Didakta maj 2015 39 DRUŽINSKO BRANJE IN »POTUJOČI BRALNI NAHRBTNIK« SPODBUJATA IN KREPITA OTROKOV GOVORNI RAZVOJ / Barbara Radek, vzgojiteljica in profesorica slovenskega jezika / OŠ Hajdina, vrtec Najdihojca V zgodnjem otroštvu je ena temeljnih nalog vzgoje razvijanje otrokovih jezikovnih zmožnosti. V vrtcu se zato dobro zavedamo pomembnosti opismenjevanja, saj z različnimi dejavnostmi pri jeziku podpiramo otrokov govor, ga us- merjamo in omogočamo nenehno učenje. Pomembno je, da predbralne in predopismenjevalne zmožnosti razvijamo sistematično in usmerjeno ter oblikujemo takšno okolje, da bodo otrokovi prvi stiki s knjigo pozitivna in lepa izkušnja. V prispevku predstavljam projekt, ki ga izvajam v vrtcu – »Potujoči bralni nahrbtnik«, in se je izkazal kot primer do- bre prakse, saj spodbuja sodelovanje med otrokom, vrtcem in starši ter hkrati spodbuja starše k prebiranju različne literature in preživljanju kvalitetnega prostega časa z njihovimi otroki ter gradnji dobrih medosebnih odnosov tako med vzgojiteljem, starši in otroki. UVOD Z vsakodnevnim branjem in pogovar- janjem z otrokom od rojstva naprej, še posebej v prvih letih njegovega življe- nja ustvarjamo temelje za zdravo oseb- nost. Bralna pismenost je pomembna veščina, ki otroku omogoča delovanje na različnih življenjskih področjih. Razvoj zgodnje pismenosti je namreč proces, v katerem so prepletene vse sporazumevalne dejavnosti, zato je predšolsko obdobje pomembno ob- dobje v življenju otroka, saj se ravno v tem obdobju prične predopismenje- vanje. Otroci se v tem obdobju naučijo osnovnih veščin in spretnosti na vseh področjih, še posebno na področju govora in komunikacije. Za začetek pridobivanja bralne kulture je zelo po- memben tesen stik med osebo, ki bere, in med poslušalcem. Vsak otrok dru- gače doživlja način dojemanja bralne kulture. Čeprav otrok večkrat sliši pra- vljice in zgodbe, ki mu jih beremo, jih bo vedno znova na novo prepoznaval in mu bo branje v užitek, ker bo vedel, kaj se bo v nadaljevanju zgodilo. Po Marjanovič Umekovi naj bi bili otro- kovo pripovedovanje zgodbe, besedni zaklad in metajezikovne sposobnosti najpomembnejši napovedniki zgodnje oziroma t.i. porajajoče se pismenosti otroka v predšolskem obdobju, zato naj v tem starostnem obdobju name- nimo spodbujanju otrokove govorne komunikacije in besednemu zakladu posebno pozornost. Pravi, da so nam lahko pri tem v veliko pomoč pravljice, besedne in glasovne igrarije, simbol- na igra… Ker delam v vrtcu, se zave- dam, da je v vrtcu poleg usmerjenih dejavnosti jezikovne vzgoje tudi dovolj priložnosti za »neformalne« bralne de- javnosti – bralne dogodke, ki lahko potekajo tudi izven vrtca s pomočjo staršev. Kurikulum za vrtce dopušča različne pristope in izvedbe teh de- javnosti. Odprtost kurikula vzgojite- lju omogoča strokovno svobodo, ži- vljenjskost, ustvarjalnost, hkrati pa od njega zahteva, da upošteva razvojne značilnosti otrok v oddelku, posebne interese in sposobnosti posameznega otroka. POMEN DRUŽINSKEGA BRA- NJA Spoznanja o pomenu družinskega branja lahko strokovni delavci na ne- vsiljiv in primeren način približamo tudi staršem, saj aktivno sodelovanje staršev in otrok oziroma vključevanje odraslih, ki skrbijo za otroka, pripo- more k uspešnejši, kakovostni, pristni in prijazni komunikaciji med starši in otroki. To vodi tudi k uspešnemu dialogu z otrokom, ki mu zagotavlja ustrezen razvoj. Raziskovalci so si enotni, da je za ra- zvoj otrokovih bralnih sposobnosti, katerih posledica je uspešnost v po- znejšem šolskem obdobju, odločilno predšolsko obdobje. K. E. Stanovich meni, da je za to pomembna kombi- nacija lastnosti in vpliva okolja. Zato bi morali vzgojitelji za uspešno bral- no kulturo »vzgajati« tudi starše, saj so otroci odvisni tudi od njihovega branja. Prav družinsko branje namreč krepi otrokov