Pomagajte! (Učitelj&tvu iz Primorja.) Obrnili smo se že z> okrožnico pa tudi po'iiov,no s tega mesta do tovarišev in tova* rišic, naj se zavzamtjo za kontraktualce, ki žive v težkih razmerah. Odziv je bil pre* cejšen, d& smo mogld vsaj za silo pomagati v nekaterih najnujncjših potrebah, vendar ne tak, kot smo ga 'pri6a!kovali z ozirom na bcdo onih, kd se jih nihče ne usmili. Kakoi težko je nekatLrim, govori dovolj odlomek iz pdsma, ki ga priobčujemo danes. Izpustili smo nekaj mest, ki so osebnega značaja. Pismo sicer zaradi tega izgubi na svoji žalostni moči. a je še vedno živa slika bede dn trpljenja. V boljše raziumivanje naj omenimo', da \j tovarišica čakala nekaj tednov pri usmd= Ijenih znancih, kdaj bo dobila nastavitveni dekret za dolačeno mesto. Ker dekreta ni bilo, je odšla na službeno mesto, razume se, da na svojo odgovornost. Kako se ji je go= dilo, poive pdsmo samo, naslovljeno na ne* kega tovariša — šolsiktga upravitelja. Evo vsebine! Imela sem še 600 F>in in s to vsoto sem šla v X., v PrckmtiTJe. Prav opoldne (na zad* nji dan leta) sem dospcla v X. Nalivalo je, da sva * bili vsi premočeni. V Y. sem morala naročiti voz, ker s ko>včegi v X. nisem mogl;' piš. Voznik mi jc računal 100 Ddn. Šla sem v šolo k g. upravitelju, !ki nu; je nekako hlad« no sprejel. »Brez dekrcta priti — to je kon» cem koncev vendar velika nevolja!« je rekel :n mi namignil, naj se odpeljem kar nazaj v Y., ker sc v vasi sploh ne dobi stanova.nja za učdteljstvo. Pravil mi je, da tudi drugo učiteljstvo stanuje tam in hodi vsak dan peš doli. Iz Y. v X. }c to6no 1 uro hoda. In jaz naj bi vsaik dan po tem snegu in mrazu ho» dila gori j.n doli? Povedala sem, d-j mi to pač ni mogoče. — Nato jc upravitelj poklical predsednika krajncga šolskega s>veta, ki se je takoj pomilovalno obrnil na mojo scstro in me potolažil, da se bo že našla sobica. V stari šoli so mi odkazali malo sobico s šte* dilnikom. »Za hrano moratc pač sami skr« beti,« je ptipomnil predsedniik, »ker v vasJ jc ne dobite!« Meni je bilo to prav, ker če sama kuham. gotovo ceneje izhiajam. Prve dnd mi je g. upraviteljeva posodila par lon= clv .— s pripombo — naj si v&e potrebno nabavim v Y. Med tednom sem šla v Y., ku= pila odejo in nekaj posode za pr.vo silo. Na« ročila sem tudi m3 drv, ki me je stal 175 Din. Glavno sem si preskrbela, za hrano pa mi nd nič ostalo. V trgov.ini sem bila prisiljena vzeti vse na knjižico in mleko istotako. Prav radi so mi Ijudje postregli prve dni, toda sc* daj, videč, d.a v šoli nc poučujtm, mi že >na» migujejo, naj jim plačam pcneze. Danes ml je upravitelj omeni!, da sem prišla v slabo vas, !ker ljudje tukaj zelo gledajoi na 15186110. Nadalje me je opozoril, naj se obrnem do kakih sorodnikov, ker tu brez denarja ne bom mogla ži.vcti. Radi dekreta pa trdi, da ga dobim šele konccm aprdla. Bog me varuj te nesrečc! Mcrda bom res morala čakati do tedaj. * Tovarišica dma slaboumno sestro, /:a katero mora skrbeti sama. Če bd sestra