubila Abesinijo. Pri končni sprožitvi procesa je imel odločilno vlogo ravno na-
rodnoosvobodilni boj, ki je začel že ogrožati tudi stare pokrajine (Primorsko op. pisca) in Kras.« (93>
O velikem, odločilnem pomenu NOB v drugi polovici leta 1941 pričajo poročila, dopisi in ugotovitve visokega komisarja Ljubljanske pokrajine Emilia Graziolija. Že v septembru je poročal vojaškemu poveljniku italijanske vojske na Slovenskem generalu Ambrosiu o aktivnosti OF, ki ima svoje središče v Ljubljani. Le-ta si zastavlja za cilj osvoboditev Slovenije okupatorja in s propagandnimi, sabotažnimi in oboroženimi akcijami oslabiti Nemčijo ter njuni zaveznici Italijo in Madžarsko. (941
Kakor ugotavlja dr. Jože Pirjevec, je general Ambrosio v novembru 1941 odgovoril na Graziolijevo pismo med drugim naslednje: »Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda in simpatija, ki jo kažejo slovenski nacionalisti do slovenskega revolucionarnega gibanja, sta dejstvi, ki odgovarjata resnici. Temu poveljstvu ni znano samo to, da je bila omenjena fronta ustanovljena, temveč tudi da je razvila precejšnjo dejavnost. Znani so sabotažni akti proti železniškim in telegrafskim linijam, zahrbtni napadi na izvidnice in manjše čete, ki so dosegli svoj višek v napadu na Lož na našo stalno postojanko.« (951
Ti in še drugi podatki nazorno pričajo, da je misel na proces v Trstu postala aktualna. S tem naj bi oblasti poka-
zale svojo moč in zastrašile slovensko prebivalstvo z obsodbami proti režimskim sovražnikom. Naglo so se bližali dnevi za začetek velikega procesa v Trstu.
OBTOŽNICA PROTI J. TOMAŽIČU IN TOVARIŠEM
Šele 31. oktobra 1941 se je v Rimu sestala preiskovalna komisija pri Posebnem sodišču za obrambe države, da bi obravnavala obremenilno gradivo in kazensko odgovornost zoper prvo skupino obtožencev v preiskavi. Zanjo so izdelali obsežno obtožnico, razsodbo na 34 straneh št. 39, imenovano »Razsodba za sojenje pred Posebnim sodiščem za obrambo države v breme Tomasi-Tomažič Josipa in tovarišem«. I96) V njej so navajali 26 obtožencev in za vsakega opisali dejanja, za katera so ga obtoževali. Glede njenega delovanja proti fašistični državi so jo posredno ali neposredno povezovali z delovanjem ostalih dveh skupin. Toda marsikatera trditev ni bila osnovana na stvarnih dokazih, bila je plod subjektivne ocene ali dane sugestije.
(93)	F. Škerl, Drugi tržaški proces, Zgodovinski časopis 1971 Ljubljana, str. 34
(94)	J. Pirjevec, Od začetkov boja proti italijanskemu fašizmu do »drugega tržaškega procesa«, Primorski dnevnik, 13. dec. 1981.
(95)	Glej opomba št. 94
(96)	Sentenza n. 39, I. Gruppo. Sentenza di rinvio del Tribunale Speciale per la Difesa dello Stato a carico di Tomasi-Tomažič Giuseppe e compagni, Pokrajinski muzej Koper, fond predvojnega delavskega gibanja in NOB
Med včerajšnjo sejo deželnega sveta FJK
V odgovoru o »trebenskem vrtcu« Barnaba ošvrknil Tržaško občino
V teku tudi predvpisovanja v tržaške občinske vrtce
Prihodnji teden srečanje šolskih sindikatov manjšin
Afera o trebenskem otroškem vrtcu, ki jo je pred dobrim letom z izkrivljenim pisanjem sprožil tržaški italijanski dnevnik, je včeraj odjeknila v dvorani deželnega sveta: deželni odbornik za šolstvo Barnaba je odgovoril na vprašanji, ki sta mu jih svojčas zastavila misovec Morelli in republikanec Fragiacomo. V prvem delu odgovora je odbornik omenil mnenje področnega sveta openskega didaktičnega ravnateljstva in argumente, zaradi katerih je področni svet zavrnil prošnjo italijanskega vrtca za začasno vselitev v trebenski vrtec, v drugem pa je Barnaba ošvrknil občinsko upravo, ki vse doslej (po dobrem letu!) ni uradno odgovorila na poziv, v katerem jo je deželno ravnateljstvo za šolstvo prosilo za pojasnila o celotni zadevi.
Afero o trebenskem vrtcu je novembra 1985. leta napihnil krajevni italijanski dnevnik z očitnim namenom, da bi v italijanski javnosti očrnil našo narodnostno skupnost in zvrnil nanjo odgovornost za zamude pri preurejevanju italijanskega šolskega poslopja pri Banih. Tržaška občina bi morala namreč v začetku šolskega leta poskrbeti za preselitev italijanskega otroškega vrtca od Banov, da bi tako omogočila preureditev enega trakta tamkajšnjega šolskega poslopja. Med predlaganimi ' rešitvami" za začasno preselitev je bila tudi vselitev italijanskih otrok v slovenski vrtec v Trebčah. Tamkajšnji področni svet je zavrnil to možnost, ker v slovenskem vrtcu ni bilo razpoložljivih prostorov, v katere bi lahko vselili italijanski vrtec. Člankar je tolmačil ta odklon kot "zaprtje slovenskega vrtca italijanskim malčkom", pri čemer pa se je poslužil cele vrste neresnic (na primer število učilnic) in izmišljotin (o tehničnem izvidu in o "odgovoru" slovenske didaktične ravnateljice).
Članek je sprožil v tržaški javnosti pravcat protislovenski izbruh, ki je bil povsem podoben izbruhu ob aferi re-pentabrskega vrtca leto prej (tudi ta afera je bila posledica tendencioznega pisanja istega dnevnika). Izzval pa je tudi val protestov domačinov samih, ki jih je tako pisanje hudo prizadelo, in demokratičnih sil. O zadevi je 22. novembra razpravljal tržaški občinski svet in prav med razpravo so
predstavniki demokratičnih sil po pomanjkljivem in v dejstvih tudi izkrivljenem odgovoru takratnega odbornika za šolstvo Vattovanija, razkrili ozadje nizkotne provokacije.
O celotni zadevi sta misovec Morelli in republikanec Fragiacomo naslovila vprašanje na predsednika deželnega odbora. Prvi je želel izvedeti, "kaj bo naredila deželna uprava, da bi rešila delikatno vprašanje začasne preselitve italijanskega otroškega vrtca od Banov v trebenski vrtec", drugi pa "zakaj ni trebenski vrtec sprejel v goste italijanskega vrtca od Banov".
Po 14 mesecih je deželni odbornik za šolstvo Barnaba odgovoril. Pri tem se je skliceval na uradni sklep, s katerim je področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva odbil možnost začasne preselitve zaradi pomanjkanja prostorov. Vrtec namreč razpolaga le s tremi prostori (učilnico za didaktične dejavnosti, jedilnico in prostor opremljen za potrebe prizadetega otroka), zaradi česar ni bilo mogoče ugoditi prošnji o začasni preselitvi.
Zatem se je Barnaba obregnil ob tržaško občinsko upravo. Dejal je namreč, da je bilo mnenje področnega sveta doslej edini uradni akt o celotni zadevi. Pristojni organ -Tržaška občina - ni izdal takrat nobenih pojasnil ali sporočil. Deželno ravnateljstvo za šolstvo je 13. decembra 1985 pismeno vprašalo Občino za pojasnila, doslej pa še ni prejelo uradnega odgovora. Po ponovnem posegu je šele pred kratkim dobilo nekatere ustne informacije o zadevi.
Barnaba je bil vsekakor mnenja, da bi se lahko "z malo dobre volje ognili polemikam": dovolj bi bilo, da bi se slovenski otroški vrtec "odrekel" jedilnici, kamor naj bi vselili italijanski vrtec (vsega kakih petnajst malčkov), otroci pa bi kosili kar v učilnici.
Deželni odbornik za šolstvo je od Občine "ustno zvedel", da so italijanski vrtec od Banov začasno preselili v šolsko poslopje na Mandriji. Prihodnjo pomlad, ko bodo -po zagotovilih Občine - dokončana preureditvena dela, se bodo lahko italijanski malčki spet vrnili v prenovljeno poslopje pri Banih.
Medtem ko se na šolah vseh stopenj in v državnih otroških vrtcih te dni nadaljujejo predvpisovanja v prve razrede oziroma v prve letnike, se šolski sindikati te dni mrzlično ubadajo z vprašanji delovne pogodbe in s protestno akcijo, ki bo dosegla svoj višek v petek, 30. januarja, z vsedržavno splošno stavko šolskega učnega in ne-učnega osebja. Tržaško šolsko skrbništvo je včeraj sporočilo, da bodo predvpisovanja potekala do ponedeljka, 26. januarja. Po prvotnem sporočilu ministrstva za šolstvo bi moral namreč rok za predvpise zapasti 25. januarja, ker pa je ta dan nedelja, bodo predvpisovanja podaljšali še za en dan.
Sredi preteklega tedna so se začela tudi predvpisovanja v občinske otroške vrtce v tržaški občini. V mestu delujejo štirje slovenski občinski vrtci, in sicer v Ul. Conti, v Dijaškem domu, pri Sv. Ivanu in na Greti. Predvpisovanja v te vrtce se bodo zaključila v soboto, 31. januarja.
Na sindikalnem področju velja omeniti, da so se šolski sindikati CGIL, CISL, UIL pridružili razčlenjeni protestni akciji, ki jo je takoj po novoletnih počitnicah organiziral šolski avtonomni sindikat SNALS. Šolniki teh sindikatov bodo torej v tem tednu stavkali prvo šolsko uro; v dneh od 26. do 29. januarja se bodo zbrali na skupščinah, na katerih jih bodo sindikalni
predstavniki seznanili s potekom pogajanj za obnovo delovne pogodbe, 30. januarja pa bodo stavkali.
Sindikalna vprašanja so bila tudi na dnevnem redu ponedeljkovega sestanka izvršnega odbora Sindikata slovenske šole. Na seji so se domenili, da se bodo predstavniki odbora udeležili srečanja s predstavniki vsedržavnega šolskega sindikata CGIL, CISL, UIL, ki bo prihodnji teden v Veroni. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki drugih dveh manjšinskih šolskih sindikatov, južnotirolskega ASGB in SAVT-ecole iz Doline Aoste. Na sestanku bodo šolski sindikati manjšin predočili vsedržavnim sindikatom svoje zahteve, ki naj bi jih vključili v vsedržavno platformo o delovni pogodbi. Če bodo stališča manjšinskih sindikatov sprejeta, se bodo tudi le-ti udeležili vsedržavne stavke 30. januarja.
SSŠ je nadalje razpravljal o akciji za predvpis otrok v šolo in v vrtce. V tem pogledu se je odločil, da bo v teh dneh, ki so še preostali do izteka roka za predvpisovanja, nalepil na šolah in v vrtcih dvojezične plakate, ki naj bi opozarjali starše na vpis otrok v slovenske vrtce in šole.
Nazadnje je SSŠ sklenil, da bo letošnji občni zbor sindikata v prvih dneh februarja. Občni zbor bo tokrat slavnosten, saj je že 30. po vrsti.
Z zadnje seje pokrajinskega sveta
Glasbeni matici znižali prispevek na 15 milijonov
Tržaška Pokrajina je znatno znižala prispevek slovenski Glasbeni matici, in sicer od lanskih 25 na sedanjih 15 milijonov lir. Tako je piredsinočnjim sklenil tržaški pokrajinski svet pri razdeljevanju podpor krajevnim umetniškim ustanovam na predlog pristojnega odbornika Cavicchiolija, kljub nezadovoljstvu (ki sta ga bila že izrazila med zadevno sejo pokrajinskega odbora) obeh slovenskih odbornikov, Marčela Čoka (PSI) in Zorka Hareja (SSk), ki se tudi nista udeležila predsi-nočnjega glasovanja v skupščini. Odbornik Liste za Trst se je sicer izgovarjal na zmanjšanje skupnih sredstev in na povečanje prošenj raznih ustanov, toda v resnici razdelitev sredstev ni upoštevala izjemne vloge naše glasbene ustanove, ki bi zaslužila veliko resnejšo podporo javnih ustanov, v primerjavi s kopico privatnih organizacij, med katere so razpršili običajne drobne podpore.
Največji del predsinočnje seje pa je pokrajinski svet posvetil razpravi o sklepu odbornika Fabianija, ki je predlagal delno preureditev in krepitev pokrajinskih služb, ki naj bi tako bolje ustrezale potrebam ustanove in prebivalstva. Gre za prvi korak k popolni reorganizaciji uradov, ki jo nameravajo izvesti v bližnji prihodnosti in za sedaj v bistvu eksperimentalno fazo. Pokrajinska uprava bo v ta namen najemala, da pomaga izboljšati delovanje posameznih uradov in
služb, vrsto zunanjih strokovnih sodelavcev, ki naj bi v bistvu prispevali predloge in mnenja izvedencev. Med preureditve spada tudi priključitev usklajevanja pri delovanju knjižnic resoru za kulturo, ki ga vodi odbornik Ha-rej. Pokrajinski svet je sklep odobril skoraj soglasno (vzdržal se je le zastopnik Neodvisne levice Omero), obenem pa je odbor sprejel priporočilo komunističnega svetovalca Marto-neja, naj poglobijo vprašanje pokrajinskega pravnega urada.
V začetnem delu seje je predsednik Locchi podrobno poročal o delovanju pristojnih pokrajinskih služb v dneh, ko sta sneg in led povzročila mnogo težav na vsem ozemlju pokrajine. Za prevoznost pokrajinskih cest so si noč in dan prizadevali pokrajinski cestarji, ki so potresli 200 stotov soli in 900 kubičnih metrov drobnega gramoza po pokrajinskih cestah. Najhujše so bile razmere pri Medji vasi ter pri Mačkoljah, Prebenegu in na odseku med Logom in Ricmanji, je dejal Locchi, zaradi tega je uprava poleg svojih treh tovornjakov s snežnim plugom uporabila tudi štiri bagerje, ki jih je najela od zasebnih podjetij. Predsednik Pokrajine je tudi zagotovil, da so že naročili nove zaloge soli in gramoza ter poskrbeli za skrbno vzdrževanje motoriziranih sredstev, da se pripravijo na morebitne ponovitve slabega vremena.
Zanimiva razprava na pobudo ekoloških gibanj
Ali je možno proizvajati »čisto« energijo?
Ali je mogoče proizvajati "zeleno" energijo, energijo, ki ne bi terjala novih ekoloških žrtev in proizvajala novih neravnovesij v zemeljskem ekosistemu? In kakšni so bodoči energetski načrti državne družbe za električno energijo ENEL? Tržaške ekološke organizacije (WWF, Italia Nostra, Lega per Lambiente, Arniči della terra) so v ponedeljek priredile srečanje z dvema izvedencema, ki sta vsak iz svojega zornega kota osvetlila problem smotrnega proizvajanja energije. Predstavnik družbe ENEL inž. Dario Merluzzi (zaposlen je pri vodstvu za gradnje elektrarn) in znanstveni svetovalec Združenja za okolje inž. Paolo degli Espinosa pa sta zastopala precej različni stališči.
Merluzzi je najprej orisal tako imenovani »projekt za okolje« družbe ENEL, ki izhaja iz dveh ugotovitev: da se po vsem svetu v zadnjih letih kaže trend po proizvajanju energije iz premoga in da sta preobrazba central in varnost okolja, glede na nove tehnologije, lahko zelo ceneni. Izvedenci namreč računajo, da bodo zaloge premoga zadostovale za dve ali tri stoletja, po drugi strani pa premog kopljejo v vseh delih sveta, kar izključuje politični monopol nad viri energije. Italija je trenutno na zadnjih mestih, načrti za naslednja leta pa predvidevajo naraščajočo uporabo premoga (med te načrte spada tudi izgradnja termoelektrarne v naši deželi). Za izgradnjo novih termoelektrarn in preobrazbo že obstoječih pa bo ENEL upoštevala nove predpise v zvezi z varnostjo okolja, ki jih je narekovalo prepričanje, da nadzorovanje kakovosti zraka na zemeljski površini ni več zadovoljivo in da je v bodočnosti treba zmanjšati količino izpuščnih plinov. Med te predpise sodijo protokol, ki so ga leta 85 podpisali v Helsinkih na pobudo OZN in ki predvideva zmanjšanje izpušnih plinov za 30 odstotkov in novi predlogi EGS, o katerih se članice niso še dokončno dogovorile, a ki jemljejo v poštev mejno leto 1991 za preobrazbo obstoječih central in popolno uvedbo novih izpuščnih vrednot (ki so enakovredne helsinškim dogovorom). Izhodiščna točka za načrte ENEL pa je gradnja posebnih central, ki
bodo lahko proizvajale energijo iz vseh fosilnih goriv (premog, metan, kurilno olje). Pri načrtovanju novih central pa bodo posvetili posebno pozornost zmanjšanju žveplovega dioksida in dušikovih oksidov ter mehanskemu zadrževanju težjih delcev.
Poseg Paola degli Espinosa je bil manj tehničnega značaja, a zato bolj izzivalen. Predvsem se ni strinjal z energetskim načrtovanjem družbe ENEL. Trdil je, da so predvidevanja v zvezi z italijanskimi energetskimi potrebami večkrat nerealna in da v dobri meri presegajo resnične potrebe. Namesto, da bi državljani sami odločali, kakšne storitve naj nudi državna ustanova kot je ENEL, se dogaja, da je državljan tarča izsiljevalne politike. To je posledica dejstva, da izvedenci ENEL računajo na silovit industrijski napredek, kot ga že več let ne poznamo. Potrošnja energije se že sedem let ni povečala. Od leta 79 do leta 85 se je vsedržavni bruto proizvod povečal za 9 odstotkov, potrošnja električne energije pa za 11 odstotkov. Razmerje med enim in drugim se bliža 1, medtem ko ENEL jemlje v poštev razmerje 1,4. Temu je dokaz dejstvo, da je ENEL za leto 1985 in na osnovi podatkov iz leta 1980, ko smo v Italiji porabili 180 milijard kilovatnih ur, računala potrošnjo od 240 do 275 milijard kilovatnih ur. V resnici pa smo v Italiji leta 1985 porabili "le" 195 milijard kilovatnih ur. Zgrešena predvidevanja se torej poznajo tudi pri načrtovanju novih central, ki jih Italija sploh ne potrebuje (tako torej tudi predvidena centrala v naši deželi). Po drugi strani pa se degli Espinosa strinja z uporabo premoga, ker ostaja njegova cena nizka tudi če upoštevajo vse predpise za varnost okolja. Degli Espinosa pa se je čudil, da v Italiji ne podpirajo gradnje toplarn (to so kurilne naprave, ki oskrbijo s toploto cele mestne četrti in nadomeščajo individualne kotle). Na koncu pa je še predlagal, naj ENEL opravi podrobno analizo energetske potrošnje v naši deželi in naj jo javno predstavi, predvsem pa naj izdela več predlogov, če resno računa na novo elektrarno, (bg)
S skladbami Rožanca, Kogoja in Švare
Šiškovič in Lazko v cerkvi sv. Silvestra
V cerkvi sv. Silvestra je bil v ponedeljek koncert skladb za violino in klavir, na katerem sta nastopila naš že znani in uveljavljeni violinist Črt Šiškovič s svojim stalnim spremljevalcem in sodelavcem pianistom Igorjem Lazkom.
Koncert je obsegal skladbe treh tržaških skladateljev: Mihaela Rožanca, ki ga naša publika mogoče premalo pozna, ki pa je napisal več skladb za violino, klavir, violončelo in tudi nekaj simfoničnih ter zborovskih skladb, skladbe Marija Kogoja, ki ga prištevajo med najbolj izvirne in nadarjene skladatelje ter je svoje sposobnosti pokazal zlasti v svoji v ekspresionističnem slogu napisani operi »Črne maske«, in skladbe Danila Švare, po rodu iz Ricmanj, ki je deloval kot profesor glasbe, dirigent in skladatelj in ki je zelo poznan po svojih operah (Kleopatra, Veronika Deseniška, Slovo od mladosti, Štirje junaki}, napisal pa je tudi simfonične, komorne in zborovske skladbe.
Mlada umetnika sta na ponedeljkovem večeru predstavila tri skladbe Mihaela Rožanca, sedem skladb Marija Kogoja, Suite, allegro moderato, Largo, Variacija in Vivace Danila Švare in še Gavoto in Museto Mihaela Rožanca, katerega skladbo sta na
koncu po dolgem aplavzu občinstva še dodala.
Cerkev sv. Silvestra je majhna, a izredno primerna za takšne glasbene prireditve, saj je predvsem zelo akustična, morda celo bolj od evangeličanske cerkve, ki je večja in tudi visoka in kjer se lahko glasovi posameznih inštrumentov tudi izgubijo. Koncert je bil zelo lep, program posrečeno izbran, kar sta umetnika s svojim izvajanjem in lepo uglašeno skupno igro še poudarila in oplemenitila.
