Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6.
wmmasmmmBtmmmmammmmi
V Ljubljani, dne 22. marca 1930.
X. leto.
Telefon štev. 3040.
UOJNIIHUHLID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
_______OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI__
List izhaja I. in 15 v mesecu. Posamezna številka I Din. — Naročnina mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040
REDNI LETNI OBČNI ZBOR Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov za celo dravsko banovino,
se vrši
v nedeljo, dne 6. aprila 1930 v MARIBORU v dvorani »Zadružne gospodarske banke« na Aleksandrovi cesti.
Na predvečer, to je
v soboto, dne 5. aprila 1930 se vrši istotam
DELEGATSKA ANKETA.
Začetek delegatske ankete je točno ob pol 19. (pol 7. uri zvečer).
Začetek občnega zbora pa je ob 8. uri zjutraj In sicer točno, ker bodo hoteli oddaljeni delegati opoldne že odpotovati radi zveze vlakov.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in konštituiranje.
2.	Poročilo uprave.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Glasovanje o absolutoriju.
5.	Volitev Oblastnega odbora.
6.	Volitev delegatov za Središni odbor in kongres.
7.	Referati odsekov in sklepi.
8.	Slučajnosti.
Krajevni odbori naj pošljejo svoje pismene predloge, poleg tega pa po čl. 26 pravil obveste, ako bodo njihovi delegati prisostvovali.
Delegati morajo imeti pravilno izstavljena pooblastila svojih odborov, to je s podpisi predsednika, tajnika (ali namestnikov), opravilnimi številkami in žigi.
Upravičeni so samo na krajevnih občnih zborih izvoljeni delegati ali namestniki. Oblastni odbor plača samo dnevnice, delegatom vožnjo, prenočišča in vse event. druge upravičene stroške trpe krajevne organizacije.
Pravico prisostvovati brez debate, ima vsak član ali članica Udruženja in sicer na občnem zboru, na anketi pa samo delegati.
Posebnih vabil Krajevnim organizacijam se ne bo razpošiljalo. — Ako bo dovoljena vozna olajšava za delegate in članstvo, bomo objavili v prihodnji številki našega glasila.
OBLASTNI ODBOR.
gMBaBHfflmffimmHiiBiiaBHS
Zavihajmo rokave.
(Beseda k občnemu zboru Oblastnega odbora.)
Bliža se občni zbor. 6. aprila se snidemo v Mariboru iz cele Slovenije, da pregledamo svoje vrste, da se pogovorimo o vseh raznovrstnih težavah, ki smo jih preboleli preteklo leto. —
Občni zbor oblastnega odbora »Udruženja vojnih invalidov« je sestanek agilnih, požrtvovalnih, delovnih zastopnikov organiziranih vojnih žrtev. Ta -sestanek je spoznavanje drug drugega, sestanek sotrpinov, da si potožijo svoje gorje in da sklenejo, kako izboljšati težko stanje vojnih žrtev v bodoče, kako ublažiti neprijetnosti, ki so se izvršile.
Veliki dogodki so se vršili v letu 1929 in ni-UHeL-l miIP° n£}s’ da bi se nas ne dotaknili. Inva-censn*Z,v.k^ 36 ,kvalificiral invalide. Davčni In tako daliln<winK povedal’ da niso siromašni.
fr, ker se ieleodlio	f *'
pogovorimo, kako omiliti vse to, ka"ko irtolj-
Pa tudi organizacija, »Udruženje« v celoti ni stalo trdno. Središnji odbor je grešil, zato ga je zadela kazen. Komisar je prišel in ga razgnal. Pregledal je grehe in blagajnik je obsojen na ječo.
Vsa čast Slovencem. Držali so se med vsemi kot možje, kot organizirani tovariši in Oblastni odbor je delal vedno z uspehom.
Da Pa postavimo zopet celo »Udruženje«
j po vsej Jugoslaviji na noge, na trdno skalo, da : še zavarujemo svoje pravice in pridobitve, je j naloga našega Oblastnega odbora. Na nas gle-i da Beograd. Od nas pričakuje nasvetov, inici-j jative. Beograd in drugi oblastni odbori. Članki j v današnji številki vam naj povedo, da je tako.
In mi stojimo. Zavihali bomo rokave in i pljug bomo nastavili. Orali bomo in sejali se-I me. In sad mora biti bogat, zaščita vojnih žr-i tev mora biti popolna.
Zato je občni zbor oblastnega odbora 6. * aprila t. 1. še važnejši. Zgodovinski bo ta občni I zbor.
Oblastni odbor je že sedaj stal trdno na straži. Pazil je na vse in vsak hip bil na mej-danu.
Ne pišem to zato. da bi hotel oblastni odbor hvaliti. Ne. Naj ga hvali njegovo delo. Sami boste slišali na občnem zboru, sami morate že čutiti tudi sedaj, če je delal. Pišem namreč zato, ker je potrebno, da povem kako odločilen trenutek bije sedaj.
iz poročila v današnji številki boste itak razbrali, kako je deloval oblastni odbor. Da delo ni bilo majhno, da je bilo naporno, požrtvovalno, to bo vedel vsak, kdor tudi sam dela. Iz dopisov na srbohrvaškem jeziku, ki so v današnji številki, pa morate čutiti, da se res vsi resni delavci v invalidskih vrstah obračajo v Ljubljano.
Intervencija, ki jo je vršil te dni Oblastni odbor v Beogradu, vam pove vse. Samega ministra so predlogi ljubljanskega oblastnega odbora razveselili in je rekel, da se v glavnem strinja z njimi.
Novom snafom napredi
Jugoslovenska nacija imaće uskoro prilike, da vidi tvorce svoje Slobode ponovo sakupljene u čvrste falange, na radu za opšte dobro svojih članova i njihovih porodica, u korist lepe naše domovine i slavu Nj. V. Kralja pokrovitelja i zaštitnika našeg.
Zora lepših dana sviće. Posle deseto-godiš-njeg letargiskog sna i lutanja u vazdušastim kombinacijama, koje nikome nisu dobra donele, ratni invalidi u zajednici sa porodicama poginulih ratnika i ratne siročadi, puni pouzdanja u sebe, krenuće novom snagom napred! Izmučeni u prošlosti, služeći za potkusurivanje sitnih računa ljudi vaspitani u materijalističkom duhu, rešeni su da već sada utrvenim putevima, smišljenim i predanim radom krenu jasno postavljenim ciljevima za opštu korist zajednice.
U tom svom radu, invalidi su rešeni da ele-miniraju sve one elemente, koji nisu u stanju da svoj lični interes podrede i stave ga u službu opštem, zajedničkom. Na prošlost spustiće-mo koprenu zaborava u koliko ona ne bi šte-! tila naš današnji rad. Ali ćemo poučeni prošlo-1 šću. voditi stroga računa da izgradjivajući na-! šu opštu kuću, neumesni prohtevi, preterani za-I htevi i lična iskorišćavanja ne odvedu nas po-I novo rasulu i rastrojstvu, što je u jednom ža-! losnom periodu pirovalo. Neka spreme ruke nazad svi oni koji misle, da će u spremnom radnom periodu koji dolazi, naći polje za zadovoljenje ličnih ambicija u ma kom smislu. Vreme sedam debelih krava bespovratno je otišlo i nikad se neće vratiti, ako naši drugovi žele iskreno, predano i razumno da saradjuju u interesu opšte zajednice, dobro su nam došli. Svi ostali sebi ruke!