mogla, bi takoj odšla zopet nazaj. Tam bi lažje živela, ker bi se mf ljudje še usmilili. iTulkaj me pa ntkaterl zmerjajo s pritepenko. Jokam ccle dneve in sama ne vem, kam naj krenem. V svoji so» bici pričakujcm dan na dan dekret, a: zaman. Obrnila bi se do sorodnikov — pa žalibog nimam več nikogar. Brata imam, .pa sam« ne vem. kje jo... Na vasi dolgujem za mleko dn drugo 250 Din. če tega ne plačam, mi nihče več ne da hra;ne. Kcr nimam človeka, da bi se nanj obrndla, razen Vas, spoštovani g. upravitelj, Vas prosiim, blago.volite mi posoditi 300 Din. S tem bi bila nckako rešcna iz težkega polo« žaja. Vem, da: tudi Vi ne razpolagate z de= narjem, vendar upam, da mi boste v svoji veliki dobrohotnosti pomagali. ... Nimam nikogar, razcn uboge sestre polcg sebe. Zato Vas prosim, če jei le v VaŠ.1 moči, pom-agajte nama! Hvaležno Vam bom povrnila vse. Tu v okolici je mnogo učitelj* stva; nekaj svm jih že spoznala. Mislila sem jih prositi — a sd ,ne upam. Naš upravitelj me je poslal k g. župnitku, naj se potožim njemu. Šla sem — čctudi težko. »Dalo bi sc še k'ako pomagati,« mi Je dejal, »samc dekret mi predložite!« — Kam naj se še obrncm, svetujtc mi, spoštovanJ gosp. upravitelj? Sobica tu v stari šoli me stane 55 Din mesečno. Plačuje se kr.ajnemu šolskemu svetu. Postcljo sem dobila pri pred^ sedniku. Upravitvlj mi je dal nekaj slame, da sem si napravila matrace. Danes mi je žal, da niscm vsega privlcikla čez. Kako dobro pride vse tu! Ko bi bdla moghi:, marsikaj bi bila še vzela! X. ima pctrazrednico. So štiri učne moči. To je ena največjih vasi v Prekmurju — 350 hiš, okrog 3000 prcbi.valcev. Leži na veldki ravnini ob državnd ctsti. Tu je zdravnik, le» karna — kot v mestu. V tako vtlikih Ikrajih *e ne počutim dobro. Prikladnvje je v mald vasi. kjer sc živi ceneje. Tu je vse bolj mestno in drago1. Skrbi me, čo bom morala čakati do aprdla brez službe. S čim se bova živeli s sestro? Niti v stari šoli mi m- bodo pustili bivati brez pra6ila. In kam bom šla pottm? Vse nesreče letijo name. Ko bi si mogla na Ikak način zaslužiti vsaj za hrano! Morda bi me sprejeli kje v kako trgovino. Povsod bi šla, ker me skrbi, kaj bo z nanra:. Komentarja takemu pismu ni treba. Vprašanje je, kdo naj pomaga bedni tova« r;šici ki ni tdina in iki ni zadnja; v takih raz* merah. Po naših mislih mora in more pomagati le učiteljstvo. Drugi nimajo srca, posebno čv so obvarovand pred takimi ne= srečami. Apeliramo ponovno na dobraj srca, naj ne gredo brezčutno mim&, k(o viddjo, kaj se godi! Apeliramo na primorsko učiteljstvo, naj sistematično skuša razviti našo podpomo akcijo! Naprošeni mestčni obolus 5 Din je ta:ko majhen. da ga /imore vsakdo. Kdor se odteza takd dolžnostd, je sokri.v trpljenja, ki je naloženo nekatcrim, dasi ga niso nik<dar zaslužili. Zganite se, pomagajte, prispevajte v podporni sklad. ker ndma1 danes nihče so< čutja do revežev razen vas! Zavcdajtc se, kaj ste dolžni svojim zapuščendm rojalkom! Odsek za komtraktualce.