To je bil letošnji tretji koncert komorno-instrumentalne glasbe tržaških skladateljev, ki ga je v tej cerkvi organizirala Tržaška pokrajina, v sodelovanju z Deželnim sedežem RAl in s Tržaškim mestnim zborom Cappella civica.
O pomenu tokratnega ciklusa koncertov je na začetku povedal nekaj besed Zorko Harej, odbornik za kulturno dejavnost pri tržaški pokrajinski upravi, ki je med drugim dejal, da dopolnjuje letošnji ciklus komornih skladb raziskavo iz lanskega leta, ko je bila na programu vokalna glasba in jo bo prihodnjo sezono zaključil še ciklus simfonične glasbe. Gre za velik kulturni pomen te pobude, je še dejal Harej, saj predstavlja glasbena dejav-
nost pomemben delež pri kulturno-umetniški ustvarjalnosti na Tržaškem.
Črt Šiškovič, ki je v tej sezoni redno zaposlen kot koncertni mojster v gledališču Verdi, se je za ta koncert, kot nam je sam povedal, dobro pripravil, ker je želel, da tržaška publika bolje pozna svoje glasbene ustvarjalce. Sam je v tej sezoni veliko zaposlen z delom v opernem gledališču, vendar ima toliko časa, da pripravi še kak samostojni koncert. Dva koncerta Bachovih skladb bo imel že v februarju v gledališču Cristallo, nastopil pa bo tudi s komornim orkestrom gledališča Verdi. Predstavil nam je tudi pianista Igorja Lazka, ki se je rodil v Leningradu, študiral pa v Moskvi in s katerim sta se spoznala v Beogradu. Za vsakega koncertanta je koristno in dobro, če najde primernega soigralca, je bilo mnenje obeh. »Midva sva se dobro ujela,« je Črt še dejal, »in nameravava s skupnimi koncerti še nadaljevati.« (N. L.)
■ Gledališki igralec Mariano Rigil-
lo je moral v teh dneh prestati delikaten kirurški poseg, zaradi tega so morali začasno prekiniti ponovitve Piran-dellovega dela »Nocoj improviziramo«, ki ga je postavil na oder deželni Teatro Slabile za režijo Giuseppa Patroni-Griffija. Rigillo igra namreč eno glavnih vlog.
V DSI predstavili knjigo T. Simčiča o msgr. Ukmarju
Goriška Mohorjeva družba je v svojo letošnjo knjižno zbirko vključila tudi zanimivo študijo prof. Tomaža Simčiča, ki s svojim delom razkriva pomemben trenutek naše bližje zgodovine. Gre za knjigo z naslovom »Jakob Ukmar« (1878 — 1971) — »Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu«, biografsko raziskavo o enem najvidnejših primorskih duhovnikov. Avtor pa se pri snovanju svojega dela ni omejil le na navajanje življenjepisnih podatkov, pač pa je podrobno raziskal in prikazal tudi zgodovinski in politično ideološki okvir na Tržaškem v času Ukmarjevega delovanja.
Pomembno knjigo prof. Tomaža Simčiča je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev predstavil Marko Tavčar. Predavatelj je prisotne opozoril na izredno popolnost avtorjeve raziskave. Prof. Simčič je znal namreč s svojo knjigo pravilno ponazoriti vse vidike izjemne Ukmarjeve osebnosti, njegovega narodnoobrambnega dela, zvestobe katoliškim načelom, njegove vloge duhovnega usmerjevalca in kulturno-socialnega delavca. V svojem več kot šestdesetletnem delovanju je Jakob Ukmar ohranil in utrdil prepričanje, da cerkve ne sme pogojevati ideološka opredeljenost ali strankarska obarvanost. Poudariti je treba, da Ukmar nikakor ni bil politik, pač pa teolog, ki mu je bila vera najpomembnejša vrednota. Pri tem pa se je vse življenje jasno zavedal svoje na-
rodne pripadnosti in tudi protislovenska gonja v »črnem dvajsetletju« ni mogla potisniti na kolena njegovega etničnega ponosa.
Eno izmed najpomembnejših poglavij v Simčičevi knjigi obravnava obdobje od druge svetovne vojne do žalostnega dogodka v istrski vasi Laniš-če, kjer so neznanci ubili enega izmed duhovnikov in skoro do smrti pretepli tudi msgr. Jakoba Ukmarja. Obenem vsebuje Simčičeva knjiga pomembne podatke o Katoliškem gibanju na Tržaškem, o vlogi tedanjih duhovnikov in škofov, o glasilu »Zarja« ter o Ukmarjevem petdesetletnem službovanju v Skednju.
Predstavitvi knjige je sledila avtorjeva zahvala vsem, ki so mu pomagali pri tej raziskavi, s katero je pred nekaj leti diplomiral na tržaški univerzi in ki jo je sedaj izdal v knjižni obliki. Predvsem se je prof. Simčič zahvalil škedenjskemu župniku Dušanu Jakominu, ki mu je dal na razpolago obširen Ukmarjev arhiv in prof. Alojzu Rebuli, avtorju spremne besede k tej biografsko zgodovinski študiji. Večer v Društvu slovenskih izobražencev se je zaključil z vprašanji in posegi številnega občinstva, pa tudi zanimivimi pričevanji udeležencev, ki so tega velikega filozofa, teologa in bojevnika za narodne pravice slovenske manjšine v času fašizma tudi osebno poznali.
HJ
Spor med tržaško in videmsko trgovinsko zbornico
Občina bo sprejela 40 začasnih smetarjev
Polemika med Tombesijem in Bravom v zvezi z brezcarinskimi kontingenti
Odjuga odnesla sneg in led pustila pa kupe nesnage
Polemika o priznanju brezcariskih kontingentov tudi Trstu (in njegovi Pokrajini) se je ponovno vnela, tokrat ®ed predsednikoma tržaške in videm-ske trgovinske zbornice. Predsednik tržaške zbornice Tombesi je namreč Poslal včeraj svojemu videmskemu kolegu Bravu užaljeno pismo, v katerem ga dolži, da je namerno instru-njentaliziral in skušal obrniti na glavo bjegovo pobudo, da bi poskušala sku-Paj spodbuditi usklajevanje stališč yseh štirih trgovinskih zbornic na deželni ravni, tako da bi lahko imele vse štiri pokrajine Furlanije-Julijske kra-Jene čimveč ugodnosti od državnih olajšav.
Vsa zadeva se je začela zaostrovati že ob koncu preteklega leta, ko je bil Gianni Bravo še predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic, mesto, ki je od prvega januarja prešlo na nje-9°vega pordenonskega kolega Musol-t°- Tedaj je na sestanku tega združe-nja Tombesi pozval ostale 3 predsednike trgovinskih zbornic, naj se solidarizirajo s Trstom glede njegove zahteve po omejenih brezcarinskih kontingentih. Bravo pa je solidarnost odrekel, češ da enakih ugodnosti ni deležen Videm, nakar je svoje kritike tržaškim zahtevam ponovil tudi v intervjuju ob koncu leta videmskemu dnevniku.
Zato mu je predsednik tržaške trgovinske zbornice 5. januarja naslovil pismo, v katerem je izrazil mnenje, da Trst ne nasprotuje raztegnitvi nekaterih brezcarinskih kontingentov tudi na obmejne kraje videmske pokrajine, a da jih je treba doseči najprej za Trst, ker je vlada za to že pripravila ustrezen zakonski predlog, ki naj bi ga podprli vsi deželni parlamentarci, v duhu solidarnosti, ki je označevala učinkovito delo za pomoč po potresu v Furlaniji. Zato je Tombesi predlagal Bravu, naj bi skupaj izposlovala sestanek deželnega združenja trgovinskih zbornic, kjer naj bi se dogovorili o enotni strategiji v prizadevanjih za dosego omenjenih ugodnosti (najprej za Trst, nato še za del Furlanije).
Namesto tega pa je predsednik videmske trgovinske zbornice, sklicujoč se sicer na Tombesija, sklical že za soboto, 24. t. m„ pri svoji trgovinski zbornici sestanek krajevnih gospodarskih kategorij, na katerem naj bi sodelovali tudi predsedniki zbornic iz Trsta, Gorice in Pordenona, da bi razpravljali o problemu brezcarinskih kontingentov.
Tako ravnanje je najbrž upravičeno izzvalo protest predsednika tržaške trgovinske zbornice, ki v včerajšnjem pismu očita Bravu nekorektnost in ugotavlja, da takšen sestanek, kakr-
šnega je sklical v Vidmu, lahko vodi le v ostrejše polemike in spore, namesto da bi prispeval k usklajevanju stališč in k ustvarjanju solidarnosti.
Zato Tombesi ponovno poziva predsednika videmske zbornice, naj skupaj posredujeta pri novem predsedniku deželnega združenja trgovinskih zbornic Musolli (kateremu je tudi poslal pismo v vednost), da pride najprej do ožjega srečanja na ravni zborničnih predsednikov. Tu naj bi skušali uskladiti stališča do vprašanja brezcarinskih kontingentov, ki naj bi jih poleg Gorici vlada priznala tudi Trstu in nato tudi delom videmske pokrajine, kar naj bi privedlo do solidarnega nastopa na politični ravni v parlamentu, ki je bil že dal, ponavlja Tombesi, ugodne rezultate, ko je šlo za pomoč po potresu.
V petek v Nabrežini seja občinskega sveta
Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal na izredni seji na občinskem sedežu v petek, 23. t. m., ob 19. uri. Na dnevnem redu so sporočila župana in občinskega odbora, vprašanja, interpelacije in resolucije, odobritev sklepov in sprejem na znanje sklepov občinskega odbora, sprejetih s pooblastilom občinskega sveta.
Najhujše je za nami: otoplitev je odpravila sneg in led, tudi burja se je ugnala. Ceste so prevozne, le ponekod na Krasu vztrajajo še skorje ledu, ki povzročajo težave avtobusom mestnega prevoznega podjetja. Šoferji ACT imajo še največ problemov z linijo 39 za Prebeneg, verige pa morajo nastavljati tudi na nekaterih odsekih prog 45 in 46 v zgoniški občini ter proge 51 na področju Drage. Sneg se je obdržal v zametih, vse polno pa ga je tudi v stranskih uličicah kraških vasi, kjer otročad najde še obilico »surovine« za svoje snežne igre.
V mestu pa ni prav nič prijetno. Ne za naša dihala, še manj pa za oko. V spomin nam je odjuga namreč pustila debelo plast gostega prahu, ki je s svojo sivo-rjavo barvo prekril ceste, pločnike in avtomobile, ko se dvigne veter pa neprijetno sili v nosnice in oči. ■
Burja je v prejšnjih dneh razpihala smeti vsepovsod, tako da so med parkiranimi avtomobili in med ostanki snega, še posebno okrog vogalov in v zatišjih, nastali pravcati smetnjaki. Ljudje godrnjajo nad učinkovitostjo smetarske službe, vendar smetarji so že od sobote stalno na delu. Upepelje-valnik dela s polno paro, toda v štirih
Solidarnost s škofom Bellomijem
Škofijska komisija za mir in sožitje proti podpihovalcem napetosti
V zvezi z nedavnimi dogodki, ki so povzročili polemiko na račun tržaškega škofa Bellomija, je škofijska komisija pastoralnega urada za delavstvo objavila tiskovno sporočilo, v katerem izraža solidarnost s škofom in se mu zahvaljuje za njegovo dosledno zavzemanje za mir in bratstvo. Obenem zavrača vsak poskus diskreditiranja njegove osebe s strani nacionalistične manjšine, ki stalno podpihuje napetost in ločevanje med pripadniki različnih kultur, ki živijo v teh krajih. Škofijska komisija si nadalje želi še naprej podpirati škofovo poslanstvo in njegov dragocen prispevek k bratskemu sožitju v miru in blagostanju. Te vrednote - poudarja škofijska komisija - že več kot dvanajst stoletij predstavljajo primaren in nenadomestljiv cilj tukajšnjega prebivalstva.
Dela za openskojiokopališče bodo stekla Za Barkovlje in Skedenj nobenega upanja
Kot smo poročali v včerajšnji številki, so domačini z Opčin, od Banov in Ferlugov poslali županu Staffieriju pismo, v katerem ga sprašujejo po vzrokih, da se kljub raznim obljubam še niso začela dela za opensko pokopališče. Včeraj smo njihovo vprašanje obrnili odborniku za javna dela Dariu Jagodicu. Z njim smo poglobili vprašanja o bodočnosti manjših pokopališč in seveda osrednjega pri Sv. Ani.
Kaj je ustavilo dela za opensko pokopališče? Vsepovsod prežeči birokratski zapleti: septembra lani je stopil v veljavo nov pravilnik o izračunavanju morebitnih poviškov cen za dela, ki še niso šla na licitacijo. Ustrezno prilagoditev bi funkcionarji odborniš-tva za javna dela morali vnesti tudi v opis del oz. v načrt za opensko pokopališče, a so žal nanjo — pozabili. Tako se je zgodilo, da je moral načrt, ko je že bil pripravljen za licitacijski postopek, ponovno romati v pristojno komisijo za odobritev spremembe (to se je zgodilo včeraj), v petek pa bi jo moral sprejeti še občinski svet. Vendar je dnevni red občinskega sveta za petek že tako natrpan, da bodo glaso-
vanje o tej sicer nebistveni spremembi po vsej verjetnosti preložili na prihodnji teden. »Zal mi je, da je prišlo do te nepredvidene zamude, vendar poudarjam, da načrt nikakor ni zaspal,« nam je včeraj zagotovil Jagodic. Po odobritvi spremembe bo šel postopek na licitacijo, ki »običajno« traja mesec dni. Dela nato poverijo izbranemu podjetju, na katerem je, da jih izvede v dogovorjenem času.
Tako je torej s tem pokopališčem. Kaj pa z drugimi? Jagodic je v tem pogledu zelo jasen: »Žal ni nikakršnega upanja, da bi lahko razširili bar-kovljansko in škedenjsko pokopališče. Razlog je enostaven: ni razpoložljivega prostora. Na njih lahko pokopljejo le domačine, ki razpolagajo z družinsko grobnico. Pokopališka vrata se za preostale lahko odpro edinole v primeru, da po 10 letih odkopljejo kak grob. Žal se bodo torej morali Barkov-Ijani in Škedenjci sprijazniti z mislijo, da svoje drage ne bodo mogli več položiti k zadnjemu počitku v domači zemlji. Bolj ugodne so razmere za ba-zovsko in trebensko pokopališče, kjer je dovolj površine za njuno razširitev.«
Štirje novi poklicni tečaji SDZPI
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je začel te dni vpisovanje v štiri nove tečaje, ki jih je pred kratkim odobrila Dežela. Vodstvo Zavoda je že oktobra zaprosilo deželne oblasti za nekatere nove tečaje v zameno za odpadle, Dežela pa je komaj sedaj izrekla ugodno mnenje o vseh predlaganih tečajih, in sicer tečaju strojepisja, tečaju za vodenje skupin s prizadetimi otroki, o računalniškem tečaju word-processing in tečaju popravljavca - vzdrževalca elektronskih naprav.
Tečaji se bodo začeli prve dni februarja, da jih bo Zavod lahko izpeljal do konca junija. Prav zaradi tega SDZPI vabi interesente, naj se čimprej vpišejo. Tečaji bodo stekli le, če se bo prijavilo zadostno število tečajnikov (najmanj 12).
Tečaj strojepisja (150 ur) bo potekal na sedežu SDZPI (Zavod razpolaga z 20 pisalnimi stroji). Program predvideva učenje desetprstnega slepega tipkanja s čim večjo hitrostjo.
Tečaj za vodenje skupin s prizadetimi otroki (100 ur) je namenjen dijakom, ki so dokončali učiteljišče ali šolo za vzgojiteljice. Izpopolnili si bodo znanje za delo s prizadetimi otroki.
Računalniški tečaj word-processing (80 ur) je odprt vsem, ki bi se želeli izpopolniti v računalništvu. Namen tečaja je usposobiti kandidate za uporabo računalniškega programa za obdelavo besede. Tečaj bo potekal na Zavodu.
Tečaj za popravljavce - vzdrževalce elektronskih naprav (160 ur) je za vsakogar, ki bi si želel pridobiti praktično znanje iz elektronike in elektrotehnike za ugotavljanje in odpravljanje napak. Potekal bo na zavodu Stefan.
Trgovinska zbornica o obmejni menjavi
Tržaška Trgovinska zbornica pozitivno ocenjuje novo valutarno odredbo jugoslovanskih organov, ki so s prvim januarjem znatno sprostili blagovno izmenjavo po avtonomnih računih. Sklep, ki je bil objavljen 26. decembra lani v številki 71 Uradnega vestnika SFRJ, praktično ukinja "družbeno priznane reprodukcijske potrebe" (priznaval jih je sekretariat za zunanjo trgovino), na osnovi katerih so jugoslovanska podjetja lahko uvažala iz tujine. Po novem je uvoz prostejši in je vezan predvsem na sorazmerje z izvozom. Po mnenju tržaške ustanove so bile tako odpravljene birokratske težave, zaradi katerih se je v zadnjih dveh letih znatno znižal obseg obmejne menjave. Trgovinska zbornica napoveduje sedaj vrsto srečanj z jugoslovanskimi sogovorniki, s katerimi naj bi ugotovila najbolj primerne pobude za ponoven razmah trgovinske izmenjave na obeh straneh meje.
Organizacijska konferenca ZKMI
V petek in soboto bo v Trstu organizacijska konferenca pokrajinske Zveze komunistične mladine FGCI. Začela se bo v petek, 23. t. m., ob 17.30 z uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika Fulvia Valloneja in s pozdravi delegacij povabljenih mladinskih organizacij. V soboto ob 15.30 je v programu razprava po delovnih skupinah, ki se bodo lotile vprašanj ustvarjanja množične FGCI, prostovoljnega dela in storitev, notranje demokracije in novih institucionalnih politik za mlade. Zaključni poseg bo imela članica vsedržavnega vodstva FGCI Raffaella Chiodo, sledilo pa bo glasovanje o dokumentu, ki bo izšel iz razprave, in izvolitev novega pokrajinskega vodstva mladinske komunistične organizacije. Konferenca ima tudi pripravljalni pomen za vsedržavno organizacijsko konferenco, ki bo od 3. do 5. februarja v Modeni, in katere namen bo preveriti organizacijsko strukturo FGCI in njen razvoj od zadnjega kongresa v Neaplju.
Mala črna kronika
■	Policijski agenti so aretirali in zaprli nepridiprava, ki so ju zalotili pri poskusu kraje avtomobilov, parkiranih v Ul. Alberti. Ker jima več poskusov, da bi si prilastila katerega od malih fiatov 500, ni uspelo, sta se z vso silo znesla nad njimi. Enega sta z brcami in udarci skoraj povsem uničila, druge pa močno poškodovala. Agenti so pri njiju našli tudi komaj ukraden avtoradio. Nepridiprava sta 20-letni vojak Stefano Guastini iz Trsta, ki služi pri 1. motoriziranem bataljonu Sv. Just, drugi pa je komaj 17-letni Andrea W., stanujoč v Ul. Cordaroli 28.
■	20 dni se bo moral na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice zdraviti 56-letni gradbeni tehnik Gino Ravalico iz Ul. Beda 3, ki ga je pri prečkanju cestišča zunaj prehoda za pešce na Ul. Revoltella s svojim BMW podrl 34-letni Giorgio Timperi. Pešec je utrpel lobanjski pretres in več udarcev ter odrgnin.
■	Včeraj zjutraj je v svojem stanovanju padel 91-letni upokojenec Sivio Bertoli, ki stanuje v Ulici Terza Arma-ta 12. Ker ni mogel pokonci, je priklical sosedo, ta pa se je obrnila na reševalce, ki so starčka spravili v bolnišnico.
Te okoliščine vsekakor postavljajo osrednje vprašanje, kako je s prostorom na pokopališču pri Sv. Ani. O tem smo se včeraj pogovorili tudi z odgovornim za zdravstvo in higieno pri KZE Romanom Botteghellijem. »Stiska je res dramatična,« nam je potrdil. »Tudi če bomo z razširitvijo 3. polja pridobili 5 tisoč novih grobov, 4800 pa s predčasnim odkopom grobov na 12. polju, bo problem, spričo visoke umrljivosti (v zimskem času umre na dan tudi po 20 Tržačanov), rešen le začasno. Cez nekaj let bomo namreč na istem, kajti računati moramo tudi z dejstvom, da so zaradi posebne lege pokopališča spodnje plasti prekrite s podtalno vodo. Zaradi tega geofizikalnega pojava trupla ne razpadajo in se mumificirajo, tako da jih po 10 letih ne moremo odkopati. Vprašanje je treba torej rešiti radikalneje. Po moje s sežigom trupel.« Kot smo razumeli, pritiska Botteghelli že več kot pet let na tržaško Občino, da bi zgradila peč za sežig trupel, kar je po njegovem idealna rešitev iz vseh zornih kotov, nenazadnje tudi s higienskega in ekološkega.
