Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto I. — Stev. 43. Celje, dne 25. decembra 1948 Cena 2 din V zadnjih dneh leta, polnega zmag in uspehov, dokažimo v borbi za preseg planskih nalog po.iovno vso Poštnina plačana v gotovini Z vsakim dnem se veča število delovnih kolektivov, ki že delaio za tretje leto petletke V sekciji za vzdrževanje proge so pripravili vse potrebno za neovitan zimski premet Sekcija za vzdrževanje proge Celje je 11. decembra proslavila izpolnitev svojih planskih nalog za leto 1948. s proglasitvijo 26 udarnikov, ki so naj- več doprinesli k predčasni izpolnitvi plana in ponovni osvojitvi prehodne zastavice najboljše sekcije v republiki. Se pred izpolnitvijo letnega plana pa je pristopila celjska sekcija k organi- zaciji dela za čim uspešnejšo borbo proti zimi, da bi osigurala nemoten planski prevoz tudi v času hude zi- me. Sekcija je v ta namen podvzela vrsto ukrepov, pri čemer je koristila izkušnje in uspehe pridobljene v pre- teklih zimah. Delavstvo sekcije je bilo v teku le- ta podučevano in izprašano iz vse snovi, ki zadeva njih dejavnost v času hudo zime. Pri tem so se delavci spo- znali s potrebo in načinom čiščenja železniških naprav. Med le*om je bilo urejeno in poprav- ljeno orodje, ki je potrebno za čišče- nje snega. Temeljito so bili pregleda- ni in preizkušeni snežni plugi, s ka- terimi čistijo na odprtih progah. Za delavstvo so urejena in oprem- ljena zavetišča, v katerih bodo našli de.avci po opravljenem delu — naj si bo podnevi ali ponoči — topel koti- ček, pa tudi toplo hrano. Tako pripravljeni s tehnične plati in s potrebnim znanjem, so poiskali še najnaprednejšo obliko dela — brigad- ni sistem. Brigade bodo vodili izku- šeni desetarji in nadzorniki. V kolikor bi bila zima izredno huda, bodo po po- trebi mobilizirali za čiščenje snega po- leg delavskih brigad še u^lužbenske brigado, v najnujneših primerih pa bo- do priskočili na pomoč tudi člani mno- žičnih organizacij in naša ljudska voj- ska. Poleg teh ukrepov je sekcija or- ganizirala tudi dobro obveščevalno službo, ki je za pravočasno akcijo nad- vse važna. Tako pripravljena bo celj- ska sekcija za vzdrževanje proge ne- dvomno tudi v tej zimi, kakor v minu- lih zimah, očuvala nemoten promet in tako doprinesla svoj delež k čimprejš- nji izpolnitvi petletnega plana. Celjsko gozdno gospo- darstvo je prvo v Sloveniji preseglo plan v vseh iazah Dno 20. t. m. je Gozdno gospodarstvo Ceije doseglo in presegiO letošnji plan proizvodnje po vseh lazah de.a s sle- dečim uspehom: 1. Sečnja m izdelava 111%; 2. spra- vilo lOti^o; 3. prevoz do giavnih skla- dišč lU6/t>; 4, po vrednosti lOo/o. Dd bi ocenia uspeh delovnega ko- lektiva Gozdnega gospodarstva, je po- trebno primerjali leio^nji deiovni uspeh z uspehom le.a 1947. Letošnji plan je bil v primerjavi s planom za leio 19^7 povišan za 45% in kjub temu 11 dni pred rokom presežen. Za dosego tega delovnega uspeha so ve.iko pripomogli aktivisti in usiužben- ci na terenu, katerim je s prepričeva- njem uspelo pritegniti nezadostno za- posleno kmečko de.ovno silo v gozdno proizvodnjo. Znaten del zaslug za uspeh imajo tudi ženske delovne brigade, ka- tere je uspelo pritegniti k de^u v go- zdove. Največ pa je pripomoglo k doseže- nemu uspehu socialistično tekmovanje, j saj je gospodarstvo tekmovalo in zma- galo v polletnem tekmovanju na poziv Gozdnega gospodarstva Kočevje, dalje v obeh gozdarskih tednih in v čast I. kongresa ESJ. Dokaz temu je, da je celotni kolektiv že prejel kot zmago- valec polletnega tekmovanja pismeno pohvalo GOES. Le tesna povezava s sindikalnimi po- j družnicami ter masovnimi organizaci- j jami je omogočila, da je Gozdno go- , spodarstvo Celje prvo v Sloveniji iz- vršilo plan in že pričelo z delom za tretjo plansko leto naše petletke. Najzaslužnejši delavci pa bodo pro- glašeni za udarnike in nagrajeni na skupni proslavi dne 30. decembra 1948 v Celju. Usnjarna v Sosianju je izpolnila plan Dne 17. decembra je izpolnila letni proizvodni plan Tovarna usnja Šoštanj, najboljši kolektiv usnjarske industrije v državi. Planske obveznosti kolektiva so izpolnjene količinsko in vrednost- no. Uspeh je bil dosežen s podvojenim delom vsakega posameznika v borbi za plan, saj so dnevne plane presegali v zadnjih dneh do 50 odst. Celoten kolektiv se je pokazal vreden lastnik prehodne zastave Zvezne vlade. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode je izpolnil obveznosti dane 11. kongresu KPS v Tovarni emajlirane posode so v nedeljo proslavili največjo letošnjo de- lovno zmago — izpolnitev finančnega plana, ki je bil dosežen 15. decembra. Slavnosti, kateri je prisostvoval tudi tajnik republiškega odbora Zveze kovi- narjev, tov. Kvas, se je udeležil večji del ves kolektiv. Direktor podjetja, tov. Vidmajer, se je zahvalil delavcem za požrtvovalno sodelovanje pri izplonjevanju planskih nalog, posebej pa je pohvalil delo mla- dinskih brigad in celotne mladinske organizacije, ki si je že v drugič pribo- rila prehodno zastavo najboljše kovi- narske mladine Slovenije. Ker je bila slavnost združena s pro- slavitvijo dneva Jugoslovanske arma- do, je kapetan Grubor Jovan podal zbranim pregled zgodovine jugoslovan- ske vojske od prvih partizanskih čet do regularne armade. y nadaljevanju proslave so bili pregledani rezultati tekmovanja mojstrov in preddelavcev Tovarne emajlirane posode. Tekmovalni program je obsegal točke o dvigu pro- duktivnosti in kvalitete, o pravilni raz- poreditvi delovnih moči, zmanjšanje izostankov in racionalno izkoriščanje delovnega časa. Tekmovanja se je ude- ležilo 43 mojstrov in preddelavcev. Med mojstri je dosegel največ od do- segljivih točk Keblič Avgust, ki je bil nagrajen s 4000 dinarji, nadalje Ko- ražija Anton, Ramšak Alojz in Arzen- šek Ivan. Najboljši preddelavec pa je v tem tekmovanju Stor Franc, ki je prejel tudi 4000 din nagrade ter Kamer Martin, Poklšek Kari in Kroflič Jernej. Poleg teh so bili nagrajeni ostali de- lavci, nameščenci in dve mladinski brigadi, ki so največ doprinesli k predčasni izpolnitvi plana, ki je bil le- tos za 20% višji od lanskega. Skupno je bilo razdeljenih 600.000 din. V resoluciji poslani Centralnemu j komitetu KP Slovenije javljajo delav- ' ci Tovarne emajlirane posode, da so iz- I polnili obvezo dano II. kongresu KP I Slovenije in s tem ponovno dokazali neomajno zaupanje partijskemu vod- I stvu. V tretjem letu petletke bodo