besedni zaklad in razvija njegov govor. Staršem je treba poja- sniti, da branje ni zgolj dejavnost, ki bi bila sama sebi namen, temveč je to dejavnost, ki jo otroci nenehno potre- bujejo. Branje, pri katerem je eden od staršev ali vzgojitelj le bralec, otrok pa pasivni poslušalec, ni učinkovito. Pomembno je, da gre pri tem za obliko aktivnega poučevanja, kar pomeni, da k branju vključujemo tudi otrokove govorne sposobnosti. Otrok namreč ob listanju, poslušanju in pripovedo- vanju pravljic ter zgodbic spoznava in razumeva osnovne življenjske vre- dnote, kot so prijateljstvo, ljubezen, iskrenost, poštenost, radodarnost, to- lerantnost…, razvija domišljijo, moti- vacijo ob branju, spoznava strukturo besedila, bogati besedni zaklad, usvaja in razumeva nove besede, jih sprejema in uporablja v svoji komunikaciji ter širi svoje besedišče. Zato se je treba z otrokom o prebrani vsebini tudi pogovarjati. Prav knjiga je zelo pri- meren in dostopen predmet, ki nam omogoča, da ob ustreznih predlogih in spodbudah na igriv in ustvarjalen način širimo otrokovo obzorje. Eden izmed ključnih dejavnikov pri branju pa je zagotovo očesni stik, ki je osnovni del prijazne komunikacije. Če zgodbo izrazito čustveno pripovedujemo, bo otrok prebrano vsebino še posebej globoko doživel. Pomembnost družinskega branja ni le v branju in poslušanju, temveč tudi v pogovoru staršev z otrokom ob zgod- bi o dogajanju in nastopajočih likih, odgovorih na njegova vprašanja, razlagi neznanih besed, opisovanju ilustracij ob besedilu in spodbujanju otrokovega pripovedovanja. Hkrati pa je pomen družinskega branja tudi 40 Didakta maj 2015 v neprecenljivih trenutkih otroka s starši, saj ima otrok takrat pozornost starša le zase in predstavlja kvalitetno preživljanje časa z otrokom, ki ga ne more nadomestiti nobena televizija ali računalnik. Starši naj bodo otrokom prvi govorni model, zato naj skušajo govoriti čim bolj jasno in razločno, naj se izogibajo raznim pomanjševalnicam in popačenkam. POTUJOČI BRALNI NAHRB- TNIK S primerom iz lastne prakse v na- daljevanju prikazujem, kako v na- šem vrtcu Hajdina izvajamo projekt »Potujoči bralni nahrbtnik« in s tem razvijamo predbralne zmožnosti pri otrocih. Naša šola in vrtec sta bila v letih 2011‒2013 vključena v projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga je izvajal Zavod RS za šolstvo. V projektu smo bili deležni številnih pre- davanj, raziskovanj, prispevkov, ki so spodbujali in govorili o razvijanju bral- ne pismenosti in motivaciji za branje: noč branja, bralni nahrbtnik, bralne hišice, razredna knjižnica, bralni pla- kati, sobotne šole idr., ki so se izkazali kot primer pozitivne prakse. To je bil tudi razlog za mojo odloči- tev, da tudi sama preizkusim takšno dejavnost v svoji skupini otrok. Pro- jekt sem poimenovala »Potujoči bralni nahrbtnik«. Gre za obliko dejavnosti oziroma projekt, ki pripomore k vzgoji najmlajših o pomenu knjige za otrokov celostni razvoj. Osnova tega projekta je povabilo staršev innjihovih otrok v svet branja, ustvarjanja in domišljije. Otroci s tem spoznajo različne slikani- ce, starši pa vrednost te dejavnosti in bodo morda tudi sami pridobili veselje do listanja, ogledovanja in prebiranja slikanic ter stopili z otrokom v knjižni- co in si tam izposodili knjige zase in za svoje otroke. Z branjem doma se krepijo tudi odnosi med vsemi družin- skimi člani, izboljša pa se tudi njihova komunikacija. Poslušanje kakovostnih zgodb in pra- vljic pri otroku že v predšolskem obdo- bju pozitivno vpliva na govorni razvoj otroka. Prav knjiga ima namreč na otroka vsestranske učinke: ga popelje v svet domišljije, kreativnosti inustvar- jalnosti, ga uči vztrajnosti, iznajdljivo- sti, ga spodbuja k radovednosti, mu širi obzorja, bogati njegov besednjak, mu omogoča kakovostno preživljanje prostega časa in ga navsezadnje pove- zuje