Odbornik Jagodic izraža glede te alternativne rešitve precejšnjo mero optimizma. Načrt, ki predvideva krematorijsko peč, mrliške vežice in veliko parkirišče, je že odobren, v teku pa je postopek za izvršilne akte. Zainteresirano področje obsega okrog 800 kv. metrov in leži pod Ulico Costalun-ga, pod sedanjim zgornjim vhodom, ki bi po preureditvi postal glavni. Če ne bo birokratskih zastojev (po izkušnji vemo, da je to prava utopija), bi dela lahko začeli že letos, končali pa leta 1988. V tem primeru bi torej pogrebni sprevodi krenili kar iz pokopališke kapelice in Ulica Pieta, predvsem pa pogrebci, bi bili rešeni vseh neprilik, ki se sedaj dogajajo ob tako žalostnih dogodkih.
Za zaključek naj še pojasnimo, kateri so v našem mestu pogoji za sežig trupel. Do leta 1975 so morali svojci pokojnega, ki je izrazil tako voljo, sežgati njegovo truplo v Benetkah, Ljubljani ali Celovcu. Odkar pa so se tri evangeličanske skupnosti (anglikanska, helvetska in avgustanska) združile v konzorcij s sedežem pri dobrodelnem skladu Alberto in Kathleen Casa-li in na anglikanskem pokopališču zgradile krematorijsko peč, pa je to mogoče tudi v Trstu. Kdor želi biti sežgan, mora to voljo izaziti na posebnem obrazcu omenjenega konzorcija ali pa v notarskem aktu. Sežig stane milijon lir, če bi ta storitev postala občinska, pa bi verjetno bila veliko bolj dostopna. Seveda pa ne bo šlo brez temeljitega preokreta v miselnosti tržaških občanov. Nadja Filipčič
■	Občina Dolina je razpisala javni natečaj za tri delovna mesta postrežnice-snažilke. Rok za vložitev prošenj zapade 13. februarja 1987. Interesenti dobijo vse informacije na sedežu CGIL (urad za brezposelne) v Ul. Pondares 8, vsak ponedeljek in torek med 16. in 19. uro in vsako sredo od 9. do 12. ure.
■	Tržaški župan Giulio Staffieri se je včeraj vrnil s kratkega obiska v Rimu, kjer se je med drugim srečal z notranjim ministrom Scalfarom, s katerim sta se pogovarjala o vrsti splošnih problemov, ki zadevajo naše mesto.
dneh, ko so smetarji bili zaposleni s snegom in ledom, se je nabralo na stote smeti. Da bi izšla iz emergenčnega stanja in čimprej počistila mestne ulice in odpeljala nesnago, je Tržaška občina sklenila sprejeti na začasno delo 40 smetarjev. Vpoklic na začasno službo, ki bo trajala mesec dni, bo Občina opravila na podlagi seznama brezposelnih. Očinska uprava nadalje obvešča, da je zaradi neustaljenih vremenskih razmer dovoljeno neomejeno ogrevanje stanovanj v vsej občini do 26. januarja.
S posledicami neugodnih vremenskih razmer so se gasilci morali ukvarjati tudi včeraj, ko so jih poklicali v več kot 20 primerih. V Ulici delLEre-mo so odstranili zahrbtno skorjo ledu, v Vicolu degli Scaglioni pa zavarovali nevarno viseč zid in nekaj vej. V raznih predelih so gasilci odstranjevali nevarnost pred televizijskimi antenami, korci, ometom in dimniki, ki so grozili, da bodo padli na mimoidoče.
Če bi sedaj, ko se je situacija skoraj popolnoma vrnila v normalnost, naredili nekakšen obračun nad emergen-čnimi ukrepi, bi lahko ugotovili, da se je najbolje odrezalo mestno prevozno podjetje ACT, najslabše pa tržaška občinska in pokrajinska uprava.
Pristojni občinski odbornik Orlando se brani obtožb, ki mu jih je še najglasneje naprtil CGIL (sindikat je celo zahteval njegov odstop), češ da upravlja le dediščino prejšnjih odbornikov in da je občinski svet v prejšnjih letih vedno zavrnil finansiranje za nakup novih trosilnikov in plugov. Po njegovih obljubah naj bi uprava letos poleti vendarle prehitela silo razmer in se primerno opremila za boj proti zimskim neprilikam, ki so v naših krajih prej redne kot izredne.
■ Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL sklicujejo v petek, 23. t. m., ob 10. uri skupščino delavcev in delavk tekstilnega obrata Calza Bloch, ki so v dopolnilni blagajni. Skupščina bo na sedežu pokrajinskega sindikata CGIL v Ul. Pondares 8.
Končala je življenjsko pot
Zora Ruchin vd. Caharija
Žalni sprevod bo jutri, 22. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče v Zgonik.
Žalostno vest sporočajo: sin Aldo z Lidijo, vnuka Marko in Mitja ter drugo sorodstvo.
Zgonik, 21. januarja 1987
-I- Včeraj nas je zapustila naša draga
Anna Zeriali
Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Boršt.
Žalujoči: snaha Vittoria ter nečakinji Laura in Nadia.
Boršt, 21. januarja 1987
Dne 19. t. m. nas je zapustila naša mama, babica in prababica
Milka Briščak vd. Čok
Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari.
Žalostno vest sporočajo sin Ivan in vnuk Severino z družinama ter drugo sorodstvo.
Trst, 21. januarja 1987
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Jolandi Oti in družini
KD F. Prešeren
Oddaja za zbiratelje in filateliste na Radiu Opčine
Znano nam je, da je med mladimi mnogo zbiralcev raznih spominkov. Pa ne le tega, temveč zbirajo tudi znamke, razglednice, pisemske ovitke, poštne žige in še druge posebnosti.
Ker želimo povečati število takšnih ljubiteljev lepih, zanimivih in poučnih stvari, smo se dogovorili z vodstvom radia OPČINE za redne oddaje o tej »umetnosti« zbiranja omenjenih zanimivosti. Pa tudi spoznali se boste drug z drugim.
Oddaje za vas se bodo pričele v četrtek, 5. februarja, ob 15.30. Poslušate jih na valovih frekvenc: 90,6, 98,8 in 99,1.
O zanimivostih s področja filatelije bodo govorili znani filatelisti. Povedali bodo pač to, kar je po njihovem mnenju važno za začetnike, za mlade filateliste. Seveda pa to nikakor ne bo škodilo tudi starejšim.
Med vsako oddajo bodo tudi vprašanja, na katera bo treba odgovoriti kar po telefonu. Tisti, ki bo prvi odgovoril pravilno, bo dobil lepo nagrado. Vsakič, za vsako oddajo so pripravljena lepa praktična darila-nagrade.
Za vsak prvo prispeli odgovor, ki bo seveda pravilen, bo dobil »rešitelj« ustrezno nagrado, ki ga že čaka.
Oddaj bo šest, vsakič bodo dali po tri nagrade, se pravi skupno osemnajst lepih nagrad.
Po končanih oddajah bo tudi sreča-' nje vseh dobitnikov. Tedaj bomo priredili manjšo razstavo znamk, razglednic, pisemskih ovitkov in poštnih žigov. Kje bo to, o tem bomo še sporočili v eni izmed oddaj na radiu OPČINE. - Na svidenje in mnogo uspehov pri odgovarjanju!
Danes razprava za bolj pravično davčno zakonodajo
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, na Ul. San Nicolo 5, bo danes javna razprava o predlogih za pravičnejšo davčno zakonodajo. Razpravo, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik Roberto Treu, prireja sindikalna zveza CGIL, govorila pa bosta Gianni Span-ghero in član vsedržavnega vodstva tega sindikata, dr. Brutti. Sodelovali bodo tudi predstavniki finančnih in krajevnih ustanov ter političnih sil.
SLOVENSKO
^'gledališče V TRSTU
Kulturni dom
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija: Sergij Verč
danes, 21. t. m., ob 10. uri jutri, 22. t. m., ob 10. uri.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Upravni svet Društva Slovensko gledališče sklicuje, po 10. členu društvenih pravil,
REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA
danes, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
Kolikor ob tem prvem sklicu ne bi bilo vsaj polovice članov, se bo občni zbor začel ob kakršnemkoli številu prisotnih istega dne ob 20.30.
Dnevni red:
1.	predsednikovo poročilo;
2.	sprejem novih elanov;
3.	volitve upravnega sveta in nadzornega odbora;
4.	razno.
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu priredi
ciklus koncertov
MLADI MLADIM Danes, 21. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, Trst
KLAVIRSKI TRIO iz Celja
Brina Zupančič - Rogelj — klavir
Marko Zupan — violina Igor Švare — violončelo
/. Vabljeni!
gledališča
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da je dežela naknadno odobrila organizacijo sledečih tečajev:
1.	strojepis (150 ur)
2.	vodenje skupin s prizadetimi otroki (100 ur)
3.	word-processing (80 ur)
4.	vzdrževalec - popravljalec elektronskih aparatov (160 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t. m. na sedežu zavoda Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. Tečaji bodo stekli, če se bo prijavilo zadostno število tečajnikov.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Regalo di Nata-
le, dram., It. 1986, r. Pupi Avati; i. Car-lo delle Piane, Diego Abatantuono. Za AIA
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Vamp, srh., ZDA 1985; r. Richard Wenk; i. Chris Makepeace, Grece Jones.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE III .-/16.00, 22.00 Johnny super gigolo a Parigi, porn., □ □
NAZIONALE L- 16.30, 22.00 Navigator, fant., ZDA 1986, r. Randal Kleiser; i. Joey Cramer, Veronica Cartwright.
EDEN - 15.30, 22.00 Ragazze roventi a Beverly Hills, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle MacLac-hlan.
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 15.45,
22.00	Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jere-my Irons.
ALCIONE - 16.00, 22.10 A trenta secon-di dalla fine, dram., ZDA 1985, 111'; r. Andrej Končalovskij; i. Jon Voight, Erič Roberts.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Camera con vista, kom., VB 1986, r. James Ivo-ry; i. Helena Bonham Carter, Julian Sands.
VITTORIO VENETO - 16.20, 22.10 Ero-tismo, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Ouelle morbide e calde labbra, porn., □ □
Danes prvo srečanje v znak solidarnosti z Nikaragvo
Tržaški oddelek Združenja za pomoč in solidarnost Nikaragvi, ARCI in tržaška sekcija Združenja Italija-Nikaragva prirejata v sklopu solidarnostne akcije »Nicaragua debe sobre-vivir« »Tri . srečanja za Nikaragvo«: prvo srečanj e bo danes s predvajanjem ^videokasete »Nica libre« in razpravo, sledili pa bosta v sredo, 28. ja-rtuarja,- predavanje o delovnih taboriš-/ čih v letu 1986 in predvajanje diapozitivov, v sredo, 4. februarja, pa predva-janje videokaset o švicarskih solidarnostnih akcijah in razprava. Vsa srečanja se bodo pričela ob 20.30 in se bodo odvijala v Študentskem domu, poslopje "A", Ul. Fabio Severo 158.
Nova opera na sporedu v Verdiju
V torek, 27. t. m., bo v občinskem gledališču Verdi peta premiera operne sezone. Na sporedu bo prva integralna izvedba opere "Hary Janos" Zoltana Kodalya, ki jo je za to priložnost na novo prevedel Giorgio Pressburger.
Glasba opere "Hary Janos" vsebuje tipične madžarske odtenke in igrivost in se večkrat prepleta s folklorističnimi niansami. Glavni junak pripoveduje o svojih prigodah v vojski, ki so največkrat izmišljene. Sam pa je tako prepričan, da se mu je res vse, o čemer govori, pripetilo, da slepo verjame v lastne laži.
Opero, ki vsebuje tudi dobršen del proze, režira Laszlo Vamos, eden najuglednejših madžarskih umetnikov in umetniški vodja državnega gledališča v Budimpešti. Med izvajalci pa izstopajo nekatera imena, zlasti Mario Bia-siolo, ki pooseblja glavnega junaka, v ženskih vlogah pa Petra Malakova in Jadranka Jovanovič. V scensko igro so vključeni tudi člani otroškega zbora Citta di Trieste, ki ga vodi Edda Cal-vano. Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Tarnaš Pal, koreografijo pa so zaupali Antalu Fodorju.
Predstavitev pete premiere operne sezone bo v ponedeljek, 26. t. m., v dvorani Baroncini, Ul. Trento 8, ob 18.15.
ROSSETTI
Danes, 21. t. m., ob 20.30 bo skupina Gitilia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI
V gledališču Verdi so v teku priprave na opero Z. Kodalyja HARY JANOS. Di-rogent Tamas Pal, režiser Laszlo Vamos.
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v petek, 23. t. m., okroglo mizo na temo: SEDANJE STANJE ŽARČENJA V NAŠIH KRAJIH PO ČERNOBILSKI KATASTROFI. Sodelovali bodo izvedenci: dr. M. Čebulec, dr. F. Gemitti in inž. F. Pisani. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. z začetkom ob 20. uri.
KD F. Venturini priredi celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina — kapelnik Stanko Mislej — v nedeljo, 25. t. m., ob 17.30 v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi v petek, 23. t. m., ob 20.30 v društvene prostore gledališča F. Prešeren, kjer bo Stanko Flego predaval in prikazal diapozitive na temo »Arheološka najdišča v Boljuncu in okolici«. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca vabi na ponovitev kulturnega večera, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu.
KMK občine Dolina vabi na ples z ansamblom Visitors v soboto, 24. t. m., ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
razna obvestila
Odbor SKD Tabor - Opčine sklicuje redni občni zbor članov v torek, 27. t. m., ob 20. uri prvo sklicanje, drugo pol ure kasneje.
čestitke
Včeraj je praznoval 50. rojstni dan LUDVIK CORBATTO. Vso srečo in obilo zdravja mu želita hčerka Ana s Silvanom.
Danes, 21. t. m., praznuje 80. rojstni dan KARMELO MAVER iz Boljunca. Ob visokem jubileju mu iz srca čestitajo vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje MAJDI rojstni dan. Vse najboljše ji želijo debele deklice.
17. t. m. je praznoval god naš župnik TONE BEDENČIČ in danes pa praznuje rojstni dan. Mnogo sreče in obilo zdravja mu želijo ženski zbor Repenta-bor, mladinski in otroški zbor Zvonček, ansambel Burja ter farani.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom
včeraj - danes
Danes, SREDA, 21. januarja 1987
NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob
23.45	in zatone ob 10.29.
Jutri, ČETRTEK, 22. januarja
VINKO
PLIMOVANJE DANES: ob 1.15 najvišja 39 cm, ob 7.46 najnižja -15 cm, ob 12.45 najvišja 7 cm, ob 18.45 najnižja -30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,4 stopinje, zračni tlak 1028,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 34 km na uro, burja s sunki do 70 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo poob-lačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Corrado Zampieri, Moreno Pugliese, Lara De Giusti, Alessia Botteri.
UMRLI SO: 88-letni Giuseppe Pavat, 88-letna Maria Musina, 80-letna Emilia Mahne, 78-letna Gemma Nachich, 44-let-ni Franco Ritossa, 86-letna Natalina Gregorič, 91-letna Emilia Biščak, 66-letni Duilio Bonacci, 79-letni Stanislao Perhi-nek, 80-letna Angelica Crosilla, 82-letna Maria Naldini, 81-letni Antonio Rojc, 65-letni Telemaco D'Alessio, 50-letni Giuli-ano Bertocchi, 65-letni Mario Giacchini, 69-letna Eleonora Ceglar vd. Abroni, 79-letni Gastone De Vittor, 75-letni Giuseppe Rojac, 83-letna Sterpeta Narducci vd. Marinuzzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. januarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violinist UTO UGHI.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 23. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
darovi in prispevki
V	spomin na Mateja Venierja darujejo Jasna, Elvira, Mirella, Olga, Pavla, Nadja in Loredana 120.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Argio Mahnič darujejo družini Zobec (Boljunec 235) in Kocjančič (Dolina 433) 10.000 lir za KD F. Prešeren in 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob nabiralni akciji daruje podjetje Grgič - zaloga piva - Bazovica 50.000 lir za SZ Sloga.
V	počastitev spomina Marije Kodrič daruje N.N. 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja v Barkovljah.
V	spomin na drago mamo Antonijo Kompara vd. Pečenko darujeta hčeri Marija in Etka 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na drago teto Ličo darujejo Karla, Mirjam in Aldo Colja 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
_ V spomin na drage starše daruje Karlo Černjava z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Marije Knez por. Pipan daruje Fani Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred-Šempolaj.
Namesto cvetja na grob sestrične Marice daruje Franjo 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Tineta Košute darujeta Stanko in Mariza iz Gabrovca
25.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob strica Tineta Košute darujejo Aleksander, Angela in mali Marko 25.000 lir za Glasbeno matico in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
V	spomin na Tineta Košute darujejo brata in sestre 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu in
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Pinota Ferfo-Ije darujeta Tončka in Nanda Rocchi
20.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na drage starše daruje Mirko Kjuder 20.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir ta TPPZ P. Tomažič in
20.000	lir za Kulturni center v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Martina Semena daruje Darko Švab z družino
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
Ob obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Verginelle darujejo žena in hčerke 20.000 lir za vzdrževanje vaške kapelice in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Martina Semena darujeta Cecilija in Pepi Rudež
10.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Prašlja darujejo Marija, Zofka, Karlo in Milka z družinami 25.000 lir za FC Primorje, 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 25.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grobova Argie Maver in Josipa Ote daruje Vera Kral 20.000 lir za VZPI-ANPI Domjo.
Ob 13. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Josipa Krala darujejo žena Vera, hči Ervina in sin Jordan z družinama 40.000 lir za KD F. Venturini in 10.000 lir za VZPI-ANPI Domjo.
V	spomin na Stanka Prašlja darujeta Marija in Anita Furlan 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Stanka Prašlja daruje Mirka Ferfolja 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V	palači Costanzi je odprta razstava slikarja Roberta LOCKERJA in slikarke Odinee PAMICI — TRST-GRADEC-TRST. Razstavo organizira umetnostna galerija Nadie BASSANESE v sodelovanju FINSEPOL S.p.A. Trst.
V	občinski galeriji bodo 23. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarke Claudie RAZA FLOREANCIG.
V	spomin na Vardota Puntarja in na Stanka Prašlja darujeta Liči in Lojzi
20.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Angelo Kante darujeta Francka Milič in Štefanija Sardoč 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repniču.
Namesto cvetja na grob Nevenke Stok por. Škabar daruje Ivan Purič (Repen 1)
20.000	lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar, Marinke Pisani in Danile Zenic daruje družina Vodopivec (Repen 140)
40.000	lir za BS Kraški dom.
V	počastitev spomina pok. Lojzeta Volpija darujejo brat Pepi, Angela in Milena 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Tineta Košute daruje Slava Gruden (33) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na svaka Stanka daruje Angelina z družino 25.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na svaka Stanka daruje Albin z družino 50.000 lir za FC Primorje in
50.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Edvarda Puntarja darujeta Berta in Desi 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
mali oglasi
PRODAM zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m v Šempolaju. Tel. 200970.
PRODAM bon Anabella v vrednosti
1.000.000 lir za 500.000 lir. Tel. 232197.
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. Tel. 0481/78072.
DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat uno, star štiri mesece po ugodni ceni. Tel. 229224.
NUJNO IŠČEM majhen avto na dizelski pogon. Tel. 814212.
OSMICO je odprl v Mačkoljah Ernest Smotlak.
DOMAČIN nujno išče v okolici majhno stanovanje v najem. Tel. 213553 v večernih urah.
NUDIMO možnost dobrega zaslužka, zahtevamo resnost; dejavnost je možna tudi kot dopolnilno delo. Tel. ob urah obedov na št. 299012.
GOLDENRETRIEVERJE obličnih staršev, stare osem tednov prodam. Boštjan Lotrič, Novo Polje c. Vi/št. 6 — Ljubljana — Polje, tel. 003861/485112.
OBČINA DOLINA je. razpisala javni natečaj za naslove in izpite za dodelitev treh mest čistilke-pomočnice (druga funkcionalna kvalifikacija — področje služb-OPR 347/1983), ki zapade dne 13. februarja ob 12. uri. Za vsako pojasnilo in informacijo naj se zainteresirani obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 228110, 228127 in 228392, int. 19.
ABSOLVENTKA GLASBE inštruira klavir, telefonirati na št. 003866/23400 — ob urah kosila.
OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec (pri Mrtnjačevih) v Zabrežcu št. 4.
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELUCCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
menjalnica
20. 1. 1987
Ameriški dolar			 1285,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 			 709.—	Švicarski frank 		845.—’
Francoski frank			 210 —	Avstrijski šiling		100.20
Holandski florint				627,—	Norveška krona 		180,—
Belgijski frank			 33.20	Švedska krona		195,—
Funt šterling			 1970,—	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling			 1875,—	Španska peseta		9.40
Danska krona			 184.50	Avstralski dolar 		790,—
Grška drahma 				9.10	Debeli dinar		2,—
Kanadski dolar 					 930,—	Drobni dinar		2 —
dHi/D banca di CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLIiVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
f
i
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da je včeraj, menjala telefonsko številko približno 300 naročnikom v tržaški občini (področje Sv. Vida). Interesenti so bili že obveščeni.