Naš, invalidski stalež je materijalno neosiguran, duševno malaksao i usamljen. Valja mnogo i pošteno zapeti da bi se pomagao. U ratničkoj prošlosti, svetloj i svetoj, današnja omladina i novi naraštaji treba da se napajaju radom i ljubavlju, kako se živi i radi za svoj rod. Zato i invalidska sadašnjica mora biti bez mrlja, uzorna i svetla, jer mi nesmemo dozvoliti, da se nerazumnim radom kompromituje prošlost. Našu mladinu i lepu državu neće učvrstiti i njeno blagostanje podići politička zatrovana borba, nego nesebičan rad pun odricanja njenih sinova onako, kako smo se mi, ratni in-validi u nesebičnim ciljevima žrtvovali stvara-jući je iz pepela i dižući je na kult svetinje.
Samo tako shvatajući sadašnjicu, mi u ime Boga krećemo napred, pozivajući invalide ši-
Kaj bi tuđi ne?! Le pomislimo samo, da so I bili baš vojni invalidi, ki so prvi proglasili princip jugoslovanstva, enotnost države. Poka/:a!i so prvi, kako bi bilo treba ustvariti mo-č’0, enotno državo. Takrat je bilo, ko smo v Brodu ob Savi iz srbskega, hrvaškega in slovenskega »Udruženja vojnih invalidov« postavili in ustanovili jugoslovansko »Udruženje vojnih invalidov«.
!n pri vsaki priliki smo to jugoslovansko državno idejo izvajali praktično.
To povemo danes, ker v svoji skromnosti (će je bila na mestu, ni naša sodba), nismo hoteli zvoniti z velikim zvonom.
A danes, ko je vsa država z energično roko Njega Veličanstva kralja Aleksandra L, našega pokrovitelja, enotna v vsem in močna, smo to povedali.
Naš občni zbor 6 aprila mora biti na višku. Delegati, zastopniki krajevnih odborov, zastopniki organiziranih vojnih žrtev Slovenije bodo gotovo na tem tovariškem delovnem sestanku pokazali svojo aktivnost in sposobnost, začeti novo življenje v »Udruženju«, ki se naj preliva po vsej Jugoslaviji in ki naj ustvari nov zakon o »Udruženju«. Tn s tem novim zakonom o »Udruženju« se imajo zagotoviti pravice vojnih žrtev, ugodnosti in vse, kar je potrebno, da bo naše življenje kot žrtve svetovnega klanja. znosnejše.
Čitajte vse članke v današnji številki. Razmišljajte o njih!
6. aprila pa na prijetno in plodonosno svi-I denje!
i Zavihajmo rokave!
rom zemlje od istarskih gora do Djevdjelije da budu spremni, kako bi se na poziv svojih drugova, koji treba naskoro da dodje, ponovo okupili na konstruktivnom poslu i izgradjivanja opšte kuće i naše. invalidske zajedničke sudbine. Kada u Jugoslaviji svaki bude na svome mestu i posveti se predanom radu, biće i Jugoslavija srećna a u sretnoj Jugoslaviji biće i nami invalidima dobro.
Nagoveštavajući drugovima zoru lepših dana. mi ih molimo, da nas u budućem radu veže zajednička ljubav i istrajnost, jer će se samo tako moći popraviti i naše materialno stanje. Ljudi prekaljeni u službi svom narodu moraju do kraja poslužiti naciji, jer će samo tako njihova žrtva biti potpuna. Organizacije moraju biti snažne a volja za čestitim radom neizčrpna. Nikad nesmemo zaboraviti, da u nas upiru oči dvestotine^ hiljada nezbrinutih ratnih invalida, majki i očeva poginulih, nemoćnih udovica i ratne siročadi.
Ako već krećemo napred, neka bi dobri Bog dao. da to bude na korist našeg staleža, a za slavu i veličinu naše lepe Jugoslavije. Amin.
Poročilo naše delegacije iz Beograda.
Po izvršeni kontroli je nastala potreba, da pride naše Udruženje zopet v svoje normalno stanje. Določeno je, da naj se spremene dosedanja pravila, potem pa izroči Udruženje zopet svoji samoupravi. V ta namen je bil pozvan tudi naš Oblastni odbor od g. komisarja Središ-nega odbora, da pri tem sodeluje in stavi svoje predloge. Zavedali smo se važnega momenta in stopili v akcijo. Napravili smo svoj popolni načrt, kako naj bi se naše Udruženje preustrojilo. Poslali smo svojo delegacijo v Beograd, da bi naša stremljenja podprla.
Želimo napredka, smotrenega stvarnega dela, ki naj prinese mnogo koristnega! Zato sl predstavljamo naše Udruženje po svojih načrtih kot čisto jugoslovensko. nacijonalno in humanitarno ustanovo, ki naj bi jo priznaval in ščitil zakon. Kot tako naj ima gotove pravice in dolžnosti, da bo moglo res v pravem pomenu koristiti vojnim žrtvam.
Te smernice smo stilizirali v detajlu in jih je izročila naša delegacija. Ničesar popravljati starega, od temelja je treba napraviti nekaj drugega. Jo so želje nas vseh in naša delegacija je našla povsod odobravanje in priznanje.
Moramo z veseljem reči, da je delegacija isto čutila po razgovoru z g. ministrom social-
ne politike in narodnega zdravja. To priča tudi izjava nekega našega tovariša, ki mu je bodočnost našega Udruženja pri srcu, zato je napisal doslovno o utisih naše delegacije v Beogradu sledeče:
Jesmo H uspeli?
Ako bi sudili po načinu, kako smo primljeni kod Gospodina Ministra Socialne Politike u Beogradu, kao i pokazanom interesovanju sa pravilnim razumevanjem, onda bi mogli na postavljeno pitanje dati kategoričan odgovor u pozitivnom smislu. To je ono što nas veseli i što bi imali da saopštimo radosno drugovima.
Nikad naša misija nije bila važnija ni ozbiljnija. nego u ovoj prilici, kada smo sticajem prilika došli ne da govorimo u ime invalida slo-venačke banovine, več invalida Jugoslavije. To smo i mogli učiniti, sporazumevajuči se prethodno sa drugovima Beograda i poznavajući gledište drugova provincija.
Mi nećemo biti indiskretni, ako konstantu-jući. na osnovu ličnih utisaka izjavimo, da smo u Gospodinu Ministru našli i volje i želje, da se prilike našeg jugoslovenskog udruženja ratnih invalida što pre konsoliduju i vrate u normalan život na opštu radost sviju drugova invalida i korist drage nam domovine.