z njegovimi starši, vzgojitelji in preostalimi skrbniki, ki si vzamejo čas in otroku preberejo njegovo najljubšo zgodbo, ki jo želi slišati. Tega dejstva se zavedam tudi sama kot vzgojiteljica v vrtcu, zato naše mlade »bralce« spodbujam k branju na malo drugačen način. Pri našem projektu je potrebno aktivno sodelovanje med vzgojitelji, starši in otroki, glavni na- men pa je usmeritev otroka h knjigi in spodbujanje družinskega branja. Starši so bili o projektu »Potujoči bralni nahrbtnik« predhodno obveščeni na pr- vemroditeljskem sestanku.Na sestanku sem jim pokazala nahrbtnik, predstavi- la pomen projekta, pokazala njegovo vsebino ter predstavila vse tri slikanice, Didakta maj 2015 41 ki so priložene nahrbtniku. Vesela sem bila, da so vsi prisotni starši pokazali pripravljenost za sodelovanje, za kar sem jim neizmerno hvaležna in se jim iz srca zahvaljujem. Starše na skupnih roditeljskih sestankih tudi sproti obve- ščam o tem, kako poteka projekt, in tudi sami utemeljujejo, da se jim zdi uspešen in da ga z veseljem izvajajo. Bralni nahrbtnik je preprost nahrb- tnik, ki potuje od družine do družine ter vključuje otroke in odrasle v širo- ko polje sodelovanja in komunikacije skozi doživljanje otroške literature. Namenjen je razvoju bralne kulture. V bralnem nahrbtniku so tri knjige, lutka sova, zvezek za zapise in barvice. Starši otroku preberejo toliko knjig, kolikor želijo, se pogovarjajo o prebranem, otrokova razmišljanja, doživetja in vtise o prebranih knjigah pa zapišejo v priložen zvezek. CILJI PROJEKTA Ob začetku projekta sem si zastavila naslednje cilje: spodbujanje družinske bralne - kulture; spodbujanje jezikovne zmožnosti - (razvijanje artikulacije, besednjaka, komunikacije); otroku približati veselje do knjige - in branja; navajanje otrok na obisk knjiž- - nice; razvijanje otrokovih predbralnih - sposobnosti; razvijanje komunikacije med starši - in otroki; pridobivanje pozitivnega odnosa - do literature; razvoj govora z vključevanjem so- - delovanja in komuniciranja med vzgojiteljico in otrokom; druženje staršev s svojimi otroki (v - razvitem svetu nam manjka pred- vsem časa, zato je vsak trenutek, ki ga preživimo v krogu družine, še kako dragocen); razvoj bralnih in delovnih navad - (posebej če branje vključimo v vsa- kodnevno rutino). LUTKA SOVA IN NAHRBTNIK Zakaj sem v nahrbtnik priložila lutko in zakaj ravno sovo? To sem se odločila iz razloga, ker otrok v teh letih (2.–4. leta) sprejema svet okoli sebe preko različnih predmetov, ki so mu ljubi. Moj namen je bil, da bi sova otroke spodbujala k poslušanju pravljic, jim pomagala pri izraznih dejavnostih in jih poslušala, kadar jim bodo starši pripovedovali pravljice. Sova pa sim- bolizira tudi bistrost in učenost, kar otroci pridobijo ravno z branjem. Sova je zelo vesela, da lahko spozna prav Slika 2: Deklica pripoveduje o svojem doživetju nahrbtnika. 42 Didakta maj 2015 vsakega otroka v vrtcu, zato so ji sre- čanja otrok ob predajah nahrbtnika še posebej ljuba. Tam se poje, igra, veseli in še bi lahko naštevali. Dosedanji za- pisi staršev kažejo, da lutka oziroma sova pozitivno vpliva na otroke, saj z njimi tisti čas, ko imajo nahrbtnik, spi ter jih spremlja na vsakem koraku: v trgovino, celo na obiske k dedkom in babicam. Ena izmed mamic je zapi- sala v zvezek, da je sova njeno hčerko tako očarala, da je v nahrbtnik dodala še eno plišasto žival – svojega ježka, ki sedaj v nahrbtniku potuje skupaj s sovo. KAKO POTEKA PROJEKT? Vsak petek eden izmed otrok odne- senahrbtnik domov. Nahrbtnik je pri otrocih doma približno teden dni, v tem času pa starši skupaj z otroki pre- berejo priložene slikanice, se ob njih pogovarjajo o vsebini, gledajo ilustra- cije, prebirajo rimana besedila, iščejo rime, se »pocrkljajo« z lutko… V priložen zvezek starši dokumenti- rajo, kako je potekalo njihovo