Za en mesec je na razpolago nova avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
1
Nocoj na drugi italijanski televizijski mreži
Za film o Garibaldijevi Italiji idealne scene v Istri in Zagrebu
__________sklad mitja čuk
Samo strokovno znanje pomaga otrokom z gibalnimi motnjami
Druga italijanska televizijska mreža bo nocoj (ob 20.30) predstavila široke-nm občinstvu prvi del filma o Garibaldiju, ki nosi naslov II Generale in se je rodil iz koprodukcije Rai 2, Vides Ci-nematografica, Antenne 2, Tele-Miinchen in TVE ob sodelovanju za-
grebškega Jadran filma. Drugi del bo na sporedu jutri zvečer ob isti uri, tretji in četrti del pa prihodnji teden v sredo in četrtek zvečer.
O svojem filmu je režiser Luigi Magni, ki je pripravil tudi scenarij s sodelovanjem Arriga Petacca, povedal,
da povezuje Garibaldijevo ime s pojmom svobode. Zato je želel, da bi vzbudil pri gledalcih vsaj kanček simpatije do velikega borca in osrednje osebnosti italijanskega risorgimenta. Ob prikazovanju najintenzivnejšega leta Garibaldijevega življenja (od njegovega prihoda v Neapelj 7. septembra 1860 do seje italijanskega parlamenta spomladi leta 1861) je pred ju-naštvomdal prednost poštenosti, ki je botrovala tudi njegovi politični naivnosti. V sicer kratkem časovnem odseku, ki ga film zajema, je režiser obravnaval tri Garibaldijeve plati: vojaka, ki je doživel največji uspeh v bitki pri Volturnu, kmeta, v vsakodnevnem življenju na Capreri, in nazadnje politika, ki se je spopadel s Cavourjem na seji prvega italijanskega parlamenta.
Film so tisku predstavili že v preteklih dneh v Rimu, Firencah, Neaplju, Genovi, Turinu in Milanu, medtem ko sta si predsednik republike in ministrski predsednik, ob prisotnosti nekaterih visokih funkcionarjev RAI, producenta Cristaldija, režiserja Mag-nija in protagonista Franca Nera, ogledala v ponedeljek tretji del filma. Danes popoldne ob 17.30 pa bo RAI 2 v posebni oddaji ponudila gledalcem "predpremiero" ali bolje slike, vtise, in zanimivosti o "junaku dveh svetov".
Med zanimivosti spada brez dvoifta podatek, da je filmu nudila najprimernejšo sceno Jugoslavija. Film so začeli snemati v Zagrebu 16. septembra 1985, zaključili pa so ga 20. februarja lani. Med najlepše posnetke spadajo tisti ob Savi, ki nadomešča Volturno, snemanje pa je potekalo tudi v raznih istrskih vasicah, v Pulju, Rovinju in Lipici. Jugoslovanska vojska je ekipi preskrbela statiste in konje za bitko med Garibaldijem in Burboni. Garibaldijevo domačijo na Capreri so rekonstruirali na istrski obali nedaleč od Pulja. Puljska železniška postaja (ki je bila med snemanjem celo za nekaj dni zaprta) nadomešča neapeljsko postajo v letu 1860. V Italiji so bila glavna snemanja v Palači Altieri v Ortolanu, v nedotaknjeni avli prvega italijanskega parlamenta v Palači Carignano in v Vladni palači v Turinu, nekaj scen pa so posneli tudi v Neaplju in v ■ Pompejih.
Med orisom predavanja dr. Ščuke o Gibalni neokretnosti šolskih otrok smo se za trenutek pomudili pri strokovnosti. Strokovnost bi šolnikom dala zavest in znanje, kako otrokom z blažjimi motnjami pomagati. Vedeli bi namreč da marsikatera motnja izhaja iz gibalne neokretnosti. Ta pa ima odločujoč vpliv pri pojavih, kakršna je kratkotrajna koncentracija, skrenljiva pozornost, čustvena labilnost, odklanjanje telesne vzgoje, vedenjska motenost, neodločnost, nezaupljivost, plašnost, jokavost, počasnost v socializaciji, motorični nemir in celo nočna enureza, blatenje hlačk, jecavost, mesečavost, tiki in podobno. Pri tem je vsakršna huda kri zaman. Ob strokovnjaku moramo poiskati vzroke in pravo pot do cilja. Če smo seveda že spoznali, kaj vsi ti pojavi pomenijo. Sami od sebe, doma, se verjetno ne bomo dokopali do resnice.
Pedagog bi moral opaziti nekatere odklone otrok pri telesni vzgoji v vrtcu in v šoli, pri tehnični vzgoji in pri svobodnih dejavnostih. Otrok je morda pri gibanju infantilen in ne obvlada snovi, pri gibalnih dejavnostih bi opazil spremljajoče gibe, težave pri skoku, pri prevalu naprej, pri aritmičnosti gimnastičnih gibov, strah pred višino, neuspeh pri hoji po ravni črti miže, strah pred vajami na orodju, strah pred velikim prostorom, globino...
In vzrok za to? Na predavanju dr. Ščuke bi si mogli osvežiti tudi to znanje. Lahko so vzroki v osrednjem živčevju: napaka v genetski strukturi, upočasnjenost v dozorevanju, posebnosti v delovanju možganov (minimalna cerebralna disfunkcija), poškodbe ali infekcije pred, med in po porodu in sploh manjvrednosti osrednjega živčevja. Lahko so neokretnosti vzrok kronične bolezni, prešibka stimulacija otrokovega motoričnega razvoja, če že ne njegova oviranost.
Na take gibalne posebnosti otrok se starši običajno kar navadijo in menijo, da se bo z leti taka značilnost unesla, v tem ko ne znajo, da se taki bolezenski motorični stereotipi z leti le še utrjujejo. Tudi prehiter tempo današnjega življnja je kriv. V njem ni mesta za naravne vzpodbude, prehitro se ločujemo od otroka in ga damo po raznih ustanovah. Šolski ritmi še intenzivneje rušijo ravnotežje človek-okolje in otrokov biološki ritem ter stopnjujejo težave. Tudi dajanje prednosti informativnemu znanju pred vzgojnimi predmeti ruši ravnotežje. Vsi vemo, da so predmeti kot so likovna vzgoja, telovadba, ritmika, glasbena in estetstka vzgoja tisti, ki so najpomembnejši za razvijanje otrokove osebnosti, še vedno pa dajemo prednost informativnemu znanju.
Našemu šolarju skratka manjka časa za navdih, za urjenje iznajdljivosti, spretnosti, vzdržljivosti v igri in v tovarištvu. Zvečer se po urah pouka, učenja in morebitnih izvenšolskih dejavnostih le še zlekne v naslonjač pred prižgan televizor.
Iz vseh nazorno prikazanih misli na predavanju dr. Ščuke smo lahko s predavateljem ugotovili, da gibalna neokretnost ni nikakršen izoliran simptom. To je odraz otrokove drugačnosti v osebnem zorenju oziroma funkcioniranju. Zato terja tudi posebno obravnavo, ki naj bo diagnostično kompleksna, terapevtsko permanentna in po pristopu multidisciplinarna ter taka, da bodo vanjo vključeni tudi otrokovi starši in kvalitetni strokovni odnosi med zdravstveno in pedagoško službo. Še veliko bi se dalo govoriti o obzorjih, ki jih je dr. Ščuka odprl poslušalcem, ko bi nam utesnjenost prostora to dovoljevala. Govorili bi o tem, zakaj naj ne bo telovadba dopolnilni pouk, zakaj naj ne usmerjamo otrok vsaj do desetega leta starosti v izbrano športno dejavnost in o napačnih prepričanjih, ki jih sprejemamo kot samoumevne zaradi neznanja.
Morda bodo tudi te besede pripomogle, da se bodo tisti vzgojitelji in učitelji, ki jih ni bilo na predavanju dr. Viljema Ščuke vprašali, ali sem si pod gibalno neokretnostjo res predstavljal tako globoke vezi s tistimi otrokovimi strukturami, ki oblikujejo poleg gibanja tudi njegovo zaznavanje, mišljenje, izražanje in čustvovanje? Skratka njegovo obnašanje in življenje?
	«■■■!!!■■!	“i_ _ T.'		■	n	IBlB—i—	IH	[II!	
današnji televizijsjd in radijski sporedi
1
:
::



		
n RAI 1____________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Kviz: Econogioco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50 Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Naniz.: Dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Messner - V imenu gora
15.00	Dokumentarec: Življenje živali
15.30	Dok.: Avdiovizualna sredstva
16.00	Kviz: Econogioco
17.05	Risanka: Marco	^
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II tassinaro (r. in i. Alberto Sordi, 3. del)
21.20	Dokumentarna oddaja: Quark
21.40	Politična tribuna: PSI
22.20	Dnevnik
22.30	Filmska rubrika
22.35	Športna sreda: prenos atletskega mitinga indoor iz Genove, nato odbojka
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrika: Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Guando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Dokumentarec o slikarstvu in
kiparstvu
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Predstavitev filma II Generale
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Festa a bordo
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: II Generale (zgod., r. Luigi Magni, i. Franco Nero, Erland Josephson, Jacgu-es Perrin, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Nadaljevanka: Atelier
23.35	Dnevnik
23.45	Film: II diavolo nel cervello (krim., It. 1972, r. Sergio Sollima, i. Stefania Sandrelli, Keir Dul-lea)
rA ra| 3__________________________
13.00	Nadaljevanka: Coralba (3. del)
14.00	Rubrika: Tečaj angleščine
14.30	Informativna oddaja: Tečaj basic (13. del)
15.00	Koncert: Milanski glasbeni popoldnevi, dirigent Giampiero Taverna, pianist Paolo Bordoni (Koncert št. 4 v G-duru op. 58 in Šimfonija št. 8 v F-duru Ludviga van Beethovna)
16.00	Informativna oddaja: Zgodovina in bodočnost plastike
16.30	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske (Obrazi, prizori in težave žensk športnic)
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanske dežele - Veneto in Poadižje
20.30	Film: II giorno piu lungo (vojni, 1972, i. John Wayne, Robert Mit-chum, Henry Fonda)
23.25	Inf. oddaja: Appunti sul futuro
0.10 Dnevnik
PIT RTV Ljubljana__________________
9.00	Zimski počitniški spored: periskop - Lutke, 9.40 risanka Športnik Billy, 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Ex Lib-ris, 11.10 Risanka
11.20	Film: Bustrov cvet (ZDA)
16.15	Šola smučanja: Začetnik na smučeh (1. del)
16.25	Nad.: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (Tone Partljič, 5. in zadnji del)
17.25	Poročila
17.30	Otr. nanizanka: Vijavaja - Narodne (1. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Doba televizije - Srečni sužnji
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Film tedna: Čas mirnega sonca (dram., Poljska-ZDA-ZRN 1984, r. Krzysztof Zanussi, i. Maja Komo-rowska, Scott Wilson, Hanna Skarzanka, Eva Dalkowska, Vadim Glowna, Daniel Webb)
21.45	Dnevnik
22.35	Aktualna oddaja: Mednarodna obzorja - Koliko časa še, Augus-to Pinochet? (avtor oddaje Bojan Grobovšek)
SP) TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Stališče SKGZ v zvezi z izjavami tržaškega župana TRŽIČ — Protesti v zvezi s termo-centralo
GORICA — Začel se je drugi Film Video Monitor
VIDEM — Mafija vpletena v obnovo Furlanije
TRST — Boris Pahor za Skupino 85
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice
20.30	Variete: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
22.00	Dnevnik
22.20	Dokumentarec: Automania
23.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.35	Športna odd.: Zgodovina boksa

CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kviz: Tutti in famiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: II pranzo e servi-to
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Missione in Manciuria (dram., 1966, r. John Ford, i. Anne Bancroft, Sue Lyon)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Superman III (pust., 1983, r. Richard Lester, i. Christopher Reeve, Richard Pryor)
22.55 Dokumentarna oddaja: Big Bang (vodi Jas Gawronski)
23.40	Nanizanke: Mississip-pi, 0.40 Sguadra speciale, 1.40 Missione im-possibile
[	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50	Dokumentarec: Svet okoli nas
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: 11 gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
22.50	Tenis:	Australian
Open (četrtfinale moški), nato nanizanka Vegas - La vittima
ITALIA 1________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: II giallo piu paz-zo del mondo (krim., 1980, r. H. Kanter, i. Deborah Raffin, Jeff Conaway)
11.00 Nanizanka: La strana' coppia
11.30	Nanizanka: Quincy
12.30	Nanizanka: T. J. Hoo-ker
13.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
14.00	Variete: Candid Game ra
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria
19.30	Nadaljevanka: Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma, 1.15 Simon & Simon
telepadova
13.00	Risanki: Ransie, Capi-tan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika:D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Che coppia quei due (i. Roger Moore, Tony Čurtis)
20.30	Film: Appuntamento con Tassassino (krim., 1976, r. Gerard Pires, i. Jean-Louis Trintig-nant, Catherine Dene-vue, Claude Brasseur)
22.20 Film: In pieno sole (dram., 1959, r. Rene Clement, i. Alain De-lon, Marie Laforet)
0.30 Filmska rubrika
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Robertapelle
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: I pro-messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
[ ^ TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30. Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu,- 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 21.05 Gioacchino Rossini - Odlomki iz opere Gospod Bruschino; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj...naj...; 18.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Kompasovi sestanki; 17.10 Bubblrng; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah ;
20.40	Pogovor z odvetnikom, nato Ostali Trst; med oddajami glasba.
S predvajanjem Heretika se je sinoči pričel 2. Film video monitor
Tudi preko filma k boljšemu medsebojnemu spoznavanju
Občinstvo velikih priložnosti se je sinoči zbralo v goriškem Kulturnem domu na otvoritvenem večeru 2. Film video monitorja, celoletnega pregleda slovenskega filma in televizije. Med številno slovensko in italijansko publiko so se pomešali predstavniki oblasti, slovenski filmski ustvarjalci, med temi Andrej Stojan, režiser sinočnjega filma Heretik, filmski kritiki iz Italije in Slovenije.
Uvodni večer šestdnevnega filmsko-televizijskega festivala je pomenil tudi ponovno navezavo dialoga med visokima predstavnikoma z obeh strani meje. Na otvoritveni slovesnosti sta bila prisotna predsednik republiškega komiteja za kulturo SR Slovenije pisatelj Vladimir Kavčič in predsednik goriške pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta. Slednji je v svojem daljšem posegu večkrat poudaril, da ima njegova prisotnost na tej pomembni kulturni prireditvi pomen poprave v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti po znanih dogodkih, ki so v zadnjih mesecih vrgli temno senco na medsebojne odnose.
»Poudarjati moramo našo specifičnost, pluralistično kulturno identiteto Gorice, kjer se srečujejo in spajajo različne kulture, slovenska, italijanska, furlanska in venetska. Mimo razlik in jezikovnih pregrad moramo zavračati vsak heger monizem in nestrpnost ter se navezovati na veliko tradicijo razumevanja in medsebojnega spoštovanja. V tem je smisel kulturno izjemno pomembnih pobud, kakršna je tudi letošnji Film video monitor«.
Kavčič je v svojem posegu obravnaval predvsem pomen slovenskega filma, preko katerega se slovenski narod izraža na evropskem nivoju. Naša ustvarjalnost na tem področju ni majhna. Slovenski film ni nikoli zapadel v komercialna pogojevanja, pač pa se navezuje marsikdaj na literaturo ali pa načenja prelomna družbena vprašanja. To mu je prineslo laskava priznanja na mednarodnih prireditvah in prav ta vsebinska bogatost mu omogoča, da odpira gledalcem pogled na svet, ki je morda na zunaj drugačen,
vendar po globljem vsebinskem bogastvu zelo soroden drugim.
Pred tem je predsednik Kinoateljeja, prof. Darko Bratina, označil osnovni namen 2. Film video monitorja z geslom »Boljše medsebojno spoznavanje za boljše sožitje v duhu izmenjave«. Slovenski »filmvideo« (če s to skovanko sintetiziramo vse stvaritve na ekranu, film, tv in video) predstavlja med vsemi oblikami kulturne komunikacije zvrst, ki najbolje omogoča vpogled na kompleksno slovensko sodobnost. Ta je danes, kljub bližini in prepletanju z italijansko realnostjo - dovolj, da pomislimo na nas Slovence v Italiji - mnogim neznana ali celo nezaželena.
Take pobude, ki ustvarjajo priložnosti za poglobljeno medsebojno spoznavanje, so danes izraz življenjske nuje in kulturno-politične zrelosti.
Z današnjim dnem prehaja dogajanje na Film video monitorju v živo. Popoldne, s pričetkom ob 15. in 18. uri, bodo na vrsti televizijske oddaje, zvečer ob 21. pa filmski spored. Televizijski spored - vse oddaje bodo s pomočjo teleprojektorja predvajali na velikem, »kinematografskem« ekranu - ponuja že danes dve za nas Goričane izredno pomembni in zanimivi oddaji. Obe sta delo naših goriških ustvarjalcev.
V zgodnjem popoldanskem programu, s pričetkom ob 15. uri, je na sporedu nadaljevanka za otroke Zlata ribica. Film v sedmih delih (danes
bodo predvajali prve štiri, jutri preostale) je režiral Doberdobec Dario Frandolič, po scenariju bratov Janeza in Andreja Vajevca ter Metke De-dakovič. Gre za zgodbo o petletnem Blažu, ki živi z mamo, staro mamo in sestrico. Ko mora mama za nekaj mesecev službeno v tujino, pusti sina pri očetu, ki je kipar in živi na Krasu. Sprva sta si oče in sin tujca, s časom se zbližata, kljub temu pa bo zgodba ostala brez pravega »happy enda«. Avtorji in igralski kolektiv Zlate ribice vnašajo v slovenski prostor značilno igralsko metodo Stanislavskega in Strasberga.
V prvem popoldanskem sklopu bo prav tako mladini namenjena oddaja Periskop. Poučno-zabavni program, ki se živahno odvija med studiom in »akcijami na terenu«, se tokrat loteva mode v vseh njenih aspektih.
Vso pozornost zasluži ob 18. uri oddaja Po sledovih Slovencev v svetu, ki jo je pripravila Goričanka Dorica Makuc skupaj z Mijo Janžekovič. Gre za zahteven dukumentarni projekt (12 nadaljevanj po 40 minut). Danes bomo lahko gledali drugo nadaljevanje z naslovom Za kruhom, ki pripoveduje o globoki narodni travmi masovnega slovenskega izseljevanja v 19. stoletju. To predvajanje pomeni absolutno novost, saj bo RTV Ljubljana pričela oddajati serijo komaj februarja. Po premieri se bodo gledalci lahko srečali na pogovoru z avtorico Dorico Makuc.
Večerni filmski spored ponuja ob 21. uri Černigoj-film, v režiji Francija Slaka (Eva, Butn-skala), in Moj premalo slavni stric, r. Tugo Štiglic. Sledilo bo srečanje z avtorji. Slakov portret tržaškega slikarja in avantgardista je kratek film, ki na zanimiv in učinkovit način prikaže Černigojevo osebnost in delo. Štiglicev Stric je enourni film o premalo slavnem Stanetu Verigarju Dergancu. Kdo je ta? Predstavljajo ga kot »športnika, sokola, svetovnega prvaka, avstroogrskega vojaka, borca za severno mejo, verigarja na prvi jugoslovanski znamki, rogovileža, bahača, najlepšega moškega - Apolona 1918, starčka, ki pri 86 letih salto v morje skače,«. V humorističnem dialogu vodi ta »ljubljanski Švejk« gledalca skozi zgodovino svojega mesta.
Upepeljevalnik v Tržiču bodo predvidoma zaprli
Upepeljevalnik! za odpadke in ekološka problematika. Vprašanja so v zadnjih mesecih še posebej v ospredju dogajanj v naši deželi, predvsem pa na Goriškem. Dežela je pripravila svoj osnutek načrta, ki ga bodo predstavili v petek popoldne, na pokrajini, kjer bo prisoten tudi deželni odbornik Bomben.
Skoraj istočasno z vestjo o skorajšnjem sestanku, kjer bodo upravitelje seznanili, kakšne so smernice dežele na tem področju, pa je prišla tudi vest, da namerava občina Tržič, že v kratkem, vsekakor pa pred koncem junija, povsem ustaviti upepeljevalnik, ki deluje na njenem območju. Odpadke naj bi vozili deloma v Moraro, deloma pa v nadzorovano odlagališče v Tapoglianu.
To bi bila vsekakor začasna rešitev, v pričakovanju dokončne reorganizacije, ki jo napoveduje dežela.
O tem vprašanju bo predvidoma govor na eni prihodnjih sej občinskega sveta v Tržiču. Vprašanje je treba namreč, tako ali drugače, rešiti v zelo kratkem roku.
Omeniti velja še, da v Tržiču proizvedejo dnevno okrog 360 stotov odpadkov, ali že nad 1 kilogram poprečno na vsakega prebivalca.
Nasprotovanje gradnji nove 1320-megavatne termocentrale
Vesti o možnosti gradnje nove 1320-megavatne termocentrale na območju Tržiča, kjer sicer že deluje takšen objekt, bodo predvidoma v prihodnjih tednih povzročile val polemik in ostrega nasprotovanja.