V zadnjem času smo zvedeli za sledeče važne zadeve in spremembe v našem vprašanju:
Invalidski dom v Ljubljani bo ukinjen. Naša organizacija hoče storiti svojo intervencijo, da bi se ga dalo na kak način obdržati.'Oskrbe za učenje ne bo več in gotovo tudi vse tozadevne prošnje invalidov in vojnih sirot za sprejem ne bodo uslišane. Mogoče pa se bo to vprašanje uredilo na drugi način t. j. s podporami.
Protezna delavnica ostane in je predvideno, da bo lahko v bodoče neomejeno poslovala. Zelo razveseljivo je, kakor se nam obeta, da bo sedanji davčni cenzus 120 Din neposrednjega davka, po katerem se jemlje v poštev siromašnost po invalidskem zakonu, zboljšan. O bodoči višini nismo ničesar slišali, govori pa se o višini nad 400 Din. S tem bo marsikdo prišel zopet do svoje invalidnine, ki mu je po novem zakonu odpadla.
Kako bo z bodočimi odkupninami invalidnine, se ne more vedeti, zdi pa se nam, da se bodo pričele priznavati in izplačevati po pravo-močnih sklepih po novem invalidskem zakonu.
Društveno leto 1929-30 gre h koncu in podati hočemo bilanco svojega dela.
Temeljita sprememba vprašanja vojnih žrtev. ki smo jo med letom dobili, je v zvezi tudi z našim delovanjem.
Udruženje v preteklem letu ni imelo onega skupnega foruma, na katerem so sodelovale vse organizacije, ker so to preprečile začasne razmere, pač pa so posamezne organizacije vršile svoj delokrog v smislu pravil z lastnimi močmi. Pri tem se je treba zavedati, da je naša oblastna organizacija ob danih razmerah storila vse, da je izvršila svoje naloge povoljno in častno.
Njen delokrog je obširen in zanimiv tako, da ga ni mogoče popisati v detajlih. Vendar pa podajamo glavne referate, da bodo mogli v prvi vrsti delegati naših Krajevnih organizacij, pa tudi celokupno članstvo presoditi delo in smisel naših skupnih akcij.
Začnimo najprej z
organizacijo:
Znano je že, da so nastale v Središnem odboru v Beogradu take razmere, da je državna oblast odstavila ta odbor, postavila komisarja, kasneje pa smo prejeli zakon o nadzorstvu nad Udruženjem.
Udruženje vsled tega ni imelo svojih najvišjih organov, ki bi ga vezali k skupnemu delu. Približujemo pa se zopet rednim razmeram in celo temeljiti smotreni organizaciji Udruženja, ki nas navdaja z dobrimi nadami.
Naše Oblastno udruženje je neglede na to neomejeno delovalo in se mnogo udejstvovalo, posebno v pomoč pri novi spremembi vprašanja vojnih žrtev.
Vseh krajevnih organizacij v dravski banovini je 53, nekaj izmed njih jih je postalo v zadnjem času bolj delavnih, kar je vsekako pripisovati novim razmeram pri zaščiti vojnih žrtev. V bodoče bo nova reorganizacija Udruženja tudi to popravila. Novih organizacij se letos pri nas ni ustanovilo.
Tudi glede ugotovitve članstva se dosedaj ni moglo ničesar storiti, ker se z ozirom na končne sodne odločbe ne more ugotavljati in ni hotela organizacija oziroma Središni odbor v zadnjem času izdajati novih članskih knjižic.
Kakor izkazuje bilanca, je članstvo v tem letu malo bolje plačevalo članarino.
Vse organizacije so bile v stalni zvezi z Oblastnim odborom, isti pa je pošiljal svoje de-
Mi smo učinili i jedan korak dalje. Skrenuli smo pažnju Gospodinu Ministru, da smo mi redovnim putem podneli i konkretne predloge za izmeni: zakona o invalidskom udruženju u smislu naših želja, kao i projekat novih pravila koja će biti spretnija, potpunija i izrazitija u čistom jugoslovenskom nacionalnom duhu, čiji smo mi invalidi još pre deset godina prvi ves-nici bili. Dobili smo obećanje, da će se projektima pokloniti puna pažnja.
Invalidsko udruženje, saobraziće se administrativnoj podeli Jugoslavije i poslužiće isključivo ekonomskim interesima invalida. Nove snage su spremne da ga drugarski prihvate i novim poletom povedu ka uspehu, koji će odgovarati u punoj meri interesima i ratnih invalida i same zemlje.
Mi smo potpuno zadovoljni našom misijom u Beogradu i nećemo se prebaciti ako je nazovemo uspelo m. Pa jpak nismo propustili priliku, da zamolimo Gospodina Ministra, da se što pre sa reči predje na dela. 1 u tom pogledu dobili smo kategorična obećanja. Neka je ovom prilikom hvala i Gospodinu Ministru i svima ostalima, koju su nas lepo primili i obećali potporu na ostvarenju zadataka, koje su nam drugovi postavili.
Rešitve po novem invalidskem zakonu bodo začele kmalu prihajati, ker je bilo v zadnjem času že precej invalidov pozvanih k ponovnemu nadpregledu in bodo njihovi prvoinštančni sklepi izdani od invalidskega sodišča, obeta pa se nam, da bo višje invalidsko sodišče vsak predmet takoj revidiralo in poslalo nazaj. Do sedaj nimamo iz naše banovine še nobenega akta pri višjem invalidskem sodišču v Beogradu.
Ponovno smo zvedeli, da so tudi prošnje za pluge že rešene in je pričakovati kmalu razdelitve. Po nekaterih drugih banovinah so bili že baje razdeljeni.
Zaostale invalidnine iz prejšnjih let, katere imajo nekateri za dobiti, izgleda, da v bližjiji bodočnosti še ne bodo izplačane. Naše Udruženje je ponovno zaprosilo na merodajnih mestih. Kakor smo že večkrat poročali, zaostanki ne morejo biti izplačani iz tekočih rednih kreditov.
Toliko v pojasnilo našim članom, ki se za stvari vsestransko zanimajo.
legate k Krajevnim odborom, kolikor so dopuščale pred vsem gmotne razmere.
Oblastni odbor je kontroliral vse Krajevne obračune in proračune in skrbel za boljšo gmotno vpostavitev Udruženja.
Med seboj je Oblastni odbor delal složno ter je imel letos posebno mnogo skrbi in posla z gospodarskim podjetjem. — Razmerje med upravnim in nadzornim odborom je bilo v strogi kontroli ter je nadzorni odbor stalno nadziral in kontroliral tekoče posle in gospodarstvo.
Iz upravnega odbora je izstopil meseca januarja 1930 tov. Dornik, iz nadzornega odbora pa jeseni tov. Plehan. pozneje pa tov. Bajželj.
Uprava in administracija.
Pisarna je poslovala dnevno razun nedelj in praznikov.
