DA N E S : POGOVORI 60«: ?ranc Plazar: NEKATERE OSNOVE ZA USPEŠEN RAZVOJ TURIZMA IN GOSTINSTVA Marija Briški: ZAKAJ SO VLAGATELJI POSEGLI PO SVOJI DENARNI REZERVI Franc Mrevlje: NAGRAJEVANJE VZDRŽEVALNIH SLUŽB Roman Albreht: NEKAJ ZAPISKOV O PLAČNI POLITIKI NA NIZOZEMSKEM m V ZAHODNI NEMČIJI Sobota, 5. novembra 1960 Štev. 44, leto XVin. V OKVIRU Ko bi se dalo, bi predlagal, da sprejmemo zakon, ki bi ukazal, da mora vsak državljan vsaj enkrat na leto obiskati zasedanje delavskega sveta. Nedavno tega sem bil na zasedanju delavskega sveta ekonomske enote topilnice v jeseniški železarni. Tam sem bil slučajno in povsem prostovoljno. Seja je trajala tri polne Ure, ki so minule, da človek ni Vedel, kdaj in kako. Razpravljali so o tromesečnem obračunu. To pa pomeni, da so govorili o vsem: o kakovosti jekla v martinovkah in elektro-Peči, o hodu plavžev, o odno- upravljavce. Pretehtali ga bodo in rekli: »može.« Potem ga bodo uresničili, ker vedo, kaj jim bo uresničenje prineslo. Čudili bi se, kako pravzaprav tiste drobne pripombe in kritike, ki jih je izrekel član delavskega sveta na račun surovin in drugi na račun organizacije dela in potem še tretji, pomenijo druga ob drugi velike stvari v proizvodnem procesu take tovarne. Čudili bi se, kako terjajo izpolnitev sklepov, in potem, kako si posamezniki ženejo k srcu, grajajo strokovnjaka, inženirja, češ, fantje, takole pa ne bo šlo. Zrelosti bi se čudili, OPTIMIZEM sih do ljudi, skratka o vsem, tudi o osebnih dohodkih, čeprav v treh urah ni bilo slišati besede o tem. Nihče ni namreč dejal, da bi bilo prav, če bi ta ali drug kaj več dobil, tako je bilo nekoč, ko so se včasih tudi dolge seje sukale samo okoli tega. Delavski svet ekonomske enote sam razdeljuje osebne dohodke in ti so večji, če gospodarijo boljše, in narobe seveda. Govorili so torej o proizvodnji in zato pravim, posredno tudi o osebnih dohodkih. Tega, da je razprava o proizvodnji obenem razprava o standardu, pa se je tukaj zbrani delavski svet še kako dobro zavedal. No in? Takih sej, kjer govorijo o takih stvareh, je dovolj. Prav verjetno, toda kdorkoli bi tu sedel in prisluhnil razpravi, bi se čudil in hočeš nočeš bi ga prevzel optimizem, da bomo s takimi delavskimi sveti še marsikaj dosegli. Se mnogo več ton in še mnogo boljšo kakovost jekla bodo dale jeseniške peči. Plan? Kakršnegakoli hočete Postavite pred te proizvajalce- čutu odgovornosti in preprosti besedi. Take seje se ne da opisati, češ, ta je rekel to in to in dobil tak in tak odgovor. Tako sejo je treba samo poslušati. Potem bi si želeli, da bi bile take seje kmalu tudi povsod drugod, kajti pogoji za to so tu in naš optimizem bo lahko še večji, če pristanete na tako stopnjevanje — optimizma. Njim, članom pa se je zdela to običajna seja. No, nekaj boljša kot pred leti, ko obratni delavski sveti še niso imeli s čim gospodariti in ko je bilo še vse skupaj bolj v povojih. Končno njim optirnizem sploh ni potreben in bržkone tudi taka ocena njihovega dela ne. Vse to bi bolj koristilo nam, drugim državljanom, ki smo včasih tako hudo 'daleč od tega. Da, ko bi se dalo ukazati, da gremo vsi na sejo jeseniškega obratnega delavskega sveta. Ne gre le za optimizem. Tudi kakšna ovira, ki jih, upravljavce, omejuje, bi hitreje padla kot sicer. MITJA ŠVAB NISMO ZA DECENTRALIZACIJO SAMO DO PODJETIJ KAKO JE Z OBRATNIMI DELAVSKIMI SVETI V GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI Ni slučajno, da kolektivi gozdnih gospodarstev in les-no-industrijskih podjetij zadnji čas vse pogosteje in tcht-neje razpravljajo o mestu, vlogi in nalogah obratnih delavskih svetov. Tudi tu kot v podjetjih drugih panog, namreč prihaja vse jasneje do izraza dvoje spoznanj: ® da sta nadaljnji razvoj in krepitev delavskega samoupravljanja z določenih vidikov pomembnejša od samega razdeljevanja osebnih dohodkov in 0 da lahko tako imenovana decentralizacija samoupravljanja, to je prenašanja določenih pristojnosti, pravic in dolžnosti na obratne delavske svete v mnogočem vpliva na večjo ekonomičnost in rentabilnost podjetja, na rast storilnosti in produktivnosti, na izpopolnitev organizacije dela ipd. Torej krepitev in razvoj samoupravljanja posredno vplivata na ugodnejše oblikovanje dohodka podjetja, na sredstva, namenjena za osebne dohodke, za modernizacijo proizvodnje in družbeni standard. ko enoto posebej, ali za več enot skupno. Sodijo namreč, da je osrednji samoupravni organ v marsikaterem podjetju preveč »oddaljen« od konkretnih problemov v obratih in oddelkih, da bi lahko učinkovito vplival na smotrnejše gospodarjenje. Trditev o »oddaljenosti« osrednjih samoupravnih organov podjetij od konkretnih problemov še nega kroga ali posameznikov iz vrst upravnega aparata. Ni moč trditi, da je odločitev upravnega aparata o določenih stvareh v vsakem primeru ekonomsko škodljiva, vendar ni redkost, da so marsikdaj in marsikje najvažnejši sklepi sprejeti mimo organov upravljanja, bolje rečeno celo proti volji proizvajalcev. To pa ni v skladu z načeli samouprav- posebej drži za gozdna gospodar- Ijanja. Gradivo za seje ni dovolj la, da bo naraščal dohodek, da bo rastla produktivnost. Tudi tam, kjer še niso prešli na snovanje ekonomskih enot, jih primeri iz sorodnih podjetij (kjer so se za to že odločili) opozarjajo, da je treba obe stvari skladno urejati, to je preiti na snovanje ekonomskih enot in volitev sa-ali za vsa- Tam, kjer so prešli na snovanje ekonomskih enot (takšnih prizadevanj pa je v teh dveh panogah vse več) prihajajo vse jasneje do izraza zahteve delavcev, naj samoupravni organi enote odločajo ne samo o razdelitvi sredstev za osebne dohodke, temveč tudi o stvareh, ki tako ali drugače vplivajo na oblikovanje moupravnih organov dohodka podjetja v celoti. To pomeni, da pričakujejo delavci od osnovanja ekonomskih enot več kot samo to, da se posebej ugo-talja njihov ekonomski uspeh. S sredstvi, ustvarjenimi v svoji enoti hočejo proizvajalci v okviru določene ekonomske politike podjetja samostojno razpolagati. In če teže za tem, da bo teh sredstev več, potem zahtevajo tudi določen vpliv na takšno urejanje vseh zadev v okviru ekonomske enote, da bodo sredstva narašča- stva zaradi razsežnega področja, ki ga obsegajo. Člani osrednjih delavskih svetov so oddaljeni po 70 in celo več kilometrov od sedežev gospodarstev (na- primer na Goriškem in tudi drugod) in se zato tudi redkeje sestajajo. Kot zatrjujejo vodstva podjetij, znašajo namreč samo stroški in dnevnice za eno takšno zasedanje do 200.000 dinarjev. Teh stroškov se v takšnih podjetjih izogibajo, zato so zasedanja redka, člani delavskih svetov pa na sploh nimajo pregleda o problematiki na posameznih deloviščih ali področjih. Seveda ni nič čudnega, če je v takšnem primeru marsikje delavsko upravljanje samo plašč, pod katerim se skrivajo več ali manj samovoljne težnje določe- tehtno pripravljeno in kolektiv ni obveščen o sklepih delavskega sveta, kaj šele, da bi lahko občutneje vplival na oblikovanje sklepov sploh. Prav takšna »oddaljenost« osrednjih samoupravnih organov od konkretnih problemov posameznih delovišč in obratov naravnost terja snovanje tako imenovanih obratnih delavskih svetov in prenašanje določenih pristojnosti, pravic in dolžnosti na te samoupravne organe. V gozdnih gospodarstvih je sicer moč čuti ugovore, češ čemu bi snovali obratne delavske svete, ali še določneje rečeno, čemu bi prepuščali kakršnekoli pristojnosti tem obratnim samoupravnim (Nadaljevanje na 2. str.) Kako pripravljajo občine letne in perspektivne družbene plane SPET NA VRAT, NA NOS Do zdaj je bilo v navadi, da so v številnih občinah in okrajih sestavljali letne družbene plane na temelju svojih, sicer pogostokrat nepopolnih podatkov in ne na osnovi Podatkov in planov podjetij. Razumljivo je, da so se v gospodarskih organizacijah upirali takemu predpisovanju in Vsiljevanju planov. Samo načrtovanje, ki raste od spodaj, iz podjetij navzgor, na osnovi njihovih podatkov, lahko zagotovi in s tem opozori na resnične možnosti vsestranskega razvoja v komuni. Čeprav je res, da v nekaterih gospodarskih organizacijah še vedno molče o rezervah (pogostokrat prav zaradi takšnega nesmiselnega planiranja v občini) in planirajo zelo oprezno, je zadnji čas, da so ljudski odbori v večini primerov opustili dosedanjo prakso '»načrtovanja od zgoraj«, tako da zdaj svoje-plane vedno bolj sestavljajo na podlagi podatkov in predlogov podjetij. Narobe bi bilo, če bi ob takšni tehniki snovanja družbenih planov, le-te sestavljali na hitro. Ttetos, ko ljudski odbori hkrati Pripravljajo družbene plane za Prihodnje leto in perspektivne družbene načrte za razdobje do J965. leta, bi bila takšna hitrica bodo škodljiva. Žal, je takšna bojazen utemeljena. Nekateri podatki namreč opozarjajo, da ljudski odbori marsikod začenjajo sestavljati družbene plane na osno-te delnih podatkov iz podjetij, sicer pa po starem, na podlagi Podatkov izza zelene mize. Zakaj? Nekatere gospodarske organi-tecije s precejšnjo zamudo pošiljajo svoje podatke oddelkom za Sospodarstvo občinskih ljudskih odborov, ki so (ponekod od ju-bja, drugod od avgusta dalje) PPozarjali, naj podjetja izdelajo svoje plane in jih pošljejo na občine do začetka septembra. Precej gospodarskih organizacij pa niti do zdaj še ni odposlalo svojih planov na občine! Glede tega so zanimivi odgovori, ki smo jih dobili na oddelkih za gospodarstvo nekaterih občin. • Občina Kranj: »Razen podjetij tekstilne industrije, tovarn »Sava« in »Iskra«, ki, morajo svoje načrte vnaprej vskladiti z zveznim planom, smo zdaj — z enomesečno zamudo — vendarle zbrali vse podatke vseh gospodarskih .organizacij.« • Občina Jesenice: »Analizirali smo . predloge gospodarskih organizacij. Družbeni plan bo izdelan do predvidenega roka: do konca oktobra. Ce bi podjetja pravočasno poslala podatke (do 1. septembra), ne bi bilo treba tako hiteti!« • Občina Ljubljana-Crnuče: »Največ težav smo imeli z manjšimi, predvsem obrtnimi in go-stmskimi podjetji. Nasploh je bilo precej »prosjačenja«, da smo zbrali plane podjetij z našega področja.« • Občina Ljubijana-Moste: »Ce ne bi že 23. junija poslali okrožnico vsem gospodarskim organizacijam, naj čimprej pripravijo vsaj glavne elemente perspektivnega plana in plana za prihodnje leto, najbrž ne bi uspeli vsaj kolikor toliko v miru in brez naglice sestaviti občinski družbeni plan. Okrajni zavod za plan je razposlal okrožnico o sestavljanju planov šele 3. avgusta (čeprav je sklical konferenco o tem že julija), podjetjem pa določil, da do 1. septembra pošljejo podatke na občino. Tak čas je bil prekratek, da bi podjetja izdelala dobro plane, če jih seveda niso vsaj v grobem pripravila že prej. Tako se je dogodilo, da, je bil marsikateri plan podjetja precej šablonsko pripravljen, da ne omenjamo raznih tehničnih pomanjkljivosti, ki so značilne za večino planov podjetij. Te stvari je zdaj pri nas že uredila in popravila posebna komisija, v kateri so sodelovali tudi zastopniki prizadetih podjetij.« Ti podatki nam povedo, da so zavoljo nediscipline podjetij občinski ljudski odbori prišli v zagato s časom, kar vpliva, oziroma bo vplivalo na sestavo njihovih in okrajnih družbenih planov. Sicer še ni podatkov, kako poteka sestavljanje družbenih planov v drugih okrajih, toda podatki iz nekaterih občin kažejo, da s tem ni nič bolje kot v Ijubljanskerii okraju. Zavod za plan tega okra-ja pa, ker ne dobi občinskih druž-(Nadaljcvanje na 3. str.) ISKRE IZPOD NOVEGA STROJA... Foto: M. Šparovec To je eden izmed električnih varilnih strojev, ki jih je pravkar kupila Tovarna verig Lesce in s katerimi izdeluje težke sidrne verige v premeru do 50 mm. To je res veriga in pol! Vendar pa še to ni nič proti verigam v premeru do 100 mm, kt pa jih bodo začeli — prav tako z novimi stroji -> proizvajati v začetku prihodnjega leta. Odslej takšnih verig ne bomo več uvažali! 7 dni KRITIČNA OCENA DELA DRUŽBENIH ORGANOV V ZDRAVSTVU UČIMO SE NA IZKUŠNJA V 376 upravnih odborih zdravstvenih ustanov in v sve- kolegiji so v smislu predpisov po- ------------------------------———----------------------- borov in tam, kjer ti niso bili tih za zdravstvo je v naši republiki 4200 državljanov. Tem delavni, tudi niso mogli pomagati ------------------------------------------------------:- upravnim odborom pri njihovem organom je družba zaupala zelo pomembno vlogo, saj je delu. ------------------------------------------------—------- Ugotovljeno pa je tudi bilo, zdravstvena služba izredno pomembno področje javnih da za vzgojo članov družbenih -------------------------------------------------------- organov v zdravstvu skoroda ni služb, ki z zdravstvenim zavarovanjem vseh prebivalcev bilo ničesar storjeno. To je ve- ------------------------------------------------—------- lika pomanjkljivost. Deloma tudi še bolj pridobiva na pomenu. Skupno je sedaj še več kot zaradi tega nekateri odbori niso ——-----------------------------—-—|---------------------opravili svoje dolžnosti. Kratki milijon zavarovanih oseb, kolikšni so izdatki zanjo nam seminarji ob imenovanju uprav- -------------- --------— --------—— ------------------— nih odborov bi verjetno mnogo povedo podatki o stroških za bolnično zdravljenje v prvem prispevali k njihovi delavnosti. -----—------^----------------------------;-------------- V zvezi s tem je bilo tudi ome- polletju letošnjega leta. Ti znašajo 2.389, 468.000 dinarjev njeno, da ni jasno, kdo naj skrbi -----------------------------------——-------————-------- za imenovanje novih upravnih za ambulantno zdravljenje pa 1.152,288.000 dinarjev. Ce odborov. Družbeni organi so iz- ■———-—'---;-------------------------------------1------- voljeni v neodrejenem času, če- prištejemo še druge izdatke za zdravstveno varstvo, druž- prav bi bilo koristno, da bi pre- —------------------------------------------------------- vzeli svoje naloge ob zaključku bi res ne more biti vseeno, kar je povezano z delom zdrav- oziroma začetku poslovne dobe ------;-----------------------------------------—-----— Tudi njihovi stiki z javnostjo niso stvenih delavcev. Ne gre pa le za te vrste izdatkov. Znano zadovoljivi. Teh skoroda ni, pa -------------------------------------------------------- bi bilo vendarle umestno, da bi je, da velika sredstva porabimo tudi za investiranje oziro- predstavniki teh odborov oziro-------;----------------———------------------------------ ma svetov vsak na kratko poroma razširitev zdravstvenih kapacitet, kar je prav tako zelo čali o delu tudi na letnih konfe- ----------------------------------------- ■ ---------- rencah družbeno-političnih orga- velikega pomena. Zato je delovanje družbenih organov nizacij. Nekoliko boljši, a še ved- -------------------------------------------------------- no nezadovoljivi so bili stiki z tako pomembno, pomembno pa bo tudi v bodoče. bolniki, pa tudi kolektivi bi mo- ------------------------------------------------—--------- rali biti v večji meri povezani z Družbene organe imamo v poslovanjem zavoda. To pomeni, družbenim organom. _ „ - zdravstvu že nad 6 let in v tem da so bile večkrat na dnevnem To so le nekatera vprašanja, vprašanjih'so^razpravlia^r^a^še- času vežina upravnih odborov redu cene storitvam, predračun,. ki jih je bilo slišati na omenje-jah posameznih sindikalnih vod storila vse> kar j® bil° v njihovi zaključni račun, vprašanje plač,. nem posvetu, ki je bil nedvomno štev Na seji predsedstva ObSS moči> da bi zadostili namenom honorarjev, izkoriščanje amorti- koristen, čeprav vsebuje novi za-Kranj so ugotovili da vodstva družbene§a upravljanja v zdrav- zacijskih sredstev, investicije in kon glede družbenega upravljanja sindikalnih podružnic ne uresni- sivu. Razumljivo, da njihovo delo podobno. Mnogi odbori so često- v zdravstvu določene spremembe, čujejo dosledno sprejetih sklepov ni . ° lahku> 5aJ se tako imeno- krat razpravljali tudi o kadrov- Ugotovitve lahko s pridom upora-Predsedstvo ObSS Radovljica je razpravljalo o združitvi sindikalnih svetov Radovljica, Bled in Bohinj. Mimo drugega so na seji razpravljali tudi o odnosu odbornikov zbora proizvajalcev do volivcev. Odborniki se namreč ne vsiBdikafih • Problemi s področja stanovanjske izgradnje so bili minuli teden predmet razprav raznih sindikalnih vodstev. O tem so, razpravljali na seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Kranj.'Sklenili so predlagati, naj bi pristojni organi čimprej izdelali in sprejeli urbanističen načrt. Stanovanjski sklad naj bi dajal posameznikom kredit za gradnjo stanovanja do milijon dinarjev, razliko v. ceni stanovanja pa naj bi krila gospodarska organizacija oziroma tisti, ki želi dobiti stanovanje, in sicer v skladu s politiko, ki jo določi organ upravljanja. Zavod za stanovanjsko izgradnjo naj bi posloval kot servis, ki sprejema naročila in opravlja usluge. Kjer pa bi gospodarskim organizacijam ali posameznikom uspelo zgraditi stanovanja ceneje, naj bi jim bila ta možnost omogočena. • Tudi na sindikalnem svetu v Škofji Loki so razpravljali o stanovanjski izgradnji. Plenum je med drugim sklenil svetovati, naj podjetja namenijo del sredstev, za to in jih dajejo na razpolago v obliki kredita tistim delavcem, ki si sami grade hišice. ® O organizacijsko-političnih c Kooperacija ni samo tehnična zadeva vani »zunanji-« člani povečini niso skem vprašanju,, o povečanju. bimo zlasti v vseh tistih prime-nikdar ukvarjali s' problematiko zmogljivosti zdravstvenih usta- rih, ko gre za izboljšanje dela zdravstva, pa tudi zdravstveni nov, o pomanjkanju stanovanj za družbenega organa, ki ga bodo delavci niso imeli vsi razumeva- svetovalni organi upravnih od- po novem predstavljali sveti v nja oziroma niso z njimi dovolj zdravstvene delavce, kar je mar- zdravstvenih ustanovah. Prav to-sodelovali. Ne glede na to se je sikje posebno pereče. iikšno pozornost pa bo treba po- to upravljanje utrdilo. Veliko so Na posvetu pa so omenjali svetiti tudi bodočim upravnim “' JrA',.4"cw 1 v: pomagale razne organizacije, ki tudi potrebo po večjem in druž- odborom, v katerih bodo le za-p J J so upravne odbore podprle pri beno odgovornem delu strokov- posleni, ki s tem prevzamejo tudi delu. Zal pa ta pomoč ni bila nih kolegijev oziroma svetov z večjo odgovornost za uspešnejše povsod zgledna. To nam povedo družbenim organom. Strokovni delo v zdravstvu nasploh. Jč. ugotovitve s področja okraja kolektivi pred razpravo in odločanjem o raznih važnih zadevah. Stjepana Šauberta, novega predsednika Republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije in elektroindustrije Slovenije, sem našel ob navidezno suhoparnem opravilu. Prelistaval je osnutek perspektivnega plana kovinske in elektroindustrije Jugoslavije. »Torej spet pri planu, saj ste vendar vso razpravo na plenumu posvetili samo temu?