LETO XII. — ŠTEVILKA 10
OKTOBER 1979
POŠTNINA PLAČANA
Predlog makro organizacijske zgradbe DO LESNE
Lesna Slovenj Gradec je nastala leta 1974 z združitvijo prej samostojnih organizacij Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Lesno — industrijskega podjetja Slovenj Gradec. Zaradi postopnega večanja obsega proizvodnje ob istočasnem povečanju predvsem števila delavcev v TOZD in delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena je bilo koncem leta 1978 z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane dogovorjeno in sklenjena pogodba za izdelavo in izpopolnitev samoupravne in poslovne organizacije Lesne Slovenj Gradec. Ta zavod iz Ljubljane je izdelal že tudi organizacijo TOZD Blagovni promet Lesne. Dogovorjeno je bilo, da naj zaradi boljšega in učinkovitejšega vodenja podjetja Lesne zavod izdela in predlaga vsem TOZD v razpravo in sprejetje takšno organiziranost Lesne, ki bo najbolj odgovarjala učinkovitemu in efektnemu vodenju podjetja.
Do sedaj je Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana izdelal idejni osnutek predloga makro organizacijske zgradbe DO Lesne. Ta predloženi osnutek je prvi del realizacije celotnega programa dela, ki je bil izdelan ob sklenitvi pogodbe. Osnutek predloga, ki ga to gradivo vsebuje in je dostavljen v razpravo vsem strokovnim službam v TOZD in delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, je rezultat izdelane analize poslovnega sistema. Analizo so zadolženi strokovni delavci Zavoda izdelali skupaj s pristojnimi delavci po posameznih področjih v DO.
Makro organizacijska zgradba v osnutku vsebuje na osnovi analiziranega sistema delovne organizacije kot celote predloge za organizacijske enote na prvi ravni. Kot organizacijske enote na prvi ravni so v predlogu opredeljene temeljne organizacije in njihove skupnosti ter v delovni skupnosti skupnih služb še sektorji in poslovodni organ delovne organizacije. V predlogu so za vse organizacijske enote, upoštevaje analizo sistema delovne organizacije, opredeljene po kriterijih za smiselno in racionalno delitev dela tudi grobe naloge. Pri tej opredelitvi gre predvsem za opredelitev skupin nalog, ki so izvajalskega značaja, v naslednji fazi pa bo predlagano, da se na organe upravljanja vseh vrst opredelijo še naloge upravljalnega značaja.
Osnutek predloga je pripravljen na osnovi:
—	analize razvojnih nujnosti, ki je v DO;
—	posnetka obstoječe organizacije in nalog sistema DO po posameznih TOZD in za delovno skupnost,
—	analize in členitve sistema DO na osnovi obstoječega stanja in bodočih razvojnih ciljev,
—	teoretičnih izhodišč in praktičnih izkušenj vseh sodelavcev pri predlogu in
—	spoznanih drugih pogojev poslovanja znotraj in izven DO.
Analiza in členitev sistema je izvršena na osnovi razvojnih ciljev,
kjer so, izhajajoč iz sistemskega pristopa, uporabljeni posamezni elementi HIPO tehnike. Pri členitvi sistema so grobi cilji delovne organizacije razčlenjeni na podcilje različnih ravni. Na osnovi ciljev
na vseh ravneh so določene naloge, ki jih moramo opraviti, da bomo cilje dosegli. Vsem nalogam so določeni tudi potrebni vhodni elementi, da jih bomo lahko izvršili. Za potrebe oblikovanja organizacijskih enot na prvi ravni v DO je sistem razčlenjen na tiste ravni, ki so bile potrebne, da se lahko izvrši delitev dela med nosilci na makro ravni.
Ob pričetku dela pri oblikovanju organizacijske zgradbe so bili postavljeni naslednji cilji:
—	ustvariti povezanost vseh organizacijskih enot v Lesni v sistem DO,
—	racionalizirati izvrševanje delovnih nalog na osnovi skupnega organiziranja na ravni DO in opustitve izvrševanja nepotrebnih delovnih nalog,
—	vključiti v organizacijo sistema DO nove delovne naloge, ki bodo povzročile večji učinek;
—	izrabiti kadrovske zmogljivosti na vseh ravneh s takšnim razporejanjem nalog na delavce, kot ustreza njihovim strokovnim zmožnostim;
definiranje zadolžitev in jasnih odgovornosti za nosilce na vseh ravneh za doseganje delovnih ciljev oziroma rezultatov,
—	poglobitev samoupravnih odnosov na osnovi usmeritve v organiziranje spremenjenih TOZD ter njihove samoupravne in dohodkovne povezanosti v verigo s skupnimi cilji na ravni DO,
—	postavitev organizacijskega sistema za delo na organizacijskih postopkih in informacijskem sistemu in
—	postaviti temelje za oblikovanje razvida del, kot osnove za določanje potrebnih znanj in sposobnosti delavcev ter ocenjevanje sestavljenosti delovnih nalog.
Predlog za organizacijske enote in delitev nalog na makro ravni DO pa Zavod takole opredeljuje:
V okviru členitve sistema smo določili, kaj se mora v delovni organizaciji kot celoti opraviti, da bo ta dosegla svoje cilje. Na osnovi razčlenjenega sistema pa pri predlogu za organizacijske enote definiramo nosilce posameznih nalog na prvi ravni. Z definiranjem nosilcev nalog določamo, kdo mora naloge opravljati v skladu z različnimi načeli za delitev dela.
Kot kriterije za določanje nosilcev smo upoštevali predvsem naslednje:
—	izdelek in vrsta dejavnosti kot element zaključenosti procesa pri organizacij TOZD proizvodnje,
—	zaključeno fazo procesa TOZD proizvodnje, ki so reprodukcijsko povezani;
—	teritorij za organizacijo proizvodnje v TOZD glede na različne lokacije,
—	vrsta tehnologije,
—	funkcije kot del sistema z jasno definiranimi cilji, kot osnove za organizacijo strokovnih služb;
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	strokovna sorodnost nalog pri povezovanju funkcij v enote,
—	projekt pri organizaciji med seboj povezanih sistemov in funkcij s skupnim končnim rezultatom.
Pri izboru najprimernejše variante organizacijskih enot smo upoštevali cilje, ki smo si jih zastavili za delo na organizacijski zgradbi, presojali pa smo po naslednjih načelih:
—	obseg in zahtevnost nalog, ki se vključujejo v enoto;
—	procesna povezanost nalog,
—	pogostnost povezav med nalogami,
—	jasna definiranost ciljev in s tem odgovornost in ekonomske zaključenosti enote,
—	pomen in razvojni povdarek posamezne enote,
—	ravnotežje obsega enot.
Pri predlogih za organiziranje TOZD so na podlagi naštetih kriterijev in načel upoštevana določila 320 člena Zakona o združenem delu. Po tem členu so pogoji za TOZD:
—	delovna celota,
—	dohodkovno-ekonomska vključenost in nujnost merjenja rezultatov ter
—	možnost uresničevanja samoupravljanja.
Pri predlogih za TOZD so na osnovi nalog skupnega pomena upoštevani še 403 in 404 člen ZZD.
Na osnovi vseh naštetih kriterijev in načel ter primerjanja s cilji, ki smo jih zastavili z organizacijo, smo prišli do naslednjega predloga organizacijskih enot in njihovih skupnosti na prvi ravni v DO Lesna:
dve skupnosti TOZD in sicer:
—	skupnost TOZD gozdarstva,
—	skupnost TOZD lesne predelave.
Izven teh skupnosti pa so še naprej vključeni posebni samostojni TOZD — TOZD Turizem in TOZD Blagovni promet kot TOZD skupnega značaja. Posamezni TOZD v okviru dejavnosti gozdarstva in posebej TOZD v okviru dejavnosti lesne predelave so namreč med seboj povezani z določenimi skupnimi interesi po posameznih fazah in elementih delovnega procesa. Te medsebojne povezave se lahko na osnovi organiziranja skupnosti tudi poslovno in samoupravno uresničujejo v okviru poslovne koordinacije za te dejavnosti in delegatskih samoupravnih organov skupnosti. V okviru skupnosti so pomembne predvsem naslednje koordinacijske naloge:
—	uresničevanje razvoja,
—	usmerjanje in koordinacija proizvodnje,
—	usklajevanje nastopanja na tržišču (oblikovanje navedenih dveh skupnosti v okviru DO Lesne smatramo, da bo predstavljalo bistveno boljšo poslovno koordinacijo sistema DO kot celote).
