ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, STORE IN METALURŠKI INSTITUT LETO 17 LJUBLJANA OKTOBER 1983 Izkušnje pri uporabi procesnega računalnika v jeklarni UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1 — 54, 18 — 74 Jože Šegel* Pred več kot petimi leti so bili v jeklarno železarne Ravne uvedeni procesni računalniki v vse faze izdelave jekla na elektro obločnih pečeh. Pri odločanju o investiciji smo bili negotovi, saj je šlo za novost pri uporabi računalnika. V članku bodo prikazane značilnosti več kot petletnih izkušenj uspešne uporabe računalnika in novosti na tem področju. UVOD Že pred desetimi leti so bile v železarni Ravne izdelane prve študije o možnostih uporabe računalnika v jeklarni. Vse študije so kazale na nenavadno velike ekonomske učinke, zato so vzbujale nezaupanje. Tudi zadnja inozemska študija je dala podobne rezultate in tako je prišlo leta 1976 do podpisa pogodbe za nabavo računalnika in izhodiščne programske opreme. Izhodiščne zato, ker so sodelavci službe za avtomatizacijo proizvodnih procesov (APP) železarne Ravne programe prilagodili in dopolnili tako, da so posamezni programi spremenjeni tudi do 50 %. Poleg tega je sedaj na razpolago nekajkrat več programov, kot je bilo kupljenih. Odločno smo se usmerili v takšen razvoj, saj je poleg ekonomskih in kakovostnih rezultatov dal tudi domačo skupino specialistov, ki so prevzeli razvoj na tem področju za celo železarno. Leto 1977 je bilo leto uvajanja. Projekt je bil zaključen v rekordnih 18 mesecih. Tako se računalnik uporablja neprekinjeno od leta 1978 dalje. S pomočjo industrijskih terminalov se je pričela uporaba procesnega računalnika na 4 elektroobločnih pečeh ter * Jože Šegel, dipl. inž. metalurgije je vodja službe za avtomatizacijo proizvodnih procesov v Železarni Ravne. se postopoma razširila še na vseh 9 peči in na jeklarno v železarni Štore. POVEČANJE PORABE LEGIRANEGA ODPADKA Legiran odpadek je staro železo z večjimi ali manjšimi vsebnostmi legirnih elementov, kot so: krom, nikelj, molibden, volfram, mangan, itd. Z večanjem porabe legiranega odpadka se zmanjšuje poraba ferolegur. Poleg legiranega odpadka iz obratov železarne je ta dosegljiv tudi z nakupom za dinarska in devizna sredstva. Še posebej pomembna je uporaba legiranih odpadkov, zato ker z dinarskimi sredstvi znižamo uvoz nekaterih ferolegur. Torej gre za delno substitucijo čistih surovin z odpadnim starim železom. Z legiranimi odpadki je povezanih veliko problemov pri sortiranju, zbiranju, tehtanju in skladiščenju tega vložka. Pri večji porabi legiranih odpadkov ;se poveča riziko zgrešitve kemične sestave. Vendar se vso to problematiko splača reševati, saj daje povečana poraba legiranih odpadkov izredno ugodne ekonomske (dinarske in devizne) učinke. S pomočjo posebnih akcij nabave, jeklarne in računalniške ekipe ter uporabe računalnika se je poraba legiranih odpadkov v železarni vsako leto skoraj podvojila. Prej je bila poraba leg. odpadkov okoli 2500 t, leta 1982 pa 9000 t. (Glej sliko 1!) Legiranih odpadkov je mogoče porabiti še več, vendar je to pogojeno z dodatnim skladiščenjem, tehtnico in večjo skrbjo pri zbiranju in sortiranju legiranega odpadka. Pri akciji za povečanje porabe legiranih odpadkov smo vključili poleg procesnega računalnika še centralni računalnik železarne, kjer imamo ve- 9.0391 2. 5001 1982 im odpadka. Ta optimizacija je odvisna od konkretnih naročil in tržnih razmer ter možnosti nabave le-giranih odpadkov. ZNIŽANJE STROŠKOV ELEKTRIČNE KONICE Električna energija predstavlja pomemben strošek pri proizvodnji jekla- Dve tretjini teh stroškov se nanašata na stroške električne konice. Prekomerna poraba električne energije ob električnih konicah je izredno draga. S pomočjo procesnega računalnika so doseženi za 6—7 % nižji stroški, kar predstavlja pomemben letni prihranek energije. Originalno programsko rešitev vodenja konice smo v železarni izboljšali na več področjih, in sicer: — natančnost vodenja konice se je izboljšala od 2 % na 0,5 %, — pri izklapljanju peči se hitreje časovno zamika hod peči, FeCr A-S FeCrC FeMnA+S SiMn Odpadki ni s k o legi ranih jekel Odpadki srednje in visoko legiranih jekel Slika 1 Povečanje porabe legiranih odpadkov pri uporabi računalnika Fig. 1 Increased consumption of alloyed scrap due to the appli-cation of computer liko centralno banko podatkov z vso tehnologijo, naročili, materiali itd. Uporabo programa za napovedovanje potreb vložka smo dopolnili z dinamično tehnologijo, izdelano na procesnem računalniku, kajti izračuni sestave vložka v jeklarni so boljši, če optimiziramo tudi naročila legiranega Y77\ - Razmerje porabe ferolegur pred uporabo računalnika Ežd ~ Razmerje porabe ferolegur pn uporabi računalnika 1982 leta Slika 2 Znižanje porabe dragih ferolegur na račun cenejših Fig. 2 Reduction in consumption of expensive ferro-alloys on account of cheaper ones — postavili smo pravilnejšo porazdelitev prioritet med pečmi. ZAMENJAVA DRAGIH FEROLEGUR Z CENEJŠIMI Ferolegure kroma in mangana se močno razlikujejo po čistoči in ceni. Kolikor je mogoče, je treba zamenjati čistejše in dražje ferolegure z manj čistimi, večkomponentnimi in cenejšimi. To nam je tudi uspelo s pomočjo računalnika. Drastične spremembe kaže slika 2 za dva primera, podobno pa je stanje pri drugih ferolegurah. Kar za 30—70 % se je razmerje med porabo drage in cenejše ferolegure spremenilo v korist manjše porabe dragih ferolegur. ZNIŽANJE PORABE FEROLEGUR IN IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI JEKLA Poraba uvoženih ferolegur se je pri posameznem jeklu znižala zaradi že omenjene povečane porabe legiranih odpadkov in zaradi znižanja povprečne vsebnosti legirnih elementov v jeklu. Skupni letni devizni prihranki znašajo od 500.000 $ do 1.000.000 S, odvisno od leta in cen uvoženih ferolegur. To je veliko več, kot so pred šestimi leti stali procesni računalniki. Oglejmo si primerjavo sprememb širine in lege porazdelitve posameznih legirnih elementov in primerjavo lanskoletnih rezultatov z rezultati prvih 6 mesecev uporabe procesnega računalnika pri izračunu dodatka ferolegur. Začnimo z molibdenom, ki predstavlja že kar šolski primer iz prakse, kaj se da doseči z uporabo računalnika. Na sliki 3 vidimo, da je že v prvih mesecih uporabe računalnika prišlo do močne spremembe širine porazdelitve. V preteklem letu je bila dosežena povprečno 0,17 % vsebnost molibdena z odstopanji za ± 0,02 %. Verjetno je s tem dosežena že skoraj skrajna meja možnosti, saj je omejena OBDOBJE Pred račun. * 1975*1976 Prvih 6. mes * up. raj. 78 jan. - sep. 1962* pred uporabo računalnika pri uporabi račun. » vsa jekla z predpisom 0,15-0,30 "/o Mo *» samo jeklo Č.4731 Slika 3 Zoženje in sprememba leg porazdelitve vsebnosti Mo pri uporabi procesnega računalnika pri jeklih 0,15—0,30 % predpisanih Mo Fig. 3 Narrovving and shifting of the Mo-content distribution in using process computer for steel with prescribed 0.15 to 0.30 % Mo OBDOBJE o SO a 60 djO~'AW 0,80 v. zo Pred račun. 1975 * 1976 J rrPpFr w Prvih 6 mes. up. rač. 78 12 jan. - sep. 1982 / _ - 6 /tf/ pred uporabo računalnika pri uporabi račun. Slika 4 Sprememba širine in lege porazdelitve W in trikratno zmanjšanje odstotka zgrešenih šarž pri jeklu Č. 4650 po uporabi proc. računalnika Fig. 4 Change in the vvidth and the position of W distribution, and triple reduction of portion of failed melts of Č. 4650 sleel due to the application of process computer OBDOBJE 1,1 ',9 , 3 2. Pred račun. 1975 .1976 Prvih 6. mes. up. rač. 78 jan. - sep. 1982 | i pred uporabo računalnika /g^ pri uporabi račun. Slika 5 Spreminjanje povprečne vsebnosti Ni v skladu z zoženjem porazdelitev Ni pri jeklu Č. 5432 Fig. 5 Variation of the average Ni content laccording to the nar-rovved Ni distribution in Č. 5432 steel tudi natančnost kvantometrov, homogenost in zanesljivost kemične sestave ferolegur, kvaliteta vzorčenja in tehtanja vložka ter ferolegur. Kadar imamo opravka z nerealnim analiznim predpisom, želimo le zmanjšati odstotek šarž izven analiznega predpisa, in ito tako, da osrednjo vrednost zožene porazdelitve lociramo v sredino analiznega predpisa. Primer enkrat ožje porazdelitve in trikratno znižanje odstotka zgrešenih šarž kaže slika 4 za jeklo C. 4650- Od elementov, ki ne odgorevajo, si oglejmo še Ni, in to V primeru nizke in visoke vsebnosti. Na sliki 5 in 6 vidimo tipično postopno zoženje porazdelitve in povprečne vsebnosti elementa. Za jeklo Č. 5432 na sliki 5 je značilno, da se je povprečna vsebnost spreminjala v skladu s spreminjanjem širine porazdelitve in da pri obstoječi širini porazdelitve ne moremo pričakovati iše inižje povprečne vsebnosti Ni pri tem jeklu, kajti z dodatnim zni- OBDOBJE 85 90 ' —v.t- 0 ~BL Pred račun. 1975 '1976 "T ž ili % & ZZ _F : Prvih 6 mes. up. račun 78 j CI T m* J jan. - sep. 1982 T za J \kt\ | m I I _ J jj pred uporabo računalnika ^ pri uporabi rač. Slika 6 Hitro dosežena zožitev in kasnejša premaknitev lege porazdelitve pri Ni in jeklu C. 4571 Fig. 6 Fast obtained narrovving and later shifting of the position of the Ni distribution in C. 1513 steel OBDOBJE up račun 78 jan. - se p pred uporabo računalnika pri uporabi rač. , /ff/ pred uporabo računalnika ^^ pri uporabi rač. Slika 7 Slika 9 Spreminjanje lege, ne pa tudi širine porazdelitve Si pri Postopna zožitev porazdelitve in znižanje vsebnosti Cr pri jeklu C. 1531 jeklu C. 4150 OBDOBJE 0 115 .C 0 12, S Pred račun. 1975 .1976 > Tarifi f/ I I Prvih 6 mes. up.rai. 78 i I jan. - sep. 1982 l Fig. 7 Variation of the positlon but not of the vvidth of the Si distribution in Č. 1531 steel ževanjem vsebnosti Ni bi se preveč povečala verjetnost zgrešitve spodnje predpisane meje. Pri jeklu Č. 4571 pa je nikelj že v prvih šestih mesecih uporabe računalnika dosegel tisto širino porazdelitve, ki se z leti ni bistveno spreminjala. Puščica na sliki 6 kaže, da je bil dobljen pri redni obdelavi podatkov končnih kemičnih analiz na centralnem računalniku železarne predlog sprememb želene vsebnosti niklja, ki je bil očitno v praksi tudi realiziran. V obeh primerih je bilo najprej doseženo znižanje odstotka zgrešenih šarž na nič, kar je v skladu s postopkom spreminjanja ciljane kemične sestave. Spremembe v širini porazdelitve ne kažeta ne Si in ne Mn. Pride le do premaknitve porazdelitve, kot to kaže primer za Si pri jeklu Č. 1531 (slika 7). Še vedno pa je porazdelitev v sredini predpisa. Za C, Si in Mn v praksi velja, da ise ne znižajo vsebnosti teh legirnih elementov na račun znižanja stroškov, saj so to v primerjavi z drugimi uvoženimi ferolegurami poceni legure, ki pa imajo zelo močan vpliv na mehanske in Ikalilne lastnosti jekla. To, da posamezen element odgoreva, še ni razlog, da ne bi mogli zožiti porazdelitve vsebnosti takega elementa. Dokaz za to sta V in Cr. Na sliki 8 vidimo določen uspeh pri vanadiju, kjer se je porazdelitev zožila za 1/3 in povprečna vsebnost znižala za 0,025 %. Slika 9 kaže spreminjanje porazdelitve Cr pri jeklu Č. 4150, ki se dela po pretopitvenem postopku-Doseženo je hkratno zoženje porazdelitve in znižanje vsebnosti Cr. Porazdelitev se je zožila za 1/3 do 1/2. Pred ratun. /975 . 1976 Prvih 6. mes. up. rgj. 78 jan. - sep. >982 pred uporabo računalnika pri uporabi rač. Slika 8 Zoženje porazdelitve in znižanje vsebnosti vanadija pri jeklu C. 6444 Fig. 8 Narrovving of the distribution and the reduction of va-nadlum content ln Č. 6444 steel Fig. 9 Gradual reduction of the distribution and the reduction of chromium content in C. 4150 steel Poglejmo, kakšne zožitve širine porazdelitve vsebnosti legirnih elementov lahko imamo za realne in jih je treba doseči pri tistih jeklih, kjer še niso dosežena: C do 15 % Si do 10 % Cr 30—50 % Ni 30—50 % V 20—30 °/o W 20—40 % Mn do 20 % Mo 40—60 % Takšna znižanja standardnega odklona veljajo seveda le za delo na elektroobločnih pečeh brez ponovčne tehnologije in avtomatskega doziranja. Železarna Ravne proizvaja preko 350 vrst jekel, od navadnih ogljičnih do zelo visoko legiranih in zahtevnih jekel. Bolj ko je jeklo legirano, bolj pomembna je vloga računalnika pri legiranju. Pri Slika 10 Premikanje lege porazdelitve vsebnosti legiranih elementov pri uporabi procesnega računalnika Fig.10 Shiftlng of the posltion of the content of alloying elements ln use of the process computer 1975 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1976 -Leta uporabe računalnika Slika 11 Znižanje odstotka (indeksa) zgrešenih šarž pri legirnih elementih Fig.11 Reduction of the portion (index) of failed melts with alloying elements visoko legiranih jeklih je že nepogrešljiv, pri navadnih ogljičnih jeklih pa so ekonomski in kakovostni učinki procesnega računalnika bolj skromni. Vendar je težišče razvoja železarne Ravne v smeri zahtevnejših ter legiranih, in ne masovnih jekel. Zožitev porazdelitve končne kemične sestave jekla daje enakomernejšo kakovost jekla in je novi pripomoček za reguliranje mehanskih in ka-lilnih lastnosti jekla. Ozka porazdelitev vsebnosti posameznega legirnega elementa se lahko usmeri v tisto področje analiznega predpisa, ki daje boljše lastnosti jekla (slika 10). To smo naredili s pomočjo internih analiznih predpisov pri 15 jeklih, vendar se raziskave na tem področju nadaljujejo. Merilo kvalitete dela v jeklarni je med drugim tudi odstotek kemijsko zgrešenih šarž. Na sliki 11 je prikazano znižanje odstotka (v obliki indeksa) zgrešenih šarž za vrsto preteklih let. ZANIMIVE NOVOSTI V celoten sistem računalništva v jeklarni se vključuje tudi kemijski laboratorij. Pred dvema letoma smo direktno povezali oba računalnika na kvantometrih kemijskega laboratorija z glavnim procesnim računalnikom jeklarne. Tako se rezultati kemijske analize avtomatsko prenesejo iz enega računalnika na drugega in na ustrezen terminal v jeklarni, valjarni, kovačnici ali mini livarni. Avtomatizirano je tudi polnjenje banke podatkov TKR na centralnem računalniku in zmanjšano število žensk na nočni izmeni v kemijskem laboratoriju. Še posebej zanimiva je inovacija, ki jo imenujemo avtomatski LEGI. To je avtomatizacija izra- IBM/341 Centralni računalnik C Slika 12 Računalniška hierarhija jeklarne Fig.12 Computer organisation in the steel plant čuna dodatka ferolegur ob javljanju rezultatov kemičnih analiz. Pripravlja se neposredna povezava med avtomatskim dozirnim sistemom in računalniškim informacijskim sistemom jeklarne. Tako ima shema računalniških povezav za jeklarno (na sliki 12) hierarhično karakteristiko. AKTUALNA PROBLEMATIKA Rezultati uporabe računalnika se razlikujejo glede na vrsto jekla, peč, topilca, "ehtalca starega železa, delovodjo pri peči in priprv /i vložka. Nekateri delavci bolj pazijo na proizvod; le stroške, drugi manj. Pri navadnih jeklih je majhen vpliv računalnika na stroške izdelave jekla, pri visoko legiranih pa je že praktično nepogrešljiv. Naštejmo osrednje aktualne probleme uporabe računalnika v jeklarni: — tehtanje in sortiranje legiranega odpadka, — indiferentnost in nejasna odgovornost za visoke stroške izdelave nekaterih šarž, — varovanje izpada računalnikov in nujna nabava nekaj dodatne opreme iz uvoza, — večjo specifično porabo električne energije je med drugim povzročala občasna prekinitev uporabe programa za izbiro naročila in znižanja porabe grodlja. — vse revnejši proizvodni program — vse večje količine navadnega jekla. ZAKLJUČEK Pet let uspešne uporabe procesnega računalnika v jeklarni je očitno zaradi velikih deviznih in dinarskih prihrankov in boljše ter enakomernejše kakovosti jekla. Pomeni pa tudi dobro izhodišče za uvajanje računalnikov v krmiljenje proizvodnih procesov v drugih tozdih železarne Ravne in v drugih slovenskih železarnah. Železarna Ravne je bila deležna številnih domačih in tujih priznanj, ki naj pomenijo vzpodbudo pri nadaljnem delu. REFERENCE 1. Segel J.: Uporaba procesnega računalnika v elektro jeklarni (Approaches to computercontrol in meltshop steelmaking) Third international iron and steel congress 1978, Chicago, USA, proceedings Železarski zbornik 12-1978-2, str. 37—47 2. Rodič J., Segel J.: Application of a meltshop process com-puter system for quality control functions. Sixth international vaccum conference — International conference on special melting, San Diego, California, USA, april 23—27, 1979, proceedings p. 798—819 3. Segel J., Bratina J.: Praktische Erfahrungen der Rechner-anvvendung in der Schmelzmetallurgie, ETH — Kollu-quium fiir Materialvvissenchaften, Juni 1979, Ziirich 4. Segel J., Bratina J.: Erfahrungen bei Anwendung des Rechners im Hiittenvverk Technica, 13/1979 5. Segel J.: Uporaba operacijskih raziskav pri računalniškem krmiljenju proizvodnih procesov Posvetovanje o informacijskih sistemih v združenem delu, VEKS Maribor, sept. 1979 6. Rodič J.: Experiences of Železarna Ravne vvith the appli-cation of meltshop computer for quality control functions Posvetovanje o avtomatizaciji v jeklarski proizvodnji, marec 1980, Katovvice, Poljska 7. Segel J.: Uporaba procesnega računalnika pri izračunu scstsvc vložka Livarski vestnik, XXVII, 1980 — 5, 6, str. 162—171 8. Segel J.: Some approaches to computer control in foundry (Nekatere možnosti računalniškega krmiljenja v livarni) VI. international conference on production research, Novi Sad 1981 9. Segel J.: Coordination and adaptation of optimized computer models in meltshop 3"1 Are Furnace Meeting, Miskolc, Hungary, sept. 1981 ZUSAMMENFASSUNG Mehr als fiinfjahrige Erfahrungen der Anvvendung eines Prozessrechners im Stahlvverk des Hiittenvverks Ravne geben ein interessantes Bild iiber die okonomisehen und qualitatsmassigen Wirkungen der einzelnen Anvven-dungsbereiche des Rechners. Der Prozessrechner ist fiir die einzelnen Phasen der Stahlerzeugung an den Lichtbogen und Induktionsofen eingefiihrt vvorden. Die Anvvendung zvveier DIGITAL Rechner hat sich von vier auf insgesamt zehn Elektroofen verbreitet. Unter diesen zehn sind zwei im Stahlvverk Store das vom Hiittenvverk Ravne 70 km entfernt ist. In diesen Jahren sind die anfangs eingefiihrten Programme erganzt und ausgebessert vvorden. Neue Pro-grammpakete fiir die direkte Verbindung mit zvvei Quanto-metren, der automatisehen Berechnung der Ferrolegierungs-zugabe und die Verbindung mit der automatisehen Do-sierung von Ferrolegierungen sind entvvickelt vvorden. Aus okonomisehem Standpunkt sind hauptsiichlicb folgende Ergebnisse erreicht vvorden: — Teilvveise Substitution der Ferrolegierungen durch legierten Schrott, vvobei der Verbrauch an legiertem Schrott drei bis viermal angestigen ist. — Um 30—70 % ist des Verhaltniss zvvischen dem Verbrauch der teueren und der billigen Ferrolegierungen Cr und Mn niedriger, zugunsten des niedrigeren Verbrauches teuerer Ferrolegierungen. — Der durchschnitliche Gehalt teuerer Legierungs-elemente ist vvesentlich niedriger. — Um 6—7 % sind die Kosten fiir die Spitzen der elektrisehen Energie kleiner. — Die Investitionskosten in den Prozessrechner haben sich friiher als in 6 Monaten bezahlt. Auf dem Qualitatsgebiet sind folgende vvichtige Merk-male zu nennen: — Die Breite der Verteilung der einzelnen Legierungs-elemente ist um 1/2 bis 1/3 enger gevvorden. — Der Anteil der Fehlanalysen ist um 20 % niedriger. — Die Regelung der mechanischen und Hartungseigen-schaften von Stahl ist mit Hilfe des Prozessrechners, der Verschiebung und der richtigen Einstelung der Verteilung fiir die einzelnen Legierungselemente im Rahmen der Ana-Iysenvorschrift eingefiihrt vvorden. Im Artikel vverden die vvichtigsten Merkmale der funf-jahrigen Erfahrungen mit der Beschreibung der einzelnen Ergebnisse vom vvirtschaftlichen und qualitativen Standpunkt ansgezeigt. SUMMARY More than five-year experiences vvith the use of a pro-cess computer in the Ravne steelvvorks give an interested image on the economic and quality effects in some fields of the computer application. The computer vvas introduced into single phases of the steel-manufacturing process in electric are and induetion furnaces of the electric steel plant. Application of two DIGITAL computers extended from 4 to totally ten electric furnaces among which two are in Store Ironworks about 70 km far from the Ravne Ironvvorks. In this period the initial programs were com-pleted and improved, and new program packs for direct connection vvith two quantometers, for automatic calcula-tion of ferro-alloy additions, and for connection vvith the automatic feeding of ferro-alloys were deveioped. From the economic vievvpoint the follovving important effects were achieved: — Partial substitution of ferro-alloys by the alloyed serap; thus the alloyed serap consumption inereased for 3 to 4 times. — The ratio between the consumption of expensive and cheap Cr and Mn ferro-alloys was reduced for 30 to 70 % in favour to the reduetion of expensive ferro-alloys. — The average content of expensive alloying elements vvas essentially reduced in the final chemical analysis of steel. — Costs of peak consumption of the electric energy vvere reduced for 6 to 7 °/o. — Investment into the process computer vvas payed off in less than 6 months. Important are also the effects in steel quality, as: — Distribution vvidth of single alloying elements vvas reduced for 1/2 to 1/3. — Portion of chemically failed melts vvas reduced for 20 •%. — Regulation of mechanical and hardening properties of steel vvas introduced by the process computer, by shift-ing and by correct aiming of the distribution of single alloying elements inside the preseribed analytičal limits. Paper gives the basic characteristics of the five-year experiences by the deseription of single results from the vievvpoint of economy and the quality of steel manu-facturing. 3AKAIOTEHHE Csuuie naTHAeTHiix onuTHbix HCCAeAOBaHHii npii nprnueHemm BbmHCAHTe.vijHOH ManiiiHbi aah ynpaBAeHHSi npoueccoM b CTaAen.va-BHAbHOM nexe MeTaAAyprHMecKoro 3aBOAa 5KeAe3apHa PaBHe AaAtr npHiweqareA£jii.ifi oČ3op 3KOHOMHa3bi H3roTOBAeHHs cTaAM b 3aektpoayrobbix h hhaykuhohhbix ne»iax cTaAenAaBn.Abnoro uexa. IIpHMeHeHHe A&YX mitJ>pOBbIX BbmeAHTeAbHbIX MaillHH (UBM) pac-uuipeHbi c qeTbipex Ha Bce Aecaib AyroBbie neiH ot K0T0pbix ABe AyroBbie neKeAe3apHa Parne). B TeneHHH.3thx AeT HaMeieHHas nporpaMMa SbiAa AonoAHeHa, h yAymiieHa h «a 0CH0BaHHH 3Toro pa3BHTbi HOBbie nporpaMMHue naKeTbi m h HenocpeACTBeHHoft cba3h c abywh KBanTo-MeTpaMH, aBTOMaTHHeCKHM BblIHCAeHHeM Ao6aBOK B CB93H C aBTO-MaTmecKofi aoshpobkoh 4>eppocnAaBOB. ^to KacaeTca skohomhkh, to noAyneHbi rAaBHbi.u o6pa30M CAe-AYK>nuie pe3yAbTaTbi: — HacnmHoe 3aMemeHHe eppociiAaBOB c AerupoBaHHMMH ot-xoAaMH; TaKHM oSpa30M pacxOA AerapoBaHHbix otxoaob ybeaimhaca Ha 3 ao 4 pa3a; — pacxoA Aoporax ipeppociuaBou b orHomemm ao acinchbix Cr II Mn yMeHbiueH Ha 30—70 % b noAb3y Aoporax eppocnAaBOB; — cymecTBeHHoe CHHMceHHe cpeAHero coAep»aHHa Aoporax Ae-rnpoBaHHbix 3Ae.\iehtob b kohemhom xn\nmeCKOM coctabe CTaAett; — CHH)KeHa 3aTpaTa npii nHKOBon 3AcKTp03neprHH Ha 6—7 %; — HHBecTHUHH BAoateHbi B BijMecAHTeAiHyio MaumHy aas ynpa-BAeHiia riponeccoM 6mah B03BpameHbi npe>KAe 6-th MecHUOB. npHMe^aTCAbHH TaioKe AOCTHmei-ma b o6AacT« KaiecTBa cTaA«. Upu stom ycTaHOBAeHO CACAVKiinee: — uiHpHiia pacnpeAeAeHHii OTAeAbiibix AernpoBaHHbix 3Ae«eHT0B cy3HAacb Ha 1/2 ao 1/3; — Ha 20 % CHH>KeHO HHCAO HCVAaMHI.[X IHHXT. BBeAeHa raiOKe pery.\HpoBKa onpeAeAeHH« MexaHH