Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2  Izvirni članek / Original article 
Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2  9 
Povezanost med zmogljivostjo mišic spodnjih udov, ravnotežjem in 
spososbnostjo hoje pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
Correlations between muscle strength of lower limbs, balance and 
walking ability in patients with impairments of peripheral nerves 
 
Aleksander Zupanc
1 
 
 
 
IZVLEČEK 
Uvod: Pri pacientih z okvarami perifernega živčevja smo želeli ugotoviti povezanost med ocenami manualnega 
testiranja mišic (MTM) spodnjih udov, Bergove lestvice za oceno ravnotežja (angl. Berg balance scale – BBS) in 
sposobnosti hoje ter povezanost MTM spodnjih udov s trajanjem bolnišnične obravnave. Metode: V retrospektivno 
raziskavo smo zajeli obdobje 24 mesecev in vključili 99 pacientov, ki so bili sprejeti na rehabilitacijo. Rezultati: Ob 
sprejemu je bila med MTM spodnjih udov in BBS (ρ = 0,82–0,83) ter 6-minutnim testom hoje (ρ = 0,76–0,77) zelo 
visoka do odlična povezanost, testom hoje na 10 metrov pa zmerna do visoka povezanost (ρ = 0,70–0,74). Ob 
odpustu je bila med MTM spodnjih udov in BBS (ρ = 0,74–0,75), testom hoje na 10 metrov (ρ = 0,64–0,70) ter 6-
minutnim testom hoje (ρ = 0,64–0,70) zmerna do visoka povezanost. Med vsoto ocen MTM desnega (ρ = –0,67) in 
levega spodnjega uda (ρ = –0,62) ob sprejemu in trajanjem bolnišnične obravnave je bila negativno zmerna do 
visoka povezanost. Zaključek: Pacienti z boljšo oceno MTM spodnjih udov so imeli boljše ravnotežje in 
vzdržljivost ter so hodili hitreje. 
 
Ključne besede: manualno testiranje mišic, BBS, hoja, povezanost. 
 
ABSTRACT 
Background: We wanted to evaluate the correlations between manual muscle testing of lower limbs, Berg balance 
scale (BBS) and walking ability, as well as the correlation of manual muscle testing with the length of hospital stay 
in patients with impairments of peripheral nerves. Methods: In retrospective study, in the period of 24 months, 99 
patients were included, who were admitted to rehabilitation. Results: At admission there was a very good 
correlation between manual muscle testing of lower limbs and BBS (ρ = 0.82 – 0.83) and six-minute walk test (ρ = 
0.76 – 0.77), and a good correlation between ten meter walk test (ρ = 0.70 – 0.74). At discharge there was a good 
correlation between manual muscle testing of lower limbs and BBS (ρ = 0.74 – 0.75), ten meter walk test (ρ = 0.64 – 
0.70) and six-minute walk test (ρ = 0.64 – 0.70). There was a negative good correlation between the sum of manual 
muscle testing of right lower limb (ρ = -0.67) and left lower limb (ρ = -0.62) at admission and the length of hospital 
stay. Conclusion: Patients with better muscle strength of lower limbs had better balance and endurance and walked 
faster. 
 
Key words: manual muscle testing, BBS, walking, correlation. 
 
 
1 
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana 
 
Korespondenca/Correspondence: Aleksander Zupanc, mag. fiziot.; e-pošta: aleksander.zupanc@ir-rs.si 
 
Prispelo: 12.9.2020 
Sprejeto: 28.11.2020 
 
 
 
 
 