V	delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena pa so predlagane naslednje organizacijske enote:
—	kadrovsko splošni sektor,
—	finančni sektor — interna banka,
—	računovodski sektor,
—	sektor za organizacijo in AOP,
—	sektor za plan, analize in revizijo;
—	sektor za investicije,
—	sektor za pospeševanje in urejanje gozdov in proizvodnje,
—	sektor za pospeševanje in razvoj lesne proizvodnje.
Nazivi posameznih organizacijskih enot so delovnega značaja in jih bo morda potrebno še proučiti ter po potrebi tudi spremeniti.
Naslednja novost, ki jo prinaša predlog obravnavane zasnove organazacijske zgradbe pa je predlog za poslovodni organ DO Lesne in sicer: da se zaradi heterogene dejavnosti in velikega obsega koordinacij v okviru celotnega procesa dela pri razvojno zahtevni delovni organizaciji kot je Lesna, postavlja velike zahteve za dobro organiziranost poslovodnega organa. Iz predloga glavnih področij dela poslovodnega organa je viden tako velik obseg dela in interniscipli-niranost delovnih področij, da predlagamo poslovodno delo organizirati z več nosilci, zato predlog za:
—	kolegijski poslovodni organ.
V	predlogu pa so vsebovane tudi nekatere predvidene spremembe v organiziranosti temeljnih organizacij in sicer:
—	s področja gozdarstva je nakazana misel o združitvi TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec in TOZD Gozdarstvo Mislinja,
—	s področja lesne predelave pa združitev TOZD TO Podvelka s TOZD TSP Radlje in pozneje s preselitvijo na novo lokacijo lesno-
predelovalnega kompleksa tuda za Žago Vuhred v novi kompleks.
— Predviden je tudi enakopraven status TOZD Nova oprema Slovenj Gradec z vsemi TOZD Lesne.
Po podpisu pogodbe z Zavodom za organizacijo poslovanja pa je na predlog širšega strokovnega kolegija DS DO Lesne imenovana za koordinacijo dela posebna komisija. Komisija šteje pet članov (Potočnik Tone, Areh Pavlina, Pirkmajer Sašo, Potočnik Janko in Zagorc Drago) in je takoj pričela z delom:
Doslej je o poteku del za pripravo nove organizacijske zgradbe DO Lesne — dne 29. 6. 1979 informirala delavski 9vet DO Lesne, dne 30. 8. 1979 delavski svet delovne skupnosti skupnih služb in organizirala dne 19. 9. 1979 širšo razpravo o idejnem osnutku makro organizacijske zgradbe DO Lesne.
Komisija se je po razpravi odločila, da se idejni osnutek makro organizacijske zgradbe DO Lesne s sprejetimi dopolnitvami da v javno strokovno razpravo do konca meseca septembra 1979. V razpravi pa so bile doslej sprejete naslednje dopolnitve:
1.	Formira se skupnost TOZD gozdarstva in skupnost TOZD lesne industrije s tem, da se vključi v skupnost TOZD gozdarstva TOZD Gradnje, v skupnost TOZD lesne industrije pa TOZD Žaga Mislinja in TOZD Žaga Vuhred (glede na trenutno stanje) ter TOZD Nova oprema kot enakopravni TOZD.
2.	TOZD TO Podvelka in TOZD TSP Radlje se združita v en TOZD.
3.	TOZD skupnega pomena in posebnega značaja ostaneta TOZD turizem in TOZD Blagovni promet.
4.	V DSSS se oblikuje osem sektorjev, in sicer:
—	kadrovsko-splošni sektor,
—	finančni sektor — interna banka,
—	računovodski sektor,
—	sektor za organizacijo in AOP,
—	sektor za plan in analizo,
—	sektor za investicije,
Na osnovi 399 člena ZZD se kot bistvena dopolnitev dosedanje oblike makro organiziranosti DO Lesne predlaga, da se formirata
—	razvojno-tehnični sektor za gozdarstvo,
—	razvojno-tehnični sektor za lesno industrijo.
V	nadaljevanju bomo navedli samo pripombe za tiste sektorje, kjer so predvidene določene spremembe:
1.	V času razprav in razčiščevanj nekaterih zadev okrog organizacije finančne funkcije smo se dogovorili in predlagamo, da se finančna funkcija v DO Lesna organizira kot interna banka. Na podlagi sprejetega SS o združitvi v interno banko se smatra, da je odločitev o njenem organiziranju že samoupravno sprejeta v maju in juniju 1978 in je tako izhodišče za nadaljnjo organizacijsko delo pri organiziranju finančne funkcije, katere ustanovitev je dogovorjena s pričetkom poslovanja od 1. 1. 1980 dalje.
2.	V nazivu »sektor za plan, analizo in revizijo« se črta besedi »in revizijo«, vendar se v mezo organizaciji predvidi tudi opravila za revizijo in inventure.
3.	Z ozirom na porazdelitev nekaterih funkcij razvoja in projektiranja je predlagan tudi širši naziv za oba tehnična sektorja.
4.	Dosedanji projektivni biro se preoblikuje v novi sektor in sicer sektor za investicije, ki bi imel za prvenstveno nalogo izdelavo investicijskih programov in izvajanje nvesticijskega inženiringa.
Dosedanji sektor za razvoj, tehnologijo in raziskave pa se preoblikuje vključi delno v razvojno-tehnični sektor za gozdarstvo, vse ostalo pa se prenese v razvojno-tehnični sektor za lesno industrijo.
5.	Za poslovodni organ DO sta statusno možni dve varianti, in sicer:
—	da se le-ta organizira kot individualni poslovodni organ s pomočniki ali
—	kolegijski poslovodni organ.
V	predlogu je izoblikovano stališče, da se poslovodni organ organizira kot kolegijski poslovodni organ in sicer sta predlagani dve varianti:
a)	5-članski (predsednik in 4 člani),
b)	3-članski (predsednik in 2 člana).
Naloge za formiranje 5-članskega kolegijskega poslovodnega organa so podane v predlogu, v varianti za 3-članski kolegijski organ pa predlagamo v grobem, da bi bile poleg funkcij, ki so opredeljene za predsednika v načelu opredeljene zadolžitve tako, da bi prvi član
V VIHARNIKU št. 9/79 smo vas seznanili s finančnim poslovanjem in gospodarjenjem z denarnimi sredstvi ter s krediti v Lesni. Iz teksta ste lahko razbrali, kakš-
1.	Tehnična sektorja za gozdarstvo in lesno industrijo sta zadolžena za dosledno izpolnjevanje mesečne dinamike proizvodnje, realizacije in razporeditve surovine po sprejetem gospodarskem načrtu delovne organizacije (odgovorna šefa obeh sektorjev).
2.	Investicijsko vzdrževanje ne sme biti v nobenem primeru ko-riščeno več, kot znaša plan po
no je stanje na tem področju. Delavski svet delovne organizacije je na seji dne 1. 9. 1979 sprejel sklep, da se sprejmejo
dvanajstinah. Dosedanje prekoračitve se morajo sanirati in izravnati do konca septembra 1979.
V devet mesečnem obračunu prikazana vsa odstopanja v poslovanju z vsemi posledicami.
Šefa tehničnih sektorjev za gozdarstvo in lesno industrijo morata o tem poročati na naslednji seji DS.
(Zadolžena: šefa obeh sektorjev in direktorji TOZD).
3.	Rezultati II. polletja 1979 morajo zagotoviti vso planirano višino minimalne in pospešene amortizacije (zaradi pokritja že angažiranih investicijskih sredstev).
4.	Nujna in potrebna je ponovna uskladitev investicij v LESNI z jasno določitvijo prioritet investiranja.
Novo usklajevanje je potrebno:
a)	zaradi prilagoditve bančnim restrikcijam, saj ne moremo dobiti vseh planiranih kreditov zlasti, ker je vsaka investicija v glavnem odvisna od dodatnih zadolžitev,
b)	zaradi previsoke obstoječe zadolženosti večine TOZD, tako za investicije kot za obratna sredstva.
Vodstvo DO, finančni sektor in prizadeti TOZD pripravijo do 20. septembra 1979 predlog ukrepov.