Delovodnik beleži do sklepa tega poročila 3070 številk, med temi došlih dopisov 2923, odposlanih dopisov pa 2446. Iz lastne inicijative odposlanih dopisov je 147. Posamezni Krajevni odbori so poslali sledeče število dopisov: Bled 3, Brežice 21. Boh. Bistrica 1, Beltinci 25, Celje i 60 Cerknica 4, Črnomelj 11, Čakovec 9, Domžale 19, Dol. Lendava 12, Gorje 7, Gorenja Radgona 13, Guštanj 36, Jesenice 28. Kamnik 20, Kranj 19, Krško 57, Kočevje 9, Kozje 4, Kostanjevica 7, Konjice 13, Ljubljana 21, Ljutomer 14, Logatec 12, Mokronog 11, Moravče 15, Metlika 42, Maribor 57, Marenberg 15, Murska Sobota 63, Novo mesto 32, Ormož 31, Ptuj 83, Polzela 31, Ribnica 30, Radovljica 13, Selca nad Škofjo loko 24, Slovenska Bistrica 37, Sevnica 15, Slovenjgradec 10, Stari trg 1, Škofja loka 7, Šmarje pri Jelšah 27, Šoštanj 21, Tržič 24, Trbovlje 30, Trebnje 19. Vrhnika 5, Velika Polana 14. Velike Lašče 35, Zagorje 41, Žiri 15, Žužemberk 34. Vloge so bile različne vsebine, v raznih zadevah organizacijskega značaja, pa tudi o različnih osebnih potrebah po invalidskem zakonu.
Mnogo je bilo vprašanj za vsakovrstne informacije, pa tudi osebno so hodili člani in članice dnevno v pisarno radi informacij ter različnih osebnih intervencij, ki jih je vršil tajnik.
Tajnik je reševal vse tekoče zadeve sam, v večjih zadevah pa je sklepal odbor na sejah. Odbor je sklepal in potrjeval tudi vse podpore, posojila in druge denarne zadeve.
V pisarni so se vršili vsi arhivski in kon-ceptni posli, uprava in nadzorstvo nad konce-
sijami in sprejemanje strank. V pomoč tajniku je bila ena pisarniška moč.
Posebej pa sta bila uredništvo lista in uprava. Upravo je vodila špecijelno za to postavljena pisarniška moč. Blagajniške posle, knjige za organizacijo in kinopodjetje je vodil blagajnik. Poleg tega je imel nekaj časa tudi upravo koncesij ter stalno kontrolo nad člansko štati-stiko.
Celokupni odbor se je mnogo udejstvoval pri delu v kinopodjetju in so se posamezni odborniki menjavali za navzočnost na licu mesta.
Odbor je imel 16 rednih in 1 izredno sejo, ki so bile skoro vedno polnoštevilne. Do občnega zbora bosta gotovo še 2 redni seji.
Skrb za sredstva.
je bil eden najglavnejših principov odbora. Z lastnim podjetjem je hotel v tem oziru napredovati, kar pa ni mogel doseči. Vendar pa je gledal in se z močno borbo prizadeval, da je privedel organizacijo na predvideno ravnotežje od koncesijoniranih virov. Pri zaščiti svojih dohodkov je naletel na hude odpore, ki še danes niso odpravljeni in ima v tem oziru pravno akcijo, ki mora dovesti do upravičenih rezultatov.
Za bodočnost se obeta v tem oziru boljša zaščita, ako jo bo moglo Udruženje baš po načrtih našega odbora doseči.
Izvajanje invalidskega vprašanja.
Nova rešitev je napravila mnogo neprilik. Članstvo je potrebovalo in zahtevalo posredovanj. Treba je bilo dati navodil pred vsem podrejenim organizacijam. Oblastni odbor je sestavljal vzorce, tiskovine, okrožnice in dajal posamezna navodila na vsestranska pozvedo-vanja. Pa tudi intervencij za pravilno tolmačenje določb je bilo mnogo. S tem smo marsikatere slučaje zboljšali in prijave po novem invalidskem zakonu olajšali.
Za invalidnine so bila posredovanja na dnevnem redu, le glede čimprejšnjega in točnega izplačevanja, v kolikor prihajajo posamezniki po novem zakonu še v poštev.
Vendar pa se je posrečilo tudi pri posameznih rešitvah doseči priznanja, ki bi drugače vsled neupravičenih kaznovanj ali nepravilnega presojanja gmotnih razmer ne bile pozitivne.
Mnogo pa se je naša organizacija prizadevala za izplačilo zaostankov, in je zadeva še vedno v teku ter ravno v ponovni smotreni intervenciji.
Pri zdravstvu moramo omenjati le nekaj slučajev, kjer je bilo treba spraviti posameznike do te pravice, v obče pa smo se mnogo potegovali za zdravljenje tuberkuloznih na Golniku, kjer začasno ni bilo nobenega izgleda več, sedaj pa se bo to vprašanje rešilo kmalu po-volneje.
Glede odkupnin je nov zakon izjave Udruženja prenesel na občine, vendar smo za članstvo tudi mi posredovali in videti je, da do pravo-močnih prevedb sploh ni izgleda na izplačilo.
Tudi podpor ali posojil iz državnih sredstev ravno iz istih vzrokov letos ni bilo mogoče doseči kot običajno. Letos je obstojala tudi neka akcija za pluge. Sicer izbira invalidov-prosilcev ni bila poverjena direktno Udruženju kakor bi pričakovali, vendar pa je naš odbor večkrat posredoval za rešitve. Kakor doznavamo iz zadnje intervencije, se bodo sedaj tudi našim članom razdelili odobreni plugi, baje pa se je to po nekaterih drugih banovinah že zgodilo. Or-topediranje je v preteklem letu precej zaostajalo. Naš odbor je bil osebno in pismeno pozvan od mnogih reflektantov. Pospešenje se ni moglo doseči v posameznih slučajih, pač pa je Oblastni odbor stavljal temu perečemu vprašanju največjo pozornost in neprestano interveniral, dokler se ni posrečilo spraviti protez-no delavnico v normalni tir in to baš v zadnjem času.
Veliko zlo med invalidi je brezposelnost. Danes še zdrav človek težko dobi službo, še težje pa pohabljeni invalid. Oblastni odbor je posredoval na vse načine. Največkrat so re-flektanti naleteli na odklonitev, vendar pa beležimo nekaj častnih izjem. Predpisi so pri tem nezadostni, in tudi premalo vpoštevani. Pri tem smo se morali večkrat poslužiti javnih pritožb.
Onim. ki so se imeli priliko preskrbeti s trafikami, prodajami in obrtio je Oblastni odbor pomagal kolikor le mogoče. Posebno s krediti svoje zadruge je omogočil rrmogim eksistenco. Najpotrebnejši so bili deležni tudi enkratnih podpor.
Stalno na dnevnem redu so bila posredovanja za podaljševanja ali izposlovanja železniških legitimacij.
Krajevni odbori niso bili vešči v težjih zadevah stilizacije in utemeljitve posebno v zastarelih zadevah zaščite, priznanja in prizivov. Vse to se je vršilo pri Oblastnem odboru, ki je na ta način rešil mnogo pravic.
