Kuhanje v dekliških meščanskih šolali. \ »Narodai Politiki« od 0. sveCana 1921 bereia sledečo zaniinivost: Predvojna doba je hirala na aajraziičaejših bolezaiti, izaied katerili eaa je bila tudi ta, da je omalovaževala vsako telesno in ročno delo, posebno pa še »neproduktivao« delo žene-gospodinje. iatelektualke so ga smatrale samo za zlo, ki se ga morajo žeae činipreje osvobouiti. Sanjalo se je o skupaem, kolektivaeai gospodarsivu aekoliko rodibin v skupni hiši, s skupao kuhinjo, skupao otroško sobo, kjer bi opravljala svoj posel skupaa pestunja itd. Kakor vsako prerokovanje refortnatorja.idealista, je tudi navidezno nad vse krasno in teoretično popolno. Toda svetovna vojna nas je iztrczaila. Danes, ko smo na lastni koži poizkusMi dobrote skupaih kuhinj. pa vemo, da lina iadividualno gospodinjstvo v rodbiai poleg senčnih tudi svoje solnčne strani, ki jili /aamo ceniti ia lahko rečemo, da se najbolj zaklete feniiaistkc aa zapadu tvrope smejejo gobezdanju ruskih komuaistk »o aeprodaktivnem« dela žeae - gospodinje. Danes saio prepričani, da delo gospodinje, ki pripravlja člaaom svoje rodbine okusno in izdatno hraao, komodnost, čistočo, red —. da to delo ni neproduktivno delo. Njemu gre zahvala, da se morejo ostali člani posvečati produktivnernu dela več in boljše, kakor pa če bi živeli v nekaki kasarni in biii goljufani pri hrani in povsod dragod. Dobra gospodinja napravlja možu in otrokom življenje prijetnejše in to ima velikansko ceno. Saaje o hiši s skupao kuhiajo itd. ostanejo zgolj sanje še dolgo, dolgo. Še dolgo, strašno dolgo bodemo potrebovali mater - gospodinjo. Toda dandanes se mlade deklice kaj slabo pripravljajo na ta vznešeni poklic. Komaj zapuste šoiske klopi, že se"postavijo v tovarni za stroje, v pisarni za mizo, ali v trgoviai pred tehtaico, kratko gredo za svojim pokli>:em, poteai pa aiiaa niti časa, niti veselja do gospodiajstva. Dcklica bogatih starlšev, kjer ae gospcxlinji aiati sama, teaiveč najete, osebe, se aoče učiti od kuiiarice,  dekle. sobariče, ki navadao nimajo za učenje drugih niti časa in tako postaja počasi deklica, ki bi znala sama gospodiajiti bela —• vrana. ln veadar mora znati to vsaka, tudi bogata. Seveda po tem tudi vsaka domačnost izgleda, kar pa ima še drugo posledico, da se aa tak aačin razaietava precejšea del narudnega preiaoženja. Zeae ne zaajo ia ae morejo za gotovo vsoto deaarja naditi svojceai tega, kar bi se zanj v resnici lahko dobilo. Radi tega že tudi pri aas uvidevaju merodajni krogi, da je i pri nas nujaa poIreba uvesti na dekliških meščanskih šolah pouk iz gospodinjstva in kulianja, kakor je že leta vpeljan v Ameriki, Beigiji in drugili naprednejših državah. V češki republiki se poačuje imeaovana predmeta dosedaj aa 2 čeških in 11 nemških aieščanskih šolah, veadar je želeti, da ne ostane le pri teh. Pouka se udeležujejo učeake 12—14 let stare. Poučuje se poldnevno v maajšili skupiaah in kar je glavao brezplačao. Uče se nakupovaaja, kahe, pranja ia likaaja tako teoretično kot praktično. Skuiiaae jedi zaužijejo učenke same. Premožnejše jih plačujejo, revaejše podpira ubčina s posebnimi subftiicijaini. Učenka