5.	Noben TOZD ne more zahtevati dodatnega pridobivanja kreditov, kolikor je že prezadolžen z obstoječimi obveznostmi.
6.	Rebalans investicijskega plana za leto 1979 naj vsebuje tudi korekcijo za TOZD turizem in TOZD TO Podvelka, ker ni mogoče doseči planiranih odložitev plačila investicijskih obveznosti ob istočasnih bančnih omejitvah. Za vrednost teh korekcij je ustrezno zmanjšati predvidene investicije v okviru iste ali drugih TOZD.
7.	Ustaviti je treba vsako plačilo kakršnekoli nabave osnovnih sredstev za tiste TOZD, ki so do 30. 6. 1979 že prekoračile dejansko ustvarjena sredstva za investicije in istočasno prikazujejo manjko v obratnih sredstvih. Pri TOZD, ki ne izkazujejo prekoračitev pa naj posebna komisija še ponovno preveri nujnost nabave v letošnjem letu.
Obveznosti odplačevanja kreditov za TOZD, ki izkazujejo prekoračitev investicij, se bodo plačevale v breme likvidnosti le do 30. 9. 1979 (ne pa za turizem in TO Podvelka, ki ne pokrivata investicijskih obveznosti niti po investicijskem planu), nakar se ustavi tudi odplačevanje zapadlih kreditov, kolikor prekoračitev investicijskih sredstev ne bo sanirana.
Ta ukrep je nujno potreben zaradi težav likvidnosti vseh TOZD LESNE za dnevno odplačevanje obveznosti, ne glede na povzročitelja tega stanja. DS DO pooblašča investicijsko komisijo, da prevzame odgovornost za pripravo predloga.
8.	Še neplačana združena sredstva Slovenijalesa se morajo pridobiti čimprej po sklenjenem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in dela najkasneje pa do 30. septembra letos (zadolžena: vodstvo DO s finančnim sektorjem in TOZD Blagovni promet).
9.	Vsi odgovorni morajo poskrbeti za vnaprejšnjo mesečno usklajenost blagovnih in denarnih tokov s preciznimi dinamičnimi mesečnimi plani v okviru vsakega TOZD in celotne DO:
—	nabave s proizvodnjo (v I. polletju smo povečali zaloge surovin in materialov)
—	proizvodnjo s prodajo, da se izognemo povečanim zalogam gotovih izdelkov,
—	uvoz z izvozom, da se izognemo dodatnim stroškom nakupovanja deviz,
—	realizacija investicij v skladu z ostvarjenimi viri (lastnimi in tujimi).
10.	Dosledno je treba izvrševati sanacijski program za jačanje obratnih sredstev za nekatere TOZD s formiranjem lastnih sredstev in s pridobivanjem dodatnih trajnih obratnih sredstev.
11.	Tehnični sektor za lesno industrijo je posebej zadolžen, da uvede kontrolo kakovosti v vseh tistih TOZD, kjer so dani pogoji, kjer pa le-teh ni, jih je treba zagotoviti. Rok do konca leta 1979.
12.	Obračune proizvodnje morajo v vseh TOZD obravnavati mesečno, odmike sproti analizirati in ukrepati. Izdelati je treba učinkovit sistem planiranja proizvodnje, predvsem kadar je končni izdelek rezultat proizvodnje več TOZD. (Zadolžen sektor za lesno industrijo).
13.	V okviru nove organizacije, ki je v izdelavi, je treba analizirati tudi stanje na področju vzdrževanja in se potem odločiti za način, ki bo zagotavljal učinkovito vzdrževanje. (Zadolžen sektor za lesno industrijo).
14.	V času pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov je treba zmanjšati delovne izmene, izpade pa nadomestiti, ko bo proizvodnja možna. Vzporedno pa naj poteka priprava novih tehnoloških postopkov in uvajanje delavcev. (Zadolžen: tehnični sektor za lesno industrijo).
15.	Planirani ostanki ČD ne zadoščajo za vse potrebe po rezervnih sredstvih in sredstvih splošne porabe in razširjene reprodukcije, ki jo TOZD načrtujejo za naslednje leto ter obveznim združevanjem obratnih sredstev in njihovi sanaciji. Zato predlagamo, da samoupravni organi TOZD preverijo te plane in dejansko razporejanje ČD v II. polletju prilagodijo dejanskim potrebam. Rok takoj!
16.	Dosledno je treba spoštovati samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in OD pri izplačevanju OD v II. polletju s tem, da se poračunajo vse prekoračitve. Na prvi prihodnji seji DS DO morajo morebitni kršitelji podati sami obrazložitve in nakazati možnosti, kako bodo do konca leta izplačane OD uskladili z dovoljenimi.
17.	Strokovne službe so zadolžene, da sproti poročajo o izvajanju sprejetih ukrepov in podajo poročilo na vsaki seji DS DO.
Direktorji TOZD pa so zadolženi, da o izvajanju ukrepov sproti poročajo samoupravnim organom v TOZD.
Delegati DS DO so dolžni o sprejetih predlogih LESNE informirati svoje samoupravne organe v njihovih TOZD.
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV PRODAJE
1.	Nadoknaditi moramo izpad izvoza finalnih izdelkov, ki je nastal v I. polletju. Za rešitev tega sklepa je treba posebej konkretizi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
odgovarjal za koordinacijo razvoja gozdarske proizvodnje in lesne predelave, za razvoj in investicije, drugi pa za finančno-ekonomske naloge, marketing ter poslovno informatiko.
6.	Glede organiziranja vzdrževalne službe se bodo še vršili dogovori prizadetih TOZD in služb DSSS in bo podrobneje opredeljena v fazi koordinacije med posameznimi direktorji TOZD in strokovnimi službami DSSS.
7.	V naslednjih fazah obdelave se analizira in opredeli tudi vodenje DSSS.
Po razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Sprejeta je načelna ugotovitev, da se predložen idejni osnutek makro organizacijske zgradbe DO LESNA s sprejetimi pripombami lahko oblikuje v predlog za širšo razpravo.
2.	ZOP Ljubljana pripravi svoje dopolnitve idejnega osnutka predloga makro organizacijske zgradbe, komisija za organizacijo pa naše predloge in stališča na osnovi dosedanjih razprav in jih da v javno razpravo skupaj z idejnim osnutkom predloga ZOP Ljubljana.
3.	Vse dopolnitve in predlagane spremembe je treba pripraviti do 30. 9. 1979. (Zadolžena komisija za organizacijo).
4.	Po strokovni verifikaciji gradiva bo pravna služba DO LES-na v sodelovanju ZOP po potrebi pripravila spremembe oz. dopolnitve SS o združitvi TOZD v DO, statuta DO in SS o združievanju dela delavcev v DSSS ter po potrebi tudi ostalih samoupravnih splošnih aktov.
5.	ZOP Ljubljana intenzivno nadaljuje z delom na nadaljnji obdelavi mezo in mikro organizacije LESNA ter DSSS, za kar mu naj služijo že opredeljena stališča v predlagani makro organizacijski zgradbi, ter delo organizira tako, da bo do konec leta za DSSS (za vse sektorje) izdelan tudi že razvid del in nalog.
V razpravi pa je bila ponovno izražena zahteva po čimprejšnjem razvidu nalog in opravil, da bi tako bilo omogočeno tudi čimprej nadaljevati delo pri oblikovanju nagrajevanju po delu.
Predsednik se je zahvalil prisotnim za sodelovanje, predvsem pa predstavnikom ZOP za že opravljeno delo in zaključil sejo ob 12.40 uri.
Predloženi predlog makro organizacijske zgradbe Lesne predstavlja prvo fazo na poti uresničevanja zastavljenih ciljev, da se na podlagi dosedanjih izkušenj odpravijo določene pomanjkljivosti in zagotovi učinkovito nemoteno delo in poslovanje DO. O nadaljnem poteku dela za izdelavo mezo in mikro organizacije pa vas bomo občasno obveščali.
Tone Potočnik, dipl. ing. gozdarstva
Ukrepi za izboljšanje poslovanja
in likvidnosti DO LESNA
(Nadaljevanje s 3. strani) rati zadolžitve in odgovornosti, ki jih mora prevzeti tudi TOZD 030 Slovenijales, prek katerega pretežno izvažamo žagani les in v celoti finalne proizvode.
2.	V bodoče je nujno uskladiti planiranje kolektivnih dopustov in remontov v vseh TOZD, katerih proizvodnja je medsebojno soodvisna in katero prodajno kompleti-ramo.
3.	Povečati moramo proizvodnjo izolirnih oken v II. polletju za 5.000 komadov, če želimo obdržati že pridobljeno tržišče in zagotoviti prodajo teh oken po končani investiciji v Radljah.