svoje delovne uspehe še stopnjevali. V Tovarni sadnih sokov dvigajo proizvodnjo, izholjšujejo naprave in pravilno skrbijo za diig strokovnega kadra Celjskim podjetjem, ki delajo že za tretje leto petletke se je 24. decembra pridružila tudi Tovarna sadnih sokov in marmelade, ki je v prvih dveh letih petletke povečala svojo proizvodnjo za 400 odstotkov v primeri z letom 1945. Proizvodnega plana letos tovarni ni uspelo izpolniti zaradi slabe sadne le- tine, vrednostno pa so kljub temu plan dosegli. Zasluge za izpolnitev finanč- nega plana je vsekakor pripisovati ce- lotnemu delovnemu kolektivu, pred- vsem pa še devetim udarnikom in sed- mim racionalizatorjem, ki so zrasli v borbi za plan. Cvikl Alojz, ključavničarski mojster je dal predlog za avtomatičen trans- port sadja od bazenov do stiskalnic, s čemer se znatno zmanjša proizvodni čas in gnitje sadja. Z usvojitvijo tega predloga bo tovarna prihranila letno preko 400.000 din. Drugi racionalizator iz ključavničar- ske delavnice je Sever Feliks, ki je sestavil novo stiskalnico za tesnila in s tem odpravil pogosto menjanje tesnil zaradi okvar. V mizarski delavnici je Zupane Jože samostojno skonstruiral nov izravnal- ni skobelni stroj. Vse potrebno, razen osi. je izdelal iz starega železa. Na po- doben način je izdelal tudi nov vrtalni stroj. Stroški za nova stroja znašajo le 18.000 din, uprava pa prihrani na podlagi racionalizacij tri delovne moči. Med racionalizatorje v Tovarni sad- nih sokov se je uvrstila tudi ženska — tov. Gozdnek Antonija, ki je dala komisiji za racionalizacije celo dva predloga, katera že s pridom koristijo, tovarišica Gozdnek Antonija, ki je dala na. ki so dovršile tečaj za polkvalifici- rano delavke. Pri svojem vsakdanjem delu je opazila stvari, ki so ušle očem preddelavcu in mojstru. Pri polnjenju steklenic s sadnim sokom so postav- ljali polne steklenice na mizo brez podložkov. Steklenica je često počila in se je sok razlil po tleh. Na predlog tov. Gozdnekove so izdelali primeren aluminijast podstavek, s čemer so let- no prihranili samo za planirano vsoto 24.000 din. Po ponovnem predlogu tov. Gozdne- kove so izboljšali razpored dela v me- hanični delavnici, tako da za vsak od- delek tovarne odgovarja določen stro- kovnjak in stroji niso zaradi kvarov v daljših zastojih. Na skrajšanje proizvodnega časa in znižanje polne lastne cene so mislili tudi v skladišču. Skladiščnik Suša Ja- nez s svojo iznajdbo je odpravil pre- našanje zabojev in vreč po stopnicah na dvorišče in do vagona s tem, da je prebil zid v magazinu in montiral žleb, po katerem spuščajo zaboje na- ravnost pred vrata vagona. Tako je z malenkostno investicijo znatno prihra- nil na delovnih urah. Uprava podjetja posveča vso skrb vzgoji novih strokovnih kadrov. V ta namen se je vršil v tovarni prvi tečaj za kvalificirane delavce, katerega je z uspehom dovršilo 34 tečajnikov, letos pa se je usposobilo za polkvalificirane delavce 22 članov kolektiva, med nji- mi 13 žensk. Usposabljanje delavcev je temeljni pogoj za uspešno delo v razširjenih obratih podjetja, ki je pričelo s proiz- vodnjo 30 novih izdelkov. Najnovejši je poizkus izdelave kompotov in mon- tiranje nove sušilnice za sadje in raz- no zelenjavo. V ta namen so tudi opre- mili moderen laboratorij za izvrševa- nje analiz in raznovrstnih poizkusov. Vzporedno s povečanjem proizvodnje so bile ustanovljene nove pulpen po- staje v Ljutomeru, Murski Soboti, Ptu- ju in Gornji Lendavi, ki zbirajo sveže sadje in ga predelajo v polizdelke, ta- ko zvani pulp, katerega tovarna pre- deluje često šele pozimi. V tretjem letu petletke bo kolektiv Tovarne sadnih sokov na podlagi do- sedanjih izkušenj še stopnjeval svoje delovne uspehe in dvigal proizvodnjo, tako da bo ob koncu petletke vreden kolektiv socialističnega gospodarstva. V Tovarni odej v Škof ji vasi so sami usposobili tri zgorele stroje Pred nekaj dnevi so stekli v To- varni odej v Skofji vasi novoobnov- Ijeni stroji. Delovni kolektiv te tovarne je z lastnim trudom obnovil: tromi- kalnik, selfaktor z 420 vreteni ter sta- tve. Ti stroji so bili leta 1943. po požaru skoraj docela uničeni, a jih je požrtvo- valni delovni kolektiv kljub temu usposobil za obratovanje. Ce upoš'e- vamo koliko je bilo vloženega truda, ne samo delovnega, temveč tudi pri nabavi potrebnih nadomestnih delov, saj so preje to nabavljali izključno v inozemstvu, potem si bomo na jasnem, koliko je bilo treba dela, dobre volje in samoiniciative, da se je kup starega železja, ki je ležal pred tovarno, pre- uredil v proizvodne svrhe. Obnovljeni stroji že delujejo na električni pogon, a tromikalnik bodo v letu 1949. avtomatizirali ter na ta na- čin šo olajšali delo ob njem. Pri tem delu sta se med podmojstri najbolj izkazala tov. Grilec Miroslav in Kotnik Ivan, ki sta stroje montira- la, pri obnovi sami pa ključavničarji: Kovič Vinko, Mileč Ivan ter Marine Franc. Prav tako se je izkazal pri iz-^ del a vi specialnih modelov mizar tov. Zupane Martin. V velenjskem rudniku ' z vsaUim dnem, čimbolj se bližalo novemu le(a, siopnjuiejo boibo za dcsego plana Rudnik Velenje je bil še v oktobru pod planom. V tem in prejšnjih mese- cih je primanjkovalo železniških vago- nov. Ce je dovolj vagonov, lahko hiiro izpraznijo jamske vozičke. Ko pa va- gonov ni biiO, so morali premog vskla- diščiti ob zunanjem obratu. To je ve- likokrat povzročalo zastoj, rudarji pa niso mogli odpremiti vsega nakopanega premoga. V novembru samo še včasih niso ime- li dovolj vagonov. Ker so v tem me- secu dobili tudi nove delavce, ki jih jo prej prav tako precej primanjkovalo, se je produkcija takoj dvignila; dočim so v oktobru bili še 18:^ pod planom, so ga v novembru že za 4.7% presegli. Nedoseganje plana pa ni dalo miru vsem, ki se borijo za plan velenjskega rudnika: kopačem, njihovim pomočni- kom in vozačem ter delavcem zuna- njega obrata, ki naredijo, kar največ morejo. Njihova storilnost stalno raste. V novembru je bila za 14% višja ka- kor v oktobru, v decembru pa se je iz- boljšala še za 13%. Kljub vsem napo- rom pa bi novela leta ne mogli doča- kati brez neprijetne zavesti, da svoje naloge v letu 1948 niso izpolnili. Zaio so sklenili storiti vse, kar je mogoče, da bo čim manjši tisti odstotek plana za leto 1948. Pri tem so jim komunisti dali zgled, kako se je treba boriti za plan. »98% ali morda še nekaj desetink odstotka plana več bomo dosegli do sta- rega leta, če damo komunisti 400 ton premoga za naš plan!