Prizadeval si je, da bi se zopet uredilo vprašanje sprejemanja v invalidske domove. Tozadevno je napravil več vlog in naposled tudi osebno interveniral.
Kaj je novega?
Poročilo za oblastni občni zbor.
Vse kaže, da kljub našim željam in stvarnim potrebam ne bo v bodoče več invalidskih domov in tudi ne oskrbe, ki jo posebno za invalidsko mladež forsiramo.
Med letom je bil ukinjen invalidski dom v Celju. Na prošnjo Krajevnega odbora v Celju se je sestavila delegacija od njih in zastopnika Oblastnega odbora, da bi v Beogradu izposlovala nadaljni obstoj celjskega invalidskega doma. Kljub posredovanju je bil ta dom ukinjen in z njim tudi protezna popravljalnica. ki je bila priklopljena ljubljanski.
Za invalidski zakon
je Oblastni odbor poleg tega, da ni bilo posredovanja potom celotnega udruženja, napravil svoje lastne spomenice in predloge. V svojih predlogih je predvidel veliko važnega in stvarnega ter svoje želje izražal ponovno z vlogami na vse strani. Prizadeval se je za svojega lastnega zastopnika v državni komisiji, kar pa ni dosegel. Tudi predlogi v veliki meri niso bili upoštevani.
Po objavljenju in začetku izvajanja novega invalidskega zakona je takoj podvzel zopet korake, da bi se to in ono popravilo.
Nadeja se, ker je informiran, da se bo to gotovo zgodilo.
Končne prevedbe na nov invalidski zakon bodo šele storjene, zato ima naše Udruženje s svojim posredovanjem še mnogo predvidenega dela.
Gospodarsko podjetje,
ki ga je imel Oblastni odbor v preteklem letu s kinom, je predal v druge roke. Vodstvo je nalagalo preogromnega dela in skrbi tako. da se pri vsem tem ni mogoče udejstvovati vsled drugih poslov privatnega in organizacijskega značaja. Udruženje ima kljub temu zasigurane svoje vire tako, da vsled te preobrnitve ne bo ničesar trpelo, bodoči odbor pa se bo mogel še intenzivneje posvetiti samo delu v Udruženju.
Vojni invalid.
Naše glasilo je z obvezno naročbo v zadnjem letu res mnogo napredovalo. Pred koncem leta 1929 je število naročnikov doseglo 6200, po novem letu pa je zopet neznatno padlo, najbrž po reducirancih.
Uredništvo je skrbelo za čimboljše informativne in gospodarske članke, uprava pa za pošiljanje in plačevanje.
Pisarna uprave si prizadeva, da vsako spremembo takoj popravi, kljub temu pa se še dogaja nerednost pri pošiljanju. Mnogokrat so krive slabe poštne zveze ali pa pomanjkanje naznanil.
Največji nedostatek pa je, ker organizacije samo konštatirajo neredno prejemanje, ne naznanijo pa imen dotičnih.
Uprava je z okrožnicami naznanila obračun naročnine. Več odborov je izpolnilo svoje obljube in sklep občnega zbora, mnogo pa ne, nekateri celo prav ničesar. Po večini pa se pozna, da odbori niso nadoknadili dolga pred sklepom občnega zbora, toraj še stare dolgovane naročnine. Priporočamo, da naj razmišljajo o tem in prineso njih delegati konkretne sklepe na anketo, ker to se bo moralo urediti.
Reorganizacija.
V zadnjem času je bila odrejena reorganizacija našega Udruženja. Oblastni odbor se je takoj poprijel dela in izdelal svoje načrte, ki jih je posebna delegacija predložila na merodajnih mestih. Naša smer je, da bode Udruženje z zakonom priznano in uživalo primerno zaščito in ugodnost, da bo moglo v več ozirih koristiti članstvu ter pomagati v marsičem k zboljšanju našega prava.
Ako se bo naše delo uresničilo, potem moremo v bodočnosti pričakovati veliko več smisla, koristi in napredka od naše lastne inštitucije, ki vodi skozi desetletje svoje članstvo na njegovi težki poti.
beneficijah smo vedno manj upoštevani. Članstvo naj toraj napravi svojo dolžnost!
Na Golniku je v nedeljo, dne 9. marca t. 1. priredil naš dramatični odsek igro »Dobri striček«. Po izjavi tamkajšnjih pacijentov, ki so polnoštevilno posetili predstavo, je igra izredno dobro uspela in zadovoljila vse navzoče. Izražali so željo, da bi jih dramatični odsek večkrat posetil s tako primernim razvedrilom. Ne smemo pozabiti, da so bili igralci zelo prisrčno sprejeti in morajo posebej izraziti poleg zahvale vsem pacijentom, posebno nriznanje g. šef-zdravniku dr. Neubauerju, g. upravitelju Čeplaku in uradniku g. Kisovcu, da so blagovolili omogočiti tako lepo prireditev in tudi zahvalo za sprejem, postrežbo, pomoč in priznanja. S tem so tudi zelo utrdili naše veselje do prosvetnega dela.
Krajevni odbor UV1 Ptuj. Deseti redni občni zbor tuk. K. O., ki se je vršil 16. februarja t. 1. v gostilni »pri Pošti« je otvoril predsednik tov. Krušič ob 10. uri predpoldne, pozdravil precejšnje število zbranega članstva, na to delegata O. O. tov. Tomca in zastopnika tuk. Veteranskega društva g. Krupan Josipa, ki je govoril o delovanju tega društva, o njega namenu s pozivom, da lahko tudi invalidi postanejo člani. Dalje je omenil tov. Krušič, da je odbor prejel od bratskega Mesnega odbora in Udruženja v Novi Gradiški dopis, v katerem so izraženi naj-srdačnejši pozdravi današnjemu občnemu zboru z željo, da ne bi mi Slovenci kot bratje Srbov in Hrvatov pobešali glave zbog nastalih razmer po novem invalidskem zakonu, temveč, da se še bolj oklenemo naše stanovske organizacije, ker le tako bomo dosegli svoj cilj.
Ta dopis je podpisal tov. Juraj Okroša Marin, sekretar in šef pisarne inv. udruženja v Novoj Gradiški, a kot predsednik tov. Kajzersber-ger. bivši naš član.
Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen tov. Tomc.
Občni zbor se je vršil točno po dnevnem redu brez nepotrebnih debat. O upravi sta poročala predsednik K. O. tov. Krušič ter tajnik i in blagajnik tov. Senčar, za nadzorni odbor tov.
I Dolenc in tov. Murko.
Na predlog tov. Tomca, ako ima kdo kaj proti tem poročilom, se ni nikdo oglasil, vsled česar je bil absolutorij sprejet.