« »Da, spet. To ni malenkostna stvar in zdi se mi, da se je včasih lotevamo z napačne plati. Kadar planiramo, vidimo pogostokrat pred seboj le številke. Manj pa smo pozorni, kadar recimo o tem razpravljamo, kakšne družbene odnose hočemo z njim uveljaviti. »In kaj sodiš o razpravi na vašem zadnjem plenumu?« »Zdi se mi, da smo z razpravo uspeli, kajti o planu smo razpravljali prav s teh vidikov. To pa bo tudi najboljša priprava za naš kongres.« »Vidiš« je nadaljeval, »tudi o drugih stvareh včasih preveč tehnokratsko razpravljamo. Recimo o kooperaciji. Prav zato pa marsikdaj kooperacija med posameznimi podjetji ne daje tistih sadov, ki si jih obetamo. Kooperacija ni suh operativno tehnični akt, to je odnos med dvema ali več podjetji, ki lahko pospešuje ali pa zavira razvoj samoupravljanja. Torej tudi o kooperaciji razpravljamo prene-katerikrat premalo s teh družbeno-političnih vidikov in zato prihaja do nasprotij med podjetji, do zastojev v proizvodnji, do razprtij, ki jih ne bi bilo, če bi kooperacijo pojmovali drugače.« 2e samo ta kratki razgovor me je prepričal, da se je novi predsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev začel lotevati svojega dela s prave dati. Tovariš Marjan Rožič, dosedanji predsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, Je odšel v dvoletno politično šolo v Beograd In namesto njega Je plenum tega sindikata izvolil za novega predsednika Stjepana Šauberta, dosedanjega podpredsednika Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru. Tovariš Stjepan Šaubert je bil rojen 28. maja 1933. leta v Sarajevu. Tam je tudi obiskoval gimnazijo in leta 1947 odšel v Industrijsko šolo škodovih zavodov v Češkoslovaški. Industrijsko šolo je po vrnitvi iz Češkoslovaške dokončal v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Tu je obiskoval še mojstrsko šolo za kovinsko stroko. V Tovarni avtomobilov je bil tudi predsednik Izvršnega odbora sindikalne podružnice, avgusta lani pa je bil izvoljen za podpredsednika Okrajnega sindikalnega sveta v Mariboru. Stjepan Saubert je bil že doslej član predsedstva Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, razen tega pa je bil na zadnjem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije izvoljen za člana plenuma. ® O varnosti pri delu so razpravljali' še na-Občinskem sindi- Ljubljana. Komisija za družbeno kalnem svetu v Škofji Loki. O tem je razpravljal plenum Občin upravljanje pri okrajnem odboru SZDL je namreč sklicala pred skega sindikalnega sveta Radov- nedavnim posvetovanje predstav-Ijica, v Gorici pa je bilo sklicano nikov Yseh družbenih organov na zato skupno zasedanje skupščine področju okraja, kjer so bili v Okrajnega zavoda za socialno za- razpravi problemi s tega pod-varbvanje in plenuma Okrajnega r°č.ia- sindikalnega sveta. Posveta se je udeležila*le do- « „ .... . ,. bra pplovica povabljenih/ Poro- , * .TaJ,ništyo O. smdi^ čjip.. o delu upravnih odborov kalnegaJšv#a Kranj je razprav- zdravstvenih ustanov je temeljilo Ijalo,' kako naj mi izobraževali na'podrolJni anketi v' kateri je odbornike. za delo v sindikalnih sodelovalo 86 odborov. Posebno v organizacijah in organih uprav- večjih ustanovah so se upravni Ijanja. * odbori že lepo uveljavili, slabše • O izobraževanju je razprav- pa je v nekaterih ambulantah, še Ijalo predsedstvo Republiškega posebno pa v lekarnah. Seveda so organom, ko ima že osrednji de-odbora sindikata komunalnih in tudi tu izjeme, toda po letnem ‘po- lavski svet tako zvezane , roke. obrtnih delavcev Slovenije. Pred- vprečju sej vseh odborov vidimo, Sečnja lesa (količinska) je že NISMO ZA DECENTRALIZACIJO SAMO DO PODJETIJ (Nadaljevanje s 1. strani) nov dinarjev. Neidočega blaga in Doslej niso bile namreč redke -škarta« skoraj ni. \ zahteve, da se je hotel ta ali oni nje količinskih učinkov, bi bila to tehnokratska rešitev. Takšne, rešitve bi lahko prej ali slej porodile zelo hude politične probleme. Omenjenemu tehnokfatizrnu, (ki se tudi kaj lahko izrodi v Mr rokratizem) se je moč izogniti.: le hkrati z snovanjem obratnih, samoupravnih organov (za eno Zaradi tega, ker si je osrednji obrat osamosvojiti, čeprav so se samo ab ekonomskih enot delavski svet pridržal le tiste kolektivi teh obratov zavedali, da skuPaJ)- S takšno organizacijo sa-pristojnosti, ki so pomembne za bo osamosvojitev škodljiva za [noupravljanja je moč doseči, da sedstvo je proučilo strokovno iz- da 5,5 sej ne ustreza namenom, vmaprej^ določena,^vnaprej^so do- ko’t celot0! so tudi njeg(> njih same ^ imeh" kolektiv! bodo lahko vsi delavci aktivno obraževanje delavcev, zaposlenih ki jih ima ta družbeni organ, ločeni glavni kupci lesa, cena se ya zase da s® je samoupravljanje ne da bi bilo takšnih zahtev, na- u<=j.av nifn! sedai neprimerno bolj približalo sprotno, takšna decentralizacija cev lesne industrije gozdarstva "jena ’J/ neposrednemu proizvajalcu. bi kolektiv še bolj združevala in Slovenije, da je na zadnjem ple- f° .,te- oo.lcKnvne OKonscine oo- »Zato da bo delavsko samo- prinašala vedno večje gospodar- numu razpravljal o nadaljnjem Kajsnja ovira za murejsi a oj Upravijanje približano vsakemu ske koristi. Na plenumu je bilo razvoju in krepitvi sambuprav- samoupravijanja v gozamn go- nep0srednemu proizvajalcu, da še rečeno, da se je treba prila- Ijanja in predvsem o mestu, vlo- kaj deset kilometrov od sedeža podjetja. S teh vidikov je bila zelo ko-, ristna odločitev sindikata delav- Nerazumevanje bi bile to samo mesto za merje- PETER DORNIK namreč, ko bo delitev dohodka spremenjena, se bodo v takšnih ali ne bi bilo smotrno, da po je ne_ in upravijanjai to je snovanju naj bi posebna komisija proučila nikov, strah da ne bi sa oupr - ;smjseino terjati decentralizacijo ekonomskih enot in njim ustrez- delovanje že obstoječih obratnih Uslužbenka ene izmed usta- - ali je v današnji dobi sploh m organi obratov ali eKonomsKin sarno do podjetja, tu pa naj bi nih samoupravnih organov, ki naj delavskih svetov, njihove pristoj- nov je dobila od zdravstvenega še smotrno, da z grožnjo in s enot opozarjali na vrsto stvari, ki .osta]p Vse pri starem«, je bilo re- imajo določene pristojnosti, pra- nosti, pravice in dolžnosti in podoma poziv naj pride na fluoro- kaznijo kličemo delavce z delov- bl Jlh moralo vodstvo urejati aru- deno na za(injern pienumu Repu- vice in dolžnosti. Ce bi v podjet- sredovala pridobljene izkušnje grafiranje, in sicer med delov- nega mesta med delovnim časom, g j’ d® bi naraščali donodek, ■ bjiškega odbora sindikata gozd- jih osnovali ekonomske enote in drugim kolektivom, nim časom. Predstojnika zaveda ko vemo, da je prenekateremu produktivnostm osebni dohodki. njb }n lesnih delavcev Slovenije, je zaprosila, naj bi ji dovolil delavcu dragocena vsaka minuta, Prevladovanje takšnih mnenj po- obisk v ustanovi popoldan, to je saj je od njegovega učinka od- meni izgubljanje časa. Potlej v prostem času, kajti dopoldne visen njegov prejemek? ima toliko dela, da ji je delovno mesto nemogoče zapustiti. Pred- , , stojnik zdravstvene ustanove ni bl samoupravni organi v zdrav- na decentralizacijo samouprav-ustregel njeni želji temveč jo je stve"lh, ustanovah vzel) v roke ljanja namesto da bi le še izbolj-opozoril, da če ne pride v usta- svlI?č"!k ^računali, kolikšna šali dei0 obratnih samoupravnih, novo predpisani dan in uro, jo lahko škoda ob taksnem ne- organov in jim dali še več pribo javil sodniku za prekrške n življenjskem uresničevanju, sicer stojnosti. lahko jo doleti kazen 10.000 di- P?trebmh zdravstveno-preventiv- Kako ekonomsko in politično narjev/ nih Pre§Iedov- T.udi zdravstvene USpešne so lahko odločitve obrat- ;Njen predstojnik je potlej, ko ustanov® so sedai samostojne go- nih samoupravnih organov, pove-je zvedel za to nerazumevanje farske organizacije m ti ter do primeri iz nekaterih lesno-zdravstvenega osebja hotel govo- f r?! 0rg-ai”^ industrijskih podjetij, na primer riti s predstojnikom ustanove. ko!lksna škoda bi bila njim sa- iz podjetja »Brest« — Cerknica. Toda to na to ni bil pripravljen ?lim Prl,zadej.ana’ že bl llh nek" Tu sta osrednji delavski svet in in ni hotel razmišljati ali je tak- do prisiljeval, da morajo zapu- direkcija podjetja prenesla doma-šen ukrep pameten ali ne, tem- ^ svo;|e;, delovno mesto med ia vse pomembnejše pristojnosti več se je skliceval na zakonski delovnim časom, sicer uh doleti na obratne samoupravne organe, predpis. ~ obcutna kazen. Osrednji delavski svet si je pri- To ni edin primer tako ne- To dvoje vprašanj terja odgo- držal, kot vedo povedati pred-življenjskega obravnavanja stva- vor in bolj življenjske obravna- stavniki tega podjetja, le še tiste ri. Ob taki neživljenjskosti se vanje omenjenih in drugih za- pristojnosti, s katerimi usmerja nam zastavlja dvoje vprašanj: dev. P. D. politiko podjetja na sploh, to je ___________________________________del komercialne službe, splošno investicijsko politiko in izobraže- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZS.) za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MTI.AN VOUIC JANEZ TEHNIČNI UREDNIK ianez Šuster ulsi i/tia o v uieoruSKi puve?a\n > -Radom- Nhskm i, --nv, in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, postni predal 313-VI. telefon uredništva: 33-722 in 30-672 - Račun pri Komunalni banki j Ljubliam št (itHt 705/1 tt3 Posamezna Številka stane 20 din Naročnina te •'etrt.letna 250 polletna 509 In letna 1009 din - List tiska CZP -Ltudska pravira * - Pnšt.ntna platana v aotovlrtl vanje kadrov. Toda. tudi komerciala ni v tem podjetju povsem samostojna, določenih pogodb namreč ne more skleniti brez privolitve vodstva obrata, oziroma obratnih samoupravnih organov Ta decentralizacija pa že prispeva svoj delež na raznih področjih. Recimo v tem podjetju sedaj neprimerno laže premagujejo težave glede obratnih sredstev. Medtem Ro je imelo podjetje še pred časom- vloženih 70 do 80 milijonov dinarjev v reprodukcijskem materialu, potrebujejo zanj sedaj le še okoli 45 milijo- Ja, madona, kdo si je pa spet ta -instrument- zmislili Karikatura1 M. Maver KAJ JE POKAZALA ANKETA V »ISKRI-« KOVITO OBVEŠČANJE problem. Gre torej za način, kako delavcem posredovati rame informacije. Za to pa šo najrazličnejše možnosti. Zakaj ne bi re- nava vaš osebni dohodek? ® Ali ste obveščeni o sklepih delavskega sveta? • Ali veste, kolikšen je letošnji družbeni plan podjetja? Na prvo vprašanje, to je ali veste, kako se obračunava vaš Zaslužek, je bilo zelo veliko ne- zanimiv način povedali, o čem bo delavski svet razpravljal, o čem je že sklepal, kaj bodo izdelovali, kaj prodali, zakaj nastajajo razlike med osebnim dohodkom in produktivnostjo in podobno? Pred nedavnim so v podjetju pripravili tudi prvi informacijski sestanek v vseh oddelkih hkrati. Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organi- Drugače rečeno, da so tisti, ki ^cije dela v Kranju je letos po naročilu uprave tovarne so obveščeni s sklepi de- SedTasom^ Sm^^^VekaT mt Kadrovske politike v tem podjetju. Anketa je seveda vse- na zelo resna vprašanja, to je na nut prekinili glasbo in posredo-bovala vrsto vprašanj. Skupina vprašanj pa naj bi dala Prernajhno obveščenost članov vali delavcem najnovejše sklepe Sa®J- dva časopisa, ki redno objavljata takšnih oddajah delavci spet ne Čeprav je v Iskri informativ- delavskega sveta, 26 % udeležen- sklepe delavskega sveta. Kaže, bi ničesar pridobili, le jezili bi ^ služba dokaj dobro organizi- cev pritrjuje, da ve o čem de- torej, da nekateri delavci časopi- se — in to upravičeno — ker bi rana (saj so v podjetju izvedli že lavski svet sklepa, 43 % ve samo sov sploh ne prebere. Delno opra- bili tako prikrajšani za minute ^"Sto učinkovitih ukrepov, zadnji deloma za te sklepe, 2 % anketi- vičilo za to ni bilo lahko, da se zabavne glasbe. Gre torej recimo organizirajo tako imenovane ranih pa na vprašanje sploh ni veliko delavcev vozi v tovarno iz za nekajminutni intervju z vo-1!lformativne sestanke), vendar odgovorilo. V celoti je torej ob- oddaljenih krajev in ti dostikrat dilnimi ljudmi v podjetju, ki bi 3r>aliza ankete opozarja, da je veščeno o sklepih delavskega ne najdejo časa, da bi prebrali lahko na razumljiv, pristopen in dobršen del članov kolektiva pre- sveta 2112 ali 63 % anketirancev, časopis. Toda ostati samo pri tej 'halo obveščen oziroma premalo Na tretje vprašanje, in sicer, ugovitvi, pomeni ostati na pol Ve o posameznih izredno po- ali anketiranci vedo, kalikšen je poti. Če bi bil časopis bolj zani-hiembnih vprašanjih. Sestavljavci družbeni plan podjetja? 29 %.ali miv, to je, da bi z bolj privlač-ahkete so med drugim vprašali: 883 anketirancev odgovarja, da nimi sestavki opozarjal na posa-• Ali veste, kako se obraču- h® ve kakšen je družbeni plan mezna pereča vprašanja in tudi podjetja. 45 % ali 1381 anketi- sklepe delavskih svetov, bi bralci rančev ve, kakšne so njihove na- časopis prebrali. Gotovo je torej loge za prihodnje leto, 24 % ali nekaj krivde tudi pri piscih ob- 734 anketirancev pa odgovarja, javljenih sestavkov, ki na zelo Nekateri poročevalci so svoj poda ve le deloma, torej le pri- suhoparen način posredujejo ko- sel dobro opravili, drugi pa se bližno, kolikšen je družbeni plan lektivu sklepe delavskega sveta niso še povsem znašli. Po vsej podjetja. ali ga obveščajo o drugih pere- verjetnosti pa bo že prihodnji —je uiuj venivu ne- Ugotovitve kažejo, da je med čih vprašanjih. O tem bo moral mesec bolje, saj pripravlja informativnih' odgovorov Skoraj polo- tistimi, ki vedo kolikšen je druž- nedvomno razmisliti uredniški macijska služba v podjetju za v'ca, to je 47 % ljudi v podjetju ’3eni Plan podjetja več takih, ki odbor in popestriti vsebino to- vse poročevalce kratke seminar-ne ve; kako je obračunan njihov 50 seznanjeni s klepi delavskega vamdškega lista. je. Toda če bi ostali samo pri Prejemek. Izkušnje povedo, da si sveta kot med tistimi, ki vedo le Sodim, da v taki tovarni kot obliki obveščanja članov kolekti-člani kolektiva marsikdaj' pred- deloma, kolikšen je plan in tisti- je »Iskra«, kjer razpolagajo z va, zanemarili pa bi druge, bi stavijajo, da so bili njihovi pre- mi> ^ sP°h ne vedo. Te razlike najrazličnejšimi avdovizualnimi naslednja anketa najbrž zopet jernki napak obračunani, da ni Pa 50 pomembne, ker opozarjajo sredstvi (saj izdelujejo kinopro- pokazala, da obveščanje kolekti-Pri obračunih pravičnosti. Do da je premajhna obveščenost jektorje in telefone) obveščenost va še ni najbolj učinkovito, takšnih ugotovitev pride, če sa- članov kolektiva celovit pojav, kolektiva sploh ne bi smela biti MIMICA TOMAŽIČ hh do vseh podrobnosti ne podajo tehnike obračuna in ne ve-čo iz česa vse je sestavljen njihov osebni dohodek. Takšna pre-hiajhna oziroma nepravilna informiranost lahko škodljivo vpli-va na zadovoljstvo delavcev in s tem v zvezi tudi na njihovo storilnost in produktivnost podjetja «ot celote. Skoraj neverjetni pa te podatki, da z obračunavanjem osebnih dohodkov niso seznanje-hi tam, kjer bi to najmanj pričakovale Dogajajo se stvari, ki jih človek z zdravo pametjo nc doume. Sedaj ko si prizadevamo, da bi trg čimbolj sprostili, da bi tu deloval zakon ponudbe in povpraševanja, da bi odpravili še zadnje dirigirane cene, se na določenih področjih ogrevajo za nasprotne stvari. So za dirigirane, za predpisane cene, izdajajo odloke, ki prisiljujejo gospodarske organizacije, da kupujejo določene proizvode pri najdražjem ponudniku, ker je takrat njihova marža in s tem dohodek večji. Da bom konkretnejši, gre za kvarne pojave na tako imenovanem žitnem trgu. Čeprav nam letos vreme ni bilo naklonjeno, je bila žetev vendarle dobra. Posledice so razveseljive, ponudniki moke iz žitorodnih krajev jo po ceni moke, ki je višja, naj to razliko odvede v nek sklad. Kdo bo upravljal z denarjem v tem skladu, zakaj bo denar potrošen, to je za sedaj še neraziskana skrivnost. In zato, da bodo stvari še bolj zamotane, potrošnik pa seveda prikrajšan, v nekaterih ljudskih odborih pripravljajo odloke o podražitvi kruha. Kjer se ogrevajo za takšne odloke pravijo, da bo čez čas moka prav gotovo dražja, da bo torej treba podražiti tudi kruh in da bodo lahko sedaj s to razliko v ceni obnovili najmanj — pekarne. Lepa reč. Torej takrat, ko bi si lahko potrošnik obetal zaradi večje proizvodnje pocenitev določenih predmetov, pa čeprav bi veljala ta pocenitev le kratek čas, takrat z umetnimi odloki povišanje LEPA REČ! OBLJUBA JE IZPOLNJENA: STANOVANJSKI ZADRUŽNIKI V LJUBLJANI SO DOBILI POJASNILA Na sestanku v uredništvu — gradivo smo objavili v premoženjskih pogodb Zavod do-sestavku pod naslovom »Rešitev stanovanjske zagonetke«, lo5i za stanovanja, So zgolj okvir-minulo soboto, je direktor Zavoda za zadružno gradnjo v ^^ geie ^ pre^muJ stevb^ Ljubljani tov. ing. Jensterle med drugim napovedal, da je še povedal direktor Zavoda za bo Zavod v nekaj dneh lahko dal konkretna pojasnila za- zadružno gradnjo v Ljubljani, družnikom, ki se — razumljivo — že zelo zanimajo, kdaj tov. ing. Jensterle. -mG. se bodo lahko vselili v lastna stanovanja. Ta pojasnila zdaj posredujemo našim bralcem. V NEKATERIH ODDELKIH Oprave odgovarjata dve TRETJINI ZAPOSLENIH: NE VEMO V komercialnem sektorju 68% Udeležencev ankete ne ve, kako te obračunava njihov prejemek, v tehničnem in splošnem sek- »Zavod za zadružno gradnjo,« podrobnosti (kje bo njihovo stanju za to ne ve 49 % zaposle- je dejal ing. Jensterle, »je te dni novanje, v kakšni fazi gradnje hih, v vodilnem sektorju podjetja pripravil tri sestanke s tistimi za- je, kdaj bo predvidoma dograje-. ha tega ne ve 31 % udeležencev družniki, ki so pred letom dni no m vseljivo, kakšna je cena, ki ankete. V tehničnem sektorju so že sklenili tako imenovane pre- zaradi podražitev med grad-hekateri oddelki prav tako pre- dujemske pogodbe. Teh zadruž- nj0 za 26 % višja kot je bilo malo obveščeni o tej stvari. V nikov je blizu 900. Ti bodo lahko predvideno) Zavod ’bo sklepal po-Preizkuševalnici materiala, na takoj po 8. novembru začeli skle- ^ tict™ vrstnem redu Primer za to ne ve 67 % udele- pati premoženjske pogodbe, s ka- ^ tencev ankete. terimi bodo točno določene tako kako[_ 80 ^ sklenjene predu- TJgotovitve, da v teh oddelkih pravice in obveznosti zadružni- Jemske pogodbe, oziroma sektorjih, predvsem pa kov in Zavoda za zadružno grad- To pot bo Zavod razdelil sta-v vodilnem sektorju