Tako je tržiški župan Porciani že izrazil ostro nasprotovanje praksi, vsiljevanja določenih izbir, praksi, ki se vse bolj uveljavlja tudi v naši deželi. Tržiški župan je v izjavi za tisk dejal, da je vendarle čas, da se spremeni logika odločanja in da se morajo nujno upoštevati tudi mnenja občanov.
Poleg ekonomskih razlogov — menda so pri državnem podjetju ENEL prepričani, da ima tržiško območje zelo primerne pogoje — je treba upoštevati tudi okolje, ki je na Tržiškem že zelo obremenjeno z najrazličnejšimi objekti. V Tržiču torej odločno nasprotujejo možnosti, da bi na tem območju zgradili novo termocentrale.
Obračun goriških mestnih redarjev
Organik zmeraj bolj skop zadolžitve pa naraščajo
Včeraj so mestni redarji praznovali svoj praznik in na primeren način počastili tudi zavetnika, sv. Sebastjana. Praznovanju so se kajpak pridružili tudi goriški redarji in ob tej priložnosti pripravili poročilo o aktivnosti v lanskem letu. Obračun ni takšen, kakor bi radi, so pripisali ob koncu poročila. V primerjavi z letom poprej se je namreč znatno znižalo število opravljenih storitev. Ne toliko zaradi neaktivnosti osebja, ampak in predvsem zaradi pomanjkanja osebja, zaradi upokojitev, zaradi večje odsotnosti radi bolezni. Tako izhaja iz poročila, ki so ga pripravili včeraj, ob prazniku, ter z njim seznanili bodisi predstavnike občine, kakor tudi sredstva javnega obveščanja.
Redarji opozarjajo tudi na številna in žal še zmeraj nerešena vprašanja, ki zelo neugodno vplivajo na celotno dejavnost. Tako opozarjajo na potrebo po namestitvi novih prometnih znakov v občini, na potrebo po obnovi voznega parka, na potrebo po pomladitvi zbora redarjev. Vprašanja, ki terjajo hitrih in konkretnih odgovorov,
Uspešna preiskava v zvezi z mamili omogočila aretacijo 8 razpečevalcev
Eden je Goričan, drugi iz Padove in Verone
Policijska preiskava, ki se je pričela pred dobrim mesecem v Gorici, je v teh dneh omogočila odkritje dela raz-pečevalske mreže, preko katere so se mnogi v našem mestu zalagali z lažjimi mamili, predvsem hašišem. Skupno so aretirali osem ljudi, enega Goričana in sedem iz Veneta, predvsem iz okolice Padove in Verone, vse pod obtožbo posesti ali razpečevanja nemajhnih količin mamil.
Prvi je že 13. decembra lani padel v past 21-letni Fulvio Mio iz Gorice, Ul. Brolo 19. Takrat so agenti letečega oddelka goriške kvesture mladeniču zaplenili približno kilogram in 450 gramov hašiša. Kot je praksa ob takih priložnostih, se niso zadovoljili z zaplembo mamila v vrednosti nekaj milijonov lir in aretacijo enega od zadnjih členov razpečevalske verige, pač pa so skušali odkriti kanale po katerih se je mladenič zalagal z mamilom in ga potem »na drobno« preprodajal v Gorici. Po daljši preiskavi, pri kateri so poleg Goriške kvesture sodelovali tudi agenti in funkcionarji Komisariata v Tržiču, medpokrajinskega centra Cri-minalpola in letečega oddelka Kvesture v Padovi, so aretirali še sedem oseb,
ki so mamilo razpečevale pretežno v Venetu.
Po sodnem nalogu goriškega namestnika državnega pravdnika dr. Mattea Trotte, ki je koordiniral vso preiskavo, so v noči od 14. na 15. januar v Trstu in v Venetu aretirali še pet mladih razpečevalcev. Ti so: 23-letni Valentino Luchin, 22-letni Massimo Bottaro in 28-letni Lorenze Ottavi, vsi iz kraja Este pri Padovi, 23-letni Paolo Zaglia iz kraja Megliaciino San Vitale (Verona) ter 19-letni Federico Malaman, iz istega kraja, ki služi vojaški rok v Trstu.
Ista preiskava je privedla do nadaljnjih dveh aretacij v kraju Minerbe pri Veroni. Tam je namreč policija med poskusom razpečevanja zasačila 32-letnega Carla De Carlija iz kraja Cerea (VR) in 23-letnega Maura Peri-nella iz kraja Este (PD). Vse aretirance, razen Perinella, ki so ga zaprli v Veroni, so premestili v goriški zapor, kjer sedijo na razpolago tukajšnjim sodnim organom.
Kot so nam povedali na Kvesturi, je bil zaključni del preiskave, ki je privedel do aretacij, kar zahteven, saj je pri njem sodelovalo 45 mož vseh v začetku omenjenih policijskih enot. Ce-
lotno akcijo je vodil in usklajeval vodja goriškega letečega oddelka dr. Gio-vanni Sparagna. Poleg aretacij sedmih razpečevalcev je policija izvedla tudi 14 hišnih preiskav po domovih mladih, ki so imeli sumljive stike z aretiranimi razpečevalci. Preiskave so omogočile odkritje in zaplembo nekaj manjših količin mamila za osebno uporabo.
Vlak oplazil upokojenca
Karabinjerji v Ogleju raziskujejo vzroke precej neobičajne nesreče, ki se je zgodila 61-letnemu upokojencu Ruggeru Clementeju iz Vileša, ki je na zdravljenju v bolnišnici v Tržiču. Menda je Clemente hodil ob progi v bližini železniškega mosta pri Pierisu, ko ga je oplazil vlak. Nesreča se je pripetilavčeraj okrog 13. ure.
čestitke
Sergio in Stana Zavadlav praznujeta danes 20-letnico poroke. Se mnogo skupnih in srečnih let jima želijo Marjan, Nevjo in Katja.
sicer bo obračun ob koncu leta še bolj skromen, kakor tisti za lansko leto.
Lani so redarji v Gorici opravili 53.448 delovnih ur, leto poprej pa preko tri tisoč ur več. Narasla je odsotnost zaradi bolezni in sicer z 2.304 ure na 3.388 ur. Stvari sicer ne gre jemati preveč tragično, saj je večja odsotnost z dela v bistvu le odraz postopnega staranja med pripadniki zbora.
Kljub manjši, fizični prisotnosti, pa je bil uspeh dela, če upoštevamo število ugotovljenih prekrškov, nekoliko večji od lani. Ugotovili so 9.499 kršitev prometnega kodeksa, leto poprej pa okrog 300 manj ter okrog 60 kršitev raznih predpisov s področja trgovine itd. Z mandatnimi kaznimi so občinsko blagajno obogatili za nekaj manj kakor 126 milijonov lir. Finančni uspeh je vsekakor za približno šest milijonov nižji v primerjavi z letom poprej.
Bralce bodo prav gotovo zanimali tudi podatki o dejavnosti na posameznih področjih. Redarji so med opravljanjem nadzorstva prevozili nad 112 tisoč kilometrov. Iz podatkov izhaja, da so, kljub težavam zaradi neustreznega organika, odsotnosti zaradi bolezni itd, precej več pozornosti namenili nadzorstvu nad javnimi lokali, trgovinami, nadzorstvu cen pri raznih sezonskih in promocijskih razprodajah itd. Na tem področju so opravili precej več zadolžitev.
Razmeroma zadovoljiva, čeprav nižja kakor leta 1985, je bila dejavnost na področju prometne vzgoje šolarjev. Letos je bilo v to dejavnost vključeno 39 razredov osnovne šole z okrog 600 učenci.
Sicer pa tudi za mestne redarje velja tista stara modrost: potreb veliko, delavcev premalo. Treba bo čimprej izpopolniti organik.
Redarjem so ob prazniku čestitali župan Scarano in odbornik Bratuž ter jim izrekli zahvalo za vsakodnevni trud. S položitvijo venca v veži županstva pa so se redarji poklonili spominu pokojnih kolegov.
Jutri težave z vodo na Vrhu
Ravnateljstvo vodovodnega konzorcija Cafo obvešča, da načrtovanih del na vodovodnem omrežju na Vrhu niso uspeli opraviti zaradi neprimernih vremenskih razmer. Zato bodo delali spet jutri, 22. t.m.. Zaradi del utegne priti do prekinitev dobave vode. Uporabnike prosijo za razumevanje.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZHD
Ob 100-letnici smrti pisatelja in prirodoslovca
FRANA ERJAVCA
bo v nedeljo, 25. januarja 1987, ob 10.30 spominska slovesnost na goriškem glavnem pokopališču, s položitvijo venca na Erjavčev grob, nagovorom Marka VValtrit-scha in nastopom pevskega zbora.
Zbirališče pred vhodom na pokopališče.
OTROCI,
oglejte si nadaljevanko
DARIA FRANDOLIČA
ZLA TA RIBICA
danes ob 15. url v Kulturnem domu na
2. Film video monitorju.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Superfantozzi«. Paolo Villaggio.
CORSO 18.00—22.00 »7 chili in 7 giomi«. VITTORIA 17.30—22.00 »I racconti sen-suali di Cicciolina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi • v
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.30 »Zmajevo leto«. DESKLE 19.30 »Carica Katarina in njeni ljubimci«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolb, Ul. 1. Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Giuseppe Zor-zin iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Valentino Pituelli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Ob sodelovanju GM in tržaškega Radia	1jz likovnih galerij
Celjski Klavirski trio za »Mladi mladim« Mladi furlanski mojster
trin trs s/ ncnrrt/rti knnrortni	..* *... ♦.!1	.Bffll_’ r". • ^ i "_■._" 1
»...trio je v osnovni koncertni spre tnosti in napetosti in skladnosti komorne igre brez dvoma dosegel upoštevanja vredno dejanje...« (Dnevnik, 4. {2. 1986) in še »...Tako v izvedbi Piratovega dela kot v klavirskem triu F. Mendelssohna je klavirski trio iz Celja pokazal muzikalni žar in radostno Predanost k skupni kreaciji...« (Delo, 6.12. 1986).
Citirali smo samo dve mnenji iz osrednjega slovenskega časopisja v Predstavitev drevišnjega gosta ciklusa MLADI MLADIM, Klavirskega tria Jz Celja. Trio, ki ga sestavljajo Brina Zupančič-Rogelj, klavir, Marko Zupan, ylolina, ter Igor Švare, violončelo, to /e glasbeniki, ki so se formirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je ustanovil 1. 1985 in se je takoj imponi-rul kritiki in poslušalcem s svojim kvalitetnim igranjem. Glasbena Mati-ca je zato ponosna, da predstavi tudi v Trstu ta mogoče danes najboljši slovenski komorni sestav.
Na sporedu koncerta, ki se bo začel danes ob 20.30 v Gallusovi dvorani šole Glasbene matice na Ul. R. Manna 29 v Trstu, so dela mladega hrvaškega skladatelja N: Firšta, čudoviti »madžarski« trio v G-duru XV, 25 F. J. Haydna ter šarmantni klavirski trio št. 1 v d-molu op. 49 F. Mendelssohna.
ALEKSANDER ROJC
Guerra v Torbandeni
Galerija Torbandena v istoimenski ulici v Trstu, ki spada med najzahtevnejše galerije v mestu in tudi na širšem, območju se uvršča med tista likovna razstavišča, ki skušajo korakati ali bolje hiteti s časom, biti namreč hočejo na tekočem o vsem, kar je trenutno novega ali celo najnovejšega v likovnem svetu. Seveda skušajo hkrati uveljavljati tudi kakovost, to je tudi umetniško raven. In v tem smislu si moremo razlagati tudi njeno sedanjo razstavo. Galerija Torbandena ima namreč od sobote v gosteh mladega furlanskega likovnega mojstra Claudia Guerro.
Mojster Guerra se je rodil pred 35 leti v Sacileju, po dokončanem šolanju na akademiji za likovno umetnost v Benetkah se je nastanil v Pordenonu. Mojster se tokrat prvič predstavlja vTrstu in je v središčno tržaško galerijo prinesel nad 20 svojih v glavnem novejših del, večjih in srednje velikih olj, točneje povedano del v mešani tehniki. Nekaj del pa bi mogli označiti tudi za kolaže. Razstavljena dela bi tako po slogu kot tudi po vsebini tež-
C
JANEZ POVŠE
Pod naslovom »Igralec« - dodatna oznaka je Kramljanje o igralstvu - je nemara najpopularnejši Prvak sodobnega slovenskega gledališča, Polde Bibič, napisal obširno avtobiografsko knjigo, ki govori 0 igralstvu, o odrskih deskah, zakulisju, vzponih in Padcih, stiskah in radostih tega (še vedno) posebnega poklica, ki ga je med drugimi Ivo Andric označil »za najtežjega od vseh poklicev«. Kdorkoli bo vzel v roke to resnično prijazno knjigo, nikakor ne bo obžaloval svoje odločitve, zakaj pobliže bo spoznal po eni strani samega avtorja, dobro znanega z gledaliških desk, filmskih in televizijskih ekranov, po drugi strani pa tudi dokajšnjo mero »blišča in bede« igralskega poklica, »arene življenja«, ki pač priteguje izbrane navdušence in seveda tudi poklicneže tako rekoč od rane mladosti pa tja prav do dobesedne smrti.
Knjiga namreč v dobršni meri obnavlja nenavadno simpatični umetniški lik Poldeta Bibiča, njegovo harmonično in dobrodušno življenjsko filozofijo, izjemno plodovitost in vzdržljivost, o čemer ne nazadnje priča tudi priloženi historiat vlog, milo rečeno neznansko obširen in razvejan. Zanimivo je, da se je v gimnazijski mladosti Bibič ukvarjal dokaj intenzivno s pisanjem, njegov kolega Peter Božič pa z igralstvom; kasneje sta - kot je znano - »zamenjala vlogi«, Bibiču pa je ostala ljubezen do pisanja in knjige globoko zapisana v srcu, kot tudi seveda Petru Božiču gledališke dogodivščine in začaranost. Zategadelj se je Bibič odločil v »zrelih« letih napisati
knjigo o svojem življenju, z vso tisto ljubeznijo do pisanja, ki je ostala neizživeta, čeprav ni bila nikdar na silo pretrgana.
Skozi omenjeno ljubezen razgrinja Bibič svoje pristopanje h gledališki umetnosti, pristopanje in vstopanje, nazadnje pa življenje sredi nje, pa čeprav je, namreč odrska umetnost, poosebljeno minevanje in izginjanje v nič - ko predstavo odstranijo z repertoarja, je ni nikjer več razen nemara v spominu gledalcev, pa še to ne, v kolikor je bila predstava slaba ali pa zaradi teh ali onih razlogov, ni ugajala, niti se ni kako drugače vtisnila v zavest ali podzavest ljudi iz parterja. Poseben čas je v gledališki zasvojenosti, čar, ki ne mine, čar, ki je ne samo podoben zvesti ljubezni, ampak je resnično ta zvesta ljubezen. Zvesta kljub težavam in mukam, težavam, ki so osebne in splošne, pri čemer se bodo začudili samo nepoznavalci, namreč, ko Bibič navaja tako rekoč konstantno stisko igralca pred premiero, pred prvim srečanjem z občinstvom, ko se bo pokazalo, ali si skozi dolge tedne kaj napravil, ali pa si ponovil tisto obupno šablono, ki se je sam najbolj bojiš. Prehladi, izguba glasu, alergije, astmatični napadi, to so tu pa tam nadloge, ki ne prizanesejo niti mojstrom, ki že desetletja opravljajo svoj za gledalce nemalokrat lahkoten in zgolj zabaven poklic.
Zdaj smo pa že pri (ne)razumevanju igralčevega dela, ki ga Bibič kljub svoji anekdotični prijaznosti navaja med vrsticami, vendar dovolj nazorno in brez zamere: Se vedno se morajo gledališčniki boriti za priznanje svojega dela; skorajda je bilo včasih - kar se tega tiče - boljše, kot je danes, in sploh ni tako
ko opredelili, saj ne gre niti za abstraktno kot tudi ne za figurativno likovno govorico, pa čeprav se nam ob pozornejšem opazovanju dozdeva, da moremo v marsikaterem razstavljenem delu zaslediti tudi nekaj konkretne vsebine, ki pa je redkokdaj smiselno povezana z naslovom, ki ga mojster daje posameznemu svojemu delu. Sicer pa so naslovi del zanimivi in tudi značilni, kakor na primer »Veliko cvetje in balsamirana smrt« ali močno izrazito delo »Elegija«, nadalje veliko delo z naslovom »Tik pred dogodkom«
Razmišljanja in anekdote o slovenskem gledališču
Bibičevo kramljanje o igralstvu in odrskih deskah
daleč znano »nevzgojeno« obdobje, ko so v Dramo vozili dijake na predstave, pa so ti streljali s fračami in se zabavali s predrznimi opazkami toliko časa, da niso bili igralci nekajkrat prisiljeni prekiniti predstavo - kar je največja katastrofa. Toda Bibič ni takšne narave, da bi se predolgo ustavljal pri neprijetnostih, v neprimerno večji meri se posveča ustvarjanju kot zadovoljstvu in sreči, ki premaga vse dvome, navdušuje se za Shakespeara in Čehova, pa za domače avtorje, brez katerih si preprosto ne more predstavljati sodobnega gledališča in sodobnega igralca. Svetovna dramska literatura da, ampak igralec se resnično formira in raste skupaj z domačo dramo, z domačimi avtorji. Na tem mestu citira v prvi vrsti nemara svojo najljubšo vlogo, Volodjo v Jančarjevem »Velikem briljantnem valčku«, oziroma razkrivajoči stavek, ki mu je - namreč Bibiču - pri vsaki vlogi tako drag - stavek »Vsi smo notri. Vsi smo v.«
Pa živi spominu na celo vrsto velikih igralcev in kolegov, Staneta Severja, Janeza Cesarja, Lojzeta Potokarja, Dušo Počkaj, Jureta Součka, Danila Benedičiča in seveda Rudija Kosmača, pokojnega predragega Rudija. Presunljivo odkritosrčen, odsevajoč resnično naravo tako enega kot drugega, je zapis o zasebni izjavi, ki jo je dal Bibiču Rudi Kosmač po štirih letih Bibičevega direktorovanja: »Veš, da mi pod nobenim direktorjem ni bilo tako slabo, kot pod tabo.« Bila sta zares velika prijatelja. Nemara tukajšnja drobna anekdota ustrezno odstira zagrinjalo, za katerim brez zastoja poteka življenje igralca, igralcev, umetnikov - med njimi tudi življenje Poldeta Bibiča.
ali pa tudi kolikor toliko čitljivo delo »Nori angel«.
Toda če so razstavljena dela na prvi pogled bolj malo povedna, deloma tudi na račun v glavnem temnih ali celo zelo mračnih barv, med katerimi prevladuje rjava barva v vseh svojih temnih odtenkih, smemo reči, da mladi furlanski mojster svoja olja, točneje svoje barvno nanašanje kompozicije na platno opravi temeljito, rekli bi lahko tudi, da svojega morebitnega oziroma zamišljenega motiva ne zmeče kar tako na platno, kajti vsa površina platna, vsak kvadratni centimeter slike je temeljito obdelan. (Fre)
Težave, poti in stranpoti našega glasbenega prostora
MILOŠ PAHOR
Rovereto - - Božični koncert. Na sporedu Stradella, Haendel, J. S. Bach. V prvem delu kantata za tri soliste, dve violini, violo da gamba in čembalo; v drugem pa zbor, dve flavti, oboa, dve violini, viola, viola da gamba, violone in orgle. Značilnost koncerta: baročni instrumenti; pa še druga značilnost: koncerta, ki je bil v malem Roveretu realnost, si v Trstu ne moremo predstavljati — razen v obliki gostovanja kake tuje skupine. (V januarju 1985 je sicer Gallus Consort s svojim božičnim koncertom v Peterlinovi dvorani predstavil to, kar bi lahko bil zametek baročnega orkestra: 2 violini, violo, violo da gamba, violončelo, kontrabas, kljunasto in prečno flavto, baročno oboo in čembalo — vendar je to zdaj že davna preteklost). S svojo »manjšinsko« miselnostjo si nisem mogel kaj, da si ne bi postavil vprašanja, zakaj Slovenci v Trstu nimamo take skupine — vršila bi lahko dvojno kulturno poslanstvo: predstavljala bi naše glasbeno poustvarjanje in posredovala glasbene umetnine preteklih dob.
Še pod vplivom vtisov iz Rovereta sem ob povratku v Trst prebral zaostale številke Primorskega dnevnika in ob izčrpnem pisanju o manifestaciji »Naš športnik« takoj pomislil na naslov »Naš glasbenik«. Kaj bi lahko o tem napisali?