4.	Skrajšati moramo roke dobave pri vseh finalnih proizvodih in sicer na 15, največ pa na 30 dni.
5.	Za naslednje leto je treba uskladiti dinamični plan proizvodnje, prodaje in zalog gotovih proizvodov po tromesečjih z upoštevanjem sezonskih vplivov.
6.	Uskladiti in izboljšati je treba dinamiko nabave repromaterialov. z dinamičnim planom proizvodnje in prodaje, posebno za izvoz.
7.	Zagotoviti je treba zadostno količino žaganega lesa za proizvodnjo oken v II. polletju.
8.	Da bi lahko pravočasno pri-piavili in sklenili prodajne pogodbo za leto 1980 in ustrezne samoupravne sporazume je treba določiti okvirni plan prodaje za leto 1980 do 30. oktobra 1979. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV NABAVE REPROMATERIALA
1.	Odločitev uvoza rezervnih delov za investicijsko in redno vzdrževanje, povsod kjer to ne krni redno proizvodnjo.
2.	Nadomestiti določene uvožene repromateriale z domačimi (povsod kjer je to možno), na primer pri: določenem furnirju, lakih, dekor papirjih (v primeru, kjer je le-tega možno nadomestiti s sličnim domačim).
3.	Uveljavitev uvoza INTRO okovja za dinarska sredstva (količine, ki prekoračujejo kvoto, ki jo pokriva LESNA sama).
4.	Redni uvoz nadomestiti za začasnim uvozom (to predvsem pri raznem okovju, ki se vgrajuje v izdelke, ki se v celoti izvažajo (poleg prihranka pri uvoznih pravicah in uvoznih dinarskih dajatvah razrešen tudi problem uvoznih kontinentov, ki so pri teh uvozih najtežje dosegljivi.
5 Vsa naročila materialov, storitev in opreme lahko izvede le uvozni odd. TOZD BP (to velja tudi za posredni uvoz kot tudi naročila iz konsignacijskih skladišč).
Posamezni TOZD, tehnična in razvojna služba preverjajo, vsklaju-jejo ter izberejo najboljšega ponudnika. Ko je ta izbran, odstopijo naročila uvoznemu oddelku, ki je edi-n: pooblaščen za dokončno naročilo ter dogovor o dobavnih pogojih (dobavnih pogojih komercialnega značaja).
6.	Skrbeti je treba za sprotno in pravočasno poravnavo obveznosti pri inozemskih dobaviteljih. Z izločitvijo določenih stalnih sredstev (predvsem pri plačilu rezervnih delov) in s tem s pravočasno poravnavo moramo pridobiti ponovno zaupanje inozemskih dobaviteljev.
7.	Da bi lahko pravočasno pripravili in sklenili nabavne pogodbe za leto 1980, je treba določiti okvirni plan nabave repromateri-alov za leto 1980 do 15. novembra 1979.
Inovacijska dejavnost v Tovarni ivernih plošč Otiški vrh
Na zadnji seji delavskega sveta Tovarne ivernih plošč Otiški vrh so bili delegati seznanjeni s predlogom direktorja tov. Saše Pirkmajerja dipl. inž. za poživitev inovacijske dejavnosti v tovarni.
Že v pričetku obratovanja naše tovarne so nekateri sodelavci pokazali veliko zanimanja za inovacije in racionalizacije, saj je bilo izdelanih nekaj dobrih predlogov za izboljšanje dela v proizvodnji in vzdrževanju. Nato pa je ta dejavnost popolnoma zamrla. Za to je bilo več vzrokov, eden od bistvenih pa je bil, da ni bilo pravilnika o inovacijski dejavnosti in pa sistema nagrajevanja predlogov za inovacije.
V naši tovarni je dovolj sposobnih delavcev, ki bi, če bi bili vzpodbujeni, (materialno in moralno) lahko precej prispevali na tem področju. Tu so prav gotovo še velike rezerve, le izkoristiti jih je potrebno.
Delavski svet je na podlagi predloženega predloga imenoval interno inovacijsko komisijo. Komisija naj bi izdelala svoj poslovnik. Ta bo imela nalogo, da bo potrdila idejno rešitev, kar ho za predlagatelja inovacije in racionalizacije znak, da lahko nadaljuje z delom.
Seveda pa bo vsak predlog obravnavala komisija za inovacije pri LESNI Slovenj Gradec, kjer ima tovarna ivernih plošč tudi svojega člana. Le-ta bo centralni komisiji posredoval mnenje in predlog in teme inovacijske komisije v tovar ni. Pri poživitvi inovacijske dejav nosti v tovarni bodo morale sode lovati tudi družbeno-politične orga nizacije v tovarni ter vsi sodelavci Vsekakor se za oživitev te družbeno koristne dejavnosti velja še posebej potruditi.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je v letu 1979 izvedel anketo v delovnih organizacijah gozdarstva in lesne industrije glede inventivne dejavnosti. Znani so tudi že podatki iz te ankete. Žal moramo ugotoviti, da LESNA Slovenj Gradec na vprašalnik sploh ni odgovorila, čeprav vemo, da že od 25. 12. 1977 obstoja pravilnik o inventivni dejavnosti delovne organizacije.
Vsekakor bo potrebno v delovni organizaciji storiti nekaj, kar bo to dejavnost premaknilo. V večjih delovnih organizacijah imajo referenta za inventivno dejavnost. Mogoče bi veljalo razmisliti o tem tudi v naši delovni organizaciji. Konferenca sindikata LESNE bo morala v bližnji prihodnosti verjetno posvetiti temu vprašanju nekaj več pozornosti na podlagi zadolžitev republiškega sindikata. V knjižici Sindikati št. 21 so bila določena konkretna navodila in usmeritve za razvijanje in organiziranje inventivno-inovaoijske dejavnosti in sicer:
1.	Da bi spodbudili ustvarjalnost pri delu (inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti), moramo v pravilnikih o delitvi sredstev za osebne dohodke opredeliti osnove in merila za ugotavljanje
prispevka delavca na podlagi ustvarjalnosti pri delu. Prizadevali si bomo, da bi kot ustvarjalnost pri delu upoštevali prispevek kateregakoli delavca k večjemu dohodku, naj že gre za izboljšanje tehnologije, zmanjšanje izmečka, izpopolnjevanje delovnih pripomočkov ali boljše izkoriščanje zmogljivosti, zmanjšanje stroškov, boljšo tržno usmeritev, izboljšanje pogojev dela, ipd.
2.	Pravico do nadomestila ima vsak delavec, ki z inovacijo in racionalizacijo ali z drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije.
3.	Prispevek delavca na podlagi ustvarjalnosti je mogoče ugotavljati le na podlagi rezultatov njegovega dela, izraženih v povečanem dohodku.
4.	Nadomestilo se izplačuje delavcu poleg njegovega osebnega dohodka, doseženega na podlagi količine, kvalitete in gospodarnosti nje-
govega dela. Merila za določanje višine nadomestila in čas trajanja izplačevanja nadomestila je potrebno določiti v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Izplačevanje nadomestila mora biti časovno omejeno.
5.	V letnem obračunu osebnega dohodka delavca mora biti prikazano, kolikšen del sredstev je prejel zavoljo povečanega dohodka temeljne organizacije, doseženega z njegovo ustvarjalnostjo.
6.	Nadaljevati je treba z začrtano akcijo vsakoletne razglasitve najboljšega inovatorja v gozdarstvu in lesarstvu. Predlog za razglasitev je bil poslan vsem konferencam sindikata organizacij združenega dela gozdarstva in lesarstva v mesecu juliju.
Mislimo, da osnovo za delo imamo in to je pravilnik o inventivni dejavnosti, sedaj je treba le konkretno pristopiti k akciji.
Hedvika Janše
VPRAŠAJTE
ODGOVARJAMO
BENIFICIRANA DELOVNA DOBA
Gozdni delavci, sekači pa tudi vozniki tovornih avtomobilov pri TOZD Transport in servisi, ima-dobe s delovno dobo.
Vsi vemo, da je danes pri nas delovna doba osnova za pridobitev določenih pravic kot: povečani letni dopust, dodatek za stalnost in delovno dobo, jubilejne nagrade, odpravnine pa tudi pri dodeljevanju stanovanj. Vemo pa tudi, da benificirana delovna doba ne šteje v osnovo za naštete pravice.
Želimo vedeti ali se nam ta delovna doba lahko prišteva v osnovo za pridobitev naštetih pravic ali ne.
Pri morebitnem negativnem odgovoru želimo strokovno razlago.
Šoferji in sekači
Odgovor:
Gozdni delavci, sekači in vozniki tovornih avtomobilov, ki imajo zaradi težkih delovnih pogojev in zdravju škodljivih vplivov priznano bonificirano delovno dobo zato, da bi bili glede upokojitve v enakopravnem položaju z drugimi delavci, ki ne opravljajo takih del, vprašujejo ali je benificirana zavarovalna doba lahko podlaga oziroma eden izmed kriterijev za pridobivanje povečanega obsega nekaterih pravic iz dela, kot npr. povečani letni dopust, osebni dohodek iz minulega dela, jubilejne nagrade, odpravnine in podobno ali pa se za obseg teh pravic šteje po samoupravnih splošnih aktih samo dejanska nepovečana delovna doba.
Menim, da je najprej treba opredeliti oba pojma: delovna doba in
mo priznano štetje delovne povečanjem —• benificirano
zavarovalna doba. Pod delovno dobo razumem v skladu z veljavnimi predpisi oziroma splošnimi akti delovne organizacije in TOZD dobo, ki jo je delavec dejansko prebil na delu, pod zavarovalno dobo pa tisto dobo, ki se delavcu po obstoječih predpisih šteje za pridobitev pravic iz socialnega zavarovanja, zlasti tudi pravice do upokojitve.
V	zavarovalno dobo torej lahko štejemo:
—	dejansko delovno dobo
—	delovno dobo s povečanjem
—	dejanska delovna doba in doba z dvojnim štetjem za udeležence in sodelavce NOV, priznane po posebnih predpisih
—	delovno dobo s povečanjem in dobo z dvojnim štetjem za udeležence in sodelavce NOV.
V	splošnih predpisih in splošnih aktih DO in TOZD ni nikjer rečeno, da se za obseg zgoraj naštetih pravic jemlje kot eden izmed kriterijev benificirana zavarovalna doba. Splošni akti govorijo le o delovni dobi oziroma letih zaposlitve in torej benificirana doba ni eden izmed kriterijev za določitev obsega teh pravic. S tem pa ni rečeno, da delavci ne bi mogli določiti v svojih samoupravnih splošnih aktih tudi benificirano dobo kot enega iz-mec* kriterijev za pridobivanje posameznih pravic, če je ta kriterij v danih okoliščinah primeren. Pri tem pa je treba posebej poudariti dolžnosti organizacij združenega dela, ki jih določa družbeni dogovor o ureditvi postopka in usklajevanju meril za določanje delovnih mest na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Po tem (Nadaljevanje na 5. strani)
Redne zbirke Prešernove družbe za leto 1979
Prešernova družba je kulturna skupnost, ki jo je leta 1953 ustanovila Osvobodilna fronta slovenskega naroda z namenom, da bi skrbela za širjenje dobrih knjig med delovnim ljudstvom. To nalogo opravlja Prešernova družba zlasti ob pomoči prizadevnih zaupnikov, kulturno osveščenih posameznikov, ki se trudijo, da bi prišle prave knjige v prave roke naših ljudi po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Moralno in deloma materialno podpirajo Prešernovo družbo pri izvrševanju njenega kulturnega poslanstva predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, prav tako razne kulturne skupnosti, posamezne organizacije združenega dela in ustanove.
Prešernova družba že 26 let izdaja posebno redno letno zbirko za vse svoje člane in naročnike. Doslej je v tej zbirki izšlo že 182 knjig v skupaj 6,789.360 izvodih. Poleg tega izhaja pri Prešernovi družbi že 21 let posebna zbirka romanov iz svetovne literature: to je »Ljudska knjiga«, v kateri je doslej izšlo 158 del v skupni nakladi 1,128.080 izvodov.
Družbena revija »Obzornik« izhaja prav kot redna zbirka že 26 let, v njenih šestindvajsetih letnikih pa je izšlo doslej že 1,803.378 zvezkov.
Tako je Prešernova družba v svojem šestindvajsetletnem obstoju poslala med slovensko ljudstvo že 9,720.818 knjig in revij in s tem že doslej izpolnila velik del naloge, za katero jo je zadolžila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Seveda pa je njeno poslanstvo takšne vrste, da si mora prizadevati tudi v bodoče za čim višjo kulturno raven naših ljudi, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pesnikov in pisateljev in vse naše kulture obdržali kot narod, ki prav
(Nadaljevanje s 4. strani) družbenem dogovoru so organizacije združenega dela dolžne:
—	usposabljati delavce, ki delajo težka dela in dela z zdravju škodljivimi vplivi za druga, lažja dela
—	razporejati delavce po določenem času k drugim, lažjim opravi-lom
—	zmanjševati škodljive vplive na zdravje delavcev
—	skrajševati delovni čas
—	skrbeti za primeren počitek in rekreacijo delavcev
—	izogibati se nadurnega dela.
—	i^vd.
Glede na povedano je torej be-nificirana delovna doba le zavarovalna doba in je uvedena zato, da bi delavec zaradi težkega dela in zdravju škodljivih vplivov prej pridobil piavico do upokojitve in bil s tem izenačen z delavci, ki opravljajo lažja dela.
Oto Štraser, dipl. pravnik
v svoji kulturnosti ne zaostaja za nobenim drugim, morda številčnejšim, narodom v svetu.
Knjige redne zbirke Prešernove družbe bodo izšle v mesecu novembru 1979. Med njimi se boste lahko sprostili ob branju satire Jura Kislingerja DEBELE ZGODBE PETRA FULE2A. To je knjiga o našem preprostem človeku in partizanu Petru Fuležu. »Zgodbe so take«, je zapisal član tajništva Prešernove družbe, »da povedo o partizanih tisto, kar se rado zamolči. Bili so svojevrstna druščina tovarišev v boju za svoj narod, jezik, domovino in revolucijo po človeški meri. Niso bili niti ovce, niti volkovi v čredi, vedno in predvsem so bili človeški in tovariški do vseh, ki so dajali odpor fašizmu vseh barv«.
Knjiga je opremljena z risbami slikarja Janeza Vidica.
Povesti ROKOVNJAČI, ki s'ta jo napisala Josip Jurčič in Janko Kersnik najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj se je še spominjamo iz šolskih klopi. Tisti pa,, ki jim je vsebina že nekoliko zbledela v spominu si jo bodo gotovo še enkrat prebrali.
Knjigo je z izvirnimi slikami opremil naš priznani umetnik Maksim Gaspari.
Črnogorski pisatelj Mihailo La-lič je med nami bolj malo poznan. V redni letni zbirki bo izšla njegova knjiga PRVI SNEG. V njej pripoveduje o strahu, trpljenju in na-dami svojega ljudstva med vojno. Knjigo je prevedel v slovenščino pesnik Severin Šalija.
VRTNARJEVI SPOMINI, knjiga spominov našega znanega vrtnarja, ljubitelja in varuha narave, CIRILA JEGLIČA daje v pogled v dejavnost, ki je bila v naši deželi do nedavnega hudo nerazvita in brez pravega ugleda in cene. Knjiga govori predvsem o tem, zakaj in kako raste človekova ustvarjalnost in kako se posamezna osebnost ob pristni povezanosti z naravo lahko prebija mimo vseh porazov, stisk in tudi zmag do trdnega in tudi vrednega življenjskega spoznanja.
Vsi člani, ki so poravnali naročnino za zbirko Prešernove družbe do 30. junija 1979, bodo prejeli še knjigo:
MIKLAVŽ BREUGNON, roman pisatelja Romaina Rollanda, in Prešernov koledar 1980, ki je knjižni dar leta 1979 za vse člane Prešernove družbe.
Cena za posamezne publikacije redne letne knjižne zbirke so naslednje:
bruširano — 150,00 din celo platno — 210,00 din
Zbirka romanov Ljudska knjiga bo letos postregla bralcem z bogatim izborom romanov iz svetovne književnosti. Naročniki bodo prejeli celotno zbirko, vezano v platno na brezlesnem papirju, za ceno 350,00 dinarjev. V zbirki je šest knjig. Knjige iz te zbirke bodo naročniki prejemali postopoma med letom, vseh šest knjig pa do konca leta. Naročnino je mogoče plačevati tudi na obroke.
Zbirka bo vsebovala naslednje knjige:
Frank Yerby SARACENSKO BODALO. To je viteški roman, poln dogodivščin, katerega ozadje predstavljajo resnične okoliščine takratnega časa. Zgodba se dogaja v 13. stoletju, takrat ko je srednji vek dosegel svoj vrh.
John Steinbeck SLADKI ČETRTEK. To je šaljiva pripoved, zadnja iz niza najbolj branih knjig Johna Steinbecka, iz pripovedi, ki govore o junakih montereyskega »podzemlja« ali bolje rečeno »roba«, o ljudeh s svojskimi, pa trdnimi in poštenimi moralnimi načeli, o prikupnih posebnežih s svojo filozofijo, skratka, s samosvojim, sklenjenim duhovnim in materialnim svetom, ki je prav zaradi piščevega neobremenjenega, živega pristopa, med bralci tako priljubljen in blizek. »Sladki četrtek« je pa pisan kot vrsta razmeroma samostojnih poglavij, v katerih Steinbeck mojstrsko, lahkotno in blesteče slika duhovne in čustvene vzgibe svojih junakov ter humorno razvija dogajanje, ki je vseskozi razgibano.
Pascal Laine ČIPKARICA, ljubezenski roman. Delo je napisano na nov, nenavaden, odkrit in pretresljiv način. Knjiga govori o preprostem, povsem vsakdanjem dekletu, ki nikoli ne pokaže kaj misli, kaj doživlja in občuti v sebi. Na počitnicah se zaljubi v fanta, ki mu sčasoma začne presedati tako dekletovo vedenje in jo pusti. Ko se razideta gre dekle k materi, čez čas pa duševno zboli. Peljejo jo v umobolnico, kjer jo fant še enkrat obišče.
Pisatelj je za to delo prejel najvišjo francosko nagrado za literaturo — Prix Goncourt za leto 1974.
Maksim Gorki DETINSTVO je povest, v kateri se pisatelj spominja svojih otroških in mladih let. V knjigi se zrcali svet teme, divjosti popačenih ljudi, pohabljenega življenja — pa tudi svet žlahtne človečnosti, ki zbuja nezamegljeno upanje v svetlobo, ki bo v vsej plemenitosti zmagoslavno pognala skozi plasti živalskosti, vsakovrstne nesnage in zla — kakor je nekje napisal sam Gorki, pisatelj in človek, ki do konca življenja ni izgubil vere v pravico in plemenitost, in ki je tako vestno zapisal vsako besedo svoje babice »o lepoti sveta«.
Derviš Sušič ZALEZOVALCI, psihološko vohunski roman. Dogajanje romana poteka skozi desetletja bosanske zgodovine, ob menjavi različnih gospodarjev, s katerimi se menja tudi miselnost prebivalstva.
V tem svojem delu Sušič spremlja Bosno od časov turške okupacije, do druge svetovne vojne, ko sc pripoved šele prav razmahne. Delo je napisano v barvitem, poetičnem jeziku, polnem čudovitih prispodob in grozljivih dejstev.
Vicente Blasco Ibanez MRTVI UKAZUJEJO, roman, ki prikazuje doslej literarno malo znana balear-
P KES iift NOVA O ROŽ E A 1V7S • UUBtJAN'
ska otoka Mallorco in Ibizo z utripom časa, v katerem je delo nastalo, kjer pa še danes prevladujejo okovja tesnobnih starožitnosd.
Naročniki redne zbirke Prešernove družbe bodo prejeli poleg vseh drugih knjig še knjigo Franca Šetinca »Misel in delo Edvarda Kardelja«, brezplačno. Delo je tovariš Šetinc napisal pred kratkim. O tem svojem delu je zapisal: »Namen knjige, ki sem jo napisal za Prešernovo duržbo je, da kar se da poljudno, seveda pa ne na škodo tehtnosti vsebine, približa Kardeljevo misel in delo najširšemu krogu bralcev. Veselilo me bo, če bodo no knjigi segli mladi ljudje ob študiju in delu, in če jo bodo z zanimanjem brali tudi starejši, predvsem delavci in kmetje. Rad bi, da bi bla knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA primerno tolmačenje in napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvirnih del, katerih ne more nadomestiti noben, najsi še tako obširen, živ in aktualen povzetek.«
Knjiga »Misel in delo Edvarda Kardelja« obsega nekaj čez 200 strani, naročijo pa jo lahko tudi drugi, ne samo naročniki Redne zbirke PD. Cena tako posebej naročene, v celo platno vezane knjige, bo 70 din.
Revija Prešernove družbe OBZORNIK bo letos objavljala poleg črtic, novel in pesmi znanih in tudi manj znanih pa dobrih domačih in tujih pisateljev še poljudno pisane članke z vseh področij znanosti. Letna naročnina na ta mesečnik, ki bo obsegal po 80 strani (za vseh 12 številk), znaša 160 dinarjev
.uecos lziue v novi knjižni zbirki Prešernove družbe prvi sveženj petih izbranih knjig slovenske napisane besede HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI. Zbirka bo obsegala najvrednejša slovenska književna dela, hkrati pa bo to najbolj poceni knjižna zbirka pri nas. Izhajala bo dvakrat na leto, jeseni in pomladi, vsakokrat skupaj v svežnju po pet knjig.
Prvi trije svežnji te nove zbirke Prešernove družbe prinašajo naslednje knjige:
I.	sveženj:
izide jeseni 1979
1.	PODOBE (Jenkova, Levstikova, Stritarjeva, Erjavčeva pripoved)
2.	Ivan Cankar: NA KLANCU
3.	Srečko Kosovel:	VEČER
POD RDEČO SIPINO (izbor pesmi, proza, člankov, pisem)
4.	Juš Kozak: ŠENTPETER
5.	PARTIZANSKA BALADA (Proza avtorjev: Grabeljšek, Prežihov, Godina, Vipotnik ...) (Nadaljevanje na 6. strani)
Naša
upokojenka
Marija
Krautberger
1.	8. 1979 je bila upokojena naša dolgoletna sodelavka Marija Krautberger.
Rodila se je 25. 5. 1923 v Kotljah, v številni kmečki družini, kjer je odraščala v srečnem družinskem okolju. Vendar vojno gorje tudi njihovi družini ni prizaneslo. Po končani vojni je našla zatočišče pri sorodnikih v Dravogradu, kjer je ostala še vse do sedaj.
Pri Lesni se je zaposlila leta 1949, na obratu LIO Dravograd, kjer je opravljala v glavnem vsa pisarniška dela. Precej časa je bila tam edina pisarniška delavka. Ob ukinitvi tega obrata je bila premeščena na novo zgrajen obrat LIO Otiški vrh na delovno mesto knjigovodje OD in vodje pisarne. To delo je opravljala vse do upokojitve.
Njen delež v lesni industriji je velik, saj je malo takih ljudi, ki bi v svoj poklic vložili toliko ljubezni in truda, kot ga je ona. Ves čas svojega službovanja se je izredno potegovala za pravice delavskega razreda, njena izredna pravičnost in humanost, ki jo je izkazovala do slehernega delavca, bo ostala vzgled nam vsem.
Kolektiv te ceni kot marljivo in vestno sodelavko, kjer si s čutom
Marija Krautberger
odgovornosti sodelovala in se vključevala v sistem samoupravljanja in s tem pomagala pri graditvi še boljše prihodnosti. Za ves vložen trud in nesebično pomoč pri graditvi tega cilja ter za iskreno tovarništvo se ti vsi člani delovnega kolektiva TOZD Žaga Otiški vrh iskreno zahvaljujemo.
Želimo, da bi še mnogo, mnogo let uživala sadove svojega plodnega dela.
tvoji sodelavci
Marija Krautberger je bila tudi članica uredniškega odbora za izdajanje internega glasila VIHARNIK. Redno je sodelovala pri oblikovanju vsebine našega glasila s svojimi prispevki in predlogi na sejah uredniškega odbora.
Vabimo te, da še vedno sodeluješ s svojimi prispevki v našem glasilu, saj boš kot upokojenka imela veliko več časa, kot si ga imela sedaj.
Uredniški odbor
OBVESTILO KMETOM V OBČINI DRAVOGRAD
Kmete v občini Dravograd obveščamo, da bo v letu 1979 stekla akcija za apnenje vseh zakisanih kmetijskih zemljišč v občini Dravograd.
Vsi, ki bi želeli svoja zemljišča izboljšati z apnenjem, se lahko za organizirano in regresirano nabavo apnenega prahu prijavite pri kmetijski pospeševalni službi Dravograd.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Dravograd
Račun pošljite na naslov: Kmetijska zemljiška skupnost občine Dravograd.
(Nadaljevanje s 5. strani)
II. sveženj:
izide spomladi 1980
1.	Povedane in napisane BAJKE IN PRIPOVEDKE (ljudska in pisateljska pripovedovanja)
2.	Dragotin Kette: NA MOLU SAN CARLO
Josip Murn Aleksandrov: PESEM O AJDI
(poseben izbor pesmi obeh avtorjev)
3.	France Bevk: LJUDJE POD OSOJNIKOM, roman
4.	Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
Ferdo Kozak: VIDA GRAN-TOVA, dramski besedili
5.	Matevž Hace: KOMISARJEVI ZAPISKI
III.	sveženj
izide jeseni 1980
1.	France Prešeren: POEZIJE
2.	Ivan Tavčar: IZZA KONGRESA, roman
3.	Vladimir Levstik:	GADJE
GNEZDO, roman
4.	Nada Kraigher: ZAČARANI KROG, roman
5.	Vladimir Kavčič: PUSTOTA, roman
KAKO LAHKO NAROČITE KNJIGE:
Vse omenjene knjižne zbirke lahko naročite prek zaupnikov Prešernove družbe v vašem kraju, šoli ali TOZD, lahko pa se obrnete naravnost na naslov pismeno ali po telefonu: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska — Borsetova 27, telefon: 061 21-440
Informacije zbrala po katalogu Prešernove družbe Ida Robnik
Odšli so v pokoj
PROHART AVGUST
Malo pred svojimi 60 leti z 39 let in pol priznane pokojninske dobe je 2. aprila prenehal z delom v TOK gozdarstvo Radlje. Umaknil se je v zasluženi pokoj, izčrpan od napornih delovnih let, pa vendar še kar zdrav in vedrega razpoloženja.
Rojen je bil 10. avgusta 1919 leta pri Sv. Primožu na Pohorju. V otroških letih je bil pastirček in šolar. Ko je odrastel šolskim klopem pa je sledil očetu — drvarju in tesarju. Podirala in tesala sta les za večje kmete in lesne trgovce. Trdo je bil zaslužen vsakdanji kruh. 1940 leta je bili vpoklican v staro jugoslovansko vojsko. Razpad je dočakal v Zagrebu, se prebil do doma — iz Maribora peš, potem pa bil ujet in odpeljan v Nemčijo, kjer je v družbi dveh Francozov in enega Srba delal na kmetiji blizu Hamburga vse do leta 1945. Okusil je tudi taborišče, končno pa se jeseni 1945 leta vrnil domov.
Spet se je vrnil v gozd. Saj so povojna leta zahtevala veliko pridnih rok v gozdu, da so pridobile les za obnovo domovine. V začdtku 1947 leta se je zaposlil pri takrat osnovani gozdni upravi v Radljah, kjer je ostal do upokojitve, čeprav se je v tem času večkrat spremenil naslov firme. Pri TOK gozdarstvo je delal na gojenju gozdov. Delal je z občutkom in z velikim razumevanjem do narave. Zato mu je bilo kljub težavnosti delo v veselje.
Ima tudi posebnega konjička — izdelava raznih hišic, kot ptičjih krmilcev, miniaturnih gradov, cerkvic ali pa klopotcev in drugih igrač na vodni ali vetemi pogon. Les se pusti oblikovati njegovi roki, njegov duh je ustvarjalen. Mogoče bi se razvil tudi v umetnika, če bi živel v drugačnem okolju in v drugačnih razmerah. Tako pa le človek, ki slučajno zaide mimo njegove romantične hišice v Požarskem jarku, opazi njegove ustvarjalne dosežke.
Želimo mu, da bi sedaj, ko ima še več časa na razpolago napravil še marsikaj zanimivega in lepega, da bi pri svojem »konjičku« ostal zdrav in veder še veliko let.
TM
V TOK Gozdarstvo Radlje smo se sredi leta poslovili od dveh gozdnih delavcev, ki sta se po vojni med prvimi zaposlila v gozdarstvu in mu ostala zvesta vse do zasluženega pokoja. To sta PROHART AVGUST in KNEZ MARKO, oba gojitvena delavca iz skupine Primož na Pohorju.
KNEZ MARKO
Upokojen je bil 31. 7. 1979 s polno delovno dobo, kot delavec na gojenju gozdov.
Prehodil je zelo podobno življenjsko pot kot sodelavec PROHART Avgust. Rojen je bil 19. 4. 1923 leta v St. Janžu nad Vuzenico kot bajtarski sin. Solo je obiskoval na Primožu. Hitro pa je moral poprijeti za delo; bil je pastir pomagal pri delih na polju in v gozdu.
Leta 1942, ko so Nemci pričeli z gradnjo ceste Vuzenica —Prodnar, se je zaposlil pri teh delih. Ker pa ni imel »pogojev«, da bi dobil osebno izkaznico, se je nekaj časa skrival, dokler ga niso žandarji našli in odpeljali v delovno taborišče — Kidričevo. Tam in v Mariboru je zdržal na prisilnem delu 14 mesecev.
Ko je zvedel, da so na Pohorju partizani in je dobil z njimi zvezo, je ušel in se vključil v Pohorski odred. Tu je bil od 28. avgusta 1944 do 15. maja 1945 leta.
Po osvoboditvi je nekaj časa delal pri milici v Vuzenici, nato pa se je zaposlil 10. aprila 1946 leta pri gozdni upravi v Podvelki. Sledilo je še dosluženje vojnega roka — eno leto, nato pa ponovna zaposlitev v gozdarstvu, takrat pri KZ Vuzenica. Do upokojitve letos je menjal sicer veliko firm (gozdarskih), vse skozi pa je ostal zvest gozdu, največ je delal pri gojenju gozdov.
Že pred poroko 1945 leta si je zgradil lično hišico, brunarico, ki mu pa zaradi lokacije ni povsem ustrezala, zato jo je prodal in si na zidovju stare koče pri Viherjevi žagi zgradil novo lepo hišo, kjer sedaj živi z ženo, obema hčerkama, zetom in vnuki.
Prvi dnevi v penziji so bili dolgočasni. Ni se lahko navaditi na nov ritem, zgodnja jutranja ura ga je vedno spomnila, da je čas, ko bi se moral odpraviti na delo. Sedaj se je že navadil na spremembo.
Želimo mu, da bi v lepo urejenem domačem okolju, v krogu svojih dragih zdrav preživel še veliko let.
TM
Zlafe deklice slovenske lesne indusfrije
Letos 23. 6. so se v Novem mestu odvijale že desete športne letne igre »Lesariada 79« delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije. Kot vedno, so se tega udeležili tudi izbrani člani delovne organizacije LESNE, predstavniki vseh TOZD oz. celotnega koroškega območja.
Prijavljenih je bilo 11 moških in ženskih ekip: v malem nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu, medtem ko se je na »Lesariadi 79« odvijalo tudi tekmovanje v plavanju in balinanju, kar pa vodstvu tekmovanja Lesne organizator ni javil iz nerazumljivega razloga.
Ugotavljamo namreč, da v Lesni
obstoja veliko število moških in ženskih plavalcev in tudi balinarjev, ki bi bili sposobni častno zastopati barve lesarjev in gozdarjev LESNE, kar bi verjetno pripomoglo k osvajanju prvega mesta v skupnem plasmanu in s tem prodor na najvišjo stopnico slovenskih lesarjev in gozdarjev. To bi bilo povsem realno ter tudi v interesu DO LESNE in velika reklama z minimalno investicijo za vse nas na Koroškem.
Same priprave po posameznih panogah so se odvijale dokaj slabo, razen odbojkašic in šahistk, ki so svoje dobre priprave kronale s prvim mestom in s tem dokazaie
svojo voljo, privrženost in odgovornost, z izredno borbenostjo v tekmovanju, saj je naša izkušena ekipa zelo dobro ekipo MARLESA iz Maribora na koncu dobesedno poplavila s kombinatorno igro.
Vso pohvalo zaslužijo tudi mlade šahistke, po večini zaposlene v TP Pameče, z osvojitvijo prvega mesta. Želimo, da se ta ekipa pojavi tudi na »Lesariadi ’80«, ki bo v Celju.
Ostale moške in ženske ekipe so dosegle sorazmerno dobre rezultate, če upoštevamo, da so bile priprave dokaj skromne in neresne.
V	skupnem plasmanu so naši zasedli tretje do četrto mesto, skupaj z Marlesom iz Maribora.
V	prihodnje bo potrebno posvetiti vsem športnim panogam in pripravam ter izboru kandidatov več resnosti, saj je v tem ključ za uspeh posameznih ekip kakor tudi Lesne kot celote.
Omembe vredna je tudi opremljenost kompletne 68-članske ekipe s primernimi rekviziti in enako opremo, pri čem se ne moremo pohvaliti, saj je bila cela ekipa Lesne oblečena v različne barve dresov. Menimo, da bo vodstvo DO Lesne v letu 1980 prisluhnilo temu problemu in podprlo nabavo ca. 100 kompletov dresov, copat, trenerk in torbic. Nekateri člani DO Lesne, kakor tudi zunanji sodelavci menijo, da bi bila Lesna v letu 1981 sposobna kandidirati za organizatorja »Lesariade ’81«. O tem je vredno razmišljati. Taka manifestacija in organizacija bi bila vsekakor v korist »Lesne«, občine in kompletne turistične dejavnosti na Koroškem.
Miro Ankon
Del udeležencev Lesariade 1979
MAŽE RUDOLF
Dne 24. 7. 1979 smo se poslovili od MAŽE Rudolfa. Maže Rudolf je bil rojen dne 26. 2. 1926 v Belih vodah pri Šoštanju. Na Žagi Muše-nik se je zaposlil 16. 5. 1962. Bil je kvalificiran delavec in zaposlen na delovnem mestu gaterista. Izredno dober delavec, z vzgledno delovno disciplino, je bil priljubljen med svojimi sodelavci. Bil ni nikoli bolan, vendar je nosil v sebi simptome krute bolezni tako, da je bil njegov zadnji delovni dan 15.
9. 1977. Začel je bolovati, prestal težko operacijo in vso nadaljno zdravljenje mu ni moglo več vrniti zdravja. Nobeden med nami, kakor tudi on sam ni verjel, da je bolezen tako kruta in da je ne bo mogel več premagati. Pripravljal se je na invalidsko upokojitev, ki pa je ni dočakal. Smrt je pretrgala njegovo upanje na ozdravitev, kolektiv Žage Mušenik pa je z njim izgubil enega od svojih najboljših sodelavcev in nam bo kot tak ostal vedno v spominu.
KOTNIK BENO
Zelo nepričakovano je nenadoma preminil naš dolgoletni sodelavec KOTNIK Beno, rojen 8. 2. 1928 v Zavodnji pri Šoštanju.
Na Žagi Mušenik se je zaposlil aprila 1954. Opravljal je razna dela, februarja 1974 pa je opravil izpit za kvalificiranega delavca in bil zaposlen kot gaterist. To delo je opravljal vse do svoje bolezni, ki se ga je lotevala in za kar je bil tudi invalidsko upokojen s 15. 3. 1979.
Pokojni Kotnik Beno je bil človek z izrednim posluhom, da sodeluje in pomaga tam, kjer je čutil potrebo, to je sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Vključeval se je povsod, kjer je lahko s svojim delom doprinesel svoj delež in ni poznal nikoli nobenega odklona. Kolektiv v Mušeniku ga je
zaradi tega tudi spoštoval. Bil je sekretar OO ZK, večkrat predsednik delavskega sveta in do zadnjega tudi predsednik industrijskega gasilskega društva Mušenik. Njegovo društveno in politično delo je bilo vsestransko, tako v kolektivu kakor tudi v Krajevni skupnosti Črna.
Od njega smo se 13. 9. 1979 v velikem številu poslovili njegovi sodelavci, kakor tudi številni krajani ter s tem potrdili, da je bil priljubljen in spoštovan.
Ostal pa nam bo v spominu takšen kot je bil, dosledno vdan delavskemu razredu iz katerega je izhajal, za katerega je delal in se tudi izčrpal. Zvest načelu in idejam ZKJ je bil tudi njegov dokaz, da je živel življenje delavca proletarca.
Beno hvala ti za vse.
Kolektiv Žage Mušenik
Naš zdravnik dr. Stane Strnad
V sredo 26. 9. 1979 je umrl primarij doktor Stane Strnad. Rojen 6. 5. 1902, je maja dopolnil 77 let.
Zvestobo in ljubezen do domovine je moral plačevati z internacijo v nemškem taborišču.
Od maja 1945 je delal v naši koroški bolnišnici v Slovenj Gradcu. Da ima naša bolnišnica tak sloves, je gotovo velik del njegove zasluge. Vrsto let je bil direktor bolnišnice. Ob strokovnem in organizacijskem delu je še vedno našel čas za družbenopolitično aktivnost. Ob njem so rasli novi kadri, ki uspešno nadaljujejo ter organizacijsko in strokovno nadalje razvijajo bolnišnico.
Bil je upokojen, bolnišnice pa ni zapustil in ona ne njega, ostal je dragocen, nepogrešljiv svetovalec, v bolnišnici pa so mu tudi z veseljem odprli vsaka vrata.
Drvarji, lesarji, gozdarji, kmetje pa se ga še posebej spominjamo kot NAŠEGA ZDRAVNIKA, našega zato, ker je čutil z nami, ker je prepešačil naše hribe, ko še ni bilo avtomobilov in ne cest. Poznal nas je in razumel naše stiske, ki niso bile vedno samo zdravstvene, večkrat tudi socialne.
Delavci in upokojenci gozdarstva, lesne industrije in kmetje koroške pokrajine ti izrekamo iskreno zahvalo, želimo, da ostaneš med nami in zdravstvenimi delavci svetel primer zdravnika.
Svojce in ožje prijatelje prosimo, da lahko z njimi delimo globoko žalost.
Lesna Slovenj Gradec
Paket rezervne hrane »Danes in jutri 84” se vključuje v akcijo „NNNP”
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbenopolitični skupnosti; glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan edini, ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega leta.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestavo paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo »NNNP«.
Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini
po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke X 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konserve praviloma 2-porcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambne industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot nutritivni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambnega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambnih artiklov, predvsem v dnevih ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oz. ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborenju.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v pketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambnih paketov, za leto 1980, pa glede na dejstvo, da je ta paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti 100.000 paketov.
Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventuelne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine, velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi.
Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambnega paketa »Danes in jutri 84« posredujejo svoje pripombe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambni paket za dvočlansko družino.
Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa »Danes in jutri 84« sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obračuna plačevanja paketa.
Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsak TOZD bo za svoje delavce jamčil, da bodo obroki v predvidenem času odplačani.
Drugi način pa bo potekal prek direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oziroma virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD Slovenj Gradec, Francetova c. 17, telefon (062) 841-551 ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, — telefon (061)
24-614.
Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče.
Tako bo prehrambni paket »Danes in jutri 84« postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa.
Uredništvo HP Kolinske
Piknik na Pungartu
Osnovna organizacija sindikata Tovarne ivernih plošč Otiški vrh se je že v mesecu maju dogovarjala, da v letošnjem letu priredi za svoje člane izlet. Tako smo zaprosili turistične agencije, da nam ponudijo svoje usluge. Po zbranih ponudbah pa smo ugotovili, da je naša blagajna premajhna za tako draga potovanja. Odločili smo se, da ostanemo kar pri predlogu organizacije piknika na Pungartu.
Na lep, sončen dan, 25. avgusta, smo se zbrali pred tovarno in se z avtobusom in s svojimi avtomobili odpeljali na našo lepo urejeno kočo na Pohorju. Preživeli smo zares lep dan ob dobri jedači, pijači, pa še zavrteli smo se ob zvokih ansambla Albatros. Manjkalo ni niti rekreacije, saj lepo urejeni športni objekti kar vabijo.
Za konec pa smo se pomerili še v »vlačenju štrika« z delavci iz Železarne Ravne na Koroškem.
Na piknik smo povabili upokojence, ki pa so se odzvali le v malem številu. Zares nam je žal, da jih ni bilo, saj bi se lahko ob tej priliki seznanili z novicami o naši tovarni.
Dan je kar prehitro minil, posebno še za tiste, ki so morali v nedeljo na delo. Vsekakor pa si želimo, da bi bilo še več takih lepih dni.
Hedvika Janše
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautberger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik, Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič, naklada: 5000 izvodov. — Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1979.