Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Šesti dan. Izšarivanje. V zapertem prostoru privzamejo ter se segrejejo s časom vse stvari, dasiravno so tudi raznega poveršja, enakomerno; privzemanje in oddajanje toplote verši se neprestano. Ako bi v naravi ne bilo te modre vravnave in naprave, bila bi toplota za nas brez vsake vrednosti, ter bivanje naše na zemlji bilo bi pri sedanjih razmerah silno žalostno. Kako bi se mogli po zimi pri topli peči pogreti, ako bi toplota ne imela nagona, sprijemati se z merzlimi reči, in kako bi se mogli po leti ohladiti v hladni senci! Ne bi mogli ne kruha peči niti jedila kuhati, kajti vselej se morajo toplotni deli sprijeti z merzlimi snovmi. — Brez te naprave ne bi mogli lesa prižgati, ne sobe sogreti, niti kovin topiti, ter pogrešali bi večino našega koristnega orodja. — Zaradi tega naravnega zakona, da se namreč toplota druži in sprijema z merzlimi telesi, nastane pa tudi obilno in razne škode; imenujte nekatere! — Mnogo Ijudi nakopalo si je bolezen ali celo smert, ko so se vroči prebitro ohladili, isto tako, ako iz mraza precej šli k topli peči. Zgledi. — Ponavljanje občno! Sedmi dan. Danes se pa hočemo nekoliko o tem pomeniti, kakošno djoč ali učinke toplota razodevlje v naravi sploh. Izbeljeno železo, katero dene perica v meden gladež, napolni ves prostor, a ko se ohladi, ropota po gladežu sem in tja. — Kdo od vas je že videl, kakošne šine na kolesa ali obroče na sode deva kovač na kolesa? — (Vroče.) Zakaj? — Ali ste že slišali, kako se zamore železni zamašek spraviti iz steklenice, v kteri se je terdno prijel? — (Okoli vratu steklenice more se oviti močan povoz, katerega morate potem dve osebi sera in tja vlačiti, tako dolgo, da se vrat steklenice vsled tega sukanja toliko segreje, da se zamašek lahko iz steklenice vzame.) Kateri zakon bi se dal navesti za to poskušinjo? — (Gorkota vse reči poveča in raztegne.) Kaj menite, kako se pa zamore to povečanje goditi? — Slišali ste uže pri drugi priliki, da je vsako telo telo sestavljeno iz majhnih delkov ali atomov, kateri so drug od druzega z majhinimi prostorčeki oddaljeni. Te luknjice ali prostorčeki napoljeni so z eterom, toplota tedaj eterne prostorčeke raztegne in poveča, vsled tega se posamezni delki drug od druzega nekoliko bolj oddaljijo, telo se tako nekako poveča, t. j. zavzema veči prostor kakor z začetka. Kaj je pa terau vzrok, da telesa ne razpadajo v svoje delke ali atome? — Deli ali atomi privlačvajo drug druzega (privlačnost). Velika kupla cerkve sv. Petra v Rimu dobila je razpoke, na njo so djali 5 vročih železnih obročev; ko so se obroči obladili, zginile so razpoke. — Na konservatoriji umetnije v Parizu so cčlo zidovje z razgretimi železnimi drogovi na to, ko so se bili enkrat ohladili spravili v normalno stanje nazaj. (Skozi zid položeni železni drogovi, kateri so imeli velike vretenične matice, bili so zelo razgreti, iu ko so se na to nategnili, privili so tesneje vretenične matice. Ko so se pa ohladili, skerčili so se, ter tako zidovje bliže skupaj prisilili v pravo navpično namer.) Les se na toplem in gorkem usuši; kako bi se dala pa ta prikazen razjasniti? — Kadar se kako telo vode navzame, poveča se na ta način; navedite nekaj takih teles! — (Okna, vrata in omare se že po zimi napno.) Skale dajo se razbiti z lesenimi zagozdami, ako se v spoklino zabijo in z vodo polijo. — Papir risarski se nekoliko omoči preje, kakor se prilepi; kadar se posuši, skerčil bi se rad skupaj, zato pa ostane vedno gladek in napet. (Katere telesa posebno rada vodo privzemo? (Lukničasta.) — Kaj se pa zgodi potem z vodo, ako se taka telesa silno razgrejejo? — Kaj se zgodi pa s telesi, kadar nimajo več vode v sebi? (Skerčijo se.) — Vendar taka telesa zgube le tisto razširjenje, katero je voda prevzročila, prava začetna ali absolutna velikost telesa se pa vsled toplote ne zmanjša. Kaj se tedaj zgodi s takimi telesi zaradi toplote ? — Ali delajo taka telesa res izjemo ? — Kakšna pa je ta izjema, dozdevna ali resnična? — Imenujte še nekatere telesa, pri katerih je dozdevna izjema! (Les, papir, usnje i. dr.) Ako se pa kako telo neenakomerno razgreje, razširi ali raztegne se tudi zaradi tega neenakomerno, in zaradi tega se dostikrat marsikaj zgodi, kar nam ni posebno všeč. Ako postavimo merzel kozarec na vročo peč, kaj se zgodi dostikrat s kozarcem? — Kako se to zgodi? — (Kozarec se zdolaj hitreje in močneje razgreje in raztegue kakor na straneh in ker je kerheh in se ne da upoguiti, pa poči.) Ako se podloži košček papirja, zabranjuje se naglo razširjanje toplote. Ako leži knjiga dalj časa na solncu, česa zapazimo na platnicah? (Skrive se.) Zakaj? — Še je mnogo druzih takih prikazni, kdo ve nekatere navesti? — (Glen v spokah peči se odloči; glazura na kuhinjskih posodah odpada zaradi prenaglega razgretja i. t. d.) (Dalje prih.)