branje. Otrok običajno nariše prizor iz slikani- ce, nalepi ilustracije, fotografije, starši pa zapišejo doživetja in vtise, ki so se jim porodili ob preživljanju in prebira- nju pravljic, ko je bil bralni nahrbtnik pri njih doma. Starši tako dogajanje dokumentirajo po svoji želji. Nekateri priložijo tudi fotografije dogajanja. Tako v zvezku nastajajo kratki zapisi z risbami otrok. Ob vrnitvi nahrbtnika se v jutranjem krogu v skupini otrok pogovorimo, kako je potekalo njihovo srečanje z nahrbtnikom. Zmeraj me zanima, kako je otrok doživel slikanico, zato ga pri pripovedovanju opazujem in se vključujem v njegovo gibanje in pripo- vedovanje. Prisluhnem in spodbudim otroka, da izrazi, kar vidi in doživlja v slikanici. Otrok pripoveduje, katere knjige so prebrali s starši, kdo jim je prebiral knjige, ali so mu bile všeč, kaj mu je bilo najbolj všeč…Vzgojiteljici prebereva zapise staršev v zvezku in pokaževa ilustracije otrok, ki so na- stale ob branju. Otroke spodbujam s podvprašanji: Kdo je na sliki? Kaj je na sliki? Kaj delajo? Kaj se dogaja? Kaj je še na sliki? Kaj se še dogaja? In podobno. Vprašanja ponavljam tako dolgo, dokler otrok ne najde na sliki nečesa novega, saj je to najpreprostejši in najuspešnejši način spodbujanja otrokovega raziskovanja. S tem otrok obnavlja spomin na preteklost in po- spešuje sposobnost spominjanja in predstavljanja. Nato se dogovorimo, kateri otrok bo naslednji, ki bo odnesel nahrbtnik domov. Projekt, ki se počasi že izteka, saj je nahrbtnik obiskal že večino otrok, ocenjujem kot primer pozitivne pra- kse. Opažam, da so otroci izredno navdušeni nad nahrbtnikom in ima- jo željo, da ga odnesejo domov. Ve- čina si želi nahrbtnik znova odnesti domov. Pozitivne so izkušnje tudi na področju jezika, saj otroci sodelujejo v komunikaciji z vzgojiteljico, medtem ko pripovedujejo, kako je potekalo branje zgodb doma in katera knjiga jim je bila najbolj všeč. S tem bogatijo tudi besedni zaklad in govorne spo- sobnosti in premagujejo strah pred pripovedovanjem. Iz zapisov staršev sem ugotovila, da so nekateri starši ustvarili posebno okolje pri branju slikanic. Ena izmed mamic je zapisala, da so si postavili doma šo- tor, s katerim so ustvarili prijetno oko- lje, se posedli vanj in nato v takšnem okolju prebrali slikanice. Zapisala je, da je bila to za otroke prava pravljična predstava in da so otroci v takšnem okolju zelo uživali. Otroci so nato s posebnim pričakovanjem doživljali in čakali pripovedovanje. ZAKLJUČEK Dosedanje izkušnje so pokazale, da se tak način sodelovanja med otroki, starši in vzgojitelji izredno obnese, hkrati pa so bili doseženi vsi cilji, ki sem si jih zastavila. Ker se je projekt izkazal kot pozitivna izkušnja, ga bom zagotovo izvajala pri otrocih še v pri- hodnjih šolskih letih. Še toliko spod- budnejše zame pa je, da so projekt z navdušenjem sprejeli prav otroci in da so zelo motivirani in z veseljem sodelujejo v pogovoru z vzgojiteljico, kadar ga izvajamo. Zaključim lahko, da je zelo pomembno, kakšen je naš odnos do knjige, in da bodimo pozorni in zbrani, kaj beremo našim otrokom, in da ni vseeno, ali vzgojitelji in starši vzamemo knjigo v roke in opravimo svojo bralno dolžnost, temveč je po- membno, da si res vzamemo čas za branje, pogovor in še nato za ustvarja- nje z otrokom. Želim da branje oziro- ma pripovedovanje ostane pri otrocih še naprej vsakodnevna aktivnost, saj vsebuje osnovo komunikacije, zato je tudi temelj za vse druge aktivnosti oziroma dejavnosti otrok. Literatura Dolinšek Bubnić Margareta (1999) Beri mi in se pogovarjaj z mano! Ljublja- na: Epta. Nolimal, Fani (ur.) (2011) Bralna pisme- nost v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Marjanovič Umek Ljubica (2007) Po- rajajoča se pismenost v predšolskem obdobju. Ljubljana: Supra. Slika 3: Bralni nahrbtnik in njegova vsebina