Verjetno so pogoji, v katerih smo živeli na tem koščku zemlje izoblikovali posebno pojmovanje besedice »naš« v zvezi z glasbo. (Pred leti sem poslušal diplomski koncert, s katerim je naš glasbenik diplomiral na ljubljanski Glasbeni akademiji (sid); profesor iz Ljubljane, član izpitne komisije, mi je po koncertu pomenljivo pomežiknil: »Naš človek!«) Prav v najtežjih letih nam je bila v oporo slovenska pesem; takrat, ko je bila prepovedana, nam je postala še dražja. Postala nam je simbol naše zavesti in prav tako srčno smo se je oklenili, kot smo odklanjali vse, kar je bilo kakorkoli povezano s tistimi, ki so nam odrekali osnovno pravico do materinega jezika. Vse to je gotovo v nas: če danes rečemo Vivaldi, ne pomislimo, da je to lahko tudi naš skladatelj. Danes je lahko Vivaldi prav toliko japonski kot italijanski (kdor pozna zanimapje za staro glasbo na Japonskem bo celo trdil, da je Vivaldi bolj japonski kot italijanski!), vendar nekako ni naš. »Naši« so lahko: Volarič, Ipavec, Fo-
erster, Vilhar, Hajdrih; problem nastane že pri Grbcu (o njem Merku v svoji knjigi Poslušam: »... zato ga je tržaška Glasbena matica po nekaj letih učenja odslovila, saj ni mogla prenašati človeka, ki se je boril zoper diletantizem in improvizacijo«), Našo glasbo so prav zaradi političnih razmer vodili neglasbeniki, ki so v glasbi videli prej narodnostne komponente, kot pa glasbo samo. Če pomislimo, da so iste politične razmere preprečevale normalen razvoj našim glasbenikom, lahko marsikaj razumemo. Čeprav so takratne razmere že zdavnaj za nami, se posledice teh razmer vlečejo prav do danes. Še danes nimamo državnih glasbenih ustanov kot glasbeni konservatorij, simfonični orkester ali operno gledališče. Naše glasbeno življenje usmerjajo še vedno neglasbeniki (odbor Glasbene matice je popolnoma suveren pri nastavljanju in odstavljanju glasbenikov, ki v okviru Glasbene matice širijo glasbeno kulturo). Kakšen je njihov vpliv na naše glasbeno življenje nam daje slutiti spremno besedilo k letošnjemu koncertnemu abonmaju: (citiram dobesedno) »Glasbena matica ima pri oblikovanju svojega koncertnega repertoarja določeno vzgojno nalogo, ki ni vselej lahko izvedljiva. Potrebna je budnost, da se ne zdrkne na raven lahke glasbe, ki je marsikomu vabljiva in mora biti na svoj način in v svoji obliki tudi nujno prisotna v sklopu slovenskih zamejskih glasbenih prireditev.« Najbrž ni potrebno posebej poudarjati komu je lahka glasba vabljiva.
O določenem gledanju na glasbene probleme lahko posredujem tudi osebno izkušnjo: ko sem pred leti še poučeval v šoli Glasbene matice flavto, sem takratnemu ravnatelju predlagal, da bi tudi moja učenka obiskovala komorne vaje, saj bi z Mihcem in Jakcem lahko sestavili kar dober trio. Ravnatelj mi je odgovoril, da to ni mogoče, ker bo z Mihcem in Jakcem igrala njuna sestra Tinca: ustanovili bodo družinski trio. Tinca je potem obesila svoj glasbeni študij na klin, in tako ni igrala niti Tinca, niti Marjanca! Seveda je to le primer — vendar je to še preveč značilen primer. Ko prebiramo športno stran našega dnevnika, beremo večkrat o združevanju: ne vsak klub posebej, temveč vsi skupaj, da kot slovenska ekipa dosežemo čimboljše rezultate. V glasbi takega mišljenja, žal, še nismo dosegli (le da tu ne moremo govoriti o klubih, pač pa o klanih!). Več slovenskih glasbenikov je že doseg-
lo določene uspehe, vendar so bili to predvsem uspehi individualnega dela, ne pa sad dolgoročnih načrtov, ki_ bi jih naša ustanova vsekakor morala imeti. Če se posamezen glasbenik raje odloči za sodelovanje z neslovenskim kolegom iz glasbenih ali privatnih razlogov, bi morala pa naša ustanova stremeti predvsem za tem, da ustanovi slovenski ansambel, ki bi lahko dostojno predstavljal našo tržaško poustvarjalnost. Pred leti je deloval orkester Glasbene matice. Tudi njegovo delovanje in nehanje je značilno za naše razmere. Dokler je deloval, je bil orkester odličen; tako vsaj razberemo iz takratnih kritik in poročil. Potem je orkester prenehal delovati. Ko je bilo na občnem zboru Glasbene matice izrečeno vprašanje, kaj misli Glasbena matica storiti, da obnovi delovanje orkestra, je takratni predsednik Glasbene matice odgovoril, da je bil tako slab, da je bolje, da tako slabega orkestra nimamo. Brezbrižnost prej (ali lahko kako drugače imenujemo to, če bolniku zatrjujemo, da je zdrav? Ali ne potrebujemo za zdravljenje predvsem pravilne dragnoze bolezni? O tem naj premislijo vsi tisti »glasbeni kritiki«, ki po službeni dolžnosti ali za honorar kujejo slavospeve vsem tistim našim talentom, ki jih potem na koncertnem odru ne srečamo več!), brezbrižnost potem. Med leti 1979 in 1985 je v okviru Glasbene matice deloval oddelek za staro glasbo. (O stari glasbi sem pisal že prevečkrat — naj ponovim le, da je Oddelek za staro glasbo vsaj parkrat dostojno predstavljal slovensko poustvarjalnost.) Leto 1985 je bilo posvečeno glasbi; ob tej priliki sem napisal pregled čez naše glasbeno delovanje in zaključil svoje pisanje z vprašanjem, ali bo tudi nam leto glasbe prineslo kaj novega. In novost je prišla takoj: odpovedno pismo Glasbene matice podpisanemu. Verjetno je Glasbena matica že imela dobro zasnovane načrte za bodoče delo, saj mi ni dala možnosti soočanja z odborom -kot spomin imam le podpis (dveh neglasbenikov) na odpovednem pismu. A kar je važnejše: od takrat o Oddelku za staro glasbo ne slišimo več nič!
Seveda so tu še druge možnosti, a če hočemo ohraniti »folklorno raven narodne identitete«, če bomo ves smisel našega delovanja videli le v pevskih zborih, prav gotovo ne bomo našli drugih rešitev. Omenil sem že uspehe naših glasbenikov; prav gotovo je še posebno prestižno mesto
koncertnega mojstra v orkestru gledališča »Verdi«. A le naivnež bo vprašal, zakaj koncertni mojster ne poučuje v šoli Glasbene matice ali zakaj ne igra v kvartetu Glasbene matice. (Naivnež naj si kar ponovno prebere citat o Grbcu!)
Ob robu moram omeniti še sodoben glasbeni medij: gramofonske plošče. Gramofonske plošče so odraz določene glasbene kulture, imajo pa istočasno možnost, da na glasbeno kulturo vplivajo. Dejstvo, da naše ZTT izdaja plošče je tudi za nas pomembno. Tako me je pred leti prav presenetila ponudba ZTT, da bi izdali ploščo dua Pahor-Slama; presenetila pa zato, ker prav res še nisem doživel, da bi kdo pri nas resno skrbel za resno glasbo. Ker se je potem ZTT odločilo za izdajanje gramofonskih plošč z bolj popularno zborovsko glasbo, se je ta pobuda izkazala le kot iluzija, pa čeprav podkrepljena z nekaterimi konkretnimi dejstvi — v predalih ZTT ležijo (poleg magnetofonskega traku): spremno besedilo, ki ga je za ovitek napisal ugleden italijanski glasbenik, slovenski prevod istega besedila, potrdila slovenskih avtorjev, da sme ZTT izdati njihove skladbe na plošči in fotografije, ki jih je fotograf po naročilu ZTT posnel za ovitek plošče. Naj se bralci čudijo, če plošča ne izide — vse to je normalno!
Najbrž je tudi to v zvezi s klubi in klani. Popolnoma naravno je, da so nekatere stvari bolj »naše«, nekatere pa manj. Kot primer lahko navedem ciklus koncertov Repentabor: čeprav je Primorski dnevnik o koncertih obširno poročal, iz (slovenskih) glasbenih krogov ni bilo nobenih in nikakršnih odmevov. (»Našim« glasbenikom se niso zdeli omembe vredni niti koncerti, posvečeni slovenski ustvarjalnosti, kot večer Ivan-čičevih triosonat ali pa koncert skladb Primoža Ramovša - če omenimo ciklus 1985; ali pa gostovanje svetovno znanega Fransa Brueggna v letošnjem ciklusu).
Koliko velja slovensko petje Trubarjevih ko-ralov v stolnici sv. Justa? Božični koncert Gallus Consorta je najavilo časopisje s pomembnim naslovom »Danes ob 16.30« (kar se je sicer nanašalo na koncert pihalnega orkestra konservatorija Tartini, a vztrajen bralec se je lahko dokopal do informacije, da bo ob 19.30 nastopila v katedrali »slovenska glasbena skupina Gallus Consort«); sam koncert pa je poslušalo štirideset ljudi in sedem Slovencev!
Smučanje: na moškem veleslalomu v Adelbodnu
Švicarji ponovno neustavljivi
ADELBODEN — Bolj se bliža svetovno smučarsko prvenstvo Crans Montani in bolj so Švicarji v formi. Pirmin Zurbriggen, ki prepričljivo vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala, se je namreč uveljavil tudi v včerajšnjem šestem veleslalomu sezone, njegov rojak Gaspoz pa je bil drugi. Na tretje mesto se je uvrstil »večni« Stenmark.
Slabo se je tokrat godilo Italijanom (najboljši, Erlacher, je bil šele deveti, Pramotton pa je pristal celo na trinajstem mestu), tako da se nekateri že zaskrbljeno sprašujejo, kako je z njihovim »modrim plazom«, ali se je njegov ciklus morda že končal. Seveda za vzdušje v reprezentanci to ni najbolje, vendar trener Sepp Messner pomirjujoče pravi, da ne gre delati nikakršne tragedije: tokrat so povsem zgrešili prvo vožnjo, ki je bila tekoča, torej kot nalašč za Zurbriggna, »azzurri« pa so se obnašali, kot da bi pred sabo imeli pravi labirint vrat. Poleg tega Pramotton očitno še ni okreval po prehladu, Tbtsch je izgubil palico, Tomba
je pretiraval in je šel s proge, Erlacher pa bi tudi v prvem spustu moral voziti kot je v drugem.
Tudi v jugoslovanskem taboru pretiranega veselja ne more biti, čeprav ne gre prezreti dejstva, da je Tomaž Čižman vendarle prekinil črno serijo veleslalomskih neuspehov. Po štirih skromnih veleslalomskih tekmah, v katerih niso Jugoslovani osvojili niti točke, je namreč Čižman pristal na solidnem mestu. Žal pa je Petrovič znova ostal praznih rok (bil je šele 18.). Za zmagovalcem je zaostal kar 3"71. Vse kaže torej, da Petrovič ni v formi, kar je še toliko huje, ker je svetovno prvenstvo pred vrati in je torej časa, da bi kaj popravil, vse manj. Tudi ostali jugoslovanski tekmovalci so se včeraj slabo obnesli: Žan je bil 37., Benedik
40.,	Bergant 47., Robič 48.
Zadnje tekme svetovnega pokala pred prekinitvijo bodo sedaj konec tedna v Kitzbiihlu, kjer bo v soboto smuk in v nedeljo slalom, ki bosta veljala za kombinacijo. Med Italijani
znova ne bo Maira, ki še ni okreval po poškodbi, ki jo je staknil v Garmisch Partenkirchnu.
VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 2'33"82; 2. Gaspoz (Švi.) 2,34'43; 3. Stenmark (Šve.) 2’34"71; 4. Nierlich (Av.) 2’34"75; 5. Strolz (Av.) 2'35'Tl; 6. VVasmeier (ZRN) 2'35"28; 7. VVoerndl (ZRN) in Čižman (Jug.) 2'35"56; 9. Erlacher (It.) 2'35"72; 10. Sundguist (Šve.) 2'35"92; 11. Wenzel (Liecht.) 2'36"01; 12. Eder (ZRN) 2'36"08; 13. Pramotton (It.) 2'36"22; 14. Gaidet (Fr.) 2'36"40; 15. H angl (Švi.) 2'36"61.
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Pramotton (It.) 88 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 84; 3. Gaspoz (Švi.) 82; 4. Štrolz (Av.) 66; 5. Stenmark (Šve.) 58.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 221 točk; 2. VVasmeier (ZRN) 166; 3. Gaspoz (Švi.) 145; 4. Stenmark (Šve.) 120; 5. Pramotton (It.) 118; 6. Križaj (Jug.) in Strolz (AvJ 72; 7. He-inzer (Švi.) 70; 9. Alpiger (Svi.) 67; 10. Miiller (Švi.), Mair (It.) ter Girardelli (Luks.) 66.
V četrtfinalu teniškega prvenstva Avstralije
Boris Becker izločen
MELBOURNE — Čehoslovakoma Lendlu in Mečirju ter Švedoma Ed-bergu in Jarrydu, ki so si nastop v četrtfinalu teniškega prvenstva Avstralije zagotovili že predvčerajšnjim, so se včeraj pridružili še Francoz Noah, Avstralca Cash in Masur ter presenetljivi Novozelandec Everden. Kot vidimo, je izpadel eden glavnih favoritov, Zahodni Nemec Becker, kar pa je bilo nekako pričakovati, potem ko se je zvedelo, da ga močno boli grlo. Kljub temu se je moral Masur pošteno namučiti, predno je strl njegov odpor (4:6, 7:6, 6:4, 6:7, 6:2).
Ostali izidi: Noah (Fr.) - VVilkinson (ZDA) 4:6, 4:6, 6:3, 6:4, 6:2; Cash (Avs.) -Annacone 6:4, 6:1, 6:7, 1:6, 6:2; Everden (N. Zel.) - Rostagno (ZDA) 6:7, 6:2, 6:4, 5:7, 7:5. Četrtfinalni pari: Edberg - Me-čir, Lendl - Jarryd, Čash - Noah, Everden - Masur.
Tudi med ženskami ni šlo brez presenečenj,1 saj si je na primer Švedinja Lindguistova v četrtfinalu privoščila celo Šhriverjevo (ZDA), nosilko 3. skupine, s 6:3, 6:1. Ostali četrtfinalni izidi: Navratilova (ZDA) - Garrison (ZDA)
6:0, 6:3; Mandlikova (ČSSR) - McNeil (ZDA) 6:0, 6:0; Kohde-Kilsch (ZRN) -Sayers (Avs.) 7:6, 4:6, 6:2. Polfinalna para: Navratilova - Linguist, Mandlikova - Kohde-Kilsch.
V finalu America’s Cap
Starš & Stripes (ZDA) ter Kookaburra III (Avs.)
FREMANTLE Avstralska jadrnica Kookaburra III skipperja laina Murraya je včeraj petič zaporedoma premagala Australio IV (skupno je bilo predvidenih največ devet regat) in si zagotovila mesto v velikem finalu za America's Cup. Kot znano, je drugi finalist Starš & Stripes Dennisa Connerja, ki ima tako možnost, da spet ponese v Ameriko pokal, ki ga je leta 1983 osvojil Alan Bond, skipper Australie IV, potem ko so ga kar 135 let hranili v New York Clubu. Dvoboj med Starš & Stripesom ter Kookaburro se bo pričel 31. t. m.
Avtomobilizem: na rallyju Montecarlo
Lancia še vedno v premoči
PARIZ — Lancia je zgubila enega pilota, prvouvrščenega Francoza Bruna Sabyja, ki je včeraj moral odstopiti zaradi težav z menjalnikom. Kaže namreč, da so prav menjalniki šibka točka teh odličnih vozil. Vodstvo na lestvici je tako prevzel Kankkunen.
Skupna lestvica po 2. dnevu je naslednja:
1. Kankkunen (Fin.) lancia 4.10T6"; 2. Biasion (It.) lancia'po 2"; 3. Rohrl (ZRN) audi 200 guattro 5'34"; 4. Blom-guist (Šve.) ford sierra 7'06"; 5. Carls-son (Šve.) mazda 10'46"; 6. Ballet (Fr.) citroen viša 21'04"; 7. Eriksson (Šve.) VW golf 21T6 ; 8. Chomat (Fr.) audi coupe 22'36"; 9. Ragnotti (Fr.) renault 22'47"; 10. Dorche (Fr.) citroen viša 22'52".
Pariz - Dakar brez pretresov
NOUAKCHOTT (Mavretanija) -Včerajšnja 18. etapa rallyja Pariz — Dakar (Nouadhibou - Nouakchott, 485 km) je bila dokaj umirjena. Med motociklisti je zmagal Francoz Neveu (honda), med avtomobilisti pa se je uveljavil njegov rojak Tambay (range).
Skupni lestvici:
MOTOCIKLISTI: 1. Auriol (Fr.) ca-giva 87.2r22"; 2. Neveu (Fr.) honda po
8'59"; 3. Orioli (It.) honda 1.48'26"; 4. Picco (It.) yamaha 3.39'57 "; 5. Rahier (Bel.) BMW 3.41'09".
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fr.) peugeot 53.13'39"; 2. Zaniroli (Fr.) range po 1.20T6"; 3. Shinozuka (Jap.) mit-subishi 3.57'25"; 4. Ratet (Fr.) toyota 5.57'51"; 5. Mehta (Ken.) peugeot 6.15'49"
Posterjev rekord neveljaven
NEW YORK — V petek je Greg Poster z znamko 7 '36 dosegel novo svetovno znamko »indoor« na 60 m, vendar mu tega ne bodo priznali: ugotovili so namreč, da je bil start neregularen. Poleg Posterja naj bi na tekmi neregularno startala tudi tretjeuvr-ščeni Nehemiah in petouvrščeni Ste-wart. V veljavi torej ostaje rekord Kanadčana McKoya (7 "47).
Kostadinova v Genovi
GENOVA — Na drevišnjem atletskem dvoranskem mitingu v Genovi bo nastopila tudi svetovna prvakinja v skoku v višino, Bolgarka Štefka Kostadinova (2,08 m).
Košarka: po sinočnji zmagi v pokalu pokalnih prvakov
Tudi Scavolini verjetno v polfinalu
Scavolini - Efes Pilsen 103:66 (47:23)
PESARO — S prepričljivo zmago proti turškemu Efesu iz Istanbula si je Scavolini, ki igra v B skupini, verjetno zagotovil vstop v polfinale pokala pokalnih prvakov. Najuspešnejši v vrstah moštva iz Pesara so bili Davis (23), Sonaglia (17) in Magnifico (16).
V	skupini B igra tudi zagrebška Gibona, ki ima že zagotovljen nastop v polfinalu. Gibona se bo danes pomerila z Maesom. Trenutna lestvica je naslednja: Gibona 8, Pilsen in Scavolini 4, Maes Pils 2. Zadnji četrtfinalni tekmi (Gibona - Pilsen in Maes - Scavolini) bosta 27. t. m.
KORAČEV POKAL
Četrtfinalni boji gredo h koncu tudi v Koračevem pokalu, kjer so ekipe razdeljene v štiri skupine, v polfinale pa se uvrstijo samo zmagovalci posameznih skupin. Včeraj so odigrali nekaj tekem predzadnjega kola, danes bodo na sporedu še ostale, zadnje četrtfinalno kolo pa bo 28. t. m.
V	skupini A je včeraj Šibenka doživela svoj peti poraz, in sicer proti Li-mogesu (111:92). Italijanski Arexons bo danes zaposlen proti leningrajskemu
Spartaku. Lestvica: Limoges 10, Are-xons 6, Spartak 2, Šibenka 0.
V	skupini B so včeraj odigrali dve srečanji: Antibes - Divarese 95:93 (49:50) in Barcelona - Jugoplastika 105:68 (54:30). Lestvica: Barcelona 8, Antibes 6, Divarese 4, Jugoplastika 2.
V	skupini C bosta danes srečanji Cai - Berloni in Partizan - Assubel. Lestvica: Partizan in Cai 6, Assubel in Berloni 2.
Tudi v skupini D bodo igrali danes, in sicer tekmi Budučnost - Mobilgirgi ter Caia - Challans. Lestvica: Mobilgirgi 8, Gaja 4, Challans, Budučnost 2.
Stadioni za mundial 1990
RIM — Na včerajšnjem sestanku med ministrom za turizem in prireditve Caprio ter župani 12 italijanskih mest, kjer bodo leta 1990 tekme svetovnega nogometnega prvenstva, je bilo sklenjeno, da je treba do 9. 2. predstaviti okvirne načrte teh stadionov. Zatem bodo imeli 30 dni časa, da izdelajo dokončne načrte o posegih, ki jih nameravajo opraviti (preureditve, popravila, izgradnja novih objektov). Stadioni, kjer bo mundial, so v Rimu, Vidmu, Veroni, Milanu, Turinu, Genovi, Bologni, Firencah, Cagliariju, Palermu, Bariju in Napoliju.
Jutri Gorizia - S. Lazzaro
Jutri popoldne bodo v Gorici igrali zaostalo srečanje meddeželne nogometne lige med Gorizio in San Lazza-rom, ki so ga zaradi snega odložili pred dvema nedeljama. Za Voljča in tovariše bo srečanje (začelo se bo ob 14.30) izredno pomembno, saj se bodo srečali z ekipo, ki je na prvih mestih lestvice. San Lazzaro ima namreč 20 točk (eno več od Goričanov), odigral pa je dve tekmi manj.
