Leop. Podlogar Iz zgodovine kranjskih trgov 10. Moravče. (Konec.) Grad Belnek (Wildenegg) je stal v dbčini Drtija. Večina gra-ščinskega sveta je zdaj razprodana. H gradu, ki je last družine r. admirala barona Minutillo, spada le malo zemljišča. Tukaj so prvotno gospodovali gospodje Limfearski (Lilienberg). Zad- njega so ulbili kmetje na mekiniskem pokopališču. Z njim je izumrl moški del tega rodu. Ostala je le še Marjeta Limbarska, omožena na Hmeljniku. Ta je zidala cerkev Matere božje v Drtiji blku Belneka. Ona je potem podedovala graščino. Za njo so gospodovali tukaj gospodje iz Loža (Herren von Laas). Tega rodu sta živela dva brata. L. 1512. je živel v gradu gospod Jurij Loški. Danijel Loški je bil pa stotnik ali poglavar v trdnjavi Bihač, njegov brat pa tudi v vojni služfoi na granici. Ko so se 1. 1573. vzdignili kmetje zoper graščake in spravili na noge celo armado, ki je napadala gradove in požigala po graščinskem svetu, je kranjsko plemstvo udarilo na uporne kmete. S krvavo silo so udušili vstajo. Mnogo kmetov je abležalo na bojiščih, druge so pa polovili in pdbesili v svarilen zgled vsem upornikom. Tudi izmed plcmičev jih je takrat veliko padlo. Pri Krškem, kjer je najhujše divjala kmečka vojska, je padel Danijel Loški, ki je prišel iz Bihača krotit vstaše. Ravno isti dan so s kamenjem pofeili do smrti tudi njegovega brata blizu Soteske pod Žužemlberkom. Z njima je izumrl rod gospodov iz Loža. Ostale so še tri sestre, ki so bile omožene: Barfcara z Leopoldom Raumschiissel, Felicitas z Adamom Gall in Amalija s Pavlom Scheyr. Vse tri hiše so se pogodile tako, da prcvzame Belnek gospod Pavel Scheyr, ki iaplača osta-lima dvema izgovorjene deleže. Izmed poztiejših gospodarjev Belneka \e znan pl. Dornlberg, Raumschiissel, Karol Valvasor. Ob Valvasorjevem času 1689 je imel Belnek v lasti Ivan Seyfried Raum»chiissel.1 Grad Tustanj (Tuffstein) se omenja prvič 1. 1490. L. 1667. so imeli ta grad v lasti Lichtenbergi. Zemljiška posest jc še danes cela in )e last kmeta Antona Pirnat.2 Še stoji tudi grad Z a 1 o g (Warteniberg) v oibčini Drtija. Tu je bil dalj časa sedež okrožoega predstojništva. Nekdaj je bilo veleposcstvo, zdaj je razkosano. Gradu se drži le malo zemljiške posesti, ki je last kmeta Pavla Brcgarja. Grad jc zidal v 16. stoletju Jošt pl. Hiurn. L. 1605. so gospodovali tu Wernecki, za njtmi Isetihauseni, Galli in Mordaksi.3 lii Med Tustanjem in Sv. Heleno je stal v 14. stoletju gradič, pravzaprav turn, trdnjava »K o p t i v n i k« (Rabensberg). V njem so prebivali ple- i Valv. XI. 651. = Valv. XI. 605. » Valv. XI. 623. 141 miči Ralbensbergi. Ti so pa poprodali svoje imetje in zidali udobnejše do-movanje ter gradili drugo trdnjavo na kraju sedanjega Krunnperka v dob-ski župniji.4 Dimitz omenja (I. 217), da so bile Moravče žuipnija že 1. 1298. Ven-dar so starejšega izvora, četudi nimamo za to podatkov. Nekaj priče za to je že farni patron sv. Martin. Župnija Moravče se je izločila iz pra-stare mengeške veležupnije.5 Vrsta moravških župnikov je precej na-tančna in zanimiva. Omenjeni naj t>odo le nekateri: 1. V i t i g o 1286 (Uthieo Limbarski), še 1304 prokurator velesovskega samostana in naddijakon v Savinjski dolini. Po smrti Eglofa 1290 mu je podelil očak Rajmund njegov izipraznjeni fevd v moravški župniji." 2. Lampreht 1323. — 24. aprila 1343. 3. Marchlin Gall z Lelbeka 1343. 4. Urh pl. Guttena.uer 1385—1408. • 5. Peter Poljc 1423—1451. 6. Viljem Poljc 1464—1469, znamenit mož. 7. Lenart 1474. 8. Mihael 1488. 9. J u r i j p 1. S1 a t k o n j a. Bil je sicer župnik mora-vški, živel je pa le na dvoru cesarja Maksimilijana I. (1493—1519) kot njegov dvorni kaplan. Ker je bila ta ^lužflba slabo plačana, mu je naklanjal dohodke raznih župnij in drugih cerkvenih služib. Tako je ddbival Slatkonja do-" hodke župnij: Dob, Dcbrniče, Treibnje, Lož, Moravče, proštije v Novem mestu in pičenske škofije. Duhoviniške posle po vseh teh »krajih je pa izvrševal po svojih vikaTJih. Slatkonja je bil rojen Ljulbljančan (1456). Sam je zmotno tolmačil svoje ime iz besedi »zlat« in »konj«, njegovi znanci so ga pa nazivali z 1 grškim imenom »Chrysippus. Bil je izvrsten muzik in prijatelj lepih umef-nosti. Ko je končal na Diinaiu svoje študije, je služboval nekaj časa v domovini. Leta 1495. je pa prišel na Dunaj kot dvorni kaiplan in cerkveni pevec. Leta 1498. je ustanovil cesar dvorni pevski zbor. Slatkonja mu je bil kapelnik. Po njegovem prizadevanju so prišli na dvor znameniti skladatelji. Sam učenjak, je valbil učenjake na Dtmaj. Za tajnika je untel Slovenca Avguština Tyferna iz Laškega na Štajerskem. Ta je bil prvi in najznamenitejši nabiralec rimskih napisov. Bil je prej iajnik Ijubljatl-skega škofa Krištofa Ravbar. Napravfl mu je načrte za stavfbo škofiiskega dvorca v Ljut>ljani in za prezidavo Gornjega grada. V Slatkonjevi službi je sezidal tudi škofijsko palačo na Dunaju. Leta 1513. je bil Slatkonja imenovan za dunajskega škofa. To služfeo je goreče opravlfal. Umrl te| 26. aprila 1522, Osial je do smrti moravški župnik.7 , rlj, 10. Peter pl. Seebach, ljubljanski škof (1558—1568) se tudi ' Valv. XI. 313. s »Dom in Svet« 1902, 293. • Mitth. 1855, 86, 7 »Dom in Svet« 1907. omenja kot moravški župnik. Imel je v lasti tudi župnijo RuBbach na '^' Spodnjem Avstrijskem, a menda ravno na isti način kakor nekaj deset-letij pred njim Slatkonja. Takrat se je moral zaradi turških vojska od-prodati tretji del cerkvenega posestva. Tudi škofovi dohodki so se zmanj-šali. Zato je prosil cesarja za nove dohodke. Te niu je povišal s tem. da mu je naklanjal dohodke raznih župraij. Na ta način je postal Seeibach župnik moravški. Za njegovega časa je prišel naš znani Truibar spet v Ljuibljano (1561), ustanovila se je protestantska stanovska šola, in pre-dikantje so bili nastavljeni po deželi. Oti se je pa za to le malo menil, tako da ga je cesar Ferdinand sam opozoril, naj sc pcvbriga za svojo škofijo. Vsled bolehavosti je bival le v Gornjem gradu in oskrbo škofije izročil svojemu generalnemu vikarju Nikolaju Skoficu. Kot cerkveni knez se je bal deželnih stanov. Prišli so do njega v Gornji grad in prosili, da bi smel Tritbar v stolniei pridigovati. Pohlevno je odgovoril: »Za svojo oseibo bi to dopustil, toda ravnati se moram po ukazu cesarja.« V Gornji grad so prišli do tega škofa tudi ljudje iz okolice sedanje Nove Štifte na ŠtajerSkem in ga prosili, da bi smeli zidati cerkev na čast Mariji Bal se je pa goljufije in lahkovernosti ljudi, ki so trdili, da je Marija razodela željo, naj se ji zida tu cerkev. Odlbil l"im je prošnjo. Ponoči so mu pa otekle noge, da ni mogel hoditi. Osmi dan so ga posadili na osla, da ga nese na čudcžni grič. Škof je ozdravel in dal dovoljenje za zidavo cerkvc. Medtem so posekali na griču gozd, in škof je prišel spet gledat. Ko je vprašal, kje so videli prikazen, so miu povedali, da ravno tam, kjer stoji. Konj se je tedaj vdrl tako globoko v zemljo, da je moral škof stopiti z rnjega. Zgodilo se je to leta 1560. Skof je umrl v Gornjem gradu in je tam pokopan. 11. Jurij Belovič (1660), moravški župnik, postane škof Trnjski. 12. Ivan Vutaiič (1586—1605, ko je utnrl). Pod njim so se po-javili v moravški dolini takozvani mučeniki, štiftarji ali zamaknjenci. Na čelu sta jim bila dva preprosta kovača Gašper Goleš in Luka. Gašper je kmalu izginil, začel je pa delovati dvajsetletni Luka. Odvračal je ljudi od božje služfoe. Na nekem skednju je prirejal ponočne shode, kjer se je delal zamaknjenega, se čudno zvijal in metal po tleh. Pravil je, da se mu prikazuje Sv. duh in Krislus, ki zah^tevata, da se mora zidati cefkev na nekem hribu Iblizu njegovega zemljišča. Zbirali so denar, da bi sezidali cerkev. Župmka Vutaliča je imenoval zapeljivca. Ta ga je dal zapreti, pa ga je na višji ukaz izpustil. Vicedom ga je zopet zaprl in izpustil. Luka je uganjal s tovariši spet prevare. V ječi, kamor je fei! spet vržen, je priznal, da je vse njegovo delo prevara. Oibsojen je bil na galejo v Trst, kjer bi prikovan služil za veslača na bojni ladji. Toda že na potu se mu je posrečilo uibežati. Vrnil se je spet v Moravče in se kazal ob nočnih shodih kot zatnaknjenec. Končala ga je potem menda [ rabljeva roka.8 ^^ " Dimitz III. 472, Mittheil. 1863, 69. Ko je leta 1603. prepovedal škof, da ne smejo uživati cerkvenega zemljišča oni, ki so osumljeni luieransiva, je župnik Vutalič imel na takem sumu Daniela Raumschussel. Sklical je 100 kmetov. Šel je z njimi na travnik pri Rožeku, o katerem je trdil, da je njegova last. Naročil jim je, naj pokošeno seno pograJbijo in odpeljejo.9 Za njegovega župnikovanja se je skrival na Belniku Trubarjev sin Felicijan, peti in zadnji protestantski škof (superintendent) na Kranj-skem. Leta 1598., 26. oktobra, je izdal nadvojvoda Ferdinand razglas. da morajo zapustiti vsi predikantje pod smrtno kaznijo pred solnčnim zahodom Ljubljano, v osmih dneh pa vse dežele nadvojvodove, ko bo razglašen njegov ukaz. V Ljubljani se je razglasil ta ukaz 30. oktobra. Ta dan je pobegnil Felicijan iz Ljubljane. Vendar se je skrival še več časa po deželi. Najprvo je bežal na Brdo k Herbartu Lambergu, potem pa na Belnek, kjer bi bil prišel kmalu v roke deželnega sodnika. Ko je uvidel, da mu v deželi ne ibo obsianka, je pobegnil na Nemško. V morav-ških gradovih pa nove vere še dolgo po odhodu Felicijanovem niso po-zabili. Posebno ženski spol je imel sitnosti z versko komisijo še leta 1642. Omenjajo se: v Češnjicah dive luterariki pl. Hasiber, na Belneku Katarina in Lukrecija Raumschussel. Glede teh jc prišel ukaz: naj sc pouče; če se izprcobrnejo, naj žive v iniru; sicer pa naj se izženo.10 Kaj se je z njimi zgodilo, ni znano. Gotovo je, da so bili iz gradov izginili vsi sledovi lute-ranstva, saj drugo ljudstvo je bilo vedno verno. Na Roibu med Moravoami in Češnjicami s« koplje že od nekdaj belo-rumenkast pesek, neke vrste »kvarec«, ki se menda nikjer drugje po južni Evropi ne nahaja. Raibi se za izdelovanje kuhinjske in namizne posode. Potrebujejo ga tudi v železnih topilnicah. Zaloge so bajc ne-izčrpne. Izvažal se je na Češko, zadnje čase posebno na Štajersko. Izvoz je bil pred svetovno vojsko velik, kaikor je zda^ povpraševanje po njem veliko. Ta pesek je dajal od nekdaj domačinu Moravčanu in sosedu do'ber zaslužck. » Dimitz III. 352. 10 Elze, Superintendenten 60.