Na to je poročal delegat tov. Tomc o sedanjem inv. zakonu, o težkočah, ki so nastale pri vseh instancah vsled tolmačenja tega zakona, posebno o nepravilnosti glede davčnega cenzusa, vsled katerega so vojne žrtve najbolj prizadete. Obljubil pa je, da bo organizacija vedno in pri vseh merodajnih faktorjih skušala doseči, kar bo le mogoče. Da bosta sleherni član in članica vedela, kaj organizacija dela, naj čitata naš list, ki ne sme v nobeni hiši, posebno kjer bivajo vojne žrtve, manjkati in ker staneta 2 izvoda mesečno le 1 Din, kar zmore vsak najrevnejši član, če ima le količkaj dobre volje in zavesti. Torej vsi za enega, eden pa za vse, to bodi naše geslo in s tem je končal svoj govor.
Na to so sledile volitve novega odbora. Tov. Tomc naznani 5 minutni odmor, da bi članstvo sestavilo in predlagalo listo novega odbora.
Po odmoru je tov. Tomc pozval članstvo, da predlaga listo, na kar je članstvo soglasno predlagalo, da ostane še nadalje stari odbor.
Iz različnih vzrokov so nekateri hoteli na vsak način odložiti svoje funkcije, pa brez uspeha. Odbor se je vdal in sprejel ponovno izvolitev.
Pri slučajnostih je govoril tov. Leben Janko. Predlagal je. da bi O. O. bolj stvarno delal. Poročila v »Vojnem invalidu« naj bodo pozitivna, ne pa negativna. O. O. naj intervenira pri merodajnih oblastvih, da se mizerno stanje vseh zavodov, posebno pa protezne delavnice temeljito uredi tako, da bodo invalidi oskrbljeni s protezami, ortop. čevlji in drugimi ortopedskimi potrebščinami. Končno predlaga, da bi O. O. dal tuk. tajniku tov. Senčarju iz svojih sredstev enkratno izdatno nagrado, t. j. za njegov trud, ki ga ima v korist nas vseh že od postanka organizacije v Ptuju, a še posebej predlaga. da bi tov. Senčar ostal še nadalje v svojem položaju. Na to izjavi tov. Tomc da nima nič proti temu, da se tov. Senčarja nagradj, vendar ne more ničesar obljubiti in če se vloži tozadevna prošnja na O. O., jo bo on kot tak podpiral. Kar pa se tiče poročil v »Vojnem invalidu«, ni mogoče O. O. stvarnejše poročati, kakor je to do sedaj storil. Glede interveniranja radi mizernega stanja v zavodih za invalide in v protezni delavnici je O. O. vedno storil.
Ponovno izvoljeni predsednik tov. Krušič zaključi na to občni zbor ob pol 12. uri predpoldne. Na to je tov. Tomc dajal še posameznikom razna pojasnila in navodila v eni in drugi stvari.
K. O. UVI v Ptuju poziva vse one člane, ki so oddali železniške legitimacije radi podaljšanja pred 2. marcem 1.1., da pridejo po nje. Istočasno se poziva članstvo, da pride plačati članarino in naročnino za list »V. L«, da ne bo odbor imel z izterjevanjem nepotrebne stroške.
Pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona.
(Nadaljevanje in konec.)
Člen 30.
(§ 109.)
Predpis prvega odstavka § 109. velja tudi za naše državljane, ki so. pripadali med minulimi vojnami kot dobrovoljci sestavu srbske ali črnogorske vojske ali so se kot vstaši ali četniki borili v njiju vrstah ter izpeljujejo tudi ostale pogoje tega zakona; pravico do državne zaščite imajo po odredbah tega zakona tudi njih rodbine.
Člen 31.	,
(§ 112.)
V znesek 20 dinarjev se ne štejejo davki, omenjeni v drugem in tretjem odstavku § 99., in tudi ne davek za maksimirane dohodke, omenjene v četrtem odstavku § 99.
Dokler se davčnemu zavezancu ne odmerijo davki po sedanjem zakonu o neposrednjih davkih na vse njegove davčne objekte, omenjene v prvem odstavku § 99., se odreja siromašno stanje po znesku 20 dinarjev osnovnih in neposrednjih davkov, odmerjenih po prejšnjih davčnih predpisih na zemljišče (brez dese-tinske povprečnine), na obrate, poklic in glavnico, če že ne presezajo nepostsdüii davki iz odst?vka § deloma odmerjeni po ali čp n avčnih predpisih, zneska 120 dinarjev Opla iv ,wrfseza]0 dohodki od nesamostalnega zneska č * eRa Stavka § 99. maksimiranega
Člen 32.
(§ 113.)
Vojni invalidi z najmanj 30 % nesposobnosti za pridobitno delo, ki so bili zbog bolezni dobljeni med vojno, priznani za take po odredbah invalidskega zakona iz leta 1925., ki pa izgube po odredbah tega zakona pravico, nadalje prejemati invalidnino, obdrže pravico samo do zdravljenja onih bolezni, zbog katerih so bili proglašeni za invalide.
Te osebe smejo zahtevati brezplačno
j zdravljenje na podstavi: overovljenega prepisa sodne odločbe o priznani pravici po invalidskem zakonu iz leta 1925., overovljenega prepisa invalidskega potrdila (uverenja) ali invalidskega lista, iz katerega je razvidna diagnoza bolezni, zbog katerih je bil prosilec proglašen za invalida, overovljenega prepisa potrdila pristojnega oblastva, da je prejemal do dne 1. oktobra 1929. invalidnino ali da je ni prejemal zato, ker se mu je invalidnina odkupila, ali ker je dobil zemljišče po odredbah agrarne reforme. Ce je bil dne 1. oktobra 1929. državni uslužbenec, overovljen prepis pristojnega oblastva o tem. Poleg tega predloži potrdilo občinskega oblastva onosno policijskega oblastva, da ni nobenega izmed primerov, ki ima za posledico, izgubo državne zaščite in pomoči po § 42.
Člen 33.
(§ 114.)
Ko invalidska sodišča rešujejo predmete po § 107., morajo vršiti revizijo po § 114. ter zahtevati podatke po § 47. samo od vojnih invalidov, omenjenih v drugem odstavku § 106., ker je bila tem invalidom invalidnina prisojena po izpovedbah prič pred razdelitvijo vojaških arhivov.
Ce je tak vojni invalid umrl, morajo predložiti člani njegove rodbine, odnosno njegovi roditelji, ki izvajajo od njega pravico do državne zaščite in pomoči, podatke o njegovi vojaški obveznosti v mirnem in vojnem času, o činu, kraju in času onesposobitve med vojno.
Člen 34.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
V Beogradu, dne 20. decembra 1929.
St. br. 83.215.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
dr. M. Drlnkovič s. r.
Naše gibanje.
Oblastni!3 fnfviIka našega te PO sklepu
r0a»l, ÄSVÄ.™ kaSneie
Občni zbori se vrše: dne 23. marca 1930:
v Farni vasi pri Prevaljah ob 9. uri v gostilni pn Kristanu in sicer Krajevn. odbora GuSnU v Ormožu ob pol 9. uri v društvenem domu’ Dne 30. marca 1930 se vrši občni zbo™ v Trebnjem.