podjetja, njo, kakor tudi lastnosti stano- novanja, ki bodo dograjena še Udeleženci ankete ne vedo, kako vanj (velikost, opremljenost, lega, letos (200 stanovanj), in stano-Se obračunava zaslužek, so zelo okvirna cena, rok vselitve in od- vanja, dograjena v prihodnjem zaskrbljujoče. Nehote se namreč plačilni pogoji), ki jih bodo do letu (predvidoma 400 stanovanj). ''sRjuje vprašanje, kdo lahko po- bili zadružniki. Vsi ostali zadruž- Kakršnih koli novih pogojev za tem sploh ostalim članom kolek- niki, ki predujemskih pogodb še zadružnike ne bo, z izjemo po Jiva razloži, iz česa vse je sestav- niso sklenili, pa imajo s številko sebnega odplačila za vgraditev •jen osebni dohodek, kako se zagotovljen vrstni red (teh je centralnega ogrevanja namesto °bračunava in podobno, če tega okoli 3000), pa bodo za vse po klasičnih peči v stanovanjih, ki vedo ljudje iz upravnega apa- drobnosti (pod kakšnimi pogoji jih Zavod gradi na Hrvatskem ^ta, torej v komerciali, tehnič-n®m in splošnem sektorju, v Upravi podjetja itd. prodajajo ceneje. Na nižjo ceno moke so nedvomno vplivale tudi rekonstrukcije mlinskih obratov v tamkajšnjih krajih. Grosisti, ki prodajajo moko pravijo, da je edinole v milarski industriji še tako huda konkurenca na trgu, kot je na imenovanem žitnem področju (če konkurenca vpliva na znižanje cen to potrošniki pozdravljamo). Toda v nekaterih naših krajih posledice te konkurence ne občutimo in jemo kruh spečen iz moke, ki je dražja. Nekateri ljudski odbori so namreč za to, da bi podaljšali življenje posameznim grosistom, sprejeli odloke, da ima gospodarska organizacija, recimo pekarna večjo maržo — torej večjo korist — če kupi moko po višji ceni. Zato je kruh ponekod dražji, drugje, kjer niso sprejeli takšnih odlokov in kjer dobivajo ne žito, temveč moko iz žitorodnih krajev, pa cenejši. Zato, da bi ta ukrep še dosledneje uveljavili, pa so se na nekaterih področjih odločili še za tole: gospodarska organizacija, ki kupi moko po nižji ceni, kruh pa prodaja cen. Le kdo bi si še potem prizadeval — če bi seveda dopustili takšne kvarne pojave tudi na drugih področjih — poviševati storilnost, izdelati več proizvodov, skratka založiti trg z njimi tako, da bi le-ta avtomatično vplival na znižanje cen. Mogoče je res, da bo čez čas ta ali oni kmetijski pridelek dražji. Toda zakaj ne bi bile cene sedaj dostopnejše, če je na to vplivala večja proizvodnja. Ob vsem tem gre pa še za nekaj tehtnejšega. Gre za kršitev samostojnosti gospodarske organizacije, za uveljavljanje odlokov, ki krše delavsko samoupravljanje. Podobni odloki in predpisi onemogočajo lastno pobudo kolektivu in njegovemu samoupravnemu organu, onemogočajo mu smotrno gopodar* jenje. Dogajajo se torej stvari, ki jih človek z zdravo pametjo ne doume in ena od teh je takšnole nesmiselno oblikovanje cen, ki ga bo treba z ustrezimi ukrepi preprečiti P. D. TRETJINA zaposlenih ne 'E, KAJ SKLEPA DELAVSKI SVET IN KAKŠEN JE PLAN bi jim Zavod preskrbel stanova- trgu in v Streliški ulici. Zadruž-nja) zvedeli na sestankih, ki jih niki, ki se bodo vselili v ta sta-bo Zavod za zadružno gradnjo novanja, bodo doplačali od 75 do posebej za te zadružnike sklical v 160.000 din, pač glede na to, za »TOBI« in združitev Kaj menijo o tem v kolektivu, ko so po letu dni spet oživele govorice o združitvi s »HIM0« Pred dobrim letom dni smo v našem listu v sestavku tev itd. »Hidromontaža« ni nam -Ko, da oi delavskih svetov i„ demokratidnosU v od- gSS&SfSS? locanju« spregovorili o predlagani oziroma takrat že kar aparatov predstavlja namreč le potrjeni združitvi podjetja »TOBI« iz Bistrice s »HIMO« tret-kno dohodkov podjetja, iz Maribora in grajali način združevanja. Obe podjetji naj ^f^pa n^ptej TUS-bi se združili po omenjenem predlogu do letošnjega leta. Ijeno koprodukcijo, saj smo tudi Pozneje je bil ta predlog umaknjen, naš sodelavec pa v žlan ”MAR,ISA" ■^Hidromontaža« . “ * ima dovolj visoko kvalificiranih svojem sestavku opozarja, da so takšni predlogi znova kadrov, razvito komercialno in oživeli. tehnično službo. Lahko nam nudi tehnično pomoč in pomoč s kadri. ^845 anketirancev 29 % «•«, da niso seznanjeni s sklepi nazornih prikazov zvedo za vse _. . ..... .Za proizvodno sodelovanje so dneh od 15 novembra dalie kako veliko stanovanie ere Ti ° prlk',u‘' emallirnica je ozko grlo v proiz- dane neomejene možnosti. Sicer anen oa is. nove pra aa je. KaKo veliko stanovanje gre. ii iitvi tovarne »TOBI« k manbor- vodnji. Potrebovali bi še eno peč, Da ima kolektiv »Hidromontaže« V svojih prostorih je Zavod za zneski sicer predstavlja o poto- ski »Hidnsmontaži« so spet oži- pa ne dobimo kredita. Pred ne- dovoN iSnih tehSčnto to £ Tadi , sklep, delavske« sv. S& JKK Z&gSZŠJSSZčZ Ta 'S “družnlkl 'ahko vsa!‘ M* ““O- polovic, Straškov že pred- negotovost in preplah, skratka sindikata _ v Č,l,e f„ zaprosila Sb “v«™""”0 teanjem. Na to vprašanje je od nijo prav z vsem, kar jih za- videna v predračunski ceni sta- demoralizacijo. Taka »moralna delavski svet Tovarne emajlira- odgovo- nima. Gre predvsem za to, da iz novanja. ; diverzija« prinaša razen moralne ne posode, da nam spet emajli- Rešitev je torej v rokah naše- Vse cene, ki jih ob sklepanju tudi gospodarsko škodo, posebno ra naše izdelke. Pred časom niso §a kolektiva samega, seveda ob tedaj, kadar je ideja o združeva- ustregli takšnim našim prošnjam, pomoči občine to razumevanju nju preuranjena ali pa neuteme- Tokrat so obljubili pomoč. Sedaj potreb podjetja. Strinjamo se z Ijena. Vsaka združitev, utemelje- bomo laže dihali. To tovariško združitvijo, če je ekonomsko ute- na ali ne, pomeni moralni uda- pomoč bomo znali ceniti. meljena. Zato so potrebni pre- rec za kolektiv. Brez pravega Res je, naš strojni park je za- Pričljivi dokazi in zanesljiva za-vzroka izgubiti samostojnost, starel, delovnih prostori so nepri- gotovila. Pot do združitve naj spremeniti vodstvo ni mala reč, merni za tehnološki proces. Zato §re Prek široke koprodukcije, zlasti tedaj, če je podjetje zabred- so proizvodni stroški veliki. Mi Le-te pa ni razvijala industrijska lo v težave zaradi objektivnih nismo bili vsiljivi in kričali: skupnost »MARIS«, ki se je okoliščin in morda zaradi nespret- »Dajte nam investicijski kredit!« ukvarjala predvsem z razdelilnega vodstva. Kako presojajo te Morali bi biti res bolj zahtevni. VU° proizvodnje med njenimi čla- T NA VRAT, NA NOS (Nadaljevanje s 1. str.) b^nih planov (dokončani bi moteli biti že do konca septembra) Pripravlja sedaj že četrti osnutek °krajnega družbenega plana družbenih planov prav tako s teh in gospodarskih organizacij, vidikov? Prav in nujno je, da o teh nePl^T^aiX^°nSo ^ v ^ TObT t^^toža^^vse ni in urejanjem deviznih vpra- ^n^UtotoTaS ffiko; rmefa^ll ^"pSSlS^^de? ^anje ,kaj bo z nami' ^ sodijo o tem problemu in°ankH,f0c annei« tožuje nad delom že dolga leta samo začasnega izvrševalca dolžnosti direktorja; ob poročilih, o delu in gospodarjenju, ki jih prejema neposredno iz njegove roke, se pa še sploh ne gane. Kolektiv čaka! V tem čakanju jemlje kot samo po sebi umeven način, da »V. D.« sklicuje seje delavskega sveta in narekuje dnevni red, da »V. D.« kar sam razdeljuje skupna sredstva, da razveljavlja sklepe upravnega odbora, da opozarja člane delav-■ ,_r .. ’ -jr«-**: f J- r.-%«**•>•«* - REF E REN DUM Z VPRAŠANJEM Pravzaprav — zgodba z vprašanjem? Referendum se pri nas šele uveljavlja. Na kratko povedano, to je zavestna akcija nekega kolektiva, skupine državljanov, ki z glasovanjem odloči , o tem ali o onem. Takšna odločitev je nepreklicna, je tako rekoč — zakon. No, v celjskem podjetju »Dom« je kolektiv sklenil, da bo z referendumom odločal o svojem direktorju. Bilo je namreč tako, da si je direktor marsikaj dovolil na račun kolektiva. Delavci so mu seveda zamerili, mnogokrat so mu odkrito očitali njegove napake; ko pa ni vse skupaj nič zaleglo, so na kolektivnem sestanku izglasovali nezaupnico in direktor se je moral, hočeš ali nočeš, posloviti. Do referenduma je bilo vse v naj lepšem redu. Po njem pa so se začele težave. Odslovljeni in obenem užaljeni direktor je preštel vse stopnice, kar jih vodi na sodnijo ali pa na občino, je otipal vse kljuke, ki so mu odpirale vrata v različne urade. Z neverjetno prizadevnostjo je poiskal še talko neznatne razpoke v zakonodaji, da je lahko vlagal tožbo za tožbo in se pravdal, kot se pravda še danes. Tožbo dobi, tožbo izgubi! Izgubljeni tožbi sledi protitožba. Protitožbi spet tožba ... Državne takse, stroški, izgubljen čas... Delovni kolektiv mora na vseh mogočih koncih dokazovati upravičenost svojega dejanja, zakonitost referenduma. Sindikalna organizacija mora zbirati gradivo in tehtne dokaze, da se lahko brani, mora razpravljati o pravdah, listati po zapisnikih že malone pozabljenih sestankov. Koliko časa še? — In čemu vse to? Odslovljeni direktor samozadovoljno dokazuje bližnji okolici svoj »edino pravilni« prav. On je prepričan, da se bo še vrnil v »svoje podjetje« kot di- rektor in potem bodo že videli tisti, ki so segli po referendumu! Bližnji opazovalec se ob vsem tem le začudeno vpraša: »Kakšno veljavo pa ima potemtakem referendum, če ga ne upoštevamo? Kakšen pomen pravzaprav, če smo po njem še vedno pripravljeni na različne razprave, celo na pravde s ciljem, da rezultat referenduma postavimo na glavo!?« D. K. slkega sveta, ki prisostvujejo upravnim sestankom, na strog® molčečnost... Vse to si »V. D.« lahko do« voli, ker je pač samo V. D«-Ko pa bo v podjetju pravi di' rektor, tedaj bo bojda drugače. Tp šola, če je tako imenujemo, je vsekakor dragocena, čeprav malce draga izkušnja, s katero se je obogatil delovni kolektiv. Brez zle namere- so se ljudje, delavci, pogovorili med seboj na svojem sindikalnem sestanku. Položili so karte! Izhod iz labirinta vsakodnevnih nepravilnosti so hitro našli. .Prisodili so »V. D.-ju« nekakšno upokojitev. Hočfejb. pravega direktorja. - Pa ne samoudtrak-torja, ki' bo strokovnjak v svojem poklicu, pač pa predvsem človeka, ki bo znal prisluhniti težnjam kolektiva, ki bo skupaj s kolektivom uveljavljal samoupravno gospodarjenje. Do tega razgovora pa seveda ni prišlo kar čez noč in odločitev kolektiva se je dolga časa oblikovala v zavestno- hotenje, ki pa je danes tolikanj trdno, da mu bodo morali prisluhniti vsi, tudi tisti, ki so do zdaj pozabljali na življenje in delo podjetja v zapuščeni mestni četrti. Tudi- tam so — naši delavci ! Kmetijska zadruga v Buja-novcu je prevzela v začetku letošnjega leta od kmetijske zadruge v Kleniku kmetijsko tehničarko hjuhvnko Kviatno-Vič in jo z odločbo 281, datirano s 15. februarjem, postavila na delovno mesto eviden-tičarke tretje kategorije z mesečno plačo 12.000 din. Dva meseca kasneje je sprejela ža- ljiv kakor prvi, se je zgodil pred dobrim mesecem, tudi v Bujanovcu. Dobrinka Jovičič, administratorka zadružne poslovne zveze za poljedelstvo, mehanizacijo in preskrbo kmetijstva, je dobila odpoved. To bi morda ne bil zadosten razlog za pisanje o njej, če bi ji delovno razmerje odpovedala gospodarska organizacija, samo v njem — ponazarja tudi »primer« Šabana Ejupa Demi-roviča, delavca iste zadružne zveze, ki mu je »Poljooprema« z odločbo 343, datirano z 31. avgustom letos, odpovedala službo, potem pa mu je dala še drugo odločbo (št. 499 z dne 29. sept. t. L),s katero sklepa z njim delovno razmerje, medtem ko na upravi obrata še Ljudje ali lutke druga - pod številko 677 z 21. aprilom — novo odločbo, ki je postavila Ljubinko na delovno mesto kmetijskega tehnika z mesečnimi prejemki 18.000 dinarjev, znižanimi za 25 %, torej s čisto plačo 13.500 din. Menda ni treba posebej poudarjati, da je bila mlada tehničarka vesela, saj je dobila naziv, na katerega se je pripravljala štiri leta, vsekakor pa tudi višji prejemki niso bili nepomembni. Njenega veselja pa je bilo kmalu konec. Pet dni zatem je namreč zadruga izdala tretjo odločbo, ki je Ljubinko Kitanovič ponovno postavila na delovno mesto evidentičarke, vendar to pot z mesečno plačo 11.000 din, - znižano za 10 %! Zakaj je upravni odbor zadruge sprejel v tako kratkem časovnem obdobju tri odločbe, bo ugotovila delovna inšpekcija, h kateri se je Ljubinka Kitanovič nazadnje morala zateči po zaščito. Drug primer, ki je - milo rečeno — prav tako nerazum- pri kateri je bila zaposlena Službo pa ji je odpovedala »Poljooprema«, t. j. samostojni obrat zadružne zveze, s katerim sploh ni bila v delovnem razmerju. Na intervencijo inšpekcije za delo so odpoved razveljavili, težav pa s tem ni bilo konec. Nekaj dni po intervenciji inšpekcije za delo (29. septembra) je dobila Dobrinka Jovičič od »Poljoopreme« dva spisa'. z enim so jo sprejeli v službo s 1. aprilom letos, z drugim pa so ji službo odpovedali! Nekomu je torej očitno šlo za to, da bi Dobrinka Jovičič zapustila zadružno poslovno zvezo, pa čeprav na podlagi sumljivega »prevzema« pet mesecev nazaj. Pri tem pa se niso menili niti za dejstvo, da »Poljoopreme« 1. aprila sploh še ni bilo, ker so jo ustanovili šele 1. julija letos. Da v tem obratu nekaj škriplje — vprašanje je, ali vedno menijo, da odločba o odpovedi velja!? Vsi ti trije »primeri«, ki nam o njih piše Milorad Ko-stič, bi bili morda celo smešni, če bi njihova vsebina ne pripovedovala o rečeh, ki so v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ljudje v bujanovski kmetijski zadrugi in na kmetijski poslovni zvezi, ki bi morali sprejemati odločbe o sklepanju in prekinitvi delovnih razmerij, očitno ne poznajo ustreznih predpisov ali pa si jih narobe razlagajo. Naj je tako ali drugače, posledice so lahko hude- Spori zaradi teh »primerov« so se verjetno že poravnali, kolikor se niso, pa bodo urejeni v skladu z zakonskimi določili. Še nadalje pa ostane vprašanje, kako dolgo bodo posamezniki videli v spisih, ki jih podpisujejo, le papir, ne pa tudi ljudi, ki nosijo na njih napisana imena. M. P. Z OBISKA V MAKEDONIJI Državljan, ki odloča llllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllimi !ll!!l!l!l!ljj| I I JAKOV STANKOVIČ, TAJNIK OKRAJNEGA LJUD- | | SKEGA ODBORA V KUMANOVEM, MI OB SLOVESU g | REČE: »TAKO JE Z NAŠIMI REFERENDUMI, V SLOVENIJI i | PA, VERJAMEM, STE BOLJ NAPREDOVALI. NE UBA- | 1 DATE SE S TOLIKŠNO ZAOSTALOSTJO IN V VAŠIH | J RAZMERAH PRAV GOTOVO HITREJE RASTEJO NOVE g | OBLIKE NEPOSREDNEGA ODLOČANJA HRŽAVLJA- 1 1 NOV.« g g JAZ PA MOLČIM. 1 I I U!llll!lllll!!l!l!lllllllllllllll!llllllllllilll!IIIIUIIillllllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!ll>lllllllllllllllllllll!lll!ll »Tovariši,« je rekel stric Kole, delavec v tovarni ClK, si zavihal desni brk in pomembno Pogledal po dvorani. »Tovariši, jaz sem ,za‘.« Pljunil je v dlan, si pogladil kuštrave lase, se od-kašljal in sedel. Vstala je Stojanka. »Striko, ti bodi ,za‘, tvoja stvar; jaz pa pravim: naj da tisti, ki hoče.« V dvorani je zavrelo. »Kaj, ženska glava, vsi ali pa nobeden.« »Naj da občina,« je trmoglavila Stoja. Stric Kole se je prerinil k mizi. »Praviš, naj da, kdor hoče. Kaj bi se izcimilo iz tega, a? Jaz bi dal, ti ne, pila pa bi vodo oba, a? In prala in se umivala, a? Cez 50 let pijem vodo iz svojega vodnjaka in vsi veste, kako me je tifus stisnil, in tvojega očeta je tudi, si mar Pozabila, in mojega Kosto, tako ga je napadel, da smo ga pokopali, pa sem ga hotel dati v šole, da bi na stara leta... Ti pa: ,Naj da, kdor hoče1.« Obrnil se je k mizi in kot bi prisegal, dejal: »Tovariš predsednik, jaz sem ,za‘. Dam svoje roke in od svoje plače.« * Jakov Stankovič, tajnik okrajnega ljudskega odbora v Kuma-novem, pripoveduje: Tako smo leta 1956 razpravljali na sestankih Socialistične zveze in zborih volivcev. Takrat smo v Lipkovem, nedaleč od Kumanovega, zgradili jez. umetno jezero se je napolnilo, vode je bilo dovolj — namakanje Lipkovskega polja in tudi za Kumanovo. In Knmanovčani so zahtevali vodovod. Občina in okraj pa nista imela dovolj denarja. Naš okraj je namreč gospodarsko slabo razvit. Vse začenjamo na novo, denarja ni nikoli dovolj in razen Kumanovega so vse druge občine odvisne samo od dotacij. Na občini so strokovnjaki zračunali, da bi za vodovod potrebovali 188 milijonov. Napravili so načrt gradnje, stopili pred volivce in jim povedali: »Občina bo lahko v dveh letih zbrala za vodovod 36 milijonov. Rabimo še 152 milijonov. Imamo dve možnosti: da čakamo in pijemo slabo vodo, ali pa... Če bi vsak dal 2 % od svojih dohodkov in če bi vsak delal 5 dni v letu, pa če bi tako vsi odrasli Kumanov-čani prispevali svoj delež dve leti, bi dobili vodovod.« Ljudje so razmišljali. Nekateri so se ogrevali za ta predlog. Drugi so mu nasprotovali. Saj 2 % od osebnih dohodkov ni majhna stvar. Nihče pa ni vedel, koliko ljudi se zavzema zanj in koliko mu nasprotuje. Takrat je predsednik okrajnega ljudskega odbora Salvir Rutinski predlagal: »Naj ljudje glasujejo. Tajno. Vsak naj se na referendumu svobodno odloči ,za‘ ali ,proti' samoprispevku in če bo večina ,za' (vsaj štiri petine volivcev) bo skupna odločitev postala tudi sklep slehernega posameznika in zakon občine.« Njegov predlog je ljudski odbor sprejel in 5. avgusta 1956 je bilo glasovanje: 7750 ljudi je glasovalo za uvedbo samoprispevka, 812 pa jih je bilo proti. To je bil naš prvi referendum in 2 leti kasneje smo pili vodo iz novega vodovoda. Čepel je na pragu vegave koče in si zvijal cigareto. »Se greješ, tatko?« »Grejem.« Po cesti so se sprehajali mladi Kumanovčani in fantje so pogledovali za dekleti. »Pa ti, nisi tukajšnji? Ljubljančan? Kaj pa te je prineslo k nam. Na, zavij...« PcAudil mi je mošnjo s to- bakom in ko sem mu pojasnjeval, kaj iščem v Kumanovem, je nekaj brundal v brado in očitno je bilo, da mu ne gre v glavo, kako to, da se Ljubljančan napoti na takšno dolgo pot samo zaradi nekakšnih referendumov. »Eh, kaj, v mojih letih ni bilo tega. Življenje se ni premaknilo, zdaj pa dirja ko na konju, vsi nekam hite in nimajo časa, da bi se ozrli nazaj, kar naprej nekaj zidajo in radi bi, da bi bilo vse novo in da starega ne bi ostalo ničesar, niti toliko, kot je črnega za hrbtom. Včasih pa je bil dan enak dnevu in vedno si imel nekoga, ki te je pestil: bil je Turek, potlej srbski gospod in še potlej Bolgar. Dela ni bilo, pa si moral v svet, v pečalbo, v globoko Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, vrag jih vzel, kje vse nisem bil. Danes pa rastejo tovarne in hiše ko tobak. Še lani so bile tamle, vidiš, take koče kot je moja, iz nežgane opeke, danes pa so palače — stanovanja, uradi — in še zidajo nove in rekli so mi, da bodo tudi mojo bajto podrli in tod zidali nove hiše. Sin me vabi, naj se preselim k njemu, dela v tovarni brezšivnih cevi in dali so mu novo stanovanje, nebesa, da vidiš kakšno je, pa sem rekel, da bom ostal v svoji hiši, dokler se bo dalo, je pač tako. navadil sem se, tam, pri od kod tolikšno zanimanje in toliko predlogov. Zato smo takrat sklenili, da bomo skušali urejati sleherno pomembno zadevo z referendumom, mom. Sprva ni šlo vse gladko. Nismo imeli izkušenj, nismo bili navajeni na tak način odločanja, marsikdo je sodil, da je referendum nepotrebno breme in da je vendar laže in hitreje, če kar občina odloči, kaj je treba delati in kako. Nekateri uradniki v republiških ustanovah so menili, da se poslužujemo nezakonitih oblik, in da ustvarjamo anarhijo v sistemu finansiranja komun. »Počakajte.« so nam govorili, »da bo sprejet zakon o referendumu, kaj trmoglavite po svoje.« Odstraniti smo morali precej ovir. dokler ni referendum dobil domovinske pravice in dokler se nismo naučili. kako prijeti zadevo s prave strani, da bodo njegovi rezultati res sad zavestne odločitve državljanov in njihove pripravljenosti. da sodelujejo pri ure-janiu komunalnih razmer. Medtem je naše gospodarstvo hitro napredovalo, zvradili smo tri nove tovarno ^ Kumanovem. dve na še gradimo, v mestu živi sedal že 30.900 ljudi (takoj PO vnipi jih 1» bilo 18 tisoči. na tudi kmetijstvo nanre-ri-T ie. V»<-, ta napredek odpira nove n-oto-mo in povečui» stare, ki jih še nismo rešUi. zahteve so vedno večje in koliko« ve*-je so, toliko bolj nuino j» da ljudje kar se da demokratično in samostojno urejajo svoje zahteve. Rerefendum je postal živi teniska nuja napredka. Zadnje dni decembra 1958 so tudi občine Kratovo. Klečevac, Rankovce in Kriva Palanka razpisale referendume o gradnji proge Veljakovce—Kriva Palanka. Mahnil je s krampom in pot mu je lil po obrazu. »Oj, Krstan, boš sam ve: hrib razril. Pusti ga še zame •s-e : »Veš, moj sin dela v tovarni brezšivnih cevi...« sinu, sam ne veš, kako bi se obrnil, pa radio in vse ostalo, Kristus, kdo bi si mislil...« Zasanjano je zrl predse, dekleta, ki so hodila mimo, so se hihitala, od nekod je priskakljalo nasmejano punče, starec pa je nadaljeval: »Ce bi mi nekoč dejal, da bo danes tako kot je, bi ti pljunil v brke in ti dejal, da si lažnivec, največji lažnivec, kar jih je kdaj hodilo po zemlji.« Iztegnil je koščeno roko in mi pomolil mošnjo s tobakom. »Na, zavij.« Savo Nakovski, okrajni pravobranilec, ki se neposredno ukvarja z referendumi, mi razlaga: Prvi referendum nam je odprl oči. Izkazalo se je, da ljudje, ki se z referendumom odločijo za neko zadevo, svojo besedo držijo in ne potrebujejo nikogar, ki bi jih priganjal. Prej, ko smo razpisovali samoprispevek z odloki občinskih ljudskih odborov, ki so največkrat zrasli na zeljnikih nekaj uradnikov, se je dogajalo, da smo morali večkrat uporabljati administrativne kazni, ko pa smo gradili vodovod, ni sodišče nikogar kaznovalo. Ni bilo treba. Ljudje so radi prihajali na delo, zlasti delavci, malo jih je bilo, ki so godrnjali, ko so jim prvega odtegnili od plače 2 %. Vodovod je postal »naš vodovod«, ljudje so se zanimali, koliko so že storili in koliko še morajo storiti ter kako gospodarilo z denarjem, ki so gg zbrali. Zbori volivcev, na katerih je odbor za gradnjo vodovoda poročal, kako napreduje delo, so bili tako živahni, da so se mnogi čudili. malo,« ga je zbodel možakar v ovčjem kožuhu, ki se je mastil s kruhom in slanino. »Prigrizni, vihra vihrasta. Kri mu vre, žrebcu, pa skače; uzde potrebuje.« Krstan ga je čukasto pogledal in ni zinil nobene. »Tod bo torej tekla proga.« »Proga!« In resnobno so pripominjali: »Ne veš, kako jo potrebujemo. Ko kruh. Zemlja ti daje precej, rad bi prodal, pa kaj, ko si ločen od sveta kot palec od drugih prstov, nimaš poštene ceste do Kumanovega, ne proge. V torek opoldne naprežeš in v sredo zjutraj prideš v Kumanovo, poprodaš kar imaš in (prodal bi še več), pa si v četrtek zjutraj doma. Skoro dva dni se cijazita ti in konj, doma pa delo stoji.« »Zboliš in če je še čas, te nalože na voz in te zapeljejo v mesto, če pa ni, umreš. Koliko otročnic je umrlo. Rodi zdravega otročka, da imaš veselje z njim, pa poležuje in umre. Pomagati ji ne znaš, do mesta pa žive ne pripelješ« »V naših krajih je rud, pravijo, na pretek. Predvsem v Pa-lanki. Orješ, seješ in žanješ, pa ne veš, kaj se ti skriva pod nogami. V Rankovcih že kopljejo bentonitsko glino, na Črnem vrhu lomijo najboljše brusilne kamne. Zgradili bodo tovarne. V Palanki jih nekaj že gradijo. Pa kaj ti pomaga tovarna, če ni ceste ali proge.« »Rekli smo: gremo v občino poprosimo jih — ker vemo, da ni dovolj denarja — naj še pri - nas razpišejo referendum. Ce so r zgradili progo do Beljakovce, zakaj je ne bi še do Ketenovega in naprej do Rankovca in Krive Palanke. Beljakovčani se za 100 dinarjev peljejo v Kumanovo, gredo zjutraj in se vrnejo zvečer, fantje hodijo tja na delo, mi pa...« Prisedel je tudi Krstan, potegnil iz malhe malico in dejal: »Najprej smo se pomenili, kako in kaj bi delali in koliko časa in se odločili za 25 delovnih dni in še za 12 dni s konjem in vozom, se pravi, tako smo se odločili mi iz kratovske občine, ki imamo progo že skoraj pred nosom. V Klečovcih so se odločili za 20 delovnih dni, v Rankovcih za 15, v Krivi Palanki pa za 10. So tudi najbolj oddaljeni.« »Pravijo, da so na železnici najprej negodovali, češ da smo se zaleteli in naj počakamo, da pride naša proga na vrsto, ko pa smo začeli, niso mogli kaj, da nam ne bi priskočili na pomoč. Okraj je dal 10 milijonov. In sedaj delamo. Lani smo zgradili 3 kilometre proge in naše delo je bilo vredno skoraj 100 milijonov dinarjev, letos pa je bomo, kot kaže, še več. Potem se bom tudi jaz, ni vrag, vozil v tovarno. Spet so vihteli krampe in nalagali zemljo na vagončke in se zaskrbljeno ozirali v sivkasto meglo. »Deževalo bo.« * Bedžet Rahmani, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Lipkovem. pove: Slišali smo, kake drugje v našem okraju razpisujejo referendume in s kakšno prizadevnostjo potlej delajo, pa smo si mislili: tudi nas še čaka veliko dela. Jez že imamo in umetno jezero tudi in namakamo že 2520 hektarov zemlje, šole smo sezidali, elektriko napeljali, vse to je res, imamo pa v naši občini (pri. nas žive pretežno šiptar-ji) tisoče hektarov hribovite zemlje, ki jo stoletja odnaša voda v dolino. Januarja letos smo razpisali referendum in vprašali volivce: »Ste pripravljeni, da v naslednjih štirih letih vsak za delo snosoben človek dela 12 delovnih dni, da bi rešili 2100 ha zemlje, jo pogozdili in na njej zasadili sadovnjake?« Iz izkušeni sosednjih občin smo se naučili, da so naivaž-nejše priprave na referendum. Ne gre zgolj za administrativne In tehnične, pač pa za politične. Vedeli smo, da moralo vodstva nolifčnih organizacij najprej dodobra poznati razpoloženje ljudi in realne možnosti za začetek dela. o katerem naj bi razpisale referendum, potlej pa z jasnimi stališči in načrti stopiti pred ljudski odbor in volivce ter se zavzeti za takšno rešitev, ki bo sprejemljiva za večino državljanov. Od razpisa referenduma do glasovanja je minilo nekaj tednov In ljudje so imeli dovolj časa, da so problem. o katerem so glasovali, pretehtali z vseh strani. Zato se je v Linkovem. Ozirarih, Go-šincih in Vištlci, torej v krajih, kjer erozija povzroča največ zla, nad 90 % volivcev izreklo »za«. Cez štiri leta bo teh 2100 hektarov sodobno urejeno posestvo in sadje bomo prodajali po vsej deželi. Fantek je z okorno motiko kopal jamo. Visoko v hribu je nekaj ljudi delalo terase, na katerih bodo zasadili drevje. »Kaj pa koplješ?« Nezaupno me je pogledal in ni odgovoril. Morebiti niti sam ni vedel, mogoče je kopal pač zato, ker njegov oče koplje v hribu, ali pa me ni razumel. »Če bi znal, bi te vprašal šiptarsko, vidiš, pa ne znam, še dober dan ti ne morem voščiti.« Ljudje so hiteli po cesti. Nekateri peš, drugi na oslih in konjih. Zenica je drobila ob oslu, na katerem je možato sedel dedek, očividno mož, in si z ruto zakrival usta. Po klancu so se pripeljali fantje na kolesih in sivček se je nejevoljno' umaknil temu čudnemu in do nedavna neznanemu vozilu. Tedaj sem' 'jih zagledal. Spredaj je hodil oče in držal za uzdo mršavo kljuse, za vozom je hlačala mati in za široke pisane hlače sta se ji držala otročička. Na vozu pa so peljali novo železno posteljo. »Ste jo kupili?« Vsi jih kupujejo. Ce jo ima sosed, jo hočem še jaz, in če jo imam jaz, jo hoče še sosed. Pa sva doslej oba spala na tleh. Tako je tudi z radijskimi aparati, bicikli in s štedilniki. Stari pravijo: »Alah, saj so ponoreli, kupujejo te reči in stare navade izginjajo.« Pa naj se upro hudourniku, ki dere v dolino.« »Denarja sicer ni preveč, ga je pa več kot nekoč. Z zadrugo smo se pobratili in skupno obdelujemo njive, temu pravijo kooperacija, njive namakamo, pridelek je večji, tobak dobro raste, tudi kumar je precej in žita, nič se ne pritožujem, kar gre, tudi za naš Šiptarje sije sonce. In kaj še bo. Vsi hite v šole. Se starejši. Kmalu bodo začeli graditi drugi jez in za njim bo toliko vode, da bomo namakali 12.000 hektarov zemlje, postavili bodo tri hidrocentrale, hribi bodo rodili sadje in takrat, glej, takrat nas obiščite.« Stopal je v hrib in za vozom je šla mati s pogledom uprtim v novo posteljo in otročička sta drobila ob njej, visoko v golem in razjedenem hribu pa so sključeni ljudje rili v laporjev© zemljo, da bi posadili drevje ter ukrotili vode, ki jim odnašajo prst % Jakov Stankovič, tajnih okrajnega ljudskega odbora v Kumanovem, mi ob slovesu reče: Referendum si je pri nas utrl pot, vendar je to, kar smo doslej storili, šele začetek. Tako je pač z nami, da nas najbolj težijo vaške in komunalne skrbi in ker za zboljšave in nove gradnje nimamo dovolj denarja, si moramo pomagati s samoprispevkom. Torej začetek, ki je tak, kakršne so naše razmere, ki pa kljub temu veliko obeta. V prihodnje nameravamo razpisati nove in nove referendume. Denimo, kako naj komuna razdeli svoja sredstva in kaj naj najprej gradi, pa tudi v podjetjih, ha primer, ali naj se združijo ali ne (tak referendum smo že imeli, ko smo združevali štiri podjetja v prehrambeni kombinat in lahko trdim, da je prav zaradi referenduma združeno podjetje zaživelo brez običajnih težav), ko sprejemajo plan, zaključni račun, delijo dohodek in podobno. Takšnih referendumov bo vedno več in prav nič ne bomo čakali, da bo skupščina sprejela zakon o referendumih. Vse naše izkušnje pričajo, da je referendum oblika demokratičnega odločanja, ki vskla-ja osebne interese s skupnimi interesi in omogoča, da državni aparat vedno bolj postaja strokovno orodje volivcev in samoupravnih organov, ki zbira gradivo, se ukvarja s tehničnimi in administrativnimi posli ter skrbi, da bodo odločitve državljanov uresničene. Tako je pri nas, v Sloveniji pa, verjamem, ste gotovo bolj napredovali. Nimate tako velikih težav, kot jih imamo mi z našo zaostalostjo in v vaših razmerah laže in hitreje rastejo nove oblike neposrednega odločanja državljanov, med njimi tudi različne oblike referenduma. Ne vprašuje, trdi in prepričan je, da je res tako. Jaz pa molčim. JANEZ VOLJČ »Se lani so bile tamle take koče kot je moja, danes pa so palače...« 10 LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN 15 LET OBSTOJA »ELANA« Odprli obrat družbene prehrane Preteklo nedeljo so v Tovarni lavskega upravljanja kakor tudi Športnega orodja »Elan« v Be- oblastnih organov, so se stvari gunjah na Gorenjskem proslavili izboljšale in vse kaže, da bodo 10. obletnico delavskega samo- planske zadolžitve v letošnjem upravljanja in 15-letnico obstoja letu uresničili, čeprav imajo s podjetja ter odprli obrat družbe- plasiranjem svojih izdelkov na ne prehrane. domačem in zunanjem trgu še O pomenu delavskega uprav- vedno velike težave. Ijanja in razvoju podjetja od Na tej slovesnosti — lO.-letni-ustanovitve do danes je govoril ce delavskega samoupravljanja predsednik delavskega sveta Ja- in 15. obletnice obstoja — so od-nez Janc. Omenil je uspešen raz- prli obrat družbene prehrane, ki voj podjetja v tem času in te- ima 60 sedežev. Prostori tega žave, s katerimi so se srečavali, obrata so lepo urejeni in sodob-To podjetje se je razvilo iz ma- no opremjeni. Za topli obrok bole rokodelske delavnice v po- do delavci dali 50 din dnevno, membno podjetje. Leta 1945 je v ostalo pa bo prispevalo podjetje podjetju delalo samo 44 delav- z dotacijami. Tako se je tudi cev in so ustvarili letno okoli 240 Elan priključil vrsti drugih pod-tisoč dinarjev bruto produkta, jetij, ki so uvedli topli obrok Leti 1956 in 1957 pa pomenita med delovnim časom, obdobje hitrega razvoja, saj je ob koncu slavnosti so denarno tedaj podjetje zaposlovalo 514 nagradili zaslužne delavce, tiste, delavcev z bruto produktom pre- ki več kot 10 iet delajo v pod- IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KAMNIKU Tudi v nekaterih kamniških podjetjih so opazili, da produktivnost dela narašča hitreje kot realni dohodki zaposlenih. To je predvsem posledica mišljenja nekaterih, da mora ostati odnos med skladi podjetja in osebnimi dohodki enak, ne glede na doseženo proizvodnjo oziroma povečano produktivnost dela. Na nedavnem posvetovanju, ki ga je pripravil Občinski sindikalni svet v Kamniku, so se predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic kamniških podjetij domenili, naj bi v bodoče dohodke delavcev prilagodili pa je, da se člani sindikata niso ustavljali samo pri ozki obravnavi problemov podjetij, temveč je bila večina vprašanj povezanih s problematiko komune. Tako so sKoro v vseh podjetjih razpravljali o komunalnih problemih občine. Dalje, predvsem še v manjših podjetjih, kot »Svilanit«, »Svit«, »Modelit« itd. o tem, kako bi organizirali obrat družbene prehrane za manjša podjetja v okviru komune in podobno. Ugotovitev, da so storilnost v gospodarstvu komune v prvem polletju letos povečali za 6,3 % v primerjavi z letošnjim planom, je v teh ko 480,000.000 dinarjev. Leta 1958 in 1959 so bili, zaradi močne konkurence predvsem na zunanjem tržišču, kamor podjetje izvaža večji del svojih izdelkov, in zaradi drugih težav, tik pred likvidacijo. S prizadevanjem delovnega kolektiva in organov de- W Se z adnj i posvet Smo nakupili vsega dovolj za kosilo? Tako se vsak dan vprašujejo dijaki ljubljanskega učiteljišča. Sklenili so, da bodo sami opravljali vsa dela razen kuhanja in tako pocenili hrano. Sedaj plačujejo za okusno kosilo tako le 55 dinarjev. Na sliki: dijaki učiteljišča na ljubljanskem trgu nakupujejo zelenjavo. Pred slavnostnimi dnevi v Kidričevem Kot v mnogih drugih delovnih kolektivih se tudi delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega že dalj časa pri- vil° delavcev namreč le za 5 °/o, pravlja na proslavo 10. obletnice celotni dohodek na zaposlenega jetju in tudi upokojence. N. B. »Jelovica«: vse z lastnimi sredstvi Kolektiv lesnega podjetja »Jelovica« v Škofji Loki je pred dnevi proslavljal 10-letnico delavskega upravljanja. Podjetje, kjer je zaposlenih sedaj 470 delavcev, je v zadnjih petih letih podvojilo proizvodnjo pri nebistvenem povečanju števila zaposlenih. Odleta 1956 do sedaj so povečali šte- delavskega samoupravljanja. Proslavljanje bodo združili še z drugo pomembno obletnico tega mladega kolektiva — 6-letnico dela tovarne. Dne 21. novembra 1960 bo minilo namreč 6 let, odkar so pa od 1,450.000 na 2,243.000 dinarjev. Zaradi boljšega poslovanja so povečali narodni dohodek zaposlenega od 576 na 1,061.000 dinarjev. Organi upravljanja pa niso NA DNEVNEM REDU V GORENJSKI PREDILNICI Rekostrukcija in stanovanja Kolektiv Gorenjske predilnice Odločili so se tudi za obsežno v Škofji Loki je na zadnjem rekonstrukcijo bombažne predil- skupnem sestanku, ki ga je orga- niče vigonke in sukalnice, ki bo ljali Q proi2Vodnji in pa S€_ mzirala sindikalna podružnica, predvidoma gotova v drugi polo- veda istoča^no ^ ^ sa. Vse v takratnem Stmišču na Drav- mislili le na povečanje produk-skem polju prvič zabrneli stroji. Nekaj sto do tedaj kmetijskih delavcev je dobilo delo ob novih modernih, do tedaj nepoznanih strojih ter pod skrbnim strokovnim nadzorstvom pričelo delati — vlivati in graditi. Organi delavskega samoupravljanja so v, tem času največ raz- razpravlja! o gospodarskih uspe- vici prihodnjega leta. Kljub tej strokovno Izobrazbo Taposlenlh. hih, dosežemn v devetih mesecih rekonstrukciji pa sedaj proizvodr- Na omenjeno slavn££ se k(v lektiv že nekaj časa pripravlja. Razpravljali so tudi o delov- imenovali so poseben priprav-.... D_„,, . t nih pogojih v delavnicah, pred- ijalni odbor, delavski svet pod- 294 milijonov. . rav tako so lagali Spremembo delovnega časa jetja pa je sklenil, da bodo izdali ter razpravljali o stanovanjskem tudi inbileinr, šWiiko tivnosti, temveč so skrbeli tudi za boljše delovne pogoje zaposlenih. Tako so uredili delavnice, garderobe, odsesalne in toplotne napeljave, odprli so delavsko menzo ter skupno z Gorenjsko predilnico ustanovili obratno ambulanto in dom oddiha. Zgradili so tudi 17 novih stanovanj ter preuredili obrat vezanega leto so naredili z lastnimi sredstvi. M. O. PROIZVODNOST zahteva drugačno delitev povečanju produktivnosti. Ugotovili so namreč, da kljub predvidenim povečanim izplačilom dohodkov v večini kamniških podjetij skladi ne bodo manjši kot so predvideni. Tudi o izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po učinku v zadnjem času precej razpravljajo. Tako nameravajo uvesti plačevanje po tarifah del v tovarni kovanega orodja, uvedbo cenika dela pa proučujejo tudi v »Stolu«. Pred kratkim je izpopolnjen pravilnik o nagrajevanju sprejel tudi delavski svet podjetja »Graditelj«. V podjetju »Svilanit« in »Kamnik« so začeli obračunavati proizvodnjo po ekonomskih enotah. V »Mode-litu« pa bodo ekonomske enote uvedli s 1. januarjem. Tudi v tovarni kovanega orodja bodo v novem pravilniku o nagrajevanju razen cenika del novost tudi normativi po katerih bodo delavci nagrajeni za prihranek na materialu. Po razgovoru s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta* Kamnik tovarišem Janezom Remsom kaže, da so kamniške sindikalne podružnice v zadnjem času temeljito razpravljale o polletnih obračunih proizvodnje. Zanimivo razpravah po kolektivih našla velik odmev. (Podrobno bomo o povečanju produktivnosti, proizvodnje, zaslužkov in drugih gospodarskih pokazateljih v posameznih kamniških podjetjih še poročali.) Pri polletnem obračunu gospodarjenja so člani kamniških delovnih kolektivov namenili precej razprave tudi izobraževanju strokovnih kadrov v okviru petletnega perspektivnega plana razvoja komune. Tako so dali vrsto predlogov kako najti ustreznejše oblike strokovnega izobraževanja. Skoro v vseh kolektivih so ugotovili, da morajo takoj začeti s sistematičnim izobraževanjem in ponekod zavreči mišljenje, da je izobraževanje v kolektivu postranska stvar, če hočejo v prihodnjih letih imeti res strokovno dobre delavce. Napredek v tem smislu so dosegli že v »Stolu« in »Titanu«. V prvem namreč že leto dni izobražujejo po programu, v drugem pa so se resno lotili organizacije izobraževalnega centra. Tudi sindikalne podružnice v ostalih podjetjih so dale pobude za uvedbo stalnega sistema izobraževanja v podjetjih. F. SVETELJ letos. Iz poročila je razvidno, da nja ne zaostaja, so dobro gospodarili, saj so presegli lanskoletno realizacijo kar za 294 milijonov. Prav tako so povečali dohodek za 70 milijo- ter razpravljali o stanovanjskem tudi iubileino številko tovarni- nov, čeprav so število zaposlenih vprašanPju> ^ ga zaradi rJekon_ ^“a bmena K^nijT^r bou na ora aeiav- strukcije ne morejo zadovoljivo bodo prikazali delo in življenje urediti. Odločili so se,_ da bodo ter težave in uspehe kolektiva. ——— o stanovanjskem vprašanju raz- Člani delavskega sveta se bodo pravljali ponovno prihodnji te- sestali na slavnostni seji, nato pa den, da bi le našli kakršnokoli ' rešitev iz sedanjega precej kritičnega položaja. O. M. zmanjšali od cev. V litijski občini še niso zadovoljni s HTZ Za teden varnosti sta občinska komisija za liigjensko-telinično zaščito in Svet za delo občinskega ljudskega odbora v Litiji izdelata obširen program prireditev, razstav, predavanj in poučnih filmov. 2e pred tednom varnosti so imeli v Litiji občinsko konferenco o higiensko-tehnični zaščiti, ki naj bi se je udeležili predstavniki samoupravnih organov in uprav podjetij litijske občine. Zal pa ude ežba ni bila najboljša. Na konferenci so menili, da bo treba kljub temu, da je na območju litijske občine vedno manj nesreč in bolezenskih izostankov. posvetiti večjo pozornost higiensko- . . v,., tehnični zaščiti pri delu in da bodo zala nekdanjemu institutu S bo zborovanje vsega kolektiva. Tudi za kulturni in športni pro- slavil gram bodo poskrbeli. France Meško KOLEKTIV »ODEJE« PROSLAVIL DESETLETNICO SAMOUPRAVLJANJA VSAKDO POLDRUGI MILIJON ■ kolekti7 Tovarne pre- poročila predsednika delavskega slili tudi nekaj novih delavcev, “i.0 t iin ^aPetnlst-va »Odeja« sveta tovariša Omejca je razvid- predvsem žensk. Škofja Loka je pred dnevi pro- no, da je podjetje v tem obdobju Ob koncu proslave je predsed-desetletmco delavskega izredno napredovalo. Leta 1950 je nik delavskega sveta podelil 19 upravljanja. Proslavljali sov prenovljenih prostorih podjetja. Iz V Industriji za elektrozveze ekonomske enote Industrija za elektrozveze v Ljubljani se je v teh letih razvijala izredno naglo. Tak razvoj pa je imel tudi svoje posledice. Organizacija podjetja, ki je ustre- 500 morali pri tem sodelovati vsi, tako uprave podjetij, samoupravni organi, sindikalne podružnice, kakor tudi sami člani kolektivov, ker bo le tako moč število izostankov še zmanjšati. (k) tudi stimulativno nagrajevanje znotraj ekonomskih enot, pa lahko nedvomno računamo, da se Domače umetno zobovje iz Volčje Drage V podjetju za Izdelovanje zaposlenimi. Seveda to še vedno predmetov iz plastičnih snovi ni končna številka, ker se odpi- »Poligalant« v Volčji dragi so po rajo možnosti plasiranja novih daljšem preizkušanju usvojili iz' zaposlenimi, nikakor ne gre v korak z razvojem podjetja s 1700 bo produktivnost zelo povečala. To se kaže že v tem, da v novo organizacijo gledajo z zaupanjem ne samo vodstvo, temveč tudi najširši krogi delavcev. Ob reorganizaciji podjetja bodo nedvomno težave, med katerimi je tudi vprašanje kadrov. Za novo organizacijo uvajajo tudi nekaj novih služb, katere so sedaj pogrešali. Za te službe pa je 23 zaposlenih ustvarilo le 48 mi- delavkam, ki so v podjetju že lijonov dinarjev bruto dohodka, deset let, ročne ure, s katerimi jih leta 1955 se je število zaposlenih je za njihovo prizadevnost na-povečalo na 36 in bruto dohodek na 104 milijone dinarjev, letos pa je zaposlenih 77 delavcev, predvidevajo pa, da bodo ustvarili 350 milijonov dinarjev. Po devetmesečnih uspehih sodeč bodo tudi to številko do konca leta presegli. gradil delovni kolektiv. Spomenik padlim talcem v Gobavcih pri Podbrezjali • j ii • * * , delovanip nmptnih 7nh j- liiact;." potrebno mnogo strokovno iz- nu so kupili tudi weekend hi izdelkov m s tem v zvT zaposlo- JJ0™* obraženih ^ Zmožnostih, ki šico, tako omogočili prijeten * OTROŠKE CREPPENTLON NOGAVICE nih mas. Po mnenju strokovnja- T 'J10”10’ “ ^o omogocm prijeten po- kov beosrraiske stomatološke Lh- ’ bo P°trebno izkoristiti vse letni oddih delavcem, letos pa so nlke r tf zobS enlkovrMni s? v uvedb tudi topli obrok. Zato so si v začetku letošnje- uvoženim. Prihodnje leto bo to vanja novih delavcev in širjenje perspektivnega programa. N O G A V I C t ga leta organi delavskega samo- podjetje izdelalo milijon in upravljanja, množične organiza- 200.000 umetnih zob; to je toliko, cije in uprava podjetja naložib, kolikor sedaj uvozimo umetnega da morajo do konca leta 1960 z°Tiovja. S tem bo torej podjetje organizirati podjetje po ekonom- zadostilo potrebam pri nas. skih enotah. *V, .k„ra;tkei". bo , »ZHgalant« _ . , ... , .x.. .. začel izdelovati iz plastičnih sno- Sedaj so tik pred uresničitvijo vi tudi odtočne cevi ln cevl za zadane naloge. notranje vodovodne instalacije v Že sama organizacija podjetja stanovanjih, rolete za okna ter po ekonomskih enotah pomeni vrsto drugih delov za kemično napredek, ko pa bo uveljavljeno in elektro industrijo. L. K. nekaterih oddelkih precejšnje, kar pa bo hkrati dobro vphvalo na smotrno gospodarjenje ekonomskih enot. L. N. Pred kratkim so v Gobov- t-. __, . ... . cih pri Podbrezjah svečano od- skrbel razen'tegaTudi za detovne krili spomenik petim talcem, ki pogoje delavcev. V tem času so so Nemci ustrelili 3. julija z lastnimi sredstvi in manjšimi 1942. leta. To so bili: Alojz PaV-krediti uredili delovne prostore, lin, Vinko Golmajer, Jože Bodlaj, položib parket, napeljali central- Jože Kobal in Peter Dolenc. Sve-no kurjavo in nabavili ustrezne čanosti se je udeležilo več kot stroje za proizvodnjo. V Strunja- 300 ljudi iz Podbrezij in Podnarta. Uvodni govor je imel predsednik OOZB Kranj Ivan Brton-celj. Razen recitatorjev in domačega pevskega zbora je na slovesnost/! sodelovala tuda godba na pihala iz Kranja. C. R. Toda pri tem nočejo ostati. V prihodnjih petih letih nameravajo povečati bruto dohodek na 500 milijonov. Seveda bodo zapo- MLADE VZGAJAJO ZA UPRAVLJAVCE Delavska univerza v Sloven- med podjetji in občino oziroma skih Konjicah bo v letošnjih zim- delavskimi sveti skih mesecih posvetila posebno vajalcev. pozornost vzgajanju delavcev, ki v teh oodietiih bo delavska KLL^riS13^ -^za še posebej pripravila večjih gospodarskih organizaci- semmarJe za mlade proizvajalce, jah seminarje za člane delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalne odbornike. Na seminarju se bodo seznanili s konkretnimi gospodarskimi nalogami, predvsem še z vlogo podjetja v komunalnem sistemu ter odnosih ki še niso člani organov upravljanja, vendar pričakujejo, da bodo v prihodnjih letih začeli v teh organih aktivno delati. Glavni namen tega je, da bi mladim delavcem že sedaj posredovali osnovno znanje o gospodarskih in političnih problemih, kar bi in zbori proiz- jim kasneje olajšalo delo v organih upravljanja. Krajše seminarje bodo pripravili tudi za člane delavskih svetov in upravnih odborov v gostinskih, obrtnih in trgovskih podjetjih. Razen v Slovenjskih Konjicah bodo taki seminarji še v Zrečah, Vitanju in Ločah. Predavali bodo izkušeni gospodarski in politični delavci. L. V. PO STOPINJAH DELAV S KE E NOTNO S TI Dobil je stanovanje V 38. enotnosti-« smo pisali pod naslovom »-Borca z družino postavili na cesto« o prisilni izselitvi delavca Tovarne verig iz Lesc Rajka Demšarja. Vsi člani sindikalne podružnice »Verige« so tak nehuman korak Okrajnega sodišča v Radovljici proti njihovemu članu kolektiva ostro ohso- ne bi mogel čakati do prihodnjega leta. Zato so nenehno iskali novih rešitev. Pri tem so sodelovali prav vsi, tako organi upravljanja in uprava podjetja, pa vse do Občinskega sindikalnega sveta in sveta za socialno skrbstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Radovljici. Odločili so se, da bo treba, če le ne bo šlo drugače, misliti na utesnitev nekaterih družin. Seveda bi bilo to težko uresničljivo. številki »Delavske — enostavno postavili na cesto, z dne 24. septembra Preselil se je v Poljče pri Begunjah in si postavil posteljo na seniku. Tam je spal z ženo in enim otrokom v eni postelji, drugi otrok pa je spal v neki kuhinji. Sindikalna podružnica »Verige« si je nenehno prizadeva- lavec Demšar pa še toliko bolj, la, da bi tovariš Demšar dobil ker je končno po tolikih letih stanovanje. Sprva je slabo ka- bivanja v eni sobi in skoro pol-jali. Tovariš Demšar je priden zalo, kajti stanovanja, ki jih drugem mesecu domovanja na delavec. Tedaj (14. septembra) gradi »Veriga«, bodo gotova še- seniku le dobil stanovanje, ki pa so ga s štiričlansko družino le prihodnje leto. Seveda pa, mu ga je dodelila Tovarna — dvema majhnima otrokoma njihov delavec v takih pogojih verig. Predzadnjo soboto pa so bili vsi zadovoljni, ker njihova prizadevanja niso bila zaman, de- ZADNJA RUNDA j. Demokratski kandidat John ^ennedy je na enem izmed zad-?hh predvolilnih zborov ognjevi- Vpil državljanom: »-Ne gre sa-Z10 za boj med Nixonom in me-®0i! temveč za boj dveh partij, Veh moči, dveh izvorov ener-Sj!« Sicer pa bo v sredo zjutraj *.Vet vedel, ali bo odslej gospo-Bele hiše demokrat Kennedy . i republikanec Nixon. Zdaj bi-zadnjo rundo. Hud je ta boj. "'hče ni pričakoval, da bo tako 6t,akovreden. Med tem, ko so bili Sovori obeh kandidatov o vseh Izboljšavah notranjepolitičnega ^vijenja tako dolgočasni, da so Volivci zehali, pa so govori o pri-JJ^dnji smeri ZDA na zunanje-b°litičnem oceanu burni in žolčni. Znano je, da je ameriški volile len in nezainteresiran, pa ’udi celo nepristopen za nekake sodobne ideje. Vendar pa sta boj obeh kandidatov in njun 20ncept zunanje politike ogrela. Ameriški volivec je ob tem brž Stegnil črto in našel skupni ime-bPvalec za oba: kdo bo bolj ra-2uinel, oziroma, kdo bo bolj kos Predsedniku Hruščevu. To ime Potopa v vsej ameriški predvo-Jtthi kampanji po pravici, kajti f|'kita Hruščev kot »tretji«, je rlovek prav tako v središču ame-pozornosti. Znani ameriški novinar Wal-!6r Lippman, ki je republikanec, ^ pred dnevi tole zapisal: Ken-t!edy je bil v minulih dvobojih ® svetovnih temah, posebno na ‘Reviziji, močnejši od ' svojega ^kmeca, in nadaljuje, da zelo *ameri Nixonu razgovor o Kve-^oju in Macuju, v katerem ni ^edel, kakšno pot bo ubrala podtika njegove administracije, Jhedtem ko je Kennedy »odlično krmaril z dejstvi«. Po Lipmano-^em mnenju se je republikanski kandidat »večkrat pokazal kot Psodločen človek, ki mu manjka-*a notranji ogenj in samozavest, Cementa, potrebna za predsednika«. Ko je Nixon izjavil, da »ZDA ni šlo še nikoli tako dobro, kot P°d republikanci«, je Kennedy brž našel odgovor, ki ga je še Podčrtal z dokazi številnih ekonomistov in sociologov. Na Nixo-novo pripombo je namreč opeto-^ano ponavljal, da so v letih, ko drže republikanci krmilo, »ZDA Oslabele v primerjavi s SZ v vo-isškem in gospodarskem po-Sledu«. Udarec je vedno čakal protiudarec in zdaj sta oba kandida-t® še sredi naporov za osvojitev pOlikega dragulja — Kalifornije, rdeti ali drugi, tako vsaj poroča-■>°, lahko na tem območju z gla-s°vi potisne tehtnico na svojo ®tran. Seveda je treba poudariti, da je v obeh taborih zategadelj opaziti rahlo nervozo. Demokratski podpredsedniški kandidat Johnson je rekel za Nixona, da v tej paniki »skače kot mačka na razbeljeni pločevinasti strehi«. Stevenson, bivši demokratski kandidat, pa je Kennedyja javno POSLEDNJE KRMLJENJE PRED TEHTANJEM — Nič ne skrbi, saj ti ne bo treba tega prebaviti!... NOV MEZDNI SISTEM NA NIZOZ Za povojno tarifno politiko na Tak sistem nadzorstva nad Nizozemskem je značilna odločil- mezdami je imel določeno vlogo na vloga države pri določanju pri izboljševanju težavnega go-splošne ravni mezd. Nizozemski spodarskega položaja, v katerem mezdni sistem je zasnovan na se je znašla Nizozemska po drugi centraliziranem tristranskem po- svetovni vojni, gajanju, pri katerem sodeluje od- Prvie so skušali uveljaviti do-bor posrednikov, ki ga imenuje ioeeno diferenciacijo v mezdah vlada, in drugi dve telesi: usta- leta 1956j ko so določili razpon v nova dela in socialno-ekonomski povečanju mezd od nič do šest sve|; , , , ,, , odstotkov. Vendar ta poskus ni ^Vse kolektivne pogodbe pred- pričakovanih rezultatov, me-loži j o najprej v oceno komiteju zde so se na Spi0šno zvišale maža mezde pri ustanovi dela, po- ksimalno — za 6 %. Pomembne tem pa odboru vladnih posredo- spremembe v sistemu mezd so valcev, ki da dokončni pristanek. nastopile šele avgusta 1959, ko je Tako je mogoče sklepati kolek- vjada sprejela odlok o uvedbi di-tivne pogodbe med sindikalnimi ferenciranega mezdnega sistema, organizacijami in delojadalci, ker ^ da je splošni go- vendar je splošna raven mezd od- snodarski nni0žai ueoden za takš-visna od vladnih sklepov. ČETRTA GENERACIJA Na Poljskem govorijo: bila DVAJSET rili, da je teh dvejset »jeznih cej dobrih ljudi v domu poma- je generacija poveljnikov (v voj- »JEZNIH LJUDI« ljudi« dobilo od krajevnega galo, sem se spremenila v bolj- ni), potem velikih graditeljev v y nekem provincijskem me- komiteja partije konferenčno še dekle. Želim se učiti in se socializmu (v obnovi in izgrad- stu je dvajset mladih ljudi or- dvorano komiteja, ki jim je bi- vrniti med dobre ljudi, vendar, nji dežele). Tretja generacija je ganiziralo »demonstracijo«. V la vedno na razpolago za se- spoštovani urednik, ali niso na generacija s posojenimi ideali »gosji vrsti« so krenili iz parka stanke in zabavo, če ni bila za- svetu še slabši od mene, o ka-in razočaranji, zdaj pa je začela po uiiCi do krajevnega komite- sedena. terih pa časniki ne pišejo? La- živeti četrta generacija — roje- ja Zveze socialistične mladine. ni so o omeni tako brezsrčno na v letih 1944 in 1945. O njej Fant je na čelu nosil transpa- MARGARETA pisali, da je imela moja mama skrbijo: družina, šola, država rent: »Zahtevamo zabavo!« Mia- To je njen psevdonim. Ko živčni zlom. Niti o morilcih in politično družbene organiza- deniča iz skupine sta poskušala je bila stara šestnajst let, je niso tako pisali. Ali sem malo cije. Vsi ti poskušajo, da jo pogovoriti se s sekretarjem mla- bila »šef« skupine huliganov, pretrpela? Ali je treba,^ da še analizirajo in da jo definirajo, dinskega komiteja, pa ga nista ki so kradli denar. Na sodišču trpim? Kaznovati je moč samo V tem je precej nerealnega našla. je priznala več, kot pa So jo enkrat, ni pa mogoče kazno- olepšavanja. Eno je gotovo: od Po tem dogodku je kazen- obtožili. Sodniki so jo razu- vati ves čas. AH mi lahko po-tistih, z rdečimi kravatami sko administrativni kolegij kra- meli: hvalila se je in »igrala« magate, da časniki ne bodo več (simbol socialističnih entuzia- jevnega odbora vse tri kazno- junaka. Poslali so jo v zavod pisali o meni?« stov) do tistih, z rdečimi noga- val bolj, kot kaznujejo pijance za prevzgojo mladine. Več kot Glasilo mladine pisma ni vicami in drugimi znaki za- za nerede na cestah. Eden iz- eno leto dni, vse do pred ne- komentiralo, kasnelega in naivnega eksiten- med njih se je pritožil. Na po- kaj dnevi, so njeno pravo ime V kratkem bo plenum CK cializma, vse do neumivanja in novni razpravi so jim zvišali • objavljali v časnikih. Zdaj pa Socialistične mladine obrav-do huliganstva — se širi paleta kazen. Vse pa se je spremenilo je glasilo mladine objavilo pi- naval družbeno politično različnih, še neformiranih li- v »veliko afero«. Mladini niso smo, ki ga je Margareta z do- »udejstvovanje« šolske mladi-kov in mnenj, ki se uvrščajo dali na razpolago barake, ki jo ma pisala redakciji: ne. Pričakujejo številne nove na diametralno nasprotnih kon- je zahtevala za svoje sestanke »Spoštovani urednik«, je pi- pobude, kako bi šolske organi-cih. To kaže tudi življenje, iz in zabavo. Mladi ljudje pa niso sala, »ko sem kradla, sem bila zacije prihodnje leto začele ra-katerega jemljemo dve zgodbi: odnehali. Toliko časa so se bo- mladoletna. Ker pa mi je pre- sti iz »kvantitete v kvaliteto«. OBISK VISOKEGA GOSTA Afganistanski kralj Mohamed Zahir — predstavnik prijateljskega naroda, ki se nenehno trudi, da bi uresničil napredek svoje dežele — pri nas Danes je obiskal Ljubljano s svoje države ter okrepil njen ne- orientalske knjižnice v Evropi spodarski položaj ugoden za takšno modifikacijo. Uporaba novega diferenciranega mezdnega sistema pomeni opustitev sistema splošnega državnega nadzorstva nad mezdami in prenos odgovornosti za formiranje mezd z državnega aparata na zasebni sektor ob določeni kontroli države. Višina mezd je odvisna od produktivnosti gospodarskega sektorja ali podjetja, določa pa se obdobje, predvideno v kolektivni pogodbi. Predloge za zviševanje mezd še nadalje potrjuje odbor vladnih posredovalcev. Cene pa slej ko prej ostanejo pod kontrolo, višje mezde ne smejo povzročiti višjih cen. Sleherno zvišanje maloprodajnih cen in cen, na debelo je treba prijaviti, sleherno znižanje cen surovin pa naj bi ustrezno vplivalo na prodajne cene. Sistem diferenciranega formiranja mezd v letu 1959 praktično ni spremenil ravni mezd, čeprav so se cene na splošno zvišale, in sicer v glavnem zaradi motenj v cenah kmetijskih pridelkov, kar je bilo posledica suše. Tarifne postavke so se zvišale povprečno približno za 2 %, nominalni zaslužki delavcev pa za 3 %. V primerjavi s cenami so se realne mezde zvišale znatno manj. V letu 1960 so življenjski stroški nadalje naraščali, in sicer zaradi višjih najemnin, ki so začele veljati 1. aprila. Kot nadomestilo za višje najemnine so se mezde zvišale za 3,6%. Razen tega pričakujejo, da bo uveljavljanje diferenciranih mezd vplivalo na nadaljnje naraščanje mezd približno za 4,5 %. Predvideno je torej, da se bodo skupni nominalni zaslužki zvišali do konca leta 1960 za 8,5 % v primerjavi z letom 1959. vPrašal: »Ali veste, da svojini spremstvom kralj Afga- odvisni mednarodni položaj. Po obisku v Sarajevu je kral. SJH™ ki ga postavljajo dr. Galuppu in Njegovemu Inštitutu za prognoze, fornu bolje kaže, pa ni. Težava J® v tem, tako pravi dr. Galupp, ker gre za