Amaterski nogomet
Konec tedna za nekatere ponovno počitek
Deželna nogometna zveza je sklenila, da bodo konec tega tedna regularno odigrali srečanja v 2. amaterski ligi, in sicer tekme 14. kola. Pokrajinska nogometna zveza pa se je odločila, da bodo v 3. amaterski ligi počivali, kot bodo počivali v vseh mladinskih prvenstvih.
	obvestila	:::::	V priredbi košarkarske komisije ZSSDI	pismo uredništvu - pismo uredništvu
Začetek pokala Gorica ■ Trst
TPK SIRENA
sklicuje v petek, 23. 1. 1987, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu (Mira-marski drevored - zasuto zemljišče) -IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. sprememba statuta, 2. razno in REDNI OBČNI ZBOR: 1. podelitev priznanj zaslužnim jadralcem, 2. poročila, 3. razrešnica staremu odboru, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
ŠD MLADINA
priredi v soboto, 24. t.m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu srečanje z znanim smučarskim demonstratorjem Dušanom Videmškom. Predaval bo in prikazal videokasetne posnetke o sodobni smučarski šoli in novejši tekmovalni tehniki. Vabljeni!
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS obvešča zainteresirane, rojene v letih 1970 do 1975, da bo prvi trening naraš-čajniške ekipe v ponedeljek, 26. t. m., ob 18. uri v zgoniško športno-kulturnem centru. Pridite, ne bo vam žal!
ŠD POLET
vabi člane na 20. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Košarkarska komisija pri ZSŠDI prireja letos prvič pokal Gorica - Trst v košarki. Nastopala bodo vsa članska moštva slovenskih košarkarskih društev in sicer Bora, Kontovela, Poleta, Brega, Doma, Sokola in Jadrana (mladinci). Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemu s povratnimi srečanji. Ker se tržaške ekipe, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu, že merijo med seboj, bodo prvenstvena srečanja istočasno veljala tudi za pokal.
Pokal se bo končal istočasno z zaključkom promocijskega prvenstva, prvi dve uvrščeni ekipi pa se bosta spoprijeli še v dodatnem srečanju, ki bo odločalo o končnem zmagovalcu.
IZIDI DOSEDANJIH SREČANJ: Polet - Bor 98:95, Kontovel - Bor 102:106, Polet - Kontovel 79:71, Konto-
vel - Breg 84:63, Polet - Breg 83:75, Breg - Bor 73:84.
LESTVICA: Polet 6, Bor 4, Kontovel 2, Breg, Dom, Sokol, Jadran 0.
SPORED SREČANJ: Bor - Sokol danes, Jadran - Breg danes, Kontovel -Dom jutri, Polet - Jadran 28. L, Sokol -Kontovel 28. L, Dom - Breg 29. L, Jadran - Bor 4. 2., Polet - Dom 4. 2„ Breg -Sokol 5. 2., Sokol - Polet 11. 2., Dom -Jadran 12. 2., Jadran - Sokol 18. 2., Bor
-	Dom 18. 2., Sokol - Dom 25. 2., Kontovel - Jadran 26. 2., Sokol - Bor 4. 3., Dom - Kontovel 5. 3., Breg - Jadran 5. 3., Jadran - Polet 11. 3., Breg - Dom 12. 3., Kontovel - Sokol 12. 3., Bor - Jadran 18. 3., Dom - Polet 19. 3., Sokol - Breg 18. 3., Jadran - Dom 25. 3., Polet - Sokol 25. 3., Sokol - Jadran 1. 4., Dom -Bor 2. 4., Jadran - Kontovel 8. 4., Dom
-	Sokol 9. 4. (M. Čubej)
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Smo skupina slovenskih športnikov, katerim je pri srcu obstoj oziroma razvoj obstoječih struktur, ki nam omogočajo gojenje športa in medsebojno spoznavanje. Toliko bolj važno je, če take strukture obstajajo v krajih, kjer so Slovenci ogroženi, in mislimo, da je dolžnost vseh, da preprečijo njihov razpad.
Tak primer je Dom Mangart v Žab-nicah, ki je bil zgrajen z namenom zbliževanja treh sosednjih narodnosti in kot zbirališče ljubiteljev narave irč športa.
Žal zgleda, da odgovorni Zadruge Mangart ne mislijo rešiti problema doma samega, saj ga nameravajo v kratkem zapreti.
Sprašujemo se, komu je to v prid. Kateri interesi se za tem skrivajo in ali namerava kdo poseči za rešitev tega perečega problema? Kje pravzaprav tiči problem? Ali je to nesposobnost uprave same ali pa morda prema-
lo zainteresiranosti in dobre volje ljudi, ki bi morali vzajemno sodelovati in odločati za dobro delovanje in nadaljnji razvoj tako važnega objekta?
S spoštovanjem
Športniki ŠD GRMADA
snežne razmere
Piancavallo 140-150 cm, Forni di Sopra 90-110, Ravascletto 70-125, Sa-uris 40-120, Nevejsko sedlo 100-150, Trbiž - Višarje 100-250, Sappada SOBO, Auronzo 60-80, Misurina 70-90, Val Senales 50-160, Dobbiaco-Toblach 30-60, Gortina d'Ampezzo 40-60, Nevegal 70-110, Madonna di Campiglio 70-90, Brunico-Bruneck 20-50, Ortisei 40-50, Sixten 60-100, Krvavec 110, Jezersko 90, Kranjska gora 80-140, Vogel 210, Kobla 100-180, Črni vrh 120, Kalič 110, Sviščaki 100, Kanin 100-200.
il-I	H-	:N		H	t	našo šrs,	erke v mladinskih	prvenstvih		1 1			
Konec bojev med moškimi under 18
UNDER 18 MOŠKI
CUS - BOR	3:2
(1:15, 15:13, 15:8, 6:15, 15:13)
BOR: E. Starc, Marega, Švab, Jer-cog, Hmeljak, Gombač, elemente, Bal-bi, Biber.
Tudi za mlade borovce se je letošnje prvenstvo končalo. V zadnji tekmi, ki so jo odigrali v gosteh, niso izpolnili pričakovanj. Kljub temu, da so bili nesporni favoriti, so zadnji prvenstveni točki prepustili gostiteljem. Treba pa je povedati, da so igrali brez poškodovanega Davida Starca. Naši so začeli srečanje zelo previdno. Igrali so preprosto in samo izkoriščali katastrofalno igro gostiteljev, ki so grešili v vseh elementih in zasluženo izgubili prvi niz. V nadaljevanju pa se je stanje spremenilo. Naši, ki so verjetno mislili, da bodo zlahka prišli do zmage, so prepustili pobudo CUS. Igrali so dokaj nezbrano in brez večjega odpora izgubili naslednja dva seta, v četrtem pa so zaigrali kot prerojeni. Pokazali so veliko mero požrtvovalnosti in borbenosti. Ko so stanje v nizih izenačili, so tudi v zadnjem in odločilnem setu zelo dobro začeli in z znatno prednostjo vodili. Gostitelju pa je v končnici z dokajšnjo mero sreče uspe-
lo nadoknaditi zaostanek in zaključiti tekmo v svojo korist. (Tul)
KONČNA LESTVICA: Sloga 22, In-ter 1904 18, Bor in Pallavolo Trieste 8, Rozzol in CUS 4.
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
OMA Armes - BOR Friulexport 1:3
(3:15, 9:15, 15:10, 10:15)
BOR FRIULEKPORT: Knez, Superi-na, Viler, Bandelj, Mauri, Vitez, Grbec, Vidali, Fučka, Sancin, Brazzani in Vi-sentin.
Borovke so brez večjih težav premagale tudi drugouvrščeno OMA Armes, čeprav so igrale dokaj povprečno, kar je najbrž posledica dejstva, da so v zadnjih časih malo trenirale (prazniki, sneg). Tretji set je pripadel gostiteljicam, ker je v tem delu tekme za Bor Friulexport igrala postava under 14, ki
se je tokrat obnesla nekoliko slabše kot v prejšnjem nastopu. Vsekakor izid prvega seta nazorneje odraža razmerje sil na igrišču. Tekma se je pričela z zamudo, ker OMA Armes ni imela zapisnika, njen trener pa je z dokumentacijo prispel v telovadnico s polurno zamudo.
VIRTUS - SLOGA B	2:3
(15:12, 10:15, 10:15, 15:13, 10:15)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križman-čič, Milič, Pieri, Škerk.
V zadnjem kolu prvega dela so se morale mlade slogašice pošteno potruditi, preden jim je uspelo streti odpor zadnjeuvrščenega, a sila žilavega Vir-tusa. Slogašice so tokrat igrale pod svojimi sposobnostmi, grešile so zlasti v tistem elementu, ki je običajno njihov adut, v obrambi. Gostiteljice pa so resnično dale vse od sebe, da bi pripravile presenečenje, vendar so naše
igralke tehnično veliko boljše in po skoraj dveurnem boju jim je le uspelo osvojiti novi točki. (Inka)
LESTVICA: Bor Friulexport 12, Sloga B 10, OMA Armes 8, Volley Club 6, DLFAC 4, Ricreatori 2, Virtus 0.
Skupina B
BREG Agrar - SLOGA Koimpex 0:3
(5:15, 9:15, 8:15)
BREG AGRAR: Sancin, Pečar, K. in N. Kocjančič, T. in E. Žerjal, Kraljič, Glavina, Canziani, Komar.
SLOGA KOIMPEK: Lupine, Kocman, Marucelli, Škerk, Fabrizi, Cioc-chi, Citter, Gregori, Foschini, Rebula, Černe, Čufar.
Slovenski derbi, ki je bil hkrati tudi najpomembnejše srečanje kola, se je končal z gladko zmago slogašic. Uspeh gostinj ni bil nikoli v dvomu, predvsem izrazita je bila njihova pre-
moč ob mreži. Brežanke so bile nekoliko bolj nevarne le v drugem nizu, ko so z dobrimi servisi delno onemogočile Slogi Koimpex, da bi organizirala napad. Sicer pa je pri Bregu manjkala kontinuiteta v igri. Po prvem delu so slogašice zdaj prve v skupini. (Nataša Canziani)
CUS - KONTOVEL ES	3:1
(11:15, 15:5, 15:2, 15:3)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Sirk, Košuta, Sedmak, Rebula, Regent, Gruden.
Okrnjena postava Kontovela (brez rezervnih igralk) je tekmo pričela zelo zbrano in osvojila prvi niz. Dober začetek je dajal upati na boljši končni izid, vendar so gostje nato zelo popustile. Čeprav so tokrat Kontovelkepo-kazale boljši sprejem servisa kot v prejšnjih nastopih, jim ni uspelo zaključevati akcij, kar so gostiteljice tudi na račun zgrešenih servisov povsem izkoristile in premočno osvojile tekmo, saj niso več naletele na enakovreden odpor, tako da je tudi tekma izgubila na privlačnosti. (Maja Štoka)
LESTVICA: Sloga Koimpex in In-ter 1904 10, Breg Agrar in CUS 6, Montasio 4, Kontovel Electronic Shop in Julia 0.
Osrednja proslava v petek, 23. t. m., v športno-kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 20. uri
Prvi predsednik Stanko Budin
Dr. Stanko Budin je bil prvi predsednik današnje športne organizacije v zgoniški občini. Njegova ocena o 25 letih dela ŠK Kras se izogiba golemu naštevanju tekmovalnih uspehov:
»V celoti je delovanje preseglo tedaj zastavljene cilje, ki so bili pred 25 leti prvenstveno v obdržanju mladine v domačem okolju in v višji stopnji organiziranosti. Tedaj se je vse več mladine usmerjalo v višjo izobrazbo in je bil stik z zunanjostjo večji, preko njega pa so se med mladino vrinjali tudi nekateri negativni vplivi. Cilji, ki jih je ŠK Kras v teh letih dosegel, ob ustanovitvi niso bili predvidljivi. Ne s tehničnega, ne z družbenega vidika.«
ŠK Kras je edino športno društvo v zgoniški občini. Svojega nimajo niti italijansko govoreči občani. Obstaja zaradi tega večje povpraševanje po uslugah športnega krožka s strani priseljenih ljudi?
»V resnici ima sedež v občini še eno športno društvo, ki pa ima zelo specializirano delovanje (karate, op. ur.) in je zato Kras res edini, ki pokriva potrebe občine. Jedro naših vasi je izrecno slovensko. Sprva zanimanja za Kras s strani priseljencev ni bilo, ker so bile nove hiše postavljene na odročnih mestih in so se tudi ljudje nekako osamili. S preselitvami tudi v osrčja vasi in z vključitvijo v vaška tkiva se je zanimanje za delovanje naravno povečalo.«
Kako je prišlo do imena Kras?
»Že prej je delovala skupina pod oznako ŠK Zgonik, v mislih pa smo imeli širši pojem, ki naj bi zajel vso občino. Po izbiri imena je večina hotela, da bi v uradnem nazivu ostal tudi Zgonik. S tem naj bi drugi vedeli, od kod smo. S podporo teze, da nas bodo spoznali na podlagi rezultatov, nam je uspelo, da je prevladala nevtralna oznaka, ki je dejansko premagala pretirano vnemo do lastne vasi - mišljen je seveda Zgonik -starejših članov in ovrednotila bolj odprte poglede mladih. Mislim, da je v tem smislu ŠK Kras v občini opravil res veliko delo.«	(K.B.)
Sedanji predsednik Zvonko Simoneta
Današnji predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta je bil med ustanovitelji športne enote iz zgoniške občine.
»V Zgoniku je tedaj delovalo le prosvetno društvo s pevskim zborom, ki ni mogel polarizirati zanimanja mladih. Edina športna dejavnost je bilo občasno brcanje žoge po travnikih. Skupina dečkov med 10. in 15. letom se nas je tedaj oprijela zamisel bolj organiziranega delovanja. Za pomoč smo zaprosili Stanka Budina, ki je bil študent na univerzi. Prvo sejo smo imeli 26. avgusta 1961 na dvorišču gostilne.«
Kakšne so bile težave, s katerimi ste se spoprijemali?
»Seveda nismo imeli sedeža. Obrnili smo se na občino, ki nam je dala na razpolago kletni prostor stare šole. Prostor je bil poln odpadlega gradbenega materiala in smo morali dolgo časa kopati, preden smo ga izpraznili. Ne spominjam se več, če smo za odvoz materiala imeli na razpolago traktor ali pa voz. Kar dobro vem, je to, da v kleti ni bilo elektrike in so se seje približno eno leto odvijale ob romantični luči sveče. Prvotno so v enoti, ki se je imenovala ŠK. Zgonik, delovali le mladinci iz Zgonika in Koludrovice. S pristopom Saleža je prišlo do zamenjave imena. Bilo je 15 predlogov. Ker je tedaj že obstajal Bor, je imelo več predlogov botanični koren. Z vedno širšim razvojem slovenskih športnih iger je tudi naš krožek doživel bistven razmah. Iz vaškega krožka je izšlo nekaj izrednih športnikov.«
Zametki vaše tehnične rasti?
»Prav zaradi uspehov na športnih igrah so nas povabili v Rovinj na tečaj namiznega tenisa. Šli smo v treh: Boris Simoneta, Bruno Milič in jaz. Tam smo se prvič srečali z odbojko in se je oprijeli bolj kot namiznega tenisa. Uspehi so bili v kasnejših letih vidni.«
V lanski sezoni ste izredno dobro izpeljali medvaško prvenstvo, ki je naletelo na veliko zanimanje v javnosti. Je predvidena redna organizacija te pobude?
»Skupno s kakovostnim namiznoteniškim turnirjem je spadalo medvaško prvenstvo v sklop proslav za našo 25-letnico. Uspeh je bil izreden. Mišljeno je bilo kot enkratno, ni pa izključeno, da ne bi postalojstalnicana-šega delovanja. V teku je tudi priprava priložnostne brošure. Žal smo pri tej akciji nekoliko v zamudi, ker se nam zdi primerneje, da bolj skrbno obdelamo naše delovanje in predamo zgodovini dokument namesto na hitro sestavljene in površnejše publikacije.«	Bruno Križman
Levo: z občnega zbora leta 1966 (od leve stoje: Ladi Rebula, Josip Guštin in Emil Marušič: sede: Vojko Kocman, Stanko Budin in Zvonko Simoneta); desno: športno-kulturni center v Zgoniku je za društvo velika pridobitev
Sonja Milič - najbolj markantna športna osebnost društva
Vidnejši pečat 25-letnemu uspešnemu delovanju je dala tudi Sonja Milič, gotovo najmarkantnejša športna osebnost pri ŠK Kras in ena najvidnejših v vsej zamejski športni dejavnosti sploh. Sonjo je težko dobiti doma, prejšnje dni, ko sta led in sneg uklenila kraške vasi, pa se je bilo težko prebiti iz hiše in tako smo imeli srečo v nesreči, saj je odpadel pouk in ni ji bilo treba v šolo, kjer poučuje. Kot ponavadi nam je rade volje odgovorila na nekaj vprašanj.
Kdaj si praktično prvič prišla v stik s športnim krožkom Kras?
»To je bilo leta 1969, ko smo poleti na ploščadi pred občino v Zgoniku trenirali odbojko in igro med dvema ognjema za nastop na slovenskih športnih igrah. Prvič sem v Krasovem dresu nastopila na stadionu 1. maj, kjer smo osvojili prvo mesto v igri med dvema ognjema.«
Od kod pa zanimanje za namizni tenis?
»Že moj oče je bil navdušen za to športno zvrst. Od njega sva z bratom Robijem dobila v dar loparja in mrežo, ki sva jo napela nad mizo v kuhinji in začela igrati. To je bil moj prvi korak, nato pa sem se navdušila za namizni tenis in v Dijaškem domu sem trenirala vsak dan. Že isto leto, to je 1969, sem nastopila na mladinskih igrah.«
V kakšnih razmerah ste takrat delovali?
»Pogoji za treninge so bili izredno slabi, saj smo v začetku trenirali v zgoniški osnovni šoli, povrhu le na eni sami mizi, ki so jo ob tej priložnosti popravili, saj je bila brez nog. Bili smo tudi brez trenerja, kljub temu pa sem takrat na državnem prvenstvu v Fiug-giju med naraščajnicami dosegla odlično drugo mesto. V zadnjih mesecih sem poleg dveh rednih treningov v Zgoniku dvakrat tedensko zahajala še v Nabrežino, kjer sem se s pomočjo bolj izkušenih igralcev Sokola nekoliko izpopolnila, saj so bili takrat moji udarci tehnično dokaj slabi.«
Si v društvu naletela na težave?
»Kot je povsem razumljivo, je bila v začetku pomanjkljiva predvsem organizacijska plat, saj so nam takrat
manjkale prepotrebne izkušnje na tem področju. Na srečo nam je takoj priskočil na pomoč Edi Bole, ki je bil v sezoni 70-71 prvi trener novoustanovljene namiznoteniške skupine, v kateri so bile poleg mene še Vilma Širca, Tamara Blažina in Darja Kobal. Polagoma so se stvari izboljšale, saj je nato za nekaj časa pristopil k društvu še Milan Tavčar, ki je bil poleg Boleta namiznoteniški igralec pri Boru.«
Prijeten trenutek iz začetka tvoje kariere, ki ti je najbolj ostal v spominu?
»Bilo je to ob povratku iz Fiuggija leta 1970, ko sem na državnem prvenstvu med naraščajnicami nepričakovano osvojila naslov podprvakinje: na tržaški železniški postaji me je zjutraj čakalo prijetno presenečenje, saj sta mi prišla čestitat ves ožji odbor društva in skupinica prijateljev.«
Pa najbolj grenak občutek?
»Nedvomno je bilo to v Trstu leta 1978, ko sem na državnem članskem prvenstvu, kot nesporni favorit, v finalu podlegla Bevilacguovi.Srečanje in naslov sem zgubila v petem setu z 22:20.«
Kot državna reprezentantka si obšla svet. Kje vse si doslej že bila?
»V desetih letih (1970 do 1979) sem obšla vso Evropo in del Azije. Opravila sem (kot mladinka in članica) preko 80 nastopov v državnem dresu.«
Na katere svoje uspehe si najbolj ponosna?
»Na prvi članski državni naslov leta 1976 v Fiuggiju, pa tudi na prvi ekipni državni naslov pred tremi leti v Rova-tu pri Brescii,čeprav pri tem zaradi družinskih razlogov nisem bila neposredno soudeležena. V spominu mi bo ostal tudi zadnji reprezentančni - na-stopleta 1979 v Pyong-Yangu (Koreja), ko sem veliko pripomogla k temu, da je Italija prestopila v višjo ligo.«
Kljub dvakratnemu materinstvu nisi odnehala. Kaj te pri tem spodbuja?
»V športu vidim smisel sodobnega življenja. Kljub materinstvu sem skušala biti vedno prisotna na športnem polju. Prav težko mi je biloodnehati. Zame je šport razvedrilo. Čutim pa se tudi še dovolj vzdržna, da lahko prenesem tekmovalne napore.«
Lahko si v zgled vsem mladim športnikom. Kaj bi jim svetovala?