V Št. Jurju pod Kumom je postala prosta trahka, ki ima letnega čistega dobička okoli 357 u.m 13 p. — Ako se kdo od članov in članic zn-£in?.a zanjo, naj sporoči Krajevnemu odboru v t-elju do 31. t. m.
Občni zbor Krajevne organizacije v Gušta-nju bo dne 23. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v Farni vasi pri Prevaljah in sicer v gostilni pri Kristanu. Članstvo opozarjamo, da se ga polnoštevilno udeleži.
Novo mesto. Izkazalo se je, da pri novomeški Krajevni organizaciji še dosti vpisanih članov in članic nima članskih knjižic. Krajevni odbor poživlja vse dotične, da si preskrbijo slike in se zglasijo za knjižice, sicer niso redni člani. — Vsak član in članica naj z dopisnico naznani, ali poseduje člansko knjižico in navede njeno številko, ali je sploh še nima! — Kdor si ne preskrbi knjižice, ga bomo črtali. Oblastnemu odboru moramo dati jasno sliko o številu rednega članstva, ker je to v korist organiza-ciji. — Drugače pa nas Oblastni odbor obremenjuje pri naročnikih za list v večji meri in pri
Odbor ima v zalogi še nekaj brošur invalidskega zakona. Cena 5 Din.
Umrl je v Kamniku 3. svečana t. 1. gosp. dekan Ivan Lavrenčič. Pokojnik je bil ves čas po svetovni vojni velik prijatelj in dobrotnik vojnih invalidov. Odkar obstoji naša organizacija je podpiral isto z znatnimi vsotami. Tudi drugače nam je šel vedno na roko ter nam bil vsestransko naklonjen. Za njegovo dobrohotnost in podpore, ki smo jih prejeli od njega, smo mu srčno hvaležni. Bog mu bodi plačnik! Slava njegovemu spominu!
Licitacija kantine. Pri komandi 45. pešpolka v Mariboru se vrši dne 31. marca t. 1. ob 11. uri javna licitacija za oddajo kantine za dobo 1 leta. Licitacija bo v meljski vojašnici. Pogoji se se morejo videti pri štabu polka vsak dan dopoldne ali popoldne. — Kavcija znaša 600 Din v gotovini ali vrednostnih papirjih.
OPOZORILO.
Ker slišim očitanja od raznih oseb, da sem sam kriv svoje invalidnosti, ker sem šel prostovoljno na Koroško fronto, opozarjam vsakega, ki bi še kaj takega očital, da bom proti njemu sodnijsko postopal.
Satler Zvonimir
drž, uradnik-invalid, bivši koroški prostovoljec.
ZAHVALA.
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Polzeli je dobil od gospoda Efkovsky-ja, ravnatelja pletilne tovarne v Polzeli, brezplačno 50 parov nogavic za revne člane. Nogavice so bile razdeljene na občnem zboru dne 23. februarja t. 1. Člani so izrazili gosp. Efkovsky-ju najlepšo zahvalo za plemeniti dar.
To zahvalo objavljamo danes tudi v našem glasilu z željo, da bi našla mnogo posnemovalcev !	' 'PfjJ
Račun zgube šn dobička
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za čas od 1. januarja 1929 Izdatki.	do 31. januarja 1930	Dohodki.
L Plače osobja 2.	Pisarniški stroški 3.	Kurjava in razsvetljava 4.	Potni stroški 5.	Podpore in list „Vojni invalid" 6.	Odpisi, kino in razni izdatki 7.	Zavarovalni prispevki in davki	Din 47.325 10.031 1.983 26.470 31.333 772.038 143	P 55 95 58 50 54 60	1.	Članarina 2.	Obresti 3.	Koncesije 4.	Darila 5.	Razni dohodki 6.	Saldo	Din 6.310 24.227 120.916 130 725.221 12.520	P 55 58 72 87
'	889.326	72		889.326	72
Nadzorni odbor:
Novak Jernej, 1. r. Jevak Matej, 1. r. Maček Fran, 1. r.
Upravni odbor:
fajnik: Tomc Stanko, 1. r.	Blagajnik in knjigovodja:	Predsednik: Štefe Matko, 1. r.
Osana Miroslav, !. r.
Člani:
Benedik Miroslav, I. r.	Mirtič Josip, 1. r.	Juvan Fricko, I. r.	Vuk Ivo, 1. r.
Račun bilance
Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani za čas od 1. januarja 1929 Aktiva.	do 31. lanuarja 1930.	Pasiva.
	Din	P		Din	P
Blagajna	10.481.	37	Zadružni fond	43.736	42
Vloge:			Gospodarski fond	118.497	
Kranjska hran. Din 2.950 —			Podpora min. soc. politike	21.055		
Mestna hranil. „ 293.266'—			Depozit	689	40
Poštna „	„	8.859‘27			Upniki	123.613	30
Lj. kredit, banka *	20.450,~			Saldo-glavnica	379.982	82
Kmetski hran. in			J		
posojilni dom Din 87.850 -—	413.375	27	/		
Efekti	3.100		/		
Posojila	21.515	02			
Blago	8.721	80	/		
Markiče	4.527	10	/		
Krajevni odbori	19.614	39	/		
Dolžniki	195.030	99	/		
Reklama „Invalid“	412	—	/		
Inventar	10.796	—	/		
	687.573	94		687.573	94
Nadzorni odbor:
Novak Jernej, 1. r. Jevak Matej, 1. r. Maček Fran, 1. r.
Upravni odbor:
Tajnik: Tomc Stanko, I. r.	Blagajnik in knjigovodja:	Predsednik: Štefe Matko, 1. r.
Osana Miroslav, I. r.
Benedik Miroslav, 1. r.
Razne novice in beležke.
Italija proti carinskemu sporazumu. Splošno pravilo je, da so stotere carinske meje velika ovira socijalnemu in zlasti gospodarskemu razvoju ter često tudi krivične, ker dajo kapitalistom izredne ugodnosti, konsumente pa silno obremenjujejo.
V Ženevi se je vršila te dni konferenca za carinski sporazum in uvedbo sistematične enotne carine. Ob tej priliki je italijanski minister Bottai ostro nastopil proti carinskemu sporazumu, češ, da se lažje sklepajo trgovske pogodbe od države do države. To velja, pravi, zlasti za tiste države, ki šele ustvarjajo svojo gospodarsko obliko. Naravnost nevarno bi bilo za te države, če bi se jim vezale roke. Bottai je tudi rekel, da je neprimerno o tem sklepati, ker niso zastopane Zedinjene države in južno-amerikanske države, Ideia carinskega miru Je po mnenju italijanske vlade preuranjena in v praksi neizvedljiva. Govornik je povdarjal vsemogoče
Juvan Fricko, 1. r.	Vuk Ivo, 1. r.
ovire, ki jih ni in če bi bile, bi bil carinski sporazum mogoč šele v prihodnjem stoletju.