« Te besede sekretarja partijske celice so zbrani partijci navdušeno pozdravili. »Da, čo damo 400—500 ton, bomo 31. decembra čisto blizu našemu planu! Za- to bomo obveznost 400 ton tudi pre- segli,« je dejal Klančnik, ki je povedal to, kar so ob predlogu sekretarja vsi mislili. »Ker so rudarji itak že 8 ur na od- kopih, 6odo delali tedensko 4 ure pro- stovoljno, drugi pa 8 ur.« Tudi ta pred- log so soglasno sprejeli. Upravi rud- nika so predložili svoj načrt in podrob- no pripravili delo partijske številke. Na etaži C vzhodnega horizonta je 16. decembra partijska številka pričela delati na odkopu. Tajnik sindikalne podružnice je organiziral vse delo te številke. Odslej dela vsakodnevno 8 ur v japi, njegovo delo pa opravita dva uslužbenca, ki tako posredno pamagata tej partijski številki. 18. decembra sta v popoldanski iz- meni z rudarjem Skerlovnikom Ivanom delala Mravljak Oto in Jelen Jože, šef garaže in normirec; nakopali so 24 vo- zičkov. »Ce bo premog dober, ga bo dala na- ša izmena tudi 30 vozičkov,« pravijo, ker se s 24 vozički ne zadovoljijo. »Najmanj 400 ton moramo dobiti,« pravi Mravljak, »morda pa bomo dobili še več. Zfivezal sem se, da bom teden- sko delal 8 ur prostovoljno, dokler ne bomo dosegli p.ana.« Vesel je, da bo tudi on dal kolektivu velenjskih ru- darjev zgled, da je izpolnitev plana častna zadeva komunista. Partijski številki bo sledila »tehnič- na številka«, ki jo bo sestavljalo teh- nično osebje. V prostem času bodo de- lali tudi č^ani rudniške milice. Za par- tijsko številko pa ne bodo ho'eli za- ostajati drugi rudarji, zaposleni na pro- duktivnem delu. Zato je prvenstven pomen partijske številke, da dviga elan vsega jamskega delavstva. Ker se v rudniku Velenje rudarji ne 'morejo izmenjavati na delovnih me- stih, borba za plan pa zahteva popol- no izkoriščanje vsake ure do konca le- ta, so se pazniki, strelci in prvopisani kopači obvezali, da se bodo do uspeš- nega zaključka borbe za plan izmenja- vali na vseh tistih delovnih mesiih, kjer to zahtevajo pogoji odkopa; s tem bodo jamski delavci lahko čim bolj ra- cionalno izkoristili delovni čas. Dnevne planske naloge .ie rudnik Ve- lenje v prvi polovici decembr-H prese- gel za 10%. Nov delovni polet in med- sebojno tekmovanje bo ta odstotek še povišal. Med številkami se namreč vse bolj širi tekmovanje za najboljše me- sto; tej številki je zagotovljena prva na- grada, ki jo je razpisala uprava rud- nika za tisto tretjino, ki se bo najbolje udeleževala dela od 16. do 31. decem- bra, ki bo čim bolj presegla planirani učinek in čim boljše in točneje izpol- njevala varnostne predpise. Zato pravi kopač Stober na tretji etaži vzhodnega obrata, katerega šte- vilka 33 ima doslej najboljše uspehe in I največ izgledov, da doseže prvo mesto: »Povprečno napolnimo 28 do 30 hun- tov, včasih pa tudi 36. Zato nočemo ne 10, ne 15, ampak 20 tisočakov!« Reči hoče: »Se naprej se bomo borili, da bomo dosegli najboljše uspehe, biti ho- čemo najboljši.« — Vsa pozornost tret- jine pa se obrne na »škropljenje pre- moga«, kajti v Velenju odkopov ne za- sipajo, temveč prenehajo odkopavati, ko z 8 do 10 m visokih odkopov prične »škropiti«, kar je znak, da se bo krov- nina zdaj, zdaj zrušila, j Vendar bo tretjina Stober j a morala res temeljito napeti vse sile, da je ne bo, če ne prehitela, pa vsaj dohitela katera druga tretjina, ki se prav tako odločno bori za prvo mesto, ki pa še ni- ma tako dobrih odkopnih pogojev. Tako pravi Polak Ferdo na odkopu 41: »To bi sipali premog, če bi bilo dovolj huntov. Včeraj smo jih napolnili 31. Ce bi imeli zadosti huntov, bi jih pa 41! Snoči smo še ob 20.45 odstrelili plast premoga, da je izmena, ki je pri- ! šla ob 22. imela dovolj premoga.« In i še pristavi: »V 24 letih, kar sem v jami, I sem napolnil že lepo število vozičkov. Vendar še danes pohitim kar se da.« Tu je nadalje Klančnik; čiani nje- gove prejšnje udarne 14., sedaj 22. šte- vilke dajejo kljub temu, da so že od lanskega leta na vročem odkopu, s podkopov 7.5, v odkopov za 8.5 vozič- kov na moža. V pospešeni borbi za plan je važna storilnost kopačev, ki pripravljajo od- kope. V velenjskem rudniku je pri tem delu že 3 mesece najboljša mladinska brigada številka 8. ki je za 17% prese- gala norme. S primitivnim orodjem pri- pravljata Zlodej Karel in Pečnik Maks nov odkop. Razumljivo je. da želita imeti za ta dela stroje. Petletni plan industrializacije bo tudi rudarstvu ustvaril pogoje vsestranske mehaniza- cije. Petm Zlode.i in Pečnik ne bosta več ročno pripravljala odkopov, njuni uspehipa bodo kljub mnogo manjšemu trudu mnogo večji. — Razen Z^odeja in Pečnika pripravljajo nove odkope še drugi kopači, ki s svojim delom omo- gočajo, da imajo vsi rudarji stalno do- sti dela. To pa je posebno važno sedaj, ko je poleg poklicnih kopačev na pro- duktivnem delu zaposlenih tudi mnogo delavcev iz zunanjih obratov. Tako de^ lajo na primer delavci mizarske in te- sarsko delavnice v rudniku, ker so svoj plan že izpolnili. Pomanjkanje delovne sile v zunanjem obratu pa krijejo pre- ostali delavci, ki opravijo vsa planirana de'a zato, ker je njihova storilnost večja in ker prostovoljno delajo. Tako dajejo velenjski rudarji zgled, kako se je treba boriti, kadar je v ne- varnosti p^an. Res je, da p^ana ne bo- dr» v celoti izpolnili letos, toda ne bodo ga mnogo prenesli na prihodnje leto. IIL redno zasedanje OLO Celje-okolica Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica sklicuje III. red- no zasedanje okrajnega odbora dne 29. decembra ob 8.30 uri. Dnevni red: Uvodni del: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev. 3. Izvolitev delovnega predsedstva. 4. Izvolitev verifikacijske komisije. 5. Ugotovitev sklepčnosti — poro- čilo verifikacijske komisije. 6. Poročilo mandantne komisije. 7. Zaprisega novih odbornikov. Delovni del: 1. Citanje zapisnika zadnjega zase- danja. 2.. Gospodarsko politični referat. 3.'Poročilo izvršilnega odbora. 4. Diskusija. 5. Poročilo okrajnega sodišča in di- skusija. 6. Razrešitev in izvolitev sodnikov prisednikov razrešitev in volitve no- vega sodnika. 7. Sprejetje dodatnega proračuna za leto 1948 in diskusije o okrajnem pro- računu za leto 1949. 8. Razre«-*ev članov in dopolnilne volitve v 10. 