»Predvsem to, da spočetka ti ni nič dano in nič ni lahko dosegljivo, posebno v današnjem času, ko sta tehnika in število treningov zelo važni komponenti za uspeh. Ni bistvena sposobnost posameznika, ampak redno, resno in večletno trdo treniranje. Za uspehe pa sta potrebni vztrajnost in predvsem trma. Ža vsakega športnika je zelo pomemben čut navezanosti na društvo. Apelirala bi na naše igralke in igralce, da bi se vedno srčno borili, ne le za lasten interes, temveč tudi za nadaljnji obstoj društva in naše narodnosti.«
Do kdaj se nameravaš še ukvarjati z namiznim tenisom in športom nasploh?
»S športom v rekreacijskem smislu vse dokler bom sposobna se gibati. Na tako visokem igralnem nivoju lahko najverjetneje nastopam le še kaki dve leti, v nižjih ligah pa bi tudi potem še dobila svoje mesto.«
Kaj si želiš ob visokem jubileju svojega društva?
»Da bi se vsi, ki bodo prisotni na proslavi, spet dobili čez 25 let, da bi skupaj praznovali 50-letnico obstoja in plodnega delovanja našega društva, ki je eno najbolj pomembnih društev v zamejstvu.« (Z. S.)
Angažiranost v športu, družbenem in kulturnem dogajanju
Petindvajset let v življenju neke skupnosti ni veliko, je pa lahko dovolj, da nekdo pusti svoj pečat. In brez skrbi lahko rečemo, da ga je Športni krožek Kras pustil in ga še vedno daje zamejskemu športnemu dogajanju, a tudi nasploh družbenemu dogajanju v kraju, kjer deluje. Seveda niso ti uspehi prišli sami od sebe, treba je bilo trdega dela, naporov, odrekanja, pa tudi truda z mladimi, katerim pri društvu posvečajo veliko pozornost. Da bi obnovili vse, kar so v teh letih pomembnega storili, bi treba veliko več prostora, kot ga imamo, kratek pregled v upanju, da smo zabeležili najznačilnejše trenutke teh 25 let, pa lahko poskusimo.
ŠK Kras se ni imenoval tako od vsega začetka. Društvo se je prvotno imenovalo ŠK Zgonik, ustanovljeno pa je bilo na pobudo nekaterih mladincev iz Zgonika in Koludrovce, in sicer iz potrebe po organiziranem športnem udejstvovanju. Ustanovna seja je bila 26. 8. 1961 v Zgoniku. Za prvega predsednika je bil izvoljen Stanko Budin. Po dveletnem udejstvovanju zlasti na rekreacijski ravni (šah, streljanje, namizni tenis, atletika, nogomet) se je na prvem občnem zboru 3. 1. 1964 društvo poimenovalo v ŠK Kras - Občina Zgonik. Kmalu so se mu pridružili še drugi mladinci, predvsem iz Saleža. Prvi pravilnik, ki je postavil temelje za organizirano delovanje, je bil sprejet na 2. občnem zboru (5. 1. 1965), društvo pa je bilo pravno priznano leta 1970. Dve leti pozneje so se tudi odločili za društveni grb, ki ponazo-ruje občinski spomenik padlim v NOB v Zgoniku. Za posamezne panoge so skrbele komisije, ki so z 1. 1978 postale samostojni odseki s svojimi predsedniki. Sedež društva je bil do otvoritve športno-kulturnega centra v Zgoniku (24. 3. 1985) vseskozi v prostorih bivše osnovne šole v Zgoniku.
Pri tem delovanju ne moremo mimo stikov, ki jih je ŠK Kras vedno negoval z društvi iz matične domovine, leta 1979 pa je tudi podpisal listino
Krasova odbojkarska ekipa iz sezone 1964
o pobratenju s telovadnim društvom Partizan Moste-Ljubljana.
V prvih letih je delovanje slonelo na notranjih prvenstvih in turnirjih v raznih panogah in na vaških srečanjih. Poleg tega ni manjkalo prijateljskih tekem z drugimi društvi in skupinami. Že od 1. 1962 je Kras nastopal tudi na športnem tednu (kasneje SŠI) vse do zadnje izvedbe. Leta 1973 je celo osvojil 1.mesto, tako zaradi rezultatov kot števila nastopajočih. S tovrstno dejavnostjo je društvo nadaljevalo tudi kasneje, ko so bili ustanovljeni tekmovalni odseki. Kar se da strnjen pregled po odsekih pa nam daje naslednjo sliko:
Prvi koraki v ODBOJKI segajo v leto 1963, prvi uradni nastop v moškem promocijskem prvenstvu pa je bil leto kasneje. S prostovoljnim
delom so nato zgradili igrišče v Zgoniku, ekipa je istega leta (1975) prestopila v C ligo, v kateri je bolj ali manj uspešno nastopala nekaj sezon. Nato so bili v nižjih ligah. Kras je imel tudi mladinska moštva, igral pa je na raznih krajevnih in mednarodnih turnirjih. Redno delovanje odseka je zaviralo pomanjkanje prostorov, zatem je prišla še kriza zaradi pomanjkanja mladih sil in tako so se z dokajšnjo grenkobo odločili za začasen razpust odseka (leta 1984), ko so istočasno ustanovili rokometni odsek.
Drugačno, prav blestečo usodo pa je doživel NAMIZNOTENIŠKI ODSEK. Ustanovili so ga leta 1969 in takoj vpisali v vsedržavno namiznoteniško zvezo. Odtlej se uspehi vrstijo kot na tekočem traku. Že leto kasneje je Sonja Milič osvojila državni podnaslov med naraščajnicami in po tej poti so šli naprej vse do danes, tako ekipno kot med posamezniki. Prva ženska ekipa nastopa v A ligi kar šestnajsto sezono zaporedoma, dvakrat je bila državni prvak, kar devetkrat je bila druga, trikrat tretja, enkrat četrta in prav v prvi sezoni peta. Tu je še vseh 60 državnih naslovov med posamezniki in ekipno v nižjih ligah, pa še 24 drugih in 36 tretjih mest, nastopi za državno in deželno reprezentanco, nastopi v evropskih pokalih, na številnih turnirjih. Da so ti rezultati sad načrtnega dela z mladimi, dokazuje podatek, da je Kras še vedno najbolj množično namiznoteniško društvo v Italiji.
Seveda ni mogel manjkati NOGOMET. Najprej je to panogo gojilo ŠD Olimpija iz Gabrovca. Do uradne priključitve h Krasu je prišlo 1. 1975, nakar se je delovanje razširilo še na repen-tabrsko občino, kjer je občinska uprava tudi zgradila igrišče. Njegovo upravo in vzdrževanje je prevzel Kras in s prostovoljnim dejom članov so pred kratkim zgradili sedež odseka. Članska ekipa v teh letih nastopa v 3. oz. 2. amaterski ligi.
Do ustanovitve ROKOMETNEGA ODSEKA je prišlo pred tremi leti, na podlagi rezultatov ankete, ki jo je Kras izvedel med osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Odtlej nastopajo v D ligi ter v mladinskem prvenstvu.
Izredno živahno je tudi v BALINARSKEM ODSEKU (prirejanje vsakoletnih tekmovanj za Kraški pokal, memoriala Danila Simonete za dvojice, interna prvenstva, nastopi na raznih turnirjih pri nas in v matični domovini itd.).
Poglavje zase je OTROŠKA TELOVADBA. Nekakšno prelomnico predstavlja sezona 1985/86, ko je odsek prevzel neposredno vodenje telesne vzgoje v občinskih vrtcih ter preko Ljudske univerze vadbo na nekaterih osnovnih šolah. Seveda se odsek ne omejuje le na telesno vzgojo, ampak prireja pohode v naravo, akademije itd. Društvo posveča veliko skrb tudi REKREACIJI, saj se lahko med drugim pohvali tudi z dograditvijo trim steze.
Prav tako bogato in pestro pa je vse OSTALO NETEKMOVALNO DELOVANJE, saj se je društvo vseskozi ukvarjalo z družabnimi in kulturnimi dejavnostmi ter je bilo važen družbenopolitični dejavnik na tem področju. Stalno je nadalje skrbelo za vključevanje mladih, za njihovo vsestransko vzgojo. Do leta 1973, ko se je delovanje KD Rdeča zvezda obudilo, je Kras prirejal Prešernove proslave, akademije, predavanja, izlete in drugo. Zatem sta društvi tesno sodelovali, Kras pa je občasno sodeloval tudi s KD Kraški dom, pa pri vseh pobudah občinske uprave (poudariti treba zelo pozitivne odnose Krasa z občinskima upravama Zgonik in Repentabor), v raznih odborih (antifašističnem, za mir in razorožitev), na raznih manifestacijah (STEDO, na Travniku, v Bazovici) in nasploh povsod tam, kjer so proslavljali kakšno pomembno obletnico ali je bila v teku kakšna pobuda v prizadevanjih slovenske manjšine v Italiji za uveljavljanje lastnih pravic.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Štrena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L Jzn
r~Trs'
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2 ls januarja 1987
Nov premik po neuspehih v večmesečni preiskavi policije
Trije Kurdi osumljeni umora švedskega premiera Palmeja
STOCKHOLM — Švedska policija je včeraj priprla tri osebe, osumljene, da so 28. februarja 1986. leta ustrelile predsednika švedske vlade Olofa Palmeja. Policija je vest o aretaciji sporočila švedski tiskovni agenciji TT.
Kakor je znano, je neznanec z enim samim strelom z razdalje dveh metrov ubil Palmeja, ko je s svojo ženo peš in brez varstva opolnoči zapuščal kinematograf in odhajal domov.
Šef švedske policije Hans Holamer in preiskovalni sodnik Klaes Zeime bosta danes o tej zadevi priredila tiskovno konferenco. Policija je kasneje pojasnila, da so priprti moški pripadniki kurdske separatistične (marksističnoleninistične) organi zacije »PKK« in jih sumijo, da so Palmeje-vi morilci.
V tiskovnem sporočilu je policija pojasnila, da je trojico priprla na podlagi preiskave o kurdski gverilski organizaciji »PKK«, ki jo je švedska vlada 1984. leta proglasila za teroristično.
»V teku preiskave o umoru Palmeja,« je zapisano v sporočilu, »smo sumili nekatere osebe iz
te organizacije, da so sodelovale v pripravah na umor«. Šef policije je povedal, da so že v preteklosti dali na rešeto to organizacijo, vendar je zavrnila sleherno odgovornost in obsodila policijo, da jp preganja.
Švedski tisk se je večkrat ukvarjal s »kurdsko sledjo«. Dnevnik Expressen je zapisal, da je policija sumila tudi kurdske politične pribežnike, od katerih so nekateri povezani s »PKK«.
Ko je o kurdski sledi pisal Aftonbladet. je list omenjal ime Abdullaha Oecalana, ki naj bi dal ukaz za Palmejev umor. Za zločin naj bi se odločili v Damasku, morilci pa so prišli po vsej verjetnosti iz Francije. Pomagali naj bi jim Kurdi na Švedskem. Aftonbladet svojo trditev podpira z novico, da je švedska vlada 1983. leta Oecalanu prepovedala vstop v državo.
Ekpressen pa dodaja, da je bil eden izmed članov »PKK«, Nuri Candamir, ki je decembra 1985. leta v Stockholmu ubil nekega svojega sonarodnjaka in je bil dva dni pred umorom Palmeja obsojen na 12 let zapora.
Arhivski posnetek Olofa Palmeja med njegovim obiskom v Rimu	(Telefoto AP)
Nov atentat v Pakistanu
ISLAMABAD — Blizu vasi Orakzai v severozahodni pakistanski pokrajini Pešavar nedaleč od meje z Afganistanom je včeraj tempirana bomba pognala v zrak natrpan avtobus: ubitih je bilo 15 potnikov, večje število pa ranjenih. Kakor javlja tiskovna agencija Presse International, so nekateri med njimi utrpeli zelo hude poškodbe, tako da bo končni obračun tragedije prav gotovo še težji.
Podoben atentat je razdejal predvčerajšnjim drug avtobus, s katerim so se peljali afganski begunci, ki jih je sedaj v Pakistanu, kot kaže, približno dva milijona. Tukajšnja policija ve povedati, da so se takšna dejanja pomnožila še posebno v zadnjih dneh, potem ko je kabulska vlada enostransko oklicala premirje.
Res pa je tudi, da so bili v poslednjih tednih v provinci Pešavar številni medplemenski spopadi in da ni potemtakem včerajšnji atentat prav nujno povezan s problemom Afganistana.
Zgradili Bountyjev dvojnik
»HMS Bounty«, slavna ladja kapitana VVilliama Blighta ima dvojnika, ki se pripravlja na 9-mesečno plovbo od Londona do Sydneja. Kaj pa uporniki?	(AP)
Po smrti univerzitetnega študenta med mučenjem
J. Koreja: odstavili ministra
SEUL — Južnokorejski predsednik Chun Doo-hwan je včeraj odstavil notranjega ministra Kim Chonga-hoha in ga zamenjal z bivšim načelnikom glavnega štaba Chungom Ho-yongom. To je ukrenil pod pritiskom opozicijske demokratske stranke Nova Koreja in študentovskih ter drugih oporečniških gibanj, ki so zahtevala poleg ministrove še glavo šefa policije zaradi nasilne smrti demokratičnega študenta. Gre za 21-letnega Park Jong-chola, ki je obiskoval fakulteto za književnost na seulski državni univerzi in je prejšnji teden podlegel strašnemu mučenju med zasliševanjem v podzemskih prostorih policijskega poveljstva.
Sam predsednik je kritiziral »nepričakovani incident v času, ko se policija preobraža v demokratično silo v obrambo svobode in človekovih pravic«. Dogodek je obsodil tudi ‘kardinal Stephan Kim, študentje pa so demonstrirali.
Na sliki (telefoto AP): protest seulskih univerzitetnikov.
Vojnohujskaški grb na Reaganovi mizi
NEW YORK — Uradni grb Združenih držav Amerike na ovalni mizi predsednika Ronalda Reagana ni samo napačen, ampak je mogoče iz njega sklepati, da je šefu Bele hiše ljubša vojna kot mir.
To njegovo »vojnohujskaško« nagnjenje so povsem po naključju odkrili študentje zgodovine enega izmed razredov v kraju Lincoln v Nebraski. Študentje so v pismu, ki so ga poslali Reaganu, zahtevali pojasnilo, zakaj je tradicionalni simbol šefa izvršilnega organa, ki predstavlja orla s puščicami in oljčno vejico v krempljih, nepravilen: orlova glava je namreč obrnjena proti puščicam, simbolu vojne, ne pa proti oljčni vejici, simbolu miru.
Nepravilnost je med organiziranim obiskom po Beli hiši prva ugotovila študentka iz Norveške Elisabeth Aune, ki v okviru mednarodnega programa za izmenjavo študentov obiskuje šolski tečaj zgodovine v Lincolnu.
Ob povratku v Nebrasko je svojo ugotovitev opisala sošolcem, ki so takoj začeli z natančno raziskavo in ugotovili, da je pisalno mizo leta 1880 angleška kraljica Victoria darovala takratnemu predsedniku ZDA Rutherfordu Haye-su. V tistih časih je v ameriškem grbu orel res gledal proti puščicam. Predsednik Harry Truman je grb 1945. leta spremenil, tako da je orel gledal proti oljčni vejici.
Tako izgleda grb tudi v. vseh uradnih dokumentih ZDA. Izjema je samo predsednikova miza v Beli hiši.
S svedrom po zelenjavo
Zobozdravniški škandal v Bologni Podkupovali natečajno komisijo
BOLOGNA — Nadaljuje in poglablja se preiskava o domnevnih nepravilnostih na univerzitetni zobozdravstveni kliniki v Bologni. Po predvčerajšnjih aretacijah odgovornega za prvo stolico Giorgia Borea, njegovega asistenta Giannija Montanarija in tajnice Guglielme Barbieri, je namestnik državnega pravdnika Claudio Nunzia-ta včeraj dopoldne poslal tri sodne pozive članom komisije za izpite zoboz-dravniških pripravnikov, in sicer Ales-sandru Ruggeriju, Mauriziu Fallaniju in Mariu Cantelliju Forteju. O njihovem ravnanju kakor tudi obnašanju 30 študentov, ki so včeraj prav tako prejeli sodne pozive, je državno pravdniš-tvo uvedlo preiskavo. Ugotoviti namreč hoče, kdo je dejansko plačal zahtevanih 80 milijonov lir za vpis v šolo za specializacijo, in kdo je ta denar dal v žep, s tem pa zakrivil naslednja kazniva dejanja: podkupovanje, osebno okoriščanje v javnih zadevah, sleparija v javnih natečajih.
Po trditvah obtožbe naj bi aretirana zdravnika pred natečajem sporočila naslove nalog tistim kandidatom, ki so bili to »uslugo« pripravljeni plačati.
Aretacija Boree, Montanarija in Bar-bierijeve, obtožene protekcije, je presenetila vse mesto in sprožila najrazličnejše govorice in ugibanja.
Rektor bolonjske univerze je v pričakovanju dokončne osvetlitve grdega škandala včeraj začasno zaprl solo za specializacijo. Direktor druge stolice za zobozdravstvo Riccardo Filicori je »presenečen in zagrenjen«. Po njegovih besedah zadeva »spodkopava celoten ustroj, zato je nujno, da sodstvo takoj pove, kdo je kriv in kdo ni.
V zavodu govorijo, da ni nikoli nihče niti pomislil na možnosti nepravilnosti v delovanju komisije. Nekateri pa so mnenja, da se je s priznanjem doktorata v zobozdravstvu odprlo hudo vprašanje za vse diplomirance zdravstva, ki so pred letom 1980 bili prisiljeni polagati izpit, če so hoteli opravljali zobozdravniški poklic.
Pomemben uspeh londonske policije
Aretirali organizatorje pobalinstev na stadionih
LONDON — Angleška policija je včeraj ob zori aretirala trideset nogometnih navijačev, ki so osumljeni, da so organizirali huliganstvo na nogometnih igriščih. Pri akciji je sodelovalo kakih 250 policistov, ki so vdrli v dvanajst stanovanj v Londonu in v 18 stanovanj v nekaterih drugih krajih. S to akcijo se je zaključila pet mesecev dolga preiskava, s katero so iskali skupino organizatorjev huliganstva med navijači nogometnih moštev West Ham in Millwall, katerih tekme so bile pogosto prizorišče pretepov in drugačnih neredov, pogosto tudi s tragičnimi posledicami. Od začetka letošnjega nogometnega prvenstva je namreč na igriščih izgubilo življenje že šest navijačev in sezona je šele na polovici.
Več mesecev je skupina policistov, preoblečenih v navijače, spremljala nogometno prvenstvo in se vključila v skupine navijačev obeh ekip. Pomešali so se med občinstvo in spremljali
ekipi tudi na zunanje tekme. Na teh tekmah so se za ugotavljanje huliganov poslužili tudi skritih kamer. Glasnik policije je včeraj izjavil, da je ponavljanje nekaterih pobalinskih dejanj dalo slutiti, da so bili ti izpadi predhodno pripravljeni.To se je še zlasti izkazalo pri navijačih Millwal-la: pred dvema letoma so med tekmo proti Lutonu vdrli na igrišče, policija je nastopila, a huligani so se policijskim silam organizirano uprli, s pravimi učinkovitimi protinapadi. Ta dogodek je bil pravzaprav povod za preiskavo, v kateri so ugotovili, da so skupinice »navijačev« že predhodno doma pripravile svoje podvige. Preiskavi o Millwallu se je pridružila preiskava o West Hamu, potem ko so navijači tega moštva, ki so sledili ekipi na Nizozemsko, izzvali na trajektni ladji krvav pretep, zaradi katerega se je kapitan odločil, da se vrne v izhodiščno luko.
Mraz v ZRN odprl duri smogu
OBERHAUSEN — Naj bo kakorkoli že, ljudje nismo nikoli zadovoljni z vremenom. Dovolj bo, da se ozremo in že bomo spoznali, kako to drži. Slabo vreme, neurja, led in sneg so nam povzročili toliko preglavic, da si še nismo opomogli.
Končno smo »zimsko nevarnost« nekako premostili, pa se je na obzorju že prikazala nova in verjetno nevarnejša vremenska nevšečnost. Pokukalo je sonce, in doline je prekrila debela plast megle. Ponekod, predvsem v severni Evropi in ZRN, pa je megla vse prej kot prijetna zmes lebdečih vodnih kapljic v suspenziji.
Izpušni plini, ogljikov in žveplov dioksid ter vsi ostali strupi, ki jih človek producira in si nadeja, da jih bo narava že kako »razpihala«, so tako ostali pod meglenim stropom. Vrsta pristno metereoloških naključij je zato ponovno iznenadila ZRN, kjer so morali na vrat na nos spraviti iz skladišč posebne cestne znake, ki opozarjajo na prisotnost »smoga« (na sliki).
Zastrupljena megla je torej ponovno ovila nemška industrijska središča, kjer je tudi dihanje, predvsem za dojenčke in starejše osebe, lahko nevarno.