činitelja, ki povsem zamračita vsak poskus »zpan-®tvenega predvidevanja« tega ve-‘ikega boja. Činitelja pa sta: vPliv osebnega »šarma« obeh kandidatov in vpliv religije na psiho volivcev. Doslej še noben Predsednik ZDA ni bil katoličan Jb doslej tudi ni noben katoliški kandidat uspel osvojiti takšno Popularnost, kot jo je John Ken-hedy. Zmaga je na tehtnici. Nervo-zp raste, da je že morasta. Mi-biti morajo le še trije dnevi in Svet bo vedel rezultat prizadevni Kennedvja in Nixona. VAŽNO ZA PODJETJA IN USTANOVE! Prodam zelo poceni zazidalno parcelo ob morju, v mestu Krku, na otoku Krku. Gradnja dovoljena. Vse informacije: Olga Rajčič, Volosko 59 — Opatija. do medsebojnih razumevanj v številnih vprašanjih. Politični razgovori med afganistansko in trudi, da bi uresničil napredek tuaciji in v teh razgovorih prišla mi predstavniki te bratske republike. Kralj Afganistana Mohamed Zahir je ob obsiku v Beogradu jugoslovansko vladno delegacijo odlikoval večje število jugoslo-so minili v prisrčnem vzdušju, vanskih voditeljev z visokimi af-Sad teh razgovorov je že tudi ganistanskimi odlikovanji. Z Rekom venci j a med Jugoslavijo in dom Sardare ara je odlikoval Afganistanom o kulturnem sode- predsednika Zvezne ljudske skup-lovanju med tema dvema deže lama. ščine Petra Stamboliča, podpredsednika Ljudske skupščine Srbi-Visoki gost je s spremstvom je Jovana Veselinova, predsedni-obiskal že precej naših krajev, ka Sabora Hrvatske Vladimira Dva dni se je mudil v Bosni in Bakariča, predsednika Ljudske Hercego’-'-' rirrčno so ga spre- skupščine BiH Djura Pucarja in jeli v Sarajevu in Ženici, obiskal državnega sekretarja za zunanje pa je tudi Inštitut za jedrske zadeve Koča Popoviča. Afgani- BEOGRAD — Predsednik republi kc Josip Broz-Tito pozdravlja afganistanskega kralja Mohamada Zahira ge. Predsednik republike Josip Višje mezde zaradi diferenci-o*«.,™ ^. _ll Broz-Tito pa je odlikoval z viso- ranega mezdnega sistema pa niso obiskali je odlikoval še Ivana G očnjaka, kimi jugoslovanskimi odlikovanji zajele vseh kategorij delavcev. Krste Crvenkovskega. Svetislava člane spremstva kralja Mohame- Okoh^TO vseh delavcev preje- raziskave v Vinči. Afganistanski stanski kralj Mohamed Zahir pa gostje so v F "°ievu Gazi Husrevbegovo knjižnico, ki --- ------------- _ spada med najbolj opremljene Stefanoviča. Lea Matesa in dru- da Zahira. plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIH Inemški škornji v champagn Po pogodbi med francosko in zahodnonemško vlado, ki so jo podpisaJi pred dnevi v Parizu, so Bundeswehru na razpolago oporišča v vinogradih znane francoske pokrajine Champagne. Zaradi »pomanjkanja prostora« v svoji deželi, bo 35.000 vojakov zahodnonemške armade začelo vojne vežbe na francoskem ozemlju. Bataljon mladih nemških vojakov v polni vojaški opremi je že prišel v yerdun. Ostali bodo »dopotovali« prihodnje dni ali pa konec meseca, potem ko bodo. tako kot so prvi, z odličnim uspehom končal j tečaj, ki so ga imenovali »mali psihološki svetovalec«. To, kar vam bomo povedali, se je zgodilo v vojaškem taborišču Sch\varzenboren. V neki dvorani so bili zbrani podčastniki, častniki in vojaki ter pazljivo poslušali predavanje komandanta Dieballa iz Bonna, da psihološko pripravi štiri bataljone Bundeswehra pred odhodom v Franc io Strog« in zelo dostojanstveno s-e je komandant Dieball sprehajal gor in doli po dvorani in govoril: — V Franciji se morate obnašati tako. kot bi bili v gosteh, tako. kot bi želeli, da se obnašajo drugi, ko so pri vas. Bodite ljubeznivi in zelo rezervirani proti Francozinjam. Proti vsaki se obnašajte kot proti svoji sestri. Ne pozabite — je nadaljeval Dieball — da bo to že četrtič, ko bodo Francozi srečali oborožene Nemce, tokrat bo srečanje miroljubno. Ko j c komandant to govoril, je vzel kredo in na tablo z velikimi številkami napisal dosedanja francosko-nemška srečanja: 1870, 1914, 1940 . . Po vsem tem, kar je govoril, je bilo očitno, da komandant Dieball zelo dobro pozna Francijo. Bil je namreč francoski dijak in bivši Hitlerjev pilot-lovec. Nadaljeval je: — Vi ste prvi nemški oficirji, ki odhajate v Francijo. Vaš prihod 'nhko oživi neprijetne spomine Po vašem obnašanju bodo Francozi sodili, kakšna je Federalna republika. Zato je vsak od vas v nekem smislu — veleposlanik. Vi veste, da morate biti v uniformi tudi tedaj, kadar greste na sprehod, kadar nimate službe, ker Francozi se morajo navaditi na nemške uniforme. Povsod pripovedujte, da so Francozi, naši zavezniki in da se bomo v primeru potrebe skupaj bojevali. Pripovedujte tudi, da se mi ne bi znali braniti brez sodelovanja s Francijo . . . Po tem je bil komandant Dieball nekoliko konkretnejši: — Ko boste prosti, se ne zbirajte v skupinah, ne bodite hrupni! Spoštujte francoske oficirje in podoficirje, saj so bili v Alžiru. in zategadelj lahko govorijo z mnogo večjo avtoriteto kot vi. Ne spominjajte zadnje vojne. Govorite raje o ribolovu in o filateliji. Ne pijte, posebno ne pijač, ki jih ne poznate. — Ne pričakujte, da vas bodo v m kavarnah sprejeli z razširjenimi rokami. . — Ne pozabite, da nas v Franciji smatrajo za zelo nesramne avtomobiliste. Ce boste za krmilom, vozite počasi in zelo previdno. Proti pešcem se vedite, kakor da bi bili le-ti lepe ženske. Ne diskutirajte! Dieball je govoril tudi o francoskih komunistih, ki so se bojevali med drugo svetovno vojno, in o francoski Komunistični partiji, ki ni prepovedana kakor Komunistična partija v Zahodni Nemčiji. O tem pa je seveda govoril zelo informativno. Svoj govor je bivši Hitlerjev pilot-lovec končal z opozorilom: — Ce vašo pozornost slučajno privabi kak protinemški plakat, ne glejte ga. Ce je smešen, ne smejte se Umaknite se, vendar ne tako, da bi bilo videti, da ste pobegnili. C e bi vam slučajno kdo hotel o plakatu kaj več reči, mu recite: »To je francoski plakat, to me ne Topima .« Za »solidarnost« z zahodnonem-škimi psihološkimi tečaji je neki pariški levičarski časnik objav. 1 nekaj malih psiholoških nasvetov mdademu francoslkemu vojaku iz taborišča. Moumerlon (kamor bodo prišli bataljoni Bundeswehra na orožne vaje). — Ne osramotite svojih zahod-nonemških kolegov s tem, da boste bolje korakali kakor oni. Pustite njim to zadovoljstvo. —• Ne šalite se n. pr. s »Heii Hitler«. To lahko »škodi« politični diskusiji. — Ne kihajte: prvič, ker francoski vojak ni nikdar prehlajen in drugič, ker bi fonetično A — ci — ha lahko tolmačili A — A — Achtung! Med našimi gosti bodo tudi nekateri, ki so že bili v Franciji. To dokazuje, da ljubijo našo deželo .. . Oprostite jim to. — Naposled pa vam bodo naši častniki že pokazali, kako se morate obnašati v prvih stikih z Bun-deswehrom . . . liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiuuiuuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiM^ ...... na delovne sile, torej 800.000 do 900.000 delavcev, vključno s tistimi, ki niso zajeti v kolektivnih pogodbah, letos ni dobila višjih mezd. Zato nastane vprašanje življenjske ravni tistih delavcev, ki nimajo pogojev za višje mezde, to pa so predvsem kmetijski delavci in tisti, ki so zaposleni v servisih. Razen tega je problem delavcev, ki so dobili višje mezde, vendar sorazmerno malo v primerjavi z drugimi podjetji. Tako so se delavcem nekaterih industrijskih panog zvišale mezde le za 3 %, v nekaterih drugih pa tudi za 10 %. Delavci niso zadovoljni s temi razlikami; posledice tega nezadovoljstva se kažejo tudi v pogostnejših letošnjih stavkah. Vsekakor začenja sistem diferenciranega določanja mezd proces opuščanja državnega nadzorstva nad mezdami, s čimer se začenja na Nizozemskem novo obdobje v formiranju mezd. Nadaljnji razvoj bo nedvomno odvisen od tega, v kolikšnem obsegu bo' sindikalnim organizacijam uspelo ubraniti interese delavcev. VJERA BRZIC IBHllSSSliBilriiaffi« BS flHHMnSMl............... ...iiiiiii-Hlihiiiiniii: Prvi popularni koncert Slovenska filharmonija je idejo ■ ljudskih simfoničnih koncertov, ki je v lanski sezoni dobila prve otipljive oblike, letos še razširila in poglobila. Namesto enega smo dobili dva abonmaja in namesto akustično resnično nezadovoljive dvorane Gospodarskega razstavišča dve drugi lokaciji: dvorano Slovenske filharmonije in Unionsko dvorano. S tem sta občinstvu, ki ga sicer poredko srečamo na simfoničnih koncertih (pa upamo, da ga bomo v bodoče pogosteje!), na voljo dva precej različna, čeprav oba dostopna programa: lahko izbira tisto, kar mu bolj Meži-« in za kar se navdušuje. In če ima nemara glede izbora del za oranžni abonma tudi (upravičene) pomisleke, mora vendarle priznati, da so sporedi zelenega abonmaja izbrani premišljeno, z jasnimi cilji in z okusom. Mimo priljubljenih in znanih del so enakovredno zastopane tudi domače in tuje sodobne skladbe, poleg znanih dirigentov in solistov pa tudi taki, ki jih bolj poredkoma srečamo na našem koncertnem podiju. Vsekakor lep primer, kako je treba pripravljati ljudske koncerte. V ponedeljek, 31. oktobra smo poslušali prvi koncert tega abonmaja, ki ga je pripravil mladi pa pri nas po svojih kvalitetah že dovolj znani dirigent Anton Nanut iz Dubrovnika. Mimo Merkujeve »Baročne uverture«, ki je doživela svojo prvo izvedbo ter Gouldovih »Spirituals«, s katerimi smo se prav tako srečali šele prvič, je spored obsegal tudi Beethovnovo IV. simfonijo ter Hačaturjanov Violinski koncert. Solist Dejan Bravničar je s svojo doživeto in resnično virtuozno interpretacijo tega dela navdušil dvorano. Spored je bil občutno predolg za svoj popularni namen ter ni pokazal dirigenta in orkestra vselej na tisti višini, ki smo jo pračakovali in ki smo je bili od njih vajeni. -i Haroun Tazieff: Živi ognjeniki MB CEM SAMO ZA ARHIV? Konec. predfilma. Na platan so zbledele poslednje slike in v majo odmeva v javnosti, včasih nih več poskusov, preden bon10 dvorani bi se moralo kot po navadi slišati sproščeno premikanje zmanjšuje prizadevanje in odgo- dosegli res dobre rezultate’ teles in nedoločno mrmranje glasov. Toda takrat, na eni od pred- vornost ustvarjalcev. «, , , se- stav izbranih filmov podjetja Vesna film, ki so jih pred kratkim Kot vsaka ustvarjalna dejav- C®.s™°,se ta^° na predvajali v Ljubljani, se je po končanem predfilmu prižiganju nost, nastajajo tudi pri proiz- Prolz = luči v dvorani pridružilo spontano ploskanje. Malce nenavadno vodnji kratkega filma specifične krat.kometražnih filmov v n g m neobičajno za naše razmere. Se zlasti, ker to ni bila morda težave. Ce še gledamo - kadar Ppd;|et3lh’ pa 86 povrnimo na ^ 1 kaka svečana premiera z vsem obveznim slovesnim obeležjem, gledamo - slabše kratke filme, osnovrl0 vprašanje: zaKaj g in nihče od ustvarjalcev se ni predstavil na odru. Pa vendar - so za njihovo pomanjkljivo kva- tlIinov ne vidimo. H ljudje so ploskali, kar sami od sebe. Celo vneto ploskali. Iz pre- liteto različni vzroki, ki so od- v distribucijskem podjetju g prostega razloga, ker jim je bil film všeč, ker jim je po svoje, visni včasih od objektivnih te- "Vesna-film« so nam povedan- H P« filmsko, dojemljivo in zanimivo prikazal delček naše pretek- žav, včasih zaradi premajhne >>Mi odkupimo prav vse kratko* =§ losti. In film, ki je doživel to neuradno priznanje? To je bil prizadevnosti ustvarjalcev. Pod- metražne filme in jih skupno g Requiem, kratek dokumentarni film režiserja Dušana Povha, pri- jetja, ki se ukvarjajo s proiz- dolgomefražnimi prodamo kine- s povedoval pa je ob spremnem, dobrohotno ironičnem besedilu vodnjo kratkometražnih filmov- matografskim podjetjem. Zato J = Janeza Menarta o življenjski poti ljubljanskega tramvaja, ki je v prvi vrsti »Viba-film«, manj 531110 °d njih odvisno ali se * H med svojo polstoletno vožnjo po ljubljanskih ulicah videl in ~Triglav-film~ so kljub nekate- fllrni predvajajo ali ne. In cf" H spremljal toliko ljudi, sprememb in dogodkov. Vsekakor prijetno rim trenutnim težavam optimi- prav 50 P0 zakonu zadolženi, da 1 presenečenje. stično razpoložena, čeprav ne za- morajo predvajati določeno kol*' == nikaio nekaterih še neodnravlie- čino kratkih filmov, marslk H Ce smo za Requiem zapisali, igranega, včasih celo bolj, saj nih slabosti P ^ raie plačajo kazen in filma ne g da je bil prijetno presenečenje, jim neposredno prikazuje del »Viba-film«- »Slabost filma Predvajajo. Pravijo, da zaradi g pa lahko isto trdimo še za nekaj njihove lastne preteklosti in se- nastane največkrat pri njegovi komercialnih razlogov ne more- s kratkih filmov, ki smo jih lahko danjosti. Ob vsem tem, ob ugo- realizaciji, medtem ko so scena- i° podaljševati predstav, ker bi H videli prav v zadnjem času. Naj tovitd, da kratki film seveda rijj kvalitetno dokaj dobri. Re- 5 to™ zmanjšali število pred' H omenimo samo igrani kratki film kvaliteten, ni samo zaradi tega, žiserji pa se večkrat precej od- stav-" H -Sestra« režiserja Jožeta Pogač- “a 1ZP°, program, ampak ima daljijo od scenarija, morda tudi Vsa dobra volja in prizadeV' H nika ter »Prvi koraki« Dušana jV?3° ze ° Pomembno vzgojno in 2ato, ker je izbira režiserjev več- nost se torej ustavi pri kinernS' g Povha, ki presegata dosedanje dokumentarno vrednost in do ka- krat odvisna še od slučaja. Ve- tografskih podjetjih, ker so toPa4 = povprečje slovenskega kratkome- mrega gledalec, če mu ju razum- uka ovira pa so tudi nezadostne komercialna podjetja, ki imajo H tražnega filma. Za popolnejšo l3lv°’ dobro m^ nevsiljivo prika- tehnične možnosti, saj imajo pri kot taka svoje dolžnosti. Kratki = sliko lahko prištejemo sem Še zan’ m brezbrižen, se pojavi ko- Fihn-servisu prednost dolgome- film se predvaja samo ob zelo = nekaj starejših stvaritev kot na Picavprasanj. Zakaj ne vidimo tražni filmi in se včasih težko kratkih dolgometražnih filmih- H primer »Na sončni strani ceste« kratkometrazmn . tumov, zakaj najde potreben tehnični mate- Ali tu res ni mogoče ničesar sto" g Matjaža Klopčiča in morda še Siedamo po vecmi slabe filme in riai in čas za snemanje kratkih riti? Govorimo o vedno večji P0" H katerega — če bi ga videli! Tu ii;a3 smo srorm za boljšo proz- filmov. Ta neenakopravnost med membnosti kratkega filma, 0 j pa lahko ponovno pričnemo po- ^odnjo in distribucijo kratkome- režiserji dolgometražnih in krat- njegovih vedno večjih kvalitetah* §§ glavje o kratkometražnem filmu, tražnega kometražnih filmov ustvarja pri gledalec pa je še vedno prikrai' g za katerega že vrsto let ne mo- Y gledalcu bo vedno odpor zadnjih negodovanje in zato tudi šan za gledanje kratkih filmov, |j remo najti dostojnega konca, proti takemu kratkemu filmu, nastanejo pri realizaciji nekatere ki ostajajo še vedno samo slučaj' = Kajti kratki film, bodisi sloven- kier bo videl samo togo, neefekt- površnosti. V programu naših nostni gost in ga zato ne zn® = ski ali jugoslovanski, je še vedno 110 nizanje slik o nekem dogod- kratkih filmov bomo nadaljevali prav ceniti. Začarani krog se n o- M samo izredni gost na platnih na- ku> prav tako pa ne sodijo v kino z vsemi zvrstmi kratkega filma, če in noče odpreti. V. S. g ših kino dvoran in največkrat dvorane preveč strokovni in vsi- zlasti pa s tako imenovanimi ............... .................... H vidi te filme samo maloštevilna sUiv° poučni filmi, ki so bolj družbeno-kritičnimi filmi, ki so 1' g publika na raznih svečanih pre- primerni za predvajanja ob za- nekak kritični prikaz nekega do- mierah in izrednih predstavah, ključenih predavanjih in po šo- godka iz naše stvarnosti.« In ker se še ob tistih redkih pri- 3ak. Zato . je nedvomno edino 'ožnostih, ko zaide kratki film v kvaliteta tisti pogoj, ki bo po-_Jv_,, reden program, izbirajo filmi večal vrednost in zanimanje za predvsem na dolgometražne fil- Triglav-film«: Ker je bila letošnja proizvodnja usmerjena g slučajno brez kriterija, kar je g pač takrat ravno pri roki, se seli veda dogaja, da gledamo po- kratki film. Na nedavnem posvetovanju filmskih delavcev, ki se ukvar- vprečne in slabe kratke filme ne jajo s kratkometražnim filmom, me, smo posneli samo en kratki film, ker za večjo produkcijo ni bilo na razpolago niti režiserjev niti tehničnih pripomočkov. Na- Med še vedno dokaj skromno zbirko poljudnoznanstvenih knjig, ki v programe naših založb še niso prodrle v zadovoljivi količini, čeprav je zanimanje in potreba po tej zvrsti literature vsak dan večja, smo pred kratkim '‘''uVrstili novo in zanimivo delo geologa in vulkanologa Harouna Tazieff a Živi ognjeniki. Ze sam naslov pove, da so glavni junaki vulkani in pisatelj nas popelje prav do roba in celo v vulkanska žrela. Ker je pisatelj sam, mnogokrat v smrtni nevarnosti, iz neposredne bližine opazoval in raziskoval delovanje ognjenikov, je tudi izredno živo in prizadeto opisal vsa dogajanja, ki spremljajo grozljivo veličastne izbruhe vulkanov. Pisatelj kot znanstvenik ni pozabil na potrebno znanstveno razlago posameznih pojavov, vendar pa so te razlage neprisiljeno vpletene v celotno pripoved, tako, da je delo razumljivo prav vsakomur in se bere kot nenavaden, a napet roman. Skoraj polovico knjige porabi pisatelj za opis in dogajanja okoli izbruha ognjenika Kituro v Centralni Afriki, z daljšimi in krajšimi opisi pa nas seznani tudi z drugimi še delujočimi in mrtvimi ognjeniki v Afriki, Aziji in Evropi. Ko preberemo knjigo, nam postanejo ognjeniki in njihove muhave, a za prebivalce okoli njih mnogokrat katastrofalne lastnosti mnogo bolj poznani, saj v dobi ko vsepovsod slišimo o skorajšnjem prodoru človeka v vesolje, včasih kar pozabimo, da nam tudi zemlja skriva še vrsto svojih bolj ali manj nerazjasnjenih in zanimivih naravnih pojavov, ki bi jih morali poznati. In tako poljudno pisanih knjig, kakor so Tazieffovi Živi ognjeniki, si želimo čimveč. Knjigo je izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki Nova ljudska knjižnica, prevedla jo je Mara Puntar, opremljena pa je tudi z bogatimi ilustracijami. -g »Podaj roko hudiču« Angleži sodijo med največje mojstre akcijskega filma, ki želi ne le razgibati gledalca s svojo značilno fabulo, ampak poudariti hkrati tudi nekatere globje elemente, ki jih sleherna akcija slej ko prej vsebuje. Morda daje prav ta nenehna težnja angleških ustvarjalcev filmov z Otoka tiste znane značilnosti, ki jih največkrat pavšalno označujemo s pojmom — solidnosti. Tudi film Michaela Andersona je po tej plati tipično angleški. Režiser, ki je hkrati tudi scenarist je posegel v čas kmalu po prvi svetovni vojni, ko samo slovenske, ampak tudi dru- so največ govorili prav o kvaii- daljujemo pa s proizvodnjo lut-gih jugoslovanskih filmskih pod- teti letošnje proizvodnje sloven- kovnih filmov, kjer smo prebred-jetij, ki so na