si. če hoče, lahko odnaša jedila tadi tlomov. Potrebni za pouk sta: 1. kuhinja, 2. učiteljica, ki jo je treba seveda plačati. Radi iilače učiteljice se zadeva seveda povsod na težave, kajti skoro vsaka občina trpi na pomaiijkanju denarja. Toda v uMiogih občinah so še razae kuliinje, ki iih je ustanovila odbočka osreda]ega skrbstva za deco ali kako podobao urustvo in te bi se prav lahko zasegle za šolske namene. Da pa ne bi plača učiteljice posebno živo zadela v težavno občiasko gospodarstvo, zato je ministrstvo prosvete odločilo, da aaj poučujejo učiteIjice ročnih del, katerim se aagrade ure kot aadure prostili predmetov, kar je za občine seveda niiiogo ceneje. Za potrebne učiteljice je poskrbelo ininistrstvo tako. da je izpremenilo enoletne tečaje za ačiteljice ročnih del v tivoletne zavode za nčiteljice gospodinjstva, kjer se uče kuhati, gospodinjiti, socljalaega skrbstva, zdravovede, telesne vzgoje, blagoznanstva, računstva itd. da znajo absolventke potem učiti te predaiete. Za one učiteljice pa. ki že dehijejo aa go .'podinjskih šolali, se prirede še posebai gospodinjski (ečaji. Od deželnih upravnih odborov ia občiaskih zastopov zavisi sedaj, da li aaj se plodonosao reformirajo dekliške šolc, ki gotovo prineso zlate sadove. Finančne žrtve ae smejo priti več v poštev, ker je ;>otreba nujna. Marsikatera mati ne more l.ri najboljši volji prisiliti svoje hčerke, ua bi se posvečala in brigala za gospodinjst\ro; toda učiteljico učenke veadarle šc uhogajo ia če se uvede pouk domačega gespodarstva, se ga bodo učile rade. Ce pa bi se katera nerada učila, pa stopi pred ajo kruti »hočeš - nočeš - moraš« In pu letih. ko pride resaost aad njo, gotovo spozna, kako koristna je bila šola gospodinjstva. Ni mi znano, da li imamo v Sloveniji solo, kjer bi se učilo obvezno domače gos;>odarstvo. Zdi se mi pa. da živimo v tcm oziru inenda še v slabših razmerah kut naši severai bra.tje. O tem se lahko vsak trenotek prepričamo, če prestopimo le prag katerekoli kuhinje ali sobe, kjer so deklice v hiši. Vse borno lahko našli, saiao smisla za red, saago in varčnega f{ospodinjstva malo. A niti aijreba, da bi šli v hiše. Poglejaio le v šoli deco pred seboj, ali pa lnlade »frajlice« in »gospodiče« na cesti, v mestu na promenadi. Brrr... — Čioveka spreletava groza pri pogledu na oni naraščaj, ki ga aam je vzgojila vojna. Vse je le zunanjost — vse ie nečimernost, razuzdanost, poželjenje in nič druzega. Notranjost je gnila, prazna, črna. Tu bo treba najae poinoči, če horemo le del teh nesrečnikov rešiti iz rok stoglave liidre, ki nam pije kri, da slabi;ao od dne do dne. Na Češkem so se zganile oblasti in stvar bo gotovo uspela. Tudi naše oblasti gotovo niso aaspiotne .ikim posrečenim novotarijam m bodo j.*h gotovo podpirale. Treba le. da se mi, ki si nadevamo poaosito imc narodnih učiteljev, sami zganeino in ipriredimo po.iabne šole v zmanjšanem obsegu brez ¦)ziva. na šolske oblasti. ki še morda niso izdale tozadevnega nkaza. Postaviti jih rnoramo narnreč pred gotovo dejstvo in sino lahko prepričani, da bodc naše delo pozdravljeno in inorda tadi primerno nagrajcno. Albin Lajovic.