Eksplozija municijskega skladišča v Grčiji. Pri Liosicu je eksplodiralo skladišče municije. Dvanajst oseb je bilo ubitih, večje število pa težko ranjenih. Eksplozija je nastala pri prevažanju bomb. V skladišču, ki ga je razneslo, je bilo 200.000 bomb. Na druge objekte se vnetje ni razširilo.
Meščanska vojna na Kitajskem se nadaljuje. Komaj so se Kitajci sporazumeli z Rusijo, pa že pričenjajo novo medsebojno vojno. Uporniki prodirajo s severa proti jugu.
Žena šef 100 londonskih bolnic. Zdravniškim šefom londonskih bolnic, ki jih je okoli 100, je imenovana zdravnica dr. Lambert. Bolnice imajo 75.000 bolniških postelj in 26.000 nameščencev zdravnikov, paznikov, kuharjev, bolničark itd. Letni proračun teh zavodov znaša okoli 11 milijard dinarjev. Te velikanske ustanove upravlja prvič v zgodovini — žena.
Člani:
Mirtič Josip, 1. r.
Nasilno odvedeni francoski konzul v Južni Kitajski. Iz ilanaja poročajo, da so kitajski komunisti Lungčau, v pokrajini Kvangsi (Južna Kitajska), ujeli tamkajšnjega francoskega konzula in ga odvedli preko meje. Ista usoda je baje zadela nekega angleškega misijonarja in dva francoska trgovca.
Ratifikacija sofijskega sporazuma. »Službene Novine« objavljajo vojni kazenski zakonik in zakon, s katerim se ratificira sporazum, sklenjen med našo državo in Bolgarijo na podlagi pogajanj mešane komisije v Sofiji
Raznoterosti.
Alkohol — spol — značaj.
Strašne posledice svetovne vojne. — Pokvarjeno mla-mladino ima na vesti starejša generacija.
Pretežna večina pedagogov, psihologov in psihi-jatrov se strinja v tem, da prestane značaj človeka, ki dobi glavne poteze že v zgodnji mladosti do sedmega leta, najtežjo preizkušnjo v času spolnega dozorevanja. Vsi vplivi dobri in slabi, katerim je človek podvržen v času pubertete, se pokažejo pozneje na njegovem značaju bodisi kot zunanji znak ali pa v obliki notranjih nagnjenj. Značaj moških in žensk je torej močno odvisen od razmer, v kakršnih žive v času pubertete.
Da je to naziranje pravilno, se lahko prepričamo na vsakem koraku. Najkočljivejši in najaktualnejši problem naše dobe, problem zločinstva, nam jasno priča, da je doba pubertete izredno važna in merodajna za pozneiše življenje. Povojne zločince lahko razdelimo v tri glavne kategorije. V prvi so zločinci po naključju, katerih zločini se dajo opravičiti in pojasniti s težkim duševnim pretresljajem ali pa s trenutno duševno zmedenostjo. V prvo kategorijo spadajo še zločinci, katere požene v zločin beda. V drugo kategorijo spadajo zločinci, ki so iz-subili na bojiščih pojem o dobrem in zlu ali pa so se naučili človeško družbo sovražiti. Teh patoloških pojavov sicer ne moremo opravičiti, vendar se pa tudi tu vsiljuje vprašanje, ali ne nosi družba odgovornosti za te žrtve svetovnega klanja.
V tretjo kategorijo spadajo mladi zločinci, ki se v polni meri zavedajo zločinov in posledic. To so mladeniči, ki so preživljali med vojno pubertetno dobo in bili izpostavljeni vsem pogubnim vplivom vojne vihre. To so najtežje posledice in najbolj žalostne žrtve svetovne vojne. Milijoni so sicer obležali na bojiščih, potoki človeške krvi so bili preliti, toda vse to ni nič v primeri z živimi žrtvami, katere nam je zapustila svetovna vojna. Značaju milijonov mladih ljudi je dala vojna zločinsko smer tako. da so za človeško družbo za vedno izgubljeni.
Nedvomno vzbuja tudi alkohol vse najnižje človeške strasti in nagone. Če je izpostavljen alkoholu mlad človek, katerega značaj se še ni izoblikoval, zapusti ta strup v njegovi duši in značaju tem pogubnejše sledove, čim več strasti in slabih nagnenj je spoznal v času pubertete. Ker so pa skoro vsa nagnjenja tesno zvezana s spolnim nagonom, je velika nevarnost, da bo človek, ki vživa v času pubertete alkohol, spolno in po značaju pokvarjen. In v tem tiči največja nevarnost alkohola, ki uničuje vse, kar zgrabi dobra vzgoja. Težke posledice zapusti tudi nikotin, če pride v organizem v času pubertete.
Vsiljuje se pa vprašanje, kdo je kriv, da mladina tako rada sega po alkoholu in nikotinu. Kdo je dal mla dini bare in razna druga sredstva za vzbujanje strasti in nagonov? Kdo je vzel mladini ideale. Odgovor je za starejšo generacijo porazen, kajti odgovornost za pokvarjeno mladino nosi ona. Ne zadostuje namreč obsojati zlo, treba se je proti njemu boriti in ga preprečiti. Ne smemo vtikati glave v pesek, češ, vse to je prinesla moderna doba. Doba ne dela ljudi, temveč ljudje dobo. Če bi bilo narobe, bi človeštvo ne bilo vredno, da živi na zemlji in izpodriva živali.
Novi Život, list za brezalkoholno kulturo. — Izšel je 3. zvezek za mesec marec 1930. Na čelu ima sliko prezidenta češkoslovaške republike g. Masaryka in članek o njegovi 80-letnici. G. Masaryk propagira kakor znano že davno pokret treznosti in protialkoholizma. Dalje je članek M. Jovanoviča-Batuta »Kad se od piča raztrezniš«, ki pokaže stanje, ko se človek prebudi po prestani noči v objemu alkohola. Dr. R. Hercoda glavni tajnik medn. biroja proti alkoholizmu opisuje svoja pota po Jugoslaviji. V članku »Naša brezalkoholna pića« so recitirane besede »Lječničkega vestnika« od prof. dr. Dabanoviča in docenta F. Mikšiča. Potem je razprava »Medjunarodna politika vina in vinskih kriza« iz glavnega biroja v Parizu in izjave Dr. Stojkoviča. Naposled so rubrike »Antialkoholni pokret v Jugoslaviji, Privredni pregled in Beležke«. List urejuje Dr. Vuk Vrhovac, naroča se pri upravi Zagreb, Vilsonov trg. Novinarski dom. Predplačilo za 6 številk samo 10 Din.
LEVANTE
mednarodna ipedicljska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica it. 30
a« »rtp«ro<a cent. Invalidem, obrtnikom In tr-lovcem, ki dobivalo kako blaio li Inoaematva. ■a posredovanja, Špedicijo, sacarlnlenio I-1. d.
Izvriuje naročila hitro, točno In poceni.
ladrfct UdmSaaje notati isvaJUev. Odfovcroi aredaik: StvnJro Tone. Urita ttritamu	v Uabtkmi. —
Rradebrarik m Häk—mm: Albert IfcabaoB.