9 Sprejemanje odločb in odlokov OLO-ja. 10. Predlogi in sklepi. Izvršilni odbor stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 43. Prispevki za spomenik žetvam HOB dokaru- jejo visdko zavednost našega delovnega ljudstva Ob priliki akcije MO Zveze borcev NOV Celje-mesto za postavitev spo- menik?. pad.im borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja v Celju, je odbor preje', sledeče prispevke: PA-ispevki sindikalnih podružnic potom KSS-a 1. Cinka-na 260 dm 2. Tovarna teh'nic 586 din 3. Tovarna zla^a-ne 700 din 4. Meh. de'avn:ca Javoršek 130 din 5. MLO — inštalacije 960 din G. Kleparji — inštalaterji 240 din 7. Z:čna 455 din a Oskrba 1200 d'n S. Naproza 2255 din 10. IndustriisVi sp"vis 810 din ' 12. Bolnica 3225 din 13. Zd avstveni dom 960 din 14. MLO — mesto 1935 din 15. MLO — finančni odde.ek fto din 10. OLO — finančni oddelek 1920 dm 17. Be'cn 2840 din 18. MLO — gradb. podj. 1980 din 10. Uprava cest 1560 din 23. Vrhova.-, Tovarna sodov, Lesna industrija, Sp. Hudmja, Lesna industri- ja Sod'n, MLO — mi7arstvo 1745 din 21. Tkalnica hlačevine 410 din MLO — tekst, tovarna, Zivilci (peki, mlinarji) 180 d^n M ekopromet 530 din 23. Gostinci 2050 d n 24. Kemična 6470 din 25. Železnica: pos'aja, sekcija, kuril- nica, DAAPS 2790 d n < 20. I. gimnazija 875 din 27. II. gimnazija 155 d n 20. II. in I. osn. šo'a SCO d'n 20. Kraj. industrija št. 1 115 din 33. Kraj. industrija š^ 3 570 din ' 31. Čevljarska industrija 420 din Prispevki te-enskih odborov 1. I. četrt 9120 din 2. IL četrt 21 590 d n 3. III. četrt 18.085 din 4. IV. če'rt 4260 din 5. B^-eg 8150 d n 6. Medlog 8606 dm 7. Gaberje 6722 d n 8. Dolgo polje 39C0 din 9. Zavodna 775 din 10. LMS 9000 d n 11. Pošta 10 970 din 12. SAP 5000 din 13. III. četrt —• prispevek od prire- ditve 15.000 din P. ispevek delavskih kolektivov 1. MLO — pover. za industrijo in obrl: 935 din 2. Klavnica 1970 din 3. Gabrič Tone 3000 din 4. NM 2000 d n 5. Oskrba 1320 din 6. Knapič Marija 100 din 7. Gostinski obrati 965 din 0. Prevozništvo 4651.50 din D. Komanda mesta 4545 din 10. Uprava S'ov. poročeva'ca 620 din 11. GosDodarska podjetja (obrtne de- lavnice) 1030 din 12. Celjske opekarne 2990 din 13. Tov. emajlirane posode 15 230 din 14. Oblačilne del. MLO 11.258 din 15. Ko'eks 200 din 16. Vodovod 1300 din 17. Jugopetrol 320 din 18. Plinarna 1491 din 19. Mohorjeva tiskarna 6600 din 21'. Zavod za soc. zavarovanje 378 din ?1. DES 1230 din r:"!. Premogovnik Pečovnik 11.120 din 'JI"*. Kcm'"čna — mladina 475 din 24. Pošta 4000 din 25. Sodišča 139^ d n Piispcvlii iz direktorskih fondov 1. MLO — pov. za lok. industrijo 30.000 din 2. Komunalna banka 2000 din 3. SAP 3000 din 4. Gozdno gospodarstvo 5000 din 5. Ho e'. Evropa 1000 din G. Mohorjeva tiskarna 5000 din 7. Mohorjeva družba 5000 din 8. Komunalna podjetja 7000 din 9. Koteks 2000 din 10. Be'on 2000 din 11. MLO — Gradnje 10.000 din 12. Premogovnik Pečovnik 3880 din Skupno 296.852.50 din. V kolikor pregledamo gornje števil- ko, vidimo, da je akcija dobro uspela tam, kjer je vodstvo podjetij razumelo pomen te akcije, ter sodelovalo pri izvedbi. S prispevkom je naše ljudstvo ponovno dokazalo, da se zaveda prido- bitev narodno-osvobodilne borbe in zna ceniti one, ki so k temu največ do- prinesli. Tudi prispevki iz direktorskega fon- da kažejo jasno sliko, kjer je bilo so- delovanje med upravami podjetij, usta- nov in sindikatom, tam je bilo tudi razumevanje za prispevek. Ker se bližamo zaključku leta, pri- čakujemo od še preostalih podjetij, ur.^^anov in sindikalnih podružnic, da sledijo, tem primerom, da bi akcijo uspešno zaključili še v tem letu. N-^. ona podjetja in sindikalne po- d^^užnice, kjer je pa bila akcija slabo pripravljena pa apeliramo, da ugoto- vijo na sindikalnih sestankih vzroke slabega poseka, ter gredo na delo ter dokažejo, da ne marajo zaostaja+i za drugimi. Odbor Ljudsko sodišče v Šoštanju je strogo obso- dilo špekutante s krompirjem Celjski tednik je že poročal 11. de- cembra o večjih špekulantih s krom- pirjem. Te špekulante — protiljudske elemente, je okrajno sodišče v Šošta- nju strogo obsodilo in sicer: Mikolič Jurij, župnik v Lučah, je bil kaznovan na 18 mesecev prisilnega de- la z odvzemom prostosti, na zaplembo premoženja in na odvzem državljan- skih pravic. To je pravična kazen in resen opomin vsem, ki še vedno misli- jo. kako bi špekulirali in odirali naše delovno ljudstvo. Žalosten pa je pri- mer v Lučah, ko se je sindikalna po- družnica potegnila za Mikoliča. Name- sto, da bi upravni odbor sindikalne po- d"užnice v Lučah prikazal delovnim ljudem sabotažo in škodljivo de^o Mi- količa in ga pred delavstvom razkril ko': špekulanta — protiljud'kega du- hovnika, ki je zatajil 7 prašičev in jih zelo drago prodajal tamkajšnjemu pre- bivalstvu, je upravni odbor sindikalne podružnico agitiral med delavci, da se protiljudski duhovnik Mikolič oprosti. V Lučah so se vrinili v sindikalne organizacije protiljudski elemen i. ki hočejo škodovati in rušiti sindikalno zavest. Potrebno bi bilo. da Fe ti ele- menti takoj odstranijo iz vodstev sin- dikalnih organizacij in prav tako po^ stavijo pred ljudsko sodišče, kjer naj prejmejo strogo kazen, ki naj bo resen opomin vsem razdiralcem sindikalne organizacije. Vršnjek Marija iz Homca je bila ka- znovana na 6 mesecev in 15 dni prisil- nega dela z odvzemom prostosti in za- plembo premoženja. Brinovšek Jakob iz Liubije je bil kaznovan na 6 mesecev prisilnega de- la 7. odvzemom prostosti; ter na za- plembo premoženja. Cokan Franc iz Lok pri Mozirju je bil kaznovan na 6 mesc. prisilnega dela z odvzemom prostosti in na 13.0CO din denarno kazni. D-ev Ivan iz Slatin KLO Šmartno ob Paki pa na 14 mesecev prisilnega dela z odvzemom prostosti in na zaplembo premoženja. Delovno ljudstvo, ki se je že toliko zgražalo nad zakrknjenostjo velikih kme'ov, ki nočejo izpolnjevati obvezno- st^i do skupnosti, pa z zadovoljstvom ugotavlja, da jim je ljudsko sodišče takrat odmerilo ed no pravično kazen. Tri leta po osvoboditvi so ob vseh od- kupih in akcijah dokazali svo^e proti- Ijudsko stališče, na vsa tolmačenja in prepričevanja so se posmehovali, trdo- srčno so prikrivali svoje pridelke z ed no željo čim manj dati ljudstvu, ki se bori ob pomanjkanju za častno iz- polnitev vseh planskih nalog. In če d ugi ukrepi niso zadostovali, da bi ii špekulantje prenehali z izkoriščan''em delovnega ljudstva, bo taka obsodba prav gotovo. L. F. Ali je treba razpravljati komu v prid je bil izveden odkup prašičev Kako. po vsej ljudski republiki Slo- veniji, tako se Je izvršil kampanjski odkup prašičev dne 13. decembra tudi na teritoriju Mestnega ljudskega od- bora Celje. Odkup je potekal načrtno in se je razen v enem primeru izvedel pzr/zem pravilno. Navzlic temu je ta akcija dvignila oblak prahu in pri- tožb. S čigave strani, to ve danes vsak- d:-, ker ni nikogar, ki bi ne bil po- učen o tem, pri komu se je odkup iz- vršil. Kritika s strani »prizadetih« je tako rekoč »na mestu«. Neupravičena in nerazumljiva pa bi bila kritika, če bi izšla iz delavskih vrs", iz vrst malega in srednjega kme- ta, za zaščilo katerih se je odkup iz- vršil. Niso namreč osamljeni slučaji, da veliki kmetje strašijo male: »za na- mi pride'e na vrsto vi!