žalost v celotni skega kratkometražnega filma, li začetne težave in dosegli sicer produkciji še vedno v večini. Ra- Glede na količino — do konca ne odlične, vendar zadovoljive zumljivo je, da taki filmi med leta bo izdelanih skupno okoli rezultate. Pri lutkovnem filmu gledalci naletijo na neodobrava- 20 filmov - je stanje zadovolji- je eden glavnih problemov ponje, film jih dolgočasi in ustva- vo, vendar pa je kvaliteta razen manjkanje časa, saj so priprave rijo si mnenje, da je prikazova- nekaj izjem še vedno samo po- za lutkovni film zelo dolgotraj-nje kratkih filmov pravzaprav vprečna. Kratki film zahteva ne, prav tako pa imamo sitnosti odveč. Nasprotno pa so redka prav tako skrb kot dolgometraž- z razvijanjem, ker barvni film predvajanja kvalitetnih kratko- ni. Pri mnogih filmih pa se vidi, razvijajo samo v Beogradu. Pri metražnih filmov pokazala, da da so ustvarjalci prehitro zado- lutkovnih filmih iščemo neko so gledalci za dober tovrsten voljni. Tudi dejstvo, da se ti fil- svojo smer in nočemo kopirati film prav tako dovzetni kot za mi nikjer ne predvajajo, da ni- drugih in je zato morda potreb- Prizor iz zelo uspelega Kratkega igranega firma »estra, ki ga je po oer/iHi „ režiral lože Pogačnik, v njem pa nastopa tudi znana zagrebška igralka Marija Kohn -»uguana Pogačnika Lahko bi storili več Zadnji občni zbor delavsko Delo v zadnji sezoni je bilo za- lahko vsak hip zgodi, da odpove. _ prosvetnega društva Svoboda II dovoljivo. Tako dramska sekcija, Potrebno je, da s skupnimi moč- i rrjMssr s psr s^;„Se~r„ sr š tiran slep na hmn rani. ip nudila d.nnnli n.Te.rnstkih plp.m.p.ntnn -1x1 ± ^ ’ PevsK-i ZDOr, ia prODiem, saj samo GrustVO ni je imelo le malo članov (trenut- knjižnica in kino odsek so delali, v tako ugodnem finančnem polo- no jih ima 168), čeprav sta na Imeii so težave, delno objektiv- žaju, da bi lahko samo nabavilo območju,^ kjer društvo deluje kar nega! delno pa subjektivnega iz. nov kinoprojektor. dva vecia delovna kolektiva i „ . v „ (Steklarna in Tovarna kemičnih ! f 86 ^ T naČrti 23 del° V n0Vi izdelkov). Pa tudi na mladino so mOČ trudl’ da ,bl doblla za ,vadbe sezoni da3° upati> da bo poslej preradi pozabljali. Zato ni prav pnrneren Prostor. Tudi knjižnica bolje. Resno se bodo prizadevali nič čudno, če so na zadnjem obč- se bori za primerne Prostore, saj vključiti čimveč novih članov v nem zboru na primer ugotavljali, 3® v dosedanjih delo sila otežko- društvo, sodelovali bodo z vsemi da dramski družini manjka igral- ^eno' K3iub temu pa velja po- društvenimi organizacijami in tizanskega boja mu je nudila dovolj akcijskih elementov s katerimi bi se marsikdo zadovoljil, Anderson pa se je popolnoma pravilno odločil za tisto obdobje boja, ko so angleški oblastniki spoznali, da so prisiljeni popustiti, vsaj deloma, zaradi česar je avtor lahko zastavil globjo psihološko-etično dramo na konfliktu med pripadniki odporniškega gibanja. Tako daje filmu obračun s starim profesorjem, ki je bil ves čas vsestranski spiritus agens odporniškega gibanja, globlje, predvsem etične dimenzije. Obračun s profesorjem je obračun z vsakim zaslepljenjem, fanatizmom, ki je vselej samo škodoval uveljavljenju progresivnih idej. Ob vsem tem pa osnovna misel filma, ki odklanja nasilje in zagovarja rešitev proble- g cev. Sicer pa tudi v drugih sek- udariti, da je med 216 izposoje- društvi, skrbeli za izobraževa- cijah tega delavsko prosvetnega v3301 knjig kar 85 mladih ljudi, nje in izpopolnjevanje aktivnega društva ni najbolje s kadrom. Na občnem zboru so tudi ugo- članstva društva, skušali bodo pa Sklep, da se v prihodnje temelji- tovili, da je za zdaj kino še vedno uvajati,v delo društva tudi nove teje posvetijo vključevanju mla- edino razvedrilo prebivalcev oblike, 'ki so v nekaterih drugih dine v društvo, ni samo potreben, spodnjega dela Hrastnika. Kino- krajih po Zasavju že močno udo-ampak celo nujen. projektor je pa dotrajan in se mačene in privlačne. g mov na miren način, izzveni zelo aktualno. Morda nam je li spričo tega film še ljubši, zlasti še, ker je v vsem korekten, g kar zadeva igralsko zasedbo (James Cagney, Don Muray) pa g g naravnost izvrsten. fš i!llll!lllll!lllll!lllllll!llllllllll!l!lllll!lll!lllll!llll!l!lll!lllll!ll[||||||||l!lll!llllllllll|||!ll|||!lll!l!ll||!lllllllllllll!lini|l!llll!lllllllllll!lllllllllHI!i! »Mesec knjige« Ze nekaj let se v naših republikah organizirajo akcije »Mesec knjige« z namenom, da bi široko zaktivizirale vse družbene sile, ki morejo morajo pomagati pri reševanju najaktualnejših problemov založništva, propagande in širjenja knjig. V teh akcijah so sodelovale številne družbeno politične, kulturne in druge organizacije in ustanove, pa še vrsta vidnih osebnosti javnega in kulturnega življenja. Glede na velike uspehe in pomen teh akcij, pa še glede na nujnost, da bi jih vskladili, so se dogovorile družbeno politične, strokovne, kulturno-prosvetne in zložniške organizacije in ustanove, ki se bavi-jo s problemi založništva, propagande in širjenja knjig in s kulturnimi problemi nasploh, da letos prvič organizirajo j u-goslovansko akcijo »M e s e c knjige«. Jugoslovanska akcija »Mesec knjige« nima samo propagandnega namena, pač pa naj bi pokrenilo vrsto dejavnosti za približevanje znanstvene, poljudnoznanstvene, strokovne, družbeno politične literature in leposlovja čitateljem. Ker je težnja naše družbene ureditve, da naši delovni ljudje dosežejo čimvečjo splošno, družbeno ekonomsko in strokovno izobrazbo, se moramo še posebno potruditi pri popularizaciji in propagiranju strokovne in poljudnoznanstvene literature. Ta akcija pa naj obenem pospeši tudi reševanje vprašanj naših knjižnic, bibliotekarske mreže, knjigarn, založb še posebno pa materialnih in kadrovskih vprašanj na tem področju. To, da se je akcija »Mesec knjige« organizira v času, ko se vrše priprave za novi perspektivni načrt razvoja naše domovine, pa nudi možnost in podčrtuje potrebo, da se problemi tega področja rešujejo v skladu s perspektivnim načrtom razvoja tako naše družbene skupnosti kot celote, kakor posameznih republik in komun. Nobenega dvoma ni, da se nekateri od teh problemov ž® sedaj uspešno rešujejo, vendar pa je še vrsta nerešenih vprašanj, predvsem v zvezi s širjenjem in uveljavitvijo knjige. Po svojem značaju vsejugoslovanska, mora biti akcija »Mesec knjige« tudi doprinos pri nadaljnjem razvijanju enotnosti naših narodov s pomočjo še širšega in popolnejšega spoznavanja in zbliževanja narodnih kultur. Jugoslovanski odbor apelira na vse družbeno politične, kulturno prosvetne, založniške in druge organizacije in ustanove, šole in organe ljudske oblasti, javne in kulturne delavce, da po svojih najboljših močeh pomo-rejo pri izvajanju in uveljavitvi te akcije. Jugoslovanski odbor »Mesec knjige« Najdalj v razvoju slovenskega knjižničarstva je doslej prišla kranjska občina. Sistem knjižnic, kot so ga izoblikovali v Kranju, zagotavlja, da bo res vsaka knjiga lahko našla pot do človeka. Na naši sliki motiv iz matične občinske ljudske knjižnice v Kranju KDO JE KRIVEC? Pravilo, da je slovensko knjižničarstvo močno zaostalo finančnimi sredstvi, skratka take na sredstva, več kot skromni pro- -• -■ knjižnice v občinskih središčih, stori, volunterski knjižničarski ki bi lahko v celoti zadostile v kader z vsemi svojimi sposob-potrebam *a celotnim razvojem našega kulturno-prosvetnega življe nja. Pravijo, da je razpredena mreža knjižnic še vedno Precej redka. Pravijo, da so knjižni fondi večine naših knjižnic že zastareli. Pravijo tudi, da pomen knjižnic v hašem družbeno političnem življenju še vedno ni tak, kot ki moral biti. Pravijo še marsikaj. In navsezadnje imajo tudi prav. Pa vendar... občini prav vsem potrebam po knjigi. Vendar je treba pripomniti, da je na Slovenskem za zdaj le malo knjižnic, ki bi v celoti ustrezale tej zamisli. Če je že zadosti bogat knjižni fond, potem skorajda zagotovo ni primernih nostmi in nesposobnostmi, vse prej kot bogat knjižni fond in seveda tako značilna usmerjenost v leposlovje. In bralci so se že kar nekako privadili, da si leposlovje izbirajo v domači ljudski Menda se ne bomo kdo ve ka- tolikšne zahteve, ki jim že *<> zmotili, če rečemo, da so bile ne morejo več ugoditi dlje prostorov, če so že zagotovljena knjižnici, medtem ko izbirajo stro-finančna sredstva, potem spet ni kovn°. Politično in poučno lite-strokovno dovolj usposobljenega raturo na policah naj bližje štu-kadra. Tako je skorajda povsod, dijske knjižnice, ki pa je v večini skh, namreč zastavlja knjižnicam mernimi prostori, z zadostnimi pa so nikoli zagotovljena finanč- PO STOPINJAH DECENTRALIZACIJE Kranjski okraj je letošnjo je- šole tisto znanje, ki bi ga potre-sen prvi v Sloveniji prenesel ve- bovali v proizvodnji. Priključi- letih, pouk pa bo v popoldanskih urah. Da bi ocenili znanje. okraja v pristojnost občinskih tudi potreba po kadrih. Tovarna tiudskih odborov, gospodarskih si bo namreč sedaj lahko zago-^fganizacij in združenj.. Nekaj šol tovila dovolj strokovnih kadrov, ie do nedavnega še ostalo v pri- ker bo odslej izobraževala dijake Prišle do strokovnjakov, kakršnih osnovi tega sestavila si želijo, le na ta način, da bodo gram v Šoli. s&rne usmerjale program šole, se Pravi, da bodo morale šolo prenesti v . svojo pristojnost. Nekate-re gospodarske organizacije pa s° komaj čakale, da bi šole prišle v njihovo pristojnost, tako zlasti Železarna na Jesenicah in kranj-®ka Iskra. Odslej bodo v Iskri izobraževali po sistemu šolskega izobraževanja v Industrijski šoli, po sistemu izvenšolskega izobraževanja pa v izobraževalnem sredi- pa bo razdeljeno na tri stopnje, spektivo, z organizacijo v podjet-Prva stopnja bo obsegala stro- ju, pravicami in dolžnostmi v Da bi si zagotovila kar največ kovno izpopolnjevanje članov ko- delovnem razmerju, nagrajevala konkretna delovna mesta stro- lektiva na ravni absolventa In- njem pa tudi s higiensko-tehnič- kovno usposobljenega kadra,. je dustrijske šole, druga na ravni no zaščito. Iskra že meseca julija letos pri- absolventov srednje tehnične šo- Tako je torej v Iskri, kjer so ključila Industrijsko šolo tovarni, le, tretja stopnja pa bo obsegala tudi delavci že spoznali pomen ^0djetje je sicer že prej delno izobraževanje na ravni visoke izobraževanja, saj je v anketi, Ulivalo na šolski program, ven- šole. Posebna komisija v podjet-dar je bila velika ovira v tem, ju je doslej že izdelala program ker je šola bila pod nadzorstvom za tehnike na posameznih delov-š°lskih organov. Tako je upravni nih mestih, ki obsega. program °dbor Iskre že pred leti ugotav- izobraževanja za 11 delovnih Ijal, da predavatelji na Indu- mest razvojno—konsitrukcijske sirijski šoli niso seznanjeni z no- smeri. Program je izdelan po no- odstotek še večji, saj' se od 2073 družbeno-političnega življenja ko- yostmi v proizvodnem procesu vih načelih tako, da si pridobijo anketiranih želi izobraževati kar mune. bi da tako ne nudijo dijakom tehniki potrebno znanje v treh 69 %. MIMI TOMAŽIČ ■s v vsem našem kulturno-prosvet- Obseg in poglobljenost vzgo- Zato tudi enake težave: denar, primerov, čeprav je najbližja, še ttem življenju prav knjižnice de- je ter izobraževanja na današnji prostor, kadri. O njih sicer raz- vedno od rok. Zgubljati besede o *ežne najmanj pomoči. V vsakem razvojni stopnji sta namreč takš- pravljajo na občinah, v gospodar- tem, ali take knjižnice lahko za-primeru pa so dobile veliko manj, na, da terjata bogato založene skih organizacijah razumejo te doste potrebam prebivalstva po k°t pa bi je potrebovale. Zato bi knjižnice, bolje razpredeno mre- težave, v družbeno-političnih or- vzgoji in izobraževanju, je men-“bo nadvse krivično, naprtiti vso žo tovrstnih ustanov, boljše obve- ganizacijah se jim zdi pomoč da povsem odveč, krivico za dosedanji razvoj in za ščanje o novih knjigah, terjata od celo nujna, a vedno znova se _ „ .... . . . ., vse sedanje razmere v sloven- knjižnice, da ne ostaja več samo morajo z njimi spoprijeti v vsak- ra,l™.v u skem knjižničarstvu prav knjiž- pri posredovanju vrednost, tem- danjem življenju spet — samo razmer so ponekod priključili barjem. Če je že kdo v tem pri- več da postane tudi njihov-so- knjižnice. Prav to je pravzaprav knjižnice delavskim univerzam, ^eru kriv in če je že treba ,na ustvarjalec. Z drugimi besedami vzrok, da takih matičnih občin- lako so na primer storin v veie-n*koga pokazati s prstom, - potem povedano, knjižnica naj ne bo skih knjižnic še;hithaitid;-da -hftl - KammKu. sW,sp<.šfenb'povedano; krivi tega samo tisto"mešto, kjer se izposo- ne morejo nastati, ker samo for- Vendar je tudi to le bolj ah manj ivsi'. Mi, ki smo člani druŽ- jajo knjige, postati mora po- malni odloki njihovega sedanje- ?alT obcin; kr-no-pblitičnih organizacij, mi, membno žarišče vsega kulturno- ga bistva ne morejo spremeniti. Llime ^in" vse^reveč raznov7stČ ,lani samoupravnih organov, mi, prosvetnega življenja nekega pod- Tako smo namesto hotenih in ° P1® 1 it ki sedimo v občinskih odborih, ročja. 11 potrebnih matičnih občinskih ° ° h- komisijah, svetih in proizvajalci- Zato si že dlje prizadevamo, knjižnic ostali še vedno pri resda “°®Do pomislimo, ali ne bo tudi uPravljavci. In priznati si bomo da bi si ustvarili tako imenova- ne preveč skromnem številu TKa reSltev vplivala na cno-Piorali, da so nas dogodki tudi že ne matične občinske knjižnice, to manjših knjižnic, katerih ustano- stranop v razvoju , knjižnic. Prav Pošteno prehiteli. Ves sistem vzgo- je knjižnice z dovolj bogatim vitelji so družbenopolitične in aasProlno ®5?er Pa . ubrala ie in . izobraževanja, tako rednega knjižnim fondom, s strokovno do- gospodarske organizacije, društva. ‘yranlSKa ob osnovala šolskega kot izobraževanja odra- volj usposobljenim kadrom, s pri- Bistvene značilnosti teh knjižnic usrednjo knjižnico, občine kot .... .... - zavoa s samostojnim nnansira- njem s tremi oddelki — za ljudsko, študijsko in pionirsko knjižničarstvo — in s temi matičnimi knjižnicami v središču občine. Ker ti oddelki povezujejo tudi vse sorodne knjižnice v kranjski občini, ker je vključena vanje tudi potujoča knjižnica, lahko govorimo o res sistematično razpredeni mreži knjižničnih ustanov. Zamisli Kranjčanov sicer ni moč v celoti posplošiti, je imeti za nek splošno veljaven recept, vendar je treba hkrati priznati, da bi bilo moč vpeljati nekaj podobnega tudi v drugih občinah. Ta njihova zamisel, samo o za- to šolo, bodo najprej sprejemni govoriti, saj so jo v Kranju v pre-izpiti, in sicer iz slovenščine, tu- težni meri že uresničili in tudi jega jezika, matematike, fizike že uveljavili v vsakdanjem živin kemije. Ker bo za to šolo ver ijenju, namreč znova potrjuje na- stojnosti okraja, ker še ni' bilo v šoli predvsem za svoje potrebe likd kandidatov, bodo za selekci- čelo, da terja sedanja stopnja naježeno vprašanje finansiranja, in se bo odstotek absolventov^ jo uporabljali tudi testiranje. Po šega družbenega razvoja organi- Med temi šolami je bila tudi Industrijske šole Iskra, ki so od- vsej verjetnosti bodo začeli z zacijsko, materialno in kadrovsko srednja tehnična tekstilna šola. hajali v druga podjetja - doslej , novim izobraževanjem tehnikov- dpdobra utrjene ter samostojne v tekstilnih tovarnah v Kranju 40 % - občutno zmanjšal. za posamezna delovna mesta matične občinske knjižnice da je so sicer menili, da Srednja teh- 2e letos so v učni program kmalu po novem letu. Predavali moč šele breko njih in z njihovo oična šola v Kranju sploh ne daje Industrijske šole vnesli nekatere bodo povečini predavatelji iz pomočjo razpresti dovolj razpre- kkih strokovnjakov, kot jih tek- spremembe in popravke. Pred- tovarne in šole. Za tretjo, višjo deno in učinkovito mrežo knjiž- stilna industrija potrebuje, po vsem so uvedli periodični pouk, stopnjo izvenšolske izobrazbe, le- ničnih ustanov. drugi strani pa so se v tekstilnih pri čemer so podaljšali praktič- tos ne bodo sestavljali programa. _ Podjetjih prav malo zanimali za ni in skrajšali teoretični del iz- V izobraževalnem centru pa , Kako pa uresničiti to zahtevo, dolo šole in nikoli niso prihajali obraževanja. Sestavili so tudi že izobražujejo tudi za nekatera le vprašanje- zase. Dobršen del ba seje šolskega odbora. Končno komisijo, ki bo pregledala, kak- druga področja, pač po potrebah bodo sicer morale opraviti knjiž-Pa So zaintresirane gospodarske šno izobrazbo potrebujejo delav- podjetja. Tako so organizirali te- nice same, še veliko bolj pa je organizacije spoznale, da bodo ci v posameznih.'poklicih in na čaje za tuje jezike, tečaje za ad- ves- nadaljnji razvoj knjižničar- učni pro- ministrativne uslužbence in razne sfva odvisen od razumevanja in seminarje, med katerimi velja pomoči občinskih ljudskih odbo-omeniti predvsem uvajalne ser r0v. družbeno političnih in go-minarje. Te pripravi izobraže- spodarskih organizacij komune, valni center za nove delavce in društev in sploh vseh kulturno-uslužbence, ki se na teh šemi- prosvetnih činiteljev. Zato je tu-narjih seznanijo z zgodovino in di toliko bolj nesmiselno priča- šču. To izvenšolsko izobraževanje razvojem tovarne, njeno per- kovanje nekaterih, ki se še ved- um no, hote ali nehote, to je zdaj vseeno, slepe, da bo pot iz zagate pokazal novi zakon o knjižničarstvu. Vsem tem še enkrat: zakon ne more dati neke splošne veljavne formule, kako postaviti na noge sistem knjižnic. Kakšen pa naj bi bil le-ta, bo morala od-ki jo je lani izvedel v podjetju govoriti vsaka komuna zase, upo-Zavod za izobraževanje kadrov števaje seveda pri tem sedanje in proučevanje organizacije dela potrebe in perspektivni plan raz-v Kranju, od 2152 anketiranih voja. Prepustiti nadalnji razvoj kar 68 % izjavilo, da se želijo še knjižnic samemu sebi pa je toli-nadalje izobraževati. Letos je ta ko, kot spodkopati temelje vsega PO POSVETOVANJIH O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU ZAVODA LRS ZA PRODUKTIVNOST i-U VI V OJ. UVCli J. Ji CilGOViJ. v v v w**‘J*. * ^ ■»-'C* ~ v-v -- čln-o strokovnih šol iz pristojnosti tev šole k podjetju je narekovala ki ga morajo imeti kandidati za«1,11511 pravzaprav ne moremo več ^ rti— ... , , v. , • 1 i , v. _ J •!_ m_________ 1- I . 1 z__________________z ______Z__.~ —: £<">V httakcijo — Blejski grad, ki je danes že najbolj obiskovana turistična znana. Uredili so tudi vrt v depan- ravamo osnovati tudi ekonomsko J točka na Gorenjskem. Pripravili pa smo tudi elaborate za modernizacijo dansi Blegaš. Precej milijonov sta enoto. Kljub vsem težavam pa je »Jelovici« marsikaj napredovalo, v po vseh obratih obratne delavske svete, ki kar dobro posegajo v gospodarjenje Celotnega podjetja, čeprav do sedaj niso imeli posebno ostalih hotelskih obratov, katerih ne moremo obnoviti z lastnimi sredstvi, bomo se pa lahko udeležili zveznih natečajev. Uredili smo trgovine, _______ . manj pa je bilo napravljenega za obrtne uslužnostne delavnice, ki bodo končana) tudi morale priti na vrsto. V gradnji je nov vodovod za Bled in okolico, zgrajena je kanalizacija v centru Bleda, novo kopališče ter vrsta novih poti, mostov in drugega. 0 ^ bu<^ V na^h svet^1 m komisijah kakor tudi v ljudskem odboru ieta 1956 so povečali promet za dva- samo posledica povečanja števila d era' krat in 7.dai nrodaio na leto za fif'-----"—----------- 1 '** jih veljala moderna pralnica in adaptacija Mežaklje (ki pa še ni Za boljši kruh Blejsko podjetje »Pekarna Čeprav je podjetje razdrobljeno In je doslej, ko so bile še gozdne poslovne zveze, imelo težave tudi z nakupom surovin— je zlasti v zadnjih letih lepo napredovalo. Celotni dohodek je bil 1954. leta 594,000.000 dinarjev, letos pa kaže, da bodo V GG Bled so nam povedali Gozdno gospodarstvo Bled go- krat in zdaj prodajo na leto za 60 milijonov dinarjev svojih izdelkov. zaposlenih, ampak tudi večje sto'-rilnosti in boljše organizacije pro- podjetje še bolj razvilo In tudi jim Težav jim ne manjka. Se zdaj izvodnje. Na enega zaposlenega je vISalT Srd^avcev^e^ lastnik lokalov In tudi peči, ki jo ni jasno, kdo je pravzaprav bilo ostvarjenega 1954. leta 1,594.000 ’•* 4* dinarjev, letos pa bo ostvarjenlh krSu^ln^to^peč0,obnowSf°vendar podjetja povečalo za 100 %, realiza- obrate zelo odda-bo glede lastništva še vedno odprto Ijene drug od drugega in se ves 5^- ~«.«a nn „a trikrat c/n T»,, sicuc ia*wiioi,vci bc vcuhvj ijctic m ms ^ vri ugcgct m cc vco spodari na triglavskem gozdno- j;.’,? „a+fz, TT+k aeiav9® s° KlJ' vprašanje- V načrtu imajo zgradi- kolektiv ne more skoraj nikoli se-gospodarskem področju na površini v ^tu parako na bivši ^ii- tev posebne pekarske hiše, kjer................................. fe>v-rBi-n_iviJtvcill v-rv.j u. lld jjuviarill _ • * . J -por-rvii ^gaT^e^^Lt^To^ ^nl Td f I £■ "HIš t izkoriščanjem, urejanjem, gozdnim gradbenega ^podj etj a. gradbeništvom in ima lastno avto- bili v obrati, zgoraj uslužbence. Že doslej so precej vložili za Boljši pogoji so nastali šele leta stati, smo uvedli naše športne igre. spodnjih prostorih delovni Zdaj so bile te igre pozimi, v pri-pa stanovanja za hodnje pa bomo takšne igre imeli Uidi poleti. gitivrucjiiabvvjiii lil Ulici leusuio dVV4_f- 10--7 rri». j ^ c „ ,_•,. . , , avtjjiii ot ut, v prevozništvo. Delovni kolektiv šteje riLrdivi1 ne kar 4 “'i11!0116 dinarjev, v sezoni do 1000 članov, v zimskih Rozvoj za zdaj nemogoč mesecih pa 550 članov. Problemi, s katerimi so se mo- 'tovornjak in rali spoprijeti delovni kolektiv in dom. organi delavskega samoupravljanja, — kaj novih strojev (mešalcev in dvigal), leto kasneje so kupili še en začeli zidati samski Vsaj dober kamion Le malokdo ve, da ima blejska občina tudi rudnik. Sicer to res ni pravi rudnik, vendar pa kopljejo v goro In pridobivajo dragoceno suro »O kakšnem razvoju podjetja v vino: belo gorsko kredo. Rovi so v ----------" ’ ‘Imamo Radovnl, uprava podjetja »Kreda- Tedaj so organizirali tudi stalno takšnih prostorih, kot jih ....... so bili težki. V vojni so bili vsi gradbišče na Jesenicah, kier so mo- sedaj, sploh ne moremo govoriti,« pa na Bledu, kjer imajo tudi skro- objekti na visokogorskih platojih rali prav tako urediti delavsko na- nam je dejal upravnik Elektro- men mlin. Belo kredo uporabljajo Pokljuke in Jelovice uničeni. Ti go- selje, ki zdaj more sprejeti že 50 radioservisa na Bledu. za steklarski kit in za belo gumo, BLED JUBILEJU UPRAVLJANJA zdovl niso bili odprti za izkorišča- delavcev. Sedaj imamo tri pogla- Podjetje se je od leta 1950, ko zato je kreda zlasti v zadnjem času, Zelja za prihodnost: dobiti vsaj Tovarna proizvaja vse vrste čipk nje. Zato je kolektiv v obdobju po- vitne gradbene centre: Bled, Jese- so uvedli delavsko upravljanje, pre- ko se gumarska Industrija vse bolj še nekaj kamionov, kajti potrebe In vezenin, ki so na jugoslovanskem vojne graditve osredotočil vse svoje niče in Bohinj. V vseh teh centrih cej razvilo. Tedaj so imeli le 6 do razširja, zelo iskana. po prevoznih storitvah so v blejski trgu zelo iskane. Predvsem proda- sile za zgraditev delavskih bivališč imajo organizirane tudi menze in 7 zaposlenih, zdaj jih pa imajo že Obrtno podjetje »Kreda« je zelo občini vse večje. jajo v Srbijo, Bosno in Makedonijo, mapj pa ostane v Sloveniji. ar>) Pfllnvimr etrrlnih Čeprav Imamo v Jugoslaviji štiri ri/lUVlteU JO aiuiuui tovarne za čipke in vezenine mora-ffn*StnV mo ve»»»■» o /ti r-vlo- i irzbT.rvrt 1 in ostalih gozdarskih objektov ter stanovanjska naselja delavcev. Za 16. Bruto produkt je. bil leta 1956 skromno, saj zaposluje le 12 ljudi, gozdno cestne prometne mreže, da oddih svojih delavcev so sl posta- u milijonov 363.000 dinarjev, letos Njihova osnovna sredstva so še.bolj- je lahko pravilno In načrtno gospo- vili ob morju tudi počitniško hišico, pa bo več kakor 30 milijonov dl- skromna. Eksploatacija je prlmitiv- daril z gozdovi. Zgradili smo 130 km ob koncu naj še na kratko v narjev. Toda sedaj so dosegli ma- na, prevoz opravlja do kraja izrab- sodobnlh gozdnih cest, ki so po- številkah pogledamo gospodarski kslmum razvoja svojega podjetja in Ijen kamionček, mletje pa se oprav- daljšane s potmi in vlekami. Samo razvoj blejskega' gradbenega pod- dalje ne morejo več. Ija na starem mlinu. Na leto na- s tako sistematičnimi ukrepi smo si jetja. V prvem letu obstoja so pri- Težave s prostori so res kri- kopljejo 3000 ton krede, kar jim hotela Toplice z" interno proslavo zalo, da se Tovarna čipk in vezenin zagotovili smotrno gospodarjenje z gospodarili 36 milijonov dinarjev, tične. So sicer lastniki zgradbe, v prinese 12 milijonov dohodka. praznoval desetletnico delavskega na Bledu razširi z novimi stroji In gozdovi. Poseben poudarek dajemo naslednje leto 87 milijonov, leta kateri bi se dalo marsikaj urediti, 2e nekaj let se trudijo, da bi upravljanja. Ugotovili so, da je sko- da zastarele in neustrezne stroje za- gojenju in varstvu gozdov. Vsa leta 1954 so dosegli za takratne razmere vendar pri njih gostujeta krojaška povečali svoje podjetje in da bi raj vsak redno zaposleni že bil v menja z novimi. nazaj je podjetju primanjkovalo rekordno številko 102 milijona di- in čevljarska delavnica, ki sta za modernizirali postopek pridobivanja tem ali onem organu' »delavskega Kolektiv podjetja je zelo prlza- sredstev za uvajanje mehanizacije, narjev. Zaradi splošne krize v grad- Bled zelo potrebni in se ju ne da ter transport. Zal jim manjka de- upravljanja. deven, o fluktuaciji tam skoraj ni ki naj hi šla v korak z razvojem beništvu so leta 1955 imeli le 62 mi- postaviti kar tako na cesto. Elek- narja, zato jim to še ni uspelo. Ob pregledu obdobji delavskega govora. Iz dobička so nabavljali stro- ostalih gospodarskih panog, poseb- ujonov dohodka, leta 1956 pa celo tro-radlo servis pa ima zaradi tega Njihova poglavitna želja je: upravljanja so ugotovili, da se je je, zato lahko upamo, da bodo tudi no industrije. Za prevoze lesa smo samo 38 milijonov. Naslednje leto se precejšnje gospodarske težave. V ‘— .................. — ’--------‘— -----------* — uvedli kamionski prevoz, za spravilo je dohodek zopet dvignil In so do- kleti imajo skladišče, kamor ne lesa do ceste pa razne vrste žičnic. segli 90 milijonov dinarjev. V letu morejo postaviti občutljivejšega ma- Konjsko vprego vse bolj zamenju- 1953 go dosegli 125 milijonov dinar- teriala ali občutljivejših električnih jejo traktorji. 50% lesa se spravlja jeVi v jetu 1959 173 milijonov dinar- naprav. Vselej, kadar je deževje, k cestam z mehanizacijo. S konjsko -jeVi letos pa pričakujejo, da bodo jim ga namreč zalije voda. Za tre- imeti vsaj dobe«:, kamion. njihov promet od leta J950, ko so problem obnove in razširitve pod- dobili 27 miUjono* .'dihetiev)': prtve-’, jetja z uspehom rešili. čal v letu 1960 na 108 milijonov, da se je število nočitev povečalo za pri-Med najstarejše hotele na Bledu “ SMO in da so bUe ^udl lnve- ra\r 0r\i-.nnrrx hrrfpl »T*Hplav« StlCIje ZS. V6C KaKOF OVaKirat V6Cje. Obnova je nujna Tudi sezonci v DS Z razvojem delavskega upravlja- v , J ~ , _____ ir-----------„ „ - - J __ IlČUiil CU giOAije v Vrija.. bj.c- BUlCije zLd V ti C iS.Citt.UI. <-l V čUS-i-d L VCSIJC- — ------------------- vprego pa bomo še nadalje reševali dobili kar 200 milijonov dinarjev. nutno rešitev so ^preuredili eno p^iop®e samo v prvi svetovni Na5 mimogrede omenimo, da je ta n^a v^gostlnsMioPCdjeUih ^čestokrat številne probleme prevoza na težjih terenih. Pretežno še vedno vršimo vsa gozdna dela ročno z veliko obremenitvijo žive sile. Podjetje ni imelo možnosti, da bi nabavilo mo- ............ . . . _ torne žage, mehanizirane nakladal- je redilo leta 1951. Tedaj so z druž- storov ni mogoče, ne naprave itd. Za mehanizacijo bo benimi sredstvi ktKpiS. hlev, nad potrebno vedno več sredstev, uve- katerim je skedenj. Hlev so pre- uredili v skromno delavnico in PlOlUOt S6 ]B pOtfOjil sobo uprave v skladišče. koiekUv izredno veliko vlagal v mo- ne gre vse tako, kakor Iz skednja podjetje „“S “ ““STf. “ SS 5S» tK »«“«» «= ES£FSS Blejsko _podjet]e^-Soboplesk-_ ea ^adi^pomanjkanja^ustreznih kVa’ kraja^dotralano3* neurejerk, "in aad- Prav^nlmiajzjema glede tega S _ telavo, “ .kaiti.,iredst_eY stihmedlhtu“lSrSa?uUt1llk50SStko; tilu ^B^u.^m^^lo^rganov sti jo bo treba tudi v gozdno gradbeništvo. ni bilo za silo uredili. so hotelske objekte vsaj naTto je takSnth. W so že upravljanja nepretrgano in zelo dut- nreišnia leta bivali v tem hotelu, učinkovito. To so dosegli predvsem . nn^SitU^ "k? Sicer pa je sploh ta hotel domena s tem, da njihov delavski svet ni Delavsko samoupravljanje se je zdaj obrat »Sobopleska«. Zaposle- K(Jt samostojno podjetje je blej- j® „!?a „ ^¥2' tujcev (in tako je prav, saj prina- utrdilo in dalo poseben poudarek nih je 17 delavcev m 8 vajencev. alca „Moda« nastala šele julija 1954. leli:tlva' da najde možnosti m sred- ia\n upravne prostore. To je pravzaprav reševanju delovnih pogojev in na stambi na deloviščih. Že vrsto let izgrajujemo delavska središča v go - O JV A W i i t <1 A11 V— A A C ' « tako je prav. saj prina- sestavljen samo iz stalnih delavcev. Šajo devize), kajti 80 odstotkov vseh temveč tudi iz sezoncev. Na seje de- Od leta 1956 so svoj promet pove- soi^ell dve Oslovi- ^ da se njihovi obratt urede, ločitev Slpkde na tuje gc^te le 2 lavskega sveta v zimskem času pri- Sl: niS; imajo tri in Sl pose- ^T^iZ^ odstotkov Sa domače^ bajajo, tudi tisti, ki tedaj niso za- sledica večje' storilnosti. Vsi de zdovih. V teh centrih je organizi- lavci so normirani in nagrajevani ^apPr^alno ko”fekolje tovarne namenu. rano naselje s trgovino, menzo, sa- po učinku dela. Prodajalne »-Mode«« so založene Čgp n pil’ni Vn7il nitarnimi m klubskimi prostori. v prihodnje nameravajo urediti z najra2iičnejgim blagom, vendar netiUJ VUZ11 Skoraj vsi centri so že elektrifici- . —------- _y-* najrazličnejšim blagom, tudi zgornje prostore svojega ^obra- vsa^a poslovalnica orientirana rani. Dana je možnost za uporabo ta, kjer je še zdaj skedenj. V teh J°re^o na enT zvrst izdeTkov radio aparatov in televizorjev. V---------------—:v* v-4 - .... prostorih bi pleskali pohištvo. Bledu Posebno skrb polaga kolektiv To- posleni. Kakor so nam povedali, se-plic na vzgojo kadra. Ugotovili so. zonci sila učinkovito posegajo s svoda je najboljša pot za zagotovitev predlogi v gospodarjenje pod* dobrih uslužbencev učinkovita vzgo- Avtoservis Bled ima dve osnov- ja vajencev. Zdaj jih imajo kar 10. Prav gotovo je uspešen razvoj ni dejavnosti: tovorni promet in ki so jih poslali na štirimesečno podjetja v pretežni meri odvisen od — - , - . «-------- - tot ^ Prodajajo kozmetične izdelke, ga- popravilo avtomobilov. praktično in teoretično izobraževa- dobrega dela organov upravljanja. oddaljenejših gozdovih prebivajo Ker so potrebe na Bledu po lanter;;jske> kožno galanterijske. V prvih letih svojega razvoja je nje v novo gostinsko šolo na Bledu Park hole\ 3e v zadnjih letih občut-delavci v kočah, vendar bomo v talešni dela^ici zelo velike, bodo manufakturne, konfekcijske, plete- doživljal precej sprememb. Leto 1952 Razen tega skušajo tudi starejši ka- n,° POvečal promet. Leta 1958 so re-perspektm morah računati na pre- verjetno vsi odgovorni čimtelji z končno pa še otroške pa je nekako temeljno leto za se- der izobraževati. Posebno spodbudo cimo imeli 66.000.000 prometa, letos voz delavcev iz doline. Podjetje razumevanjem sprejeli prošnjo pod- igračke danji raZvoi podjetja. Tedaj so dajeio tistim, ki se hočejo učiti tu- pa imajo že 83.000.000 dinarjev Ir, A.«----“i Hmar- p^iovni napredek tega trgov- imeli tri kamione in še precej ne- jih jezikov Pred. leti so učenje tu- Povečanje prometa je predvsem peškega podjetja je zelo uspešen, urejeno mehanično delavnico. Iz jih jezikov organizirali v svojem večje storilnosti zaooslenih Promet se jim je v zadnjih letih leta v leto pa se je podjetje gospo- podjetju, zdaj ko posebne tečaje or- , , Vsa leta po vojni ie moral ko- skoraj potrojil. Letos kaže. da bodo darsko krepilo. Nabavljali so ka- ganizira delavska univerza, pa jih lektiv Park hotela veliko žrtvovati imeli več kakor 65 milijonov dinar- mione, vzgajali kadre, razširjali pošiljajo na te tečaje. za ot>nov° in modernizacijo svodih jev prometa. svojo servisno dejavnost itd. Zdaj objektov Tz svojih sredstev so doslej In spet moramo govoriti o zasta- imajo osem lažjih kamionov, s ka- 7f7SYntl\ vložili 150.000.000 dinarjev, i- —AAi. ~ —----------*—ir, -----4iiiaaww,i it c v 14* Za prihodnje imajo prav lepe in d iuučt vocic nn_rnrii .rt- .jr jv. ____________ ______ _ __________ _________________________ V Tovarni čipk in vezenin na velike načrte. Stari del hotela na- sten izobraževalni center ter uspo- StL3€ra^zv^^zmven^seleT'so »Modi« osnovni problem in tisto, o urejeno seA^isno "delavnico s ser- Bledu je zaposleno 88 ljudi, od tega meravajo porušiti, na njegovem me- sabljamo delavce za mehanizacijo Jd 2i liali ve&' lotrpill6« tov: hotel In restavracijo »Jelovica«, za srednjo pot in povečali zmoglji- težno služi našemu proizvajalcu. nulno terjalo ustrezno rešitev na precej povečali število zaposlenih depandanse Mežaklja, Blegaš in vosti sekundarne predelave tam. Naj za zaključek še povem, da se razvoj delavskih svetov odraža roeravaio zaradH. modemeiSo tr in prevzeli razna dela izven Bleda. Bogatin, vrtno restavracijo Blegaš, kjer je za to največja potreba, pri- tudi v delu krajevnih odborov, osnovnih organizacij SZDL, stanovanj- govsko hišo na Bledu Refren weh Ze tedaj so pričeli urejati bivališča bife Grajski dvor. bifeja na gradu marne predelave pa tam, kjer so skih skupnosti itd. Zlasti v zadnjih letih občutimo, da nam delavski sveti teh zahtev načrtov in žeiia na te- svojih delavcev. V letu 1954 se je in v kopališču. osnovna sredstva najbolj zastarela, dajejo zelo dober kader tudi za politično delo. kie dobiti denar 'e tedaj v težavnem finančnem poh> žaju, zato so morali biti pri grad- benem podjetju prav zadovoljni, ko ferim^amVdovaTa*^1 žtrino v so dobili na posodo nekaj denarja nicc> in strojev. Na j več j e osnovno sredstvo je bil tedaj njihov stari - vsem Blejčanom znani tovornjak »Chevrolet«. Ob koncu leta 1952 so veljala vsa njihova osnovna sredstva 1,017.000 dinarjev. Leto kasneje so n 2 3 4 5 6 1 N 8 F 10 K "12 j_ ■ 13" 14 m is- : 16 _ 18 M 1 <9 ji 20 a 21 22 ■ 2T 24 §T J..... . - 26 H m* H 30 m 31 H ST i 33 34 ■ 35 36 Ij 3? 38 m 39 B 40 hT” □ 42 m .u jgg r 43 <0 U BI m m m m m r KRIMNKjS ŠTEV. 41 Vodoravno: 1. nevarna bolezen ožilja, 8. čok, kjer cepimo drva, 12. slovnični prilastek, 13. železniške proge, 15. okrajšan podredni veznik, 18. grmada, 17. kontinent, 19. kazalni zaimek, 21. veznik, 22. poslopje za sušenje trave, 23. velika kača, 25. vrbov gaj, 27. vojak inženirskih enot, 28. mlinski žleb, 29. katran, 30. starogrška povrhna halja, 31. oznaka zloglasnih nacističnih jurišnih oddelkov, 32. predlog, 33. pripadnik starogermanskega plemena, 35. vulkanska izmetina, 37. predlog, 39. najmanjši delec snovi, 40. bici-klist, 42. borišče, 43. posebna kristalna oblika apnenca. Navpično: 1. medmet, 2. otok našega Jadrana, 3. ljubezenski pesnik, 4. tropsko drevo s črnim lesom, 5. pripadnik slovanskega naroda, 6. samoglasnik in soglasnik s konca abecede, 7. atenska mestna hiša, 8. drobna prevara, 9. starinsko mestece v Dalmaciji, 10. nota v solmizaci-ji, 11. vrsta geometrijskega telesa, 12. nasprotna trditev, 14. pripadnik nekdanjega plemena na naših tleh, 17. pripomoček plezalcev v gorah, 18. grobo orientalsko sukno, 20. pozdrav starih Rimljanov, 22. mesni izdelek, 24. naš organ vida, 26. naplačilo, 27. vladar, ki je prvi združil južne Slovane v veliko državo, 28. nivo, površina, 30. del stopala, 31. podkožna maščoba, 34. industrijska rastlina, 35. gaj, gozdič, 36. najvišje karte, 38. ploskovna mera, 40. duša starih Egipčanov, 41. arabski žrebec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kolorit, 7. reaktor, 13, otok, 14. gaber, 16. koma, 17, kokon, 19. poker, 21. nak, s, 22. alodij, 24. manira, p, 27. Ibar, 28. Lido, a, 29. prošek, 31. litota, e, 34. lok, 35. lokal, 37. niham, 39. Oger, 41. tonem, 43. čiri, 44. telepat, 45. kamelar. Kombinirajmo Beli na potezi dobi. Beli: Kgl, Dg3, Til, Lbl, Lb2, Se5, Pa2, c4, e3, g2, h2, (11). Črni: Kg8, Dc7, Te8, Le6, Sd7, SI8, Pa6, b5, c5, g7, h6 (11). Črni je pravkar potegnil SI6—d7, ker je beli grozil jemati na 16. Črna poteza pa je bila odločilna napaka, ki jo igralec na potezi odlično izrabi. Pri roki ima namreč nenadoma potezo, ki je podobna v pravem pomenu besede blisku z jasnega. Z njo si lorsirano zagotovi prednost figure in kmeta, tako da se mora črni takoj vdati. '■LOS 'S ut 83R ‘+SPS 'f iJH ‘ + 91S 'g 8§R ‘+: LPS 'Z '-Lžn ; + : i§a T :AaiiS3H — Kaj te žena ne obmetava več s krožniki? — Sedaj je vendar »Mesec knjige«- — Ali imate morda kakšno knjigo z modrimi . platnicami, ki bi ustrezala barvi moje obleke? MESEC KNJIGE — Najprej sem ti hotel kupiti lepo knjigo — ampak toliko denarja pa spet nisem imel... — Dajte mi tisto največjo! — Toda, mama, ti si napačno razumela »Mesec knjige«! — Ne vem, kaj jim je? Nihče se ne zanima za knjige, vsi sprašujejo le za cene. — Zakaj malo ne podaljšate tega »Meseca knjige?« Tako hitro je res ne morem prebrati.