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
 
10  Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2 
UVOD 
Pacienti s pridobljenimi okvarami perifernega 
živčevja imajo lahko okvarjen en sam živec 
(mononevropatija), več posameznih živcev 
(mononevritis multipleks) ali veliko živcev 
(polinevropatija) (1). Najpogosteje zaradi nenadne 
bolezni živčnega sistema (v okviru sistemskih 
bolezni, kot stranski učinek zdravljenja), lahko kot 
posledica poškodb in tudi pridobljenih 
degenerativnih sprememb na gibalnem sistemu 
pride do zmanjšane funkcije živčnega in mišičnega 
sistema, zaradi česar se zmanjšajo sposobnosti 
ravnotežja, premikanja in hoje. Pri pacientih s 
pridobljenimi okvarami perifernega živčevja 
(pacienti z akutnim in kroničnim vnetjem 
perifernega živčevja, različnimi polinevropatijami, 
kritično boleznijo in okvarami perifernih živcev, 
pridobljenimi po okužbi s klopnim 
meningoencefalitisom) je lahko okvarjen gibalni 
sistem ali senzorični sistem, s pretežno 
napredujočo šibkostjo mišic udov in trupa (2–6). 
Pridobljene okvare hrbtenice (stenoza spinalnega 
kanala, hernija diskusa, sindrom kavde ekvine, 
poškodba) zaradi degenerativnih sprememb ali 
poškodb hrbtenice pa lahko povzročijo kompresijo 
živcev s spremenljivo bolečino spodnjih udov in 
spodnjega dela hrbta, mravljinčenjem in šibkostjo 
mišic ter spremenjeno hojo (7–10). Z operacijo na 
hrbtenici zaradi stenoze spinalnega kanala (11) in 
sindroma kavde ekvine (12) se pri pacientih 
funkcijsko stanje izboljša. Kljub temu izboljšanju 
pa pri njih še ostajajo bolečine, mišična šibkost, 
motnje ravnotežja in zmanjšane sposobnosti hoje 
(8). Pacienti s pridobljenimi okvarami hrbtenice so 
imeli okrnjeno ravnotežje in zmanjšane 
sposobnosti hoje tudi po rehabilitaciji, ob odpustu 
jih je hodilo brez pripomočka za hojo 24 odstotkov 
(13). 
 
Pogosto imajo pacienti s pridobljenimi okvarami 
perifernega živčevja motnje ravnotežja (14, 15), 
zmanjšano stabilnost pri stoji (16, 17) in ko so 
izpostavljeni pogojem dinamičnega ravnotežja ter 
zmanjšano premičnost (18). Hoja je počasnejša 
(17). Motnje v delovanju senzorno-gibalnega 
sistema so pogosto vzrok za neusklajeno 
uravnavanje ravnotežja in večje tveganje za padce 
(19).  
 
Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med 
ocenami manualnega testiranja mišic (MTM) 
spodnjih udov, Bergove lestvice za oceno 
ravnotežja (angl. Berg balance scale – BBS) in 
sposobnosti hoje pri pacientih z okvarami 
perifernega živčevja na rehabilitaciji ter 
povezanost MTM spodnjih udov ob sprejemu s 
trajanjem bolnišnične obravnave. 
 
METODE 
Podatke smo retrospektivno zbrali iz 
fizioterapevtske dokumentacije. Raziskavo je 
odobrila Komisija za medicinsko etiko na 
Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča 
(592018). Vključili smo vse paciente v obdobju 24 
mesecev, ki so bili sprejeti na rehabilitacijo od 
januarja 2016 do januarja 2018 in so bili na 
rehabilitaciji zaradi okvar perifernega živčevja. 
Vključili smo paciente z Guillain-Barréjevim 
sindromom, kronično vnetno demielinizacijsko 
polinevropatijo, drugimi polinevropatijami, 
kritično boleznijo, okvarami perifernih živcev, 
pridobljenimi z okužbo s klopnim 
meningoencefalitisom, in s pridobljenimi okvarami 
hrbtenice. Vključili smo paciente, stare od 16 do 
85 let, brez pridruženih okvar osrednjega živčevja. 
 
Pacienti so bili ob sprejemu na rehabilitacijo in ob 
odpustu ocenjeni s standardiziranimi merilnimi 
orodji. Osnovne ocene pri MTM (20) so bile 
stopenjsko opredeljene od ocene 0 do 5 in z 
dodanim znakom »minus« (–). Za analizo smo 
izbrali deset mišičnih skupin spodnjega uda: 
fleksorje kolka, ekstenzorje kolka, abduktorje 
kolka, adduktorje kolka, ekstenzorje kolena, 
fleksorje kolena, dorzalne fleksorje gležnja, 
plantarne fleksorje gležnja, ekstenzorje palca in 
fleksorje palca. Mišično šibkost posameznega 
spodnjega uda smo ovrednotili z vsoto ocen od 0 
do 5 za posamezno mišično skupino, pri čemer 
smo ocene s predznakom minus pretvorili v za 
polovico ocene nižjo oceno (npr. oceno –3 v oceno 
2,5). Skupna najnižja mogoča ocena za deset 
izbranih mišičnih skupin je bila 0 in najvišja 
mogoča ocena 50. Ravnotežje smo ocenili z BBS 
(21). Preiskovančeve sposobnosti hoje smo 
ugotavljali s testom sproščene hoje na 10 metrov 
(angl. Ten meter walk test – 10MWT) (22) in 6-
minutnim testom hoje (angl. Six-minute walk test – 
6MWT) (23, 24). 
 
Za izračun opisne statistike smo uporabili 
Microsoft Excel 2010. Za izračun statističnih 

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2  11 
testov in grafični prikaz podatkov smo uporabili 
programje IBM SPSS Statistics 22 (IBM Corp., 
Armonk, ZDA, 2016). Za ugotavljanje povezanosti 
med ocenami MTM, BBS in testoma hoje smo 
izračunali Spearmanov koeficient korelacije (ρ). Za 
stopnjo značilnosti je bila določena p-vrednost pri 
0,01. Vrednost korelacijskih koeficientov pod 0,25 
pomeni, da povezanosti ni ali je zelo nizka, med 
0,25 in 0,5 nizka, med 0,5 in 0,75 zmerna do 
visoka in nad 0,75 zelo visoka do odlična 
povezanost (25). 
 
REZULTATI 
V raziskavo smo vključili 115 preiskovancev, od 
tega jih osem ni imelo vseh podatkov pri MTM in 
osem jih ni imelo vseh podatkov za BBS. V 
analizo smo zajeli izide 99 preiskovancev, med 
njimi je bilo 47 moških (47,5 %) in 52 žensk (52,5 
%). Stari so bili od 17 do 84 let (povprečna starost 
59,4 let, SO 13,3). Rehabilitacija je trajala 
povprečno 36,8 dneva (SO 24,86), razpon od 9 do 
137 dni. Opisne značilnosti preiskovancev so 
predstavljene v preglednici 1, izidi merilnih orodij 
ob sprejemu na rehabilitacijo in odpustu pa so 
predstavljeni v preglednici 2. 
 
Ob sprejemu je bila med ocenami MTM vseh 
mišičnih skupin in BBS, 10MWT in 6MWT 
zmerna do visoka povezanost (ρ = 0,56–0,75). Ob 
odpustu je bila med ocenami MTM vseh mišičnih 
skupin in BBS zmerna do visoka povezanost (ρ = 
0,5–0,67), med ocenami MTM- ekstenzorjev 
kolena levo, dorzalnih fleksorjev gležnja desno in 
levo, ekstenzorjev in fleksorjev palca desno in levo 
ter 10MWT pa je bila povezanost nizka (ρ = 0,36–
0,47). Med ocenami MTM-ekstenzorjev kolena 
levo, dorzalnih fleksorjev gležnja desno in levo, 
ekstenzorjev palca desno in levo, fleksorjev palca 
desno in levo ter 6MWT je bila povezanost nizka 
(ρ = 0,36–0,47) (preglednica 2). 
 
Ob sprejemu je bila med BBS in vsoto ocen MTM 
desnega (ρ = 0,82; p < 0,01) in levega (ρ = 0,83; p 
< 0,01) spodnjega uda zelo visoka do odlična 
povezanost. Med 10MWT in vsoto ocen MTM 
desnega (ρ = 0,74; p < 0,01) in levega (ρ = 0,70; p 
< 0,01) spodnjega uda je bila povezanost zmerna 
do visoka. Med 6MWT in vsoto ocen MTM 
desnega (ρ = 0,77; p < 0,01 ) in levega (ρ = 0,76; p 
< 0,01) spodnjega uda pa je bila povezanost zelo 
visoka do odlična. Ob odpustu je bila med BBS in 
vsoto ocen MTM desnega (ρ = 0,75, p < 0,01) in 
levega (ρ = 0,74; p < 0,01) spodnjega uda zmerna 
do visoka povezanost. Tudi med 10MWT in vsoto 
ocen MTM desnega (ρ = 0,70; p < 0,01) in levega 
(ρ = 0,64; p < 0,01) spodnjega uda je bila 
povezanost zmerna do visoka. Prav tako je bila 
zmerna do visoka povezanost med 6MWT in vsoto 
ocen MTM desnega (ρ = 0,70; p < 0,01) in levega 
(ρ = 0,64; p < 0,01) spodnjega uda. 
 
Ugotovili smo negativno zmerno do visoko 
povezanost med vsoto ocen MTM ob sprejemu in 
trajanjem bolnišnične obravnave za desni (ρ = –
0,67; p < 0,01) in levi spodnji ud (ρ = –0,62; p < 
0,01) (slika 1). Prav tako smo ugotovili negativno 
zmerno do visoko povezanost med BBS (ρ = –
0,73; p < 0,01), 10MWT (ρ = –0,7; p < 0,01) in 
6MWT (ρ = –0,74; p < 0,01) ob sprejemu in 
trajanjem bolnišnične obravnave. 
 
Preglednica 1: Opisne značilnosti pacientov z okvarami perifernega živčevja 
 
Diagnoza n = 99 n (%)  n (%) 
Polinevropatije 47 (47,5) Guillain-Barréjev sindrom  35 (35,4) 
  Kronična vnetna demielinizacijska polinevropatija 3 (3) 
  Druge polinevropatije  9 (9,1) 
Kritično bolni  24 (24,2)   
Okvare perifernega živčevja, 
pridobljene z okužbo s  klopnim 
meningoencefalitisom  
2 (2)   
Pridobljene okvare hrbtenice  26 (26,3) Po operaciji stenoze spinalnega kanala lumbalno 8 (8,1) 
  Po operaciji hernije diskusa  3 (3) 
  Sindrom kavde ekvine  12 (12,2) 
  Stenoza spinalnega kanala lumbalno 2 (2) 
  Po operaciji hrbtenice  1 (1) 
n – število 

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
 
12  Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2 
Preglednica 2: Izidi merilnih orodij ob sprejemu na rehabilitacijo in odpustu 
n = 99 Sprejem Odpust 
Merilno orodje Povprečje (SO) Povprečje (SO) 
MTM desni spodnji ud 31,18 (10,98) 37,28 (9,28) 
MTM levi spodnji ud 31,26 (10,97) 37,41 (9,21) 
BBS (točke) 29,06 (19,23) 40,66 (16,88) 
10MWT (m/s) 0,48 (0,39) 0,73 (0,42) 
6MWT (meter) 151,03 (133,87) 245,17 (142,02) 
n – število, MTM – manualno testiranje mišic, BBS – Bergova lestvica za oceno ravnotežja (angl. Berg balance 
scale), 10MWT – test hoje na 10 metrov (angl. Ten meter walk test), 6MWT – 6-minutni test hoje (angl. Six-minute 
walk test), SO – standardni odklon 
 
Preglednica 3: Povezanost med ocenami manualnega testiranja mišic desnega in levega spodnjega uda 
posameznih mišičnih skupin in BBS, 10MWT ter 6MWT ob sprejemu in odpustu 
  Sprejem   Odpust  
  ρ, p<0,01   ρ, p<0,01  
Merilno orodje BBS 10MWT  6MWT  BBS  10MWT 6MWT 
Mišična skupina       
Fleksorji kolka D 0,644 0,601 0,625 0,547 0,566 0,565 
Fleksorji kolka L 0,655 0,519 0,564 0,543 0,519 0,517 
Ekstenzorji kolka D 0,700 0,644 0,673 0,647 0,678 0,694 
Ekstenzorji kolka L 0,751 0,657 0,703 0,637 0,635 0,638 
Abduktorji kolka D 0,739 0,718 0,734 0,647 0,656 0,647 
Abduktorji kolka L 0,720 0,679 0,709 0,669 0,645 0,646 
Adduktorji kolka D 0,640 0,651 0,628 0,568 0,602 0,595 
Adduktorji kolka L 0,720 0,682 0,704 0,574 0,558 0,543 
Fleksorji kolena D 0,732 0,722 0,692 0,542 0,616 0,591 
Fleksorji kolena L 0,739 0,622 0,668 0,554 0,595 0,574 
Ekstenzorji kolena D 0,657 0,680 0,669 0,492 0,485 0,487 
Ekstenzorji kolena L 0,665 0,626 0,648 0,528 0,468 0,473 
Dorzalni fleksorji gležnja D 0,641 0,546 0,585 0,547 0,456 0,466 
Dorzalni fleksorji gležnja L 0,691 0,523 0,578 0,529 0,376 0,401 
Plantarni fleksorji gležnja D 0,740 0,621 0,652 0,607 0,493 0,502 
Plantarni fleksorji gležnja L 0,693 0,548 0,595 0,602 0,490 0,489 
Ekstenzorji palca D 0,623 0,546 0,578 0,548 0,481 0,463 
Ekstenzorji palca L 0,643 0,509 0,581 0,542 0,432 0,428 
Fleksorji palca D 0,624 0,512 0,558 0,571 0,476 0,469 
Fleksorji palca L 0,667 0,501 0,571 0,496 0,369 0,363 
D – desno, L – levo, ρ – Spearmanov koeficient korelacije, BBS – Bergova lestvica za oceno ravnotežja (angl. Berg 
balance scale), 10MWT – test hoje na 10 metrov (angl. Ten meter walk test), 6MWT – 6-minutni test hoje (angl. Six-
minute walk test), p – p-vrednost 
 
 
Slika 1: Porazdelitev ocen manualnega testiranja mišic (MTM) za levi spodnji ud (levo) in za desni 
spodnji ud (desno) ob sprejemu in med trajanjem bolnišnične obravnave 

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2  13 
RAZPRAVA 
Ta raziskava je prva, s katero smo ugotavljali 
povezanost med ocenami MTM spodnjih udov in 
BBS pri pacientih s pridobljenimi okvarami 
perifernega živčevja. Ugotovili smo zmerno do 
visoko povezanost med zmogljivostjo vseh 
posameznih mišičnih skupin obeh spodnjih udov in 
BBS (preglednica 3). V predhodni raziskavi (26) 
so ugotovili, da je bila med oceno MTM dorzalnih 
fleksorjev in plantarnih fleksorjev v desnem in 
levem gležnju in BBS zmerna do visoka 
povezanost (r = 0,66–0,71). Poročali so, da je pri 
pacientih s perifernimi nevropatijami šibkost mišic 
dorzalnih in plantarnih fleksorjev vplivala na 
motnje ravnotežja. Povezanosti med ocenami 
MTM drugih mišičnih skupin spodnjih udov in 
BBS pa niso ugotavljali (26). Zmerno do visoko 
povezanost med ocenami MTM dorzalnih in 
plantarnih fleksorjev desnega in levega gležnja ter 
BBS smo ugotovili tudi z našo raziskavo. Prav 
tako smo ugotovili, da je bila med zmogljivostjo 
vseh posameznih mišičnih skupin obeh spodnjih 
udov in 10MWT ter 6MWT zmerna do visoka 
povezanost. Med vsoto ocen MTM obeh spodnjih 
udov in BBS ter 6MWT je bila ob sprejemu 
statistično značilna zelo visoka do odlična 
povezanost. 
 
Med vsoto ocen MTM obeh spodnjih udov in 
10MWT pa je bila ob sprejemu povezanost zmerna 
do visoka. Ob odpustu smo ugotovili zmerno do 
visoko povezanost med zmogljivostjo mišic 
desnega in levega spodnjega uda in BBS. Zmerna 
do visoka povezanost je bila tudi med 
zmogljivostjo mišic obeh spodnjih udov in 
10MWT ter 6MWT. Med vsoto ocen MTM 
spodnjih udov in BBS ter 6MWT ob sprejemu je 
bila ugotovljena višja povezanost kot ob odpustu, 
kar nakazuje, da sta bila ob sprejemu verjetno 
ravnotežje in vzdržljivost naših preiskovancev bolj 
odvisna od zmogljivosti mišic spodnjih udov kot 
ob odpustu. Vzrok je lahko ta, da je bil takrat pri 
naših pacientih napredek pri ravnotežju in 
vzdržljivosti višji kot napredek pri zmogljivosti 
mišic spodnjih udov. Prav tako lahko pacienti do 
neke mere razvijejo določene spretnosti pri 
ravnotežju in hoji, ki izide pri ocenjevanju 
izboljšajo. Tudi v predhodni raziskavi (27), pri 
pacientih po možganski kapi, so ugotovili med 
vsoto ocen MTM obeh spodnjih udov in 6MWT 
visoko do odlično povezanost (ρ = 0,79, p = 
0,001). Njihovi preiskovanci so bili vsi sposobni 
hoditi s pripomočkom za hojo ali brez. Tudi pri 
naših preiskovancih smo ugotovili visoko do 
odlično povezanost med vsoto ocen MTM desnega 
in levega spodnjega uda ter 6MWT ob sprejemu, 
čeprav 22 odstotkov naših preiskovancev ni bilo 
sposobnih hoditi. V predhodni raziskavi (28), pri 
pacientih s polinevropatijo in miopatijo kritično 
bolnih na rehabilitaciji, je bila med 6MWT in 
vsoto ocen MTM desnega spodnjega uda (r = 0,62) 
zmerna do visoka povezanost, levega spodnjega 
uda (r = 0,47) pa zmerna povezanost ob sprejemu. 
Poročali so tudi, da je bila pri preiskovancih med 
10MWT in vsoto ocen MTM desnega (r = 0,41) ter 
levega (r = 0,27) spodnjega uda ob sprejemu na 
rehabilitacijo povezanost nizka. Ugotovili so, da je 
bila ob odpustu povezanost nizka med 6MWT in 
vsoto ocen MTM desnega spodnjega uda (r = 0,45) 
ter levega spodnjega uda (r = 0,37), vendar 
statistično neznačilna. Avtorji te raziskave so 
poročali tudi, da je bila med 10MWT in vsoto ocen 
MTM desnega spodnjega uda (r = 0,43) 
povezanost nizka, levega spodnjega uda (r = 0,15) 
pa povezanost zelo nizka in statistično neznačilna 
ob odpustu. Pri pacientih je bil napredek pri oceni 
sposobnosti hoje večji kot izboljšanje vsote ocen 
MTM spodnjih udov (28). Novak in sodelavci 
(2017) (29) so pri pacientih z akutno vnetno 
demielinizacijsko polinevropatijo poročali o 
zmerni do visoki povezanosti med vsoto ocen 
MTM desnega in levega spodnjega uda ter 6MWT 
(ρ = 0,53–0,72) in 10MWT (ρ = 0,56–0,74) ob 
sprejemu na rehabilitacijo in odpustu. Izsledki 
predhodnih raziskav so podobni našim in 
nakazujejo, da imajo preiskovanci z zmogljivejšimi 
mišicami spodnjih udov boljše sposobnosti hoje in 
ravnotežje. 
 
Z našo raziskavo smo ugotovili, da je bila med 
zmogljivostjo mišic obeh spodnjih udov ob 
sprejemu na rehabilitacijo in trajanjem bolnišnične 
obravnave negativno zmerna do visoka 
povezanost. Preiskovanci, ki so imeli večjo 
zmogljivost mišic v spodnjih udih ob sprejemu, so 
imeli krajšo rehabilitacijo (slika 1). Negativno 
zmerno do visoko povezanost smo ugotovili tudi 
med BBS, 10MWT in 6MWT ob sprejemu ter 
trajanjem bolnišnične obravnave. Tisti, ki so imeli 
boljše ravnotežje in sposobnosti hoje, so bili krajši 
čas na rehabilitaciji. Podobno so tudi Wee in 
sodelavci (2003) (30) ugotovili negativno zmerno 

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
 
14  Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2 
do visoko povezanost med BBS ob sprejemu in 
trajanjem bolnišnične obravnave pri rehabilitaciji 
oseb po možganski kapi. 
 
ZAKLJUČEK 
Pacienti z okvarami perifernega živčevja na 
rehabilitaciji, ki so imeli boljšo zmogljivost mišic 
spodnjih udov, so imeli boljše ravnotežje in 
vzdržljivost ter so tudi hodili hitreje. Tisti z boljšo 
zmogljivostjo mišic spodnjih udov ob sprejemu na 
rehabilitacijo so bili krajši čas na bolnišnični 
obravnavi. 
 
LITERATURA 
1. Donofrio PD (2012). Clinical approach to the 
patient with peripheral neuropathy. In: Donofrio 
PD, ed. Textbook of peripheral neuropathy. 1
st
 ed. 
New York: Demos Medical Publishing; 2012: 1– 8.  
2. Menze AJ, Burns TM (2012). Guillain-Barre 
Syndrome. In: Donofrio PD ed. Textbook of 
peripheral neuropathy. 1
st
 ed. New York: Demos 
Medical Publishing; 2012: 167–86.  
3. Hughes RA, Wijdicks EF, Benson E, Cornblath 
DR, Hahn AF, Meythaler JM, et all (2005). 
Multidisciplinary Consensus Group. Supportive 
care for patients with Guillain-Barré syndrome. 
Arch Neurol. 62(8): 1194–8.  
4. Zhou C, Wu L, Ni F, Ji W, Wu J, Zhang H (2014). 
Critical illness polyneuropathy and myopathy: a 
systematic review. Neural Regen Res. 9(1): 101–
10.  
5. Logina I, Krumina A, Karelis G, et al. (2006). 
Clinical features of double infection with tick-borne 
encephalitis and Lyme borreliosis transmitted by 
tick bite. J Neurol Neurosurg Psychiatry. 77(12): 
1350–3.  
6. Ohyama K, Koike H, Katsuno M, et al. (2014). 
Muscle atrophy in chronic inflammatory 
demyelinating polyneuropathy: a computed 
tomography assessment. Eur J Neurol. 21(7): 1002–
10.  
7. Issack PS, Cunningham ME, Pumberger M, Hughes 
AP, Cammisa FP Jr (2012). Degenerative lumbar 
spinal stenosis: evaluation and management. J Am 
Acad Orthop Surg 20(8): 527–35.  
8. Fokter SK (2002). Operativno zdravljenje 
degenerativne stenoze ledvene hrbtenice. Zdrav 
Vestn 71(11): 673–8.  
9. Košak R (2010). Bolečina v ledvenem predelu 
hrbtenice. Učna delavnica: Kronična mešana 
nerakava bolečina: Zbornik predavanj, 17. 
september 2010. Rehabilitacija 9 supl 2: 3–8.  
10. Vengust R (2009). Degenerativne bolezni ledvene 
hrbtenice in operativno zdravljenje. Mavrica: Celje 
2009.  
11. Mirzashahi B,  Aghajani M, Mirbazegh F, 
Zebardast J, Ghasemi E (2018). Surgical outcomes 
for lumbar spinal canal stenosis in elderly patients. 
Biomedical Research and Therapy 5(5): 2279–86.  
12. Srikandarajah N, Wilby M, Clark S, Noble A, 
Williamson P, Marson T (2018). Outcomes 
Reported After Surgery for Cauda Equina 
Syndrome: A Systematic Literature Review. Spine; 
43(17): 1005–13.  
13. Zupanc A (2020). Bergova lestvica za oceno 
ravnotežja: veljavnost, odzivnost ter učinka tal in 
stropa pri pacientih s pridobljenimi okvarami 
hrbtenice. Fizioterapija 28(1): 1–8.  
14. Drenthen J, Jacobs BC, Maathuis EM, van Doorn 
PA, Visser GH, Blok JH (2013). Residual fatigue in 
Guillain-Barre syndrome is related to axonal loss. 
Neurology 81(21): 1827–31.  
15. Rinalduzzi S, Serafini M, Capozza M, Accornero 
N, Missori P, Trompetto C et al. (2016). Stance 
Postural Strategies in Patients with Chronic 
Inflammatory Demyelinating 
Polyradiculoneuropathy. PLoS One. 11(3): 
e0151629.  
16. Nardone A, Grasso M, Schieppati M (2006). 
Balance control in peripheral neuropathy: are 
patients equally unstable under static and dynamic 
conditions? Gait Posture. 23(3): 364–73.  
17. Findling O, van der Logt R, Nedeltchev K, 
Achtnichts L, Allum JHJ (2018). A comparison of 
balance control during stance and gait in patients 
with inflammatory and non-inflammatory 
polyneuropathy. PLoS One. 13(2): e0191957.  
18. Jauregui Renaud K (2013). Postural Balance and 
Peripheral Neuropathy. In: Souayah N, ed. Mental 
and Behavioural Disorders and Diseases of the 
Nervous System: Peripheral Neuropathy – A new 
insight into the mechanism, evaluation and 
management of a complex disorder. InTech, 
Chapters published March 27, 2013.  
19. Westlake KP, Culham EG (2007). Sensory-specific 
balance training in older adults: effect on 
proprioceptive reintegration and cognitive 
demands. Phys Ther 87(10): 1274–83.  
20. Jakovljević M, Hlebš S (2011). Manualno testiranje 
mišic. Tretji ponatis. Zdravstvena fakulteta, 2011.  
21. Rugelj D, Palma P (2013). Bergova lestvica za 
oceno ravnotežja. Fizioterapija 21(1): 15–25.  
22. Puh U (2014). Test hoje na 10 metrov. Fizioterapija 
22(1): 45–54.  
23. ATS (2002). ATS guidelines on 6 MWT "ATS 
statement: guidelines for the six-minute walk test". 
Am J Respir Crit Care Med 166: 111–7.  
24. Guyatt GH, Sullivan MJ, Thompson PJ, et al. 
(1985). The 6-minute walk: a new measure of 
exercise capacity in patients with chronic heart 
failure. Can Med Assoc J 132(8): 919–23.  

Zupanc: Povezanost med zmogljivostjo mišic, ravnotežjem in hojo pri pacientih z okvarami perifernega živčevja 
 
Fizioterapija 2020, letnik 28, številka 2  15 
25. Portney LG, Watkins MP (2015). Foundations of 
clinical research: applications to practice. 
Correlation. 3rd ed. Philadelphia: F. A. Davis 
Company: 523–37. 
26. Monti Bragadin M, Francini L, Bellone E, Grandis 
M, Reni L, Canneva S, et al. (2015). Tinetti and 
Berg balance scales correlate with disability in 
hereditary peripheral neuropathies: a preliminary 
study. Eur J Phys Rehabil Med. 51(4): 423–7.  
27. Pradon D, Roche N, Enette L, Zory R (2013). 
Relationship between lower limb muscle strength 
and 6-minute walk test performance in Stroke 
patients. J Rehabil Med. 45(1): 105–8.  
28. Novak P, Vidmar G, Kuret Z, Bizovičar N (2011). 
Rehabilitation of critical illness polyneuropathy and 
myopathy patients: an observational study. Int J 
Rehabil Res. 34(4): 336–42.  
29. Novak P, Šmid S, Vidmar G (2017). Rehabilitation 
of Guillain-Barré Syndrome Patients: An 
Observational Study. Int J Rehabil Res. 40(2): 158–
63.  
30. Wee JY, Wong H, Palepu A (2003). Validation of 
the Berg balance scale as a predictor of length of 
stay and discharge destination in stroke 
rehabilitation. Arch Phys Med Rehabil 84(5): 731–
5.