« Ali pa gredo cel o tako daleč, da pošiljajo upravam Narodne milice anonimna pisma, v ka- tc-ih javljajo stanje živine malih kme- tov. Da bi preprečili zavajanje malega in srednjega kmeta, je nujno, da ga se:nan:mo r^ značilnostmi uredbe o od- kupu. prašičev in z okoliščinami, ki so izdajanje uredbe narekovale. Da bi oskrbeli delovnega človeka v industriji in v mestu s potrebnimi ko- ličinami maščobe, je izšla v 1. 1945/46 uredba o oddaji slanine. Že tedaj se jo ugotovilo, da sta mali in srednji rejec oddala celoten predpis brez go- d njanja. večji kmetje, z dobro ureje- nimi kmetijami so se pritoževali, češ da so predpisi preveliki in največkrat so oddali slanino slabše kvalitete — če je le bilo mogoče od vratu in trebuši- ne, kar daje najmanjši odstotek masti. V letu 1946. je izšla uredba o pitanju in oddaji prašičev in sicer: Kmetija, ki ima 4 do 6 hektarjev ie dolžna od- dati enega pitanega prašiča, kmetija z 9 do 12 hektarjev 3 prašiče, od 12 do 15 hektarjev 4 prašiče, od 15 do 18 hektarjev 5 prašičev, od 18 do 23 hek- tarjev pa 6 prašičev, težkih do 120 kg z 45 do 60% maščobe. Na osnovi te uredbe je bilo odkup- ljenih na področju mesta Celja reci in piši — osem prašičev. In še te so obvezniki oddali mršave ali na pol de- bele. Statistično pa je dokazano, da so v predvojnih letih prodali kmetje na istem, področju letno do 180 debelih, prvovrstnih prašičev. Cemu je ostala obveza neizpolnjena? Ne za^-adi tega, ke • bi bilo težko zadostiti oddaji, tem- / več zato: Veliki kmetje, ki so vedno redili in prodajali debele prašiče, bi so radi danes temu od egnili, ker gre- do za tem, da prodajo prašiče na pro- stem. trgu po 150 in 200 din za kilogam. Z izkupičkom za enega prašiča bi radi iztisnili iz delavca ali nameščenca zad- nji prihranjen dinar. Z ostalim pa bi krili vse davčne dajatve in brezobzirno po svoji eksploatalorski tendenci pri- vabljali malega, odvisnega kme'a na dnino. Poleg tega zahtevajo vsakodnev- ne industrijske izdelke, zahtevajo od skupnosti — niso pa pripravljeni dati delavcu ničesar po njemu zmogljivih cenah. Srednji in mali kmetje so v letoš- njem letu sklenili s podjetjem za od- kup pogodbe, da bodo zredili in oddali debele prašiče. Prav tako so se hoteli tudi veliki kmetje oddolžiti skupnosti z oddajo enega samega prašiča, kar pa bi bilo popolnoma napačno. Saj je še po izvršenem odkupu ostalo kmetom po dva rej ena prašiča, kakor tudi ple- menska za rejo. Želeti bi bilo. da taki ukrepi v bo- doče ne bi bili potrebni. Z izvršeno kampanjo, kakor tudi s kontrahirani- mi prašiči sicer ne bo doseženo število prašičev, ki je bilo prodano v 1. 1941., vendar je odkup, ki je dvignil toliko kritike med velikimi kmeti pokazal za- nimivo ugotovitev: v enem dnevu je bil dosežen večji uspeh, kot vsa tri le- ta po vojni. Ta ugotovitev zgovorno priča, kje je iskati vzroke pomanjka- nja maščob, priča pa tudi o tem, da ljudska oblast ne zahteva nič drugega kot to, da vsakdo prispeva k skupnosti po svojih zmožnostih. V Tovarni emajlirane posoda je letos celo- kupna vrednost racioializ^cij dosegla 5 milijonov dinarjev Znižanje proizvodnih stroškov je bila poleg dviganja proizvodnje in kvali- te'o ena izmed g avnih nalog, katerim je kolektiv Tovarne emajlirane posode letos posvečal največ važnosti. K zni- žanju polne lastne cene so doprinesli ogromen delež racionalizatorji in no- vatorji, ki so dali 34 predlogov za iz- boljšanje delovnih procesov, skrajša- nje proizvodnega časa, pa tudi za osa- mosvojitev naše industrije od uvoza. Celokupna vrednost racionalizacij je leto.T dosegla 5 milijonov din. ^ Znižanje polne lastne cene pa v pr- vem polletju ni bilo doseženo pri iz- koriščanju odpadkov. To je dalo pobu- do za proizvodnjo posode — otroških igračk, katere so začeli izdelovati v desetih različnih oblikah. Na ta na- čin so skrajno ♦ racionalno izkoristili najmanjše pločevinaste odpadke, dose- gli 40 odst. predpisanega znižanja pol- ne lastne cene in dali na trg okusne igrače po zmernih cenah. Od junija do decembra so na podlagi izkoriščanja odpadkov prodacirali preko 16.000 kg igračk. Racionalizator ing. Hubert Ankerst sedaj intenzivno- dela na tem, da uve- ljavi nadomestek za železov oksid, ki jtj potreben za izdelavo rjavega emajla. Pred vojno so železov oksid pvažali iz Nemčije. Po vojni smo ga izdelovali v Hrastniku. KvaMleta domačega izdelka Pa ni bila najboljša. Emajl je često dobil belo oblogo. Ing. Ankerst je iskal boljšo rešitev. Našel jo je v odpadkih kemične tovarne v Mostah, v tako ime- novanem rd3Čem glodu, v katerem je iskal titanov dioksid. Pri tem je ugo- tovil, da vsebuje rdeči glen tudi za- dostno količino železovega oksida. S šLčvilnimi poizkusi se je prepričal, da lahko r; rdečim glenom lOO odst. nado- mesti železov oksid v emajlirni masi. V bližnjih dneh bodo pričeli novo iz- najdbo uporabljati v produkciji. Po navodilih ing. Ankersta uporabljajo rdeči gien že zelo uspešno v tovarni posodo »Gorica«. Prednost iznajdbe je mnogostranska. Na prvem mestu je osamosvojitev od inozemstva, na dru- gem pa ogromno znižanje proizvodnih stroškov. Cena železovemu oksidu je znaša'a 27 d n, rdeči glen pa bo stal le 0,5 din za kg. Ing. Ankerst. se po'eg tega bavi s poizkusi, kako bi nadomestil uvoženi kobaid z domačimi surovinami. Uspeš- ni rezultati bodo zopet občutno zniža- li po'no lastno ceno. K dvigu kvalitete bo tudi mnogo do- prinesel heroj dela tov. Leben Kari, ki jo sestavil nov recept za beli emajl, na pod'ag: katerega bo dosežen lepši sijaj emajla in pocenjena proizvodnja. To je le nekaj izmed prizadevanj kolektiva Tovarne emajlirane posode, ki vlaga vse sile za prospeh svojega podj e'j a in z dejanji dokazuje, da čvr- sto stopa po poti socializma. Kako je v Novi cerkvi ^gospod komisar'" odkupoval kokoši Kmetijska zad-uga v Novi cerkvi je pred dobrim tednom dostavila OZKZ | večjo količino kokoši. Prav je tako in na videz je akcija za prostovoljno od- dajo kokoši, ki so pogrebne za bolnice, kai- dobro uspela. Toda kmalu za ko- košmi jo prišlo tudi sporočilo, da ta akcija ni bila prav posebno prosto- voljna. Kontrolni o^-gani, ki so stvar raziska- li, so ugotovili, da je poslovodja KZ Sire sicer pravilno razglasil v nedeljo pred cerkvijo, da je oddaja prosto- voljna. Tudi sam je vne^o zatrjeval, da je .temu tako in kazal razglas. Zamol- čal pa je, da je potem, ko je bil ra-'- glaT preč-'tan. zabičeval kmetom: »Ce nočejo oddati, vam bomo pa vzeli, to- rej kdo- kokoši ne bo dal, mu jih bo- mo preg'edaM in veli.« 2ena kme+a Sinko Jakoba je polo- žila komisiji: »Saj so gospod komisar rekli, da moramo oddaji « Ko so vp^a- ša'i koga m'sii nod tem visokim na- s'ovom, ie po^^^edala, da tako praVijo pc^^ovodn Sirku. Gospod komisar! Upravičeno vas smatrajo za komisa-^a, ke^ ste d-kta- tor, no pa poslovodja zadruge. Ce bi namesto diktata pokazali ljudem po- men odkupa, prikazali politično plat in zakaj se vrši odkup, potem bi bilo drugače. To je nova šo^a ne samo za KZ No- va cerkev in poslovodja Sirca, ampak za več takih primerov. Ljudem je treba razločiti, povedati jim zakaj, pri svo- jem delu nastopati kot aktivist in od- kun bo trikrat uspel. Delovni kmetje bod-» odda'i prostovoljno in z zadovolj- stvom, obenem bodo nekaj pridobili ter vede'i zakaj dajo. Velikemu km^u, špekulantu, se pa vzame, če mu poduk ne koristi, ker je naš razredni sovraž- nik. ker to de^a z namenom škodovati skupnosti. Jasno je, če bo tov. Sire še nao^-ej v Novi ce-^kvi okliceval. pro- sim'^ večje posestnike, da oddajo vsak š'i 200 kg krompirja, da bomo zadostili p'anu. ma^im srednjim kme'om pa pri p-nstovoMnem odkuou groril z odvze- m'^m, potem bi prišli do kaj žalostnih pojavov. Poi'ovod'a Si^-c se je pokazal z vsem tem v svoii p^avi luči kod sovražnik ljudstva. Me^odajna ob''ast pa bo pod- veza ko-^ake. da se naredi konec ta- kemu početju »gospoda komisarja«. Še vedno nepravilni odnosi do učencev v gospodarstvu Kljub temu, da smo že neštetokrat govorili in pisali o pravicah in dolž- nostih učencev v gospodarstvu in od- nosih, ki naj vladajo med delodajal- cem, starejšimi pomočniki na eni stra- ni in učenci v gospodarstvu na drugi strani, kljub temu, da mora biti da- nes po 3 letih svobode že vsakomur jasno, da živimo v ljudski državi in ne več v državi, kjer vlada skrajno izko- riščanje človeka po človeku, se še ved- no dogajajo primeri, da posamezniki fizično obračunavajo z učenci v gospo- darstvu, jih uporabljajo za druga de- la ne pa zgolj v stroki, za katero se učenec uči ter imajo do njih skrajno nepravilne odnose, ki nikakor niso v skiadu z našo novo družbeno stvarno- stjo. Smatramo, da posamezniki še vedno vid:;o vzgojno sredstvo za učenca v gospodarstvu v pretepanju, skratka v nepravilnih odnosih, kar pa seveda ni- kakor ne drži in v nobenem primeru ne more držati. Učenec, ki je stopil v uk zato, da bi se nekaj naučil vendar nima namena nekomu nagajati ali mu škoditi, ampak stremi za tem, da se nekaj izuči, da postane v bodočnosti človek, ki si bo znal uravnavati svoje življenje tako, da bo koristil skupno- sti. Zaradi tega je jasno, da on pre- tepa ne smatra za vzgojno sredstvo, ampak želi brezdvomno, da bi se upo- rabljala vzgojna sredstva, ki so po svoji vsebini res vzgojna in času pri- merna. Dejstvo je. da se tudi med učenci v gospodarstvu pojavljajo posamezniki, ki zaradi pomanjkanja vzgoje v mla- dosti no razumejo časa in so vstopili v uk samo zato. da bi prebrodili nekaj let svojega življenja, toda takih je prav malo in bi se s pravilnim posto- panjem lahko spravili na boljšo pot t. j. na pot, po kateri moT-a hoditi nov, današen učenec v gospodarstvu. Mnogi vodje podjetij in ostali delo- dajalci ne jemljejo vprašanja učencev v gospodarstvu dovolj resno in prav v tem je krivda, da pride do raznih ne- rodnosti, ki so protizakonite, nesocial- ne in nečloveške. Vprašujemo se, kaj je vodilo tova- riša Jurkoviča Alojza, avtokaroseri- sta na Ostrožnem in tov. Skrabar j a Bo- risa, pomočnika pri njemu, da sta pre- tepala večkrat učenca tov. Turnška Antona, prav tako tudi Juraka Mirka. Tov. Jurkovič je pa vse učence zapo- sloval pri delu, ki nima nobene zveza z izdelavo karoserij, kot n. pr. seka- nju in žaganju drv, čiščenju itd. Oba obdolženca sicer priznavata ne- pravilno ravnanje, toda izgovarjata se na neposlušnost in neubogljivost učen- cev. Mislimo pa. da bi učenci bili u- bogljivi, če bi on ravnal z njimi tako, kot se danes ravna s človekom odnos- no mladincem. Ni to osamljen primer, verjetno jih je še več, samo delodajalci so vcepili učencem v kosti strah, da si tega ne upajo prijaviti. Jasno pa je, da oblast izve za vse take primere in kaznuje odn. bo kaz- takih in podobnih primerih niso zna- šli v naši novi državi. Odkup lesa za plansko leto 1949 mora biti čimprej izveden Ker je les za našo državo zelo va- žen izvozni artikel, za katerega dobi- vamo potrebne devize za uvoz strojev, je potrebno, da tako sečnji kot oddaji ter transportu lesa posvetimo dosti več pažnje kakor doslej. Letošnji plan seč- nje in oddaje nam je pokazal, da čez leto ob delu na polju, kmetje težko opravijo predpisana dela v gozdu, za- to smo tudi z izvedbo odkupa in spra- vila imeli veliko sitnosti. Da bi se v bodoče izognili tem napakam, je bil pred kratkim izdan plan sečnje lesa krajevnim odborom, katerega morajo uresničiti do 1. marca 1949. To so naj- primernejši meseci in bo kmetom prav zato, ker nimajo toliko drugih oprav- kov, omogočeno, da bodo lahko hitro izpolnili to svojo dolžnost do skup- nosti. Večina krajevnih ljudskih odbo-^ov je pravočasno razdelila predpisano ko- ličino, na posamezne posestnike ter jim izdala odločbe za sečnjo. Posebno odbori Kozje, Dobje, Zagorje in Sv. Pri- mož n-i §t. Jurju so to nalogo vestno izpolnili. Ponekod pa so spet zapadli v iste nepravilnosti kot ob pretekli oddaji. Krajevni ljudski odbori Grobelno, Po- nikva, Sv. Jedert in Lesično niso pra- vočasno izdali od'očb, pa tudi planov niso pravilno razbili. V Lesičnem so se izgovarjali, da nimajo lesa in ne bo- do mogli izpolniti planske naloge. Ko- misija pa je ugotovila, da imata samo posestnici Maček Julka in Zakrajšek Terezija toliko bukve hlodovine, ko- likor je bilo predpisano vsem gozdnim posestnikom v območju KLO-ja. V Cinkarni |e Zabuk'>v$ek Mi^ia praktično preuredil obratno naprat^o v keramičnem oddelku Cinkarne imajo več kamer, kjer sušijo retorte f Za topilniške peči. Sušilni kanali so pokriti z latami, na katere zložijo re- torte za sušenje. Po stari konstrukciji lat nad sušilni- mi jarki, je bilo čiščenje kanalov zelo težavno in se je pri čiščenju pokvarilo dosti lesa. Zaradi tega so jih čistili samo tri- do štirikrat na leto. V keramiki pa že dela več mesecev tesar Zabukošek Miha. Opazoval je dosedanjo čiščenje kanalov in si pri- zadeval, da bi način čiščenja olajšal. Prekonstruiral je leseno ogrodje nad sušilnimi jarki tako, da sedaj čistijo z lahkoto in brez poškodbe lesa. Kon- strukcija nam^-eč ni več pričvrščena na pod in je večdelna. Tako jo lahko pri čiščeniii dvignejo in čistijo kanale b^-e". napora. Preje je trajalo čiščenje 64 ur, sedaj pa komaj 12 ur. Pc''eg lažjega čiščenja kanalov je de- lo tov. Zabukošeka pokazalo tudi lep fnančni efekt. S svojim mjvatorskim de'om je prištedll podjetju le+no din 27.000.— za mezde in din 16.000.— za les. V Št. Vidu še niso presrbeli drv za šolo Rea je, da se mora človek v mladih letih utrjevati, da se mora navaditi na mraz in druge težave. Izgleda pa, da so prebivalci šolskega okoliša St. Vid ta stari nauk le preostro vzeli. Niti sedaj v decembru niso pripeljali drv za ogrevanje šolskih sob, tako da mo- rajo njihovi lastni otroci prezebati v mrzlih učilnicah. Nič čudnega ne bo, če se bodo otroci prehladili. Čudno Pa je, da starši nimajo najosnovnejšega človeškega čuta. Poudariti je poleg tega treba, da kmetje v KLO St.Vid tudi drugih ob- veznosti n. pr. prevoz lesa, ne izvršu- jejo. Kako neki bi skrbeli za državo, za skupnost, če zanemarjajo svoje naj- bližje. Gozdni posestnik Bovha Jože iz Ort- nic pri Bučah ni dosedaj oddal niti za leto 1948, za prihodnje leto se še tudi nič ne zmeni, čeprav ima delovno moč in prevozno sredstvo. Ker je precej ve- lik kmet, saj ima 21 ha zemlje, bo ka- kor izgleda, raje počakal prisilnih ukrepov oblasti, kakor pa kot pošten državljan zadostil predpisani odmeri. R. Nepravilen odnos Svojevrstno skrb za vzgojo učencev v gospodarstvu posvečajo v okraju Ce- Ije-okolica mojstri Udrih Rudi. krojač i-'. St. Petra, Re/ar Kristjan, brivec iz 2a'ca, Krajnc Vinko, krojač iz Goto- velj in Skoberne Alojz, čevljar iz St. Petra, ki se ne čutijo dolžne pošiljati svojih učencev v strokovno šo^o. Za ta- ko mnenje jih je izvršni odbor OLO Celje-okolica kaznoval z denarno kaz- nijo po. 300 din. Mojster Kajne Vinko misli, da ima pravico uporabljati učenko za kuhari- co ali pestunjo in jo odtegovati od strokovno-šolskega pouka za^o. ker ji pač daje hrano in stanovanje. Mojster Skorjenc Ferdinand, mlrar iz St. Pavla pn PreboMu pa je Še ved- no mnenja, da klofuta najbolj zaleže pri vzgoji učenca. Za tako svoje mne- nje ki ga je irvaial v praksi nad svo- jim. učencem, ga je izvršni OLO Celje- okolica kaznoval z kaznijo od 500 din. i Delavci v Cinkarn: tako pos+opoma i7boljšujejo obratne naprave, da bodo lažje opravljali delo in čimbolj znižali 1 proizvodne stroške. Leto I. — Stev. 43. »CELJSKI TEDNIK« Stranj 3 Pionirji v okolici Celja bodo dobro pripravljeni pričakali Novoletno jelko Novoletna jelka,.le kdo med pio- nirji se je na veseli? Najmlajši držav- ljani se zelo veselijo tega velikega praznika. Vsak odred se trudi, da bi bil. najboljši, ker vsakdo želi- biti od strič- ka Mraza pohvaljen, nikakor pa ne grajan. Kamor koli prideš, slišiš med pio- nirji tisoč vprašanj: Kaj in kako bo ob Novoletni jelki? Načelnik odreda iz Stor slalno vzpodbuja pionirje k še, ži- vahnejšemu tekmovanju z besedami: Striček Mrazek mo^a vedeti, saj bo dal najlepša darila le pionirjem, ki so so dobro izkazali. Vzpodbuja lenuhe k učenju in poudarja: Moramo uspeti! Petrovški pionirji, ki so prav ponosni > na svoj mali domek, ga hočejo v tek- movanju za Novoletno jelko še olepšati. Kačelnica Jožica, ki zelo pazi na di- sciplino svojega odreda, je v zadnjih dneh še strožja kot je bila doslej. Vsi č'ani zveze pionirjev v odredu se do- bro zavedajo, da bodo na ta način naj- lepše pričakali Novoletno jelko. V če- trti četi odjeda v St. Jurju pri Celju pionirji pritajeno šepetajo med seboj. Selo na odredni konferenci smo izve- deli, zakaj je kup železja te če'e naj- večji, zakaj se učni uspehi izboljšujejo, od kod največ oljaric. Četrta četa je vsem napovedala tekmovanje v pripra,- , vah na Novoletno jelkoS> Sedaj hoče biti vsaka četa prva, čimveč železja hočejo nabrati, saj so sklenili, da ga bodo dali v železarno Store in prejeli zanj betonske plošče, katere bodo po- klonili graditeljem zadružnega doma. Tudi pionirji Slandrovega odreda v Žalcu ne zaostajajo v tekmovanju. Na zadružnem domu so delali preko 550 prostovoljnih ur. Harmonikaški zbor, recitacijska skupina, igralska skupina, šahisti in folklorna skupina so z veli- kim elanom pričeli z delom. S pio- nirji osnovne šole so v isti stavbi, zato j« borba tem hujša. Čeprav so manjši, so starejšim ne dajo. Z njimi se mo- reš pogovoriti tudi o Marxu in Engel- su in o vseh dogofikih v naši domo- vini in izven nje. " Odred v Polzeli, ki ima že zlato znač- ko za delo, je sklenil, da vzgoji svgje pionirje v dobre fizkulturnike. Dva- krat tedensko se pridno zbirajo pri fiz- kulturi in se pri tem pogovarjajo o stričku Mrazku in žele, da bi jim za njihov trud podaril žogo. Iste želje ima tudi odred v Orli vasi, ki je pritegnil v fizkulturo vse pio- nirje Odred v St. Petru je nekam molčeč, zato se tem vestneje priprav- lja na svoj praznik. Kako prijetno je v njihovih učilnicah, tako domače. Mlado prirodoslovke pridno skrbe za lončnice, ki krase vsa šolska okna. V hribovski vasi St. Rupert sem vi- dela pionirja, kako je vlekel svojega tovariša v šolo. Pojasnil mi je, da ho- čejo imeti do novega leta 100% šolski obisk. Grafikoni potrjujejo, da se odred res trudi, da bi obvezo izpolnil in sto- pil dobro pripravljen v novo leto. M. Kdaj si bomo lahko ogledali prireditve Novoletne jelke v dneh od 29. decembra do 3. janu- arja 1949 bodo v spodnjih razredih in telovadnici okoliške šole v Celju pred- stave in obdarovanje vseh pionirjev iz Celja in 3000 pionirjev iz okolice. — Ogled vseh prireditev, prav tako pred- stav Ljudskega gledališča je že razpo- rejen in jih bodo pionirji obiskali skupno pod vodstvom učiteljev in pio- nirskih voditeljev. Za predšolske otro- ko v spremstvu staršev bosta prirejeni dve predstavi, in sicer: v petek 31. de- cembra ob 14. uri v Ljudskem gleda- lišču: pravljica »Ušesa cesarja Ko7mi- jana«, od 17. do 20. ure pa ogled ostalih predstav in obdaritev v okoliški šoli. V soboto 1. januarja je obdaritev in ogled prireditev v prostorih okoliške šolo ob 14. uri predstava pa v Ljud- skem gledališču ob 17. uri. Starši ali znanci, ki hočejo obdariti svoje malčke s posredovanjem dedka »Mraza«, naj oddajo pripravljene za- vitke z naslovom obdarjenega v petek od 12. do 14. ure v pisarni štaba za Novoletno jelko v okoliški šoli. Za ob- daritev v soboto pa v soboto tudi od 12. do 14. ure. Poleg gornjih bo posebna predstava in obdaritev revnejših otrok v nedeljo od 14. do 17. ure v okoliški šoli, ob 17. pa predstva v Ljudskem gledališču. K tej prireditvi pa imajo vstop le povabljeni. K vsem prireditvam v okviru »Novo- i letne jelke« je vstop brezplačen. LJUDSKA TEHNIKA Organizacije Ljudske tehtnike se s pojačanim delovanjem pripravljajo na svoj 1. kongres Ena izmed težkih dediščin, katere smo podedovali po stari Jugoslaviji, je velika tehnična zaostalost, ki še danes predstavlja močno zavoro za čim hit- rejšo izgradnjo naše domovine. Naša industrija raste hitreje, kakor rastejo kadri, ki naj vodijo to industrijo — število strojev se hitreje veča, kakor pa število ljudi, ki naj z njimi uprav- lja. Zato se od vsega začetka poslavlja p^-ed naše ljudstvo kot eno najvažnej- ših vprašanj — obvladanje tehnike. Obvladati čim bolje tehniko, je osnov- na parola v naših tovarnah in delav- nicah, v tehničnih šolah in naši ar- madi. Tej nalogi je v veliki meri posvečeno delo Ljudske tehnike. Dolžnost ljudske tehniko je, da med svojim članstvom skrbi za vsestransko tehnično vzgojo. Na ta način daje Ljudska tehnika tudi osnovni prispevek k nalogam tehnične- ga plana, k likvidaciji tehnične zaosta- losti in k izgradnji našega novega člo- yeka. Zato je potrebno, da se spreme- ni v žarišče dela Ljudske tehnike vsaka naša tvornica in ustanova, šola in fa- kulteta. Organizacija Ljudske tehnike v Celju je v svojem prvem letu načrtnega de- la napravila veliko razvojno pot. Mei organizacijami LT v Sloveniji zavze- ma prvo mesto; na zadnjem zasedanju Centralnega odbora LT koncem oktob- ra, pa so ji prisodili tretje mesto v državi. Vseh pet celjskih društev je pokazalo v zadnjih mesečnih znatne uspehe. Tako dva avtomotodruštva, ra- dioamatersko, letalsko in brodarsko društvo. V celjskih tovarnah je 8 klubov LT, kjer se člani nenehno praktično vzga- jajo za maksimalno izkoriščanje proiz- vodne zmogljivosti, za varčevanje s su- rovinami in v urejanju tehnološkega procesa. Na ta način klubi LT v tovar- nah mnogo prispevajo k znižanju polne lastno cene ter razvijajo duh'novator- stva m racionalizatorstva. V tem po- g edu je najboljši klub v Tovarni teht- nic, kjer so člani LT izdelali v prostem času specia.no decimalno tehtnico, lah- ko prenosljivo, popolnoma novega tipa. Klub LT v Tovarni tehtnic velja tudi v ostalem delu kot najboljši celjski klub. Svoje obveze v tekmovanju pred I. kongresom LT je v celoti izpolnil in osvojil plan za leto 1949, v svojo or- ganizacijo je zajel 50% vsega delav- stva in največji odstotek mladine. Naj- aktivnejši je njihov strojni krožek, kjer je vključena večina članov. Uspehi kluba LT v tej tovarni zavisijo v znat- ni meri od odlične povezave med klu- bom, sindikatom in upravo podjetja. Klub Ljudske tehnike TT Centra Ce- lje bo tudi kmalu pokazal uspehe de- la na izboljšanju obratnih naprav, s čemer se bavijo člani v prostem času. Klub je pokazal pravilen odnos do dvi- ganja ženskega kadra, saj je vključenih v krožke 50% žensk. Oba kluba LT v celjskih šolah po- magata šolski mladini ori dopolnjevanju tehničnega znanja, pridobljenega pri pouku. Druga celjska gimnazija ima svoj klub mladih tehničarjev, ki šteje 280 članov. Mladina poseča kemijski, zemljepisni, radioamaterski, modelar- ski in fotokrožek. Vaška kluba LT sta ustanovljena v Zabukovci in Sv. Pavlu, poleg tega dela že 9 iniciativnih odborov. Propagandni izleti, ki jih prireja celjsko avtomoto d'-uštvo, budijo na vasi zanimanje za udejstvovanjo v društvu LT. Klub LT pri gradbenem podjetju »Beton«, ki je pred reorganizacijo podjetja zavzemal v Celju prvo mesto, sedaj uspešno dela na podeželju, kjer na raznih gradbiščih vključuje kmečko mladino v iniciativ- ne odbore, ki so osnovani na .Gomil- skem, v Storah, Konjicah in drugje. Bjaklada, ki jo je izvedlo moto-društvo na dan republike, je dala pobudo za ustanovitev novih iniciativnih odbo- rov v Vojniku, Skofji vasi in Teharjih. Kako je pri podeželski mladini nara- slo zanimanje za tehniko, nazorno ka- že eden izmed mnogih primerov: V obrat »Betona« so se prijavili trije kmečki mladinci, ki so sprejeli zapo- slitev v tem podjetju predvsem iz že- lje za sodelovanje v njihovem klubu Ljudske tehnike. Ljudska tehnika ima pri nas vse po- goje vzbuditi pri kmečki mladini lju- bezen do tehnike, ki bo odstranjevala tehnično zaostalost vasi s pospeševa- njem mehanizacije, elektrifikacije in radiofikacije vksi. Celjska društva in klubi LT se naha- jajo 'pred svojim I, kongresom, ki bo nedvomno dal svojim organizacijam važno smernice za bodoče delo. Člani Ljudsko tehnike v Celju pripravljajo za Kongres primerna darila, priprav- ljajo pa se tudi z organizacijskim utr- jevanjem svojih društev in dviganjem števila članov, ki je v primeri z lan- skim letom poraslo že za 200%. Tek- movalne obveze so vsa društva, razen letalskega, v celoti izpolnila in presegla. Z izdatno pomočjo s strani sindikatov, ljudske oblasti in armije, bo celjska organizacija LT v prihodnjem letu do- segla v svojem razvoju še večje uspehe. SOVJETSKI UMETNIŠKI FILM ^ = RUSKO VPRAŠANlE predvajajo v Celju do 28. t. m. Znano dramsko delo Konstantina Si- monova »Rusko vprašanje« je nudilo sovjetskim filmskim delavcem hvalež- no snov za film. Preteklo leto je Mos- film izdelal film z istim naslovom. Dejanje filma se pričenja 1946. leta. Na nekem letališču blizu New Yorka pričakuje Jessie svojega zaročenca Har- ryja. Harry je bil med vojno v Sovjet- ski zvezi in je tam spoznal sovjetsko ljudstvo in ga vzljubil. O svojih doži- vetjih je napisal knjigo. Knjiga je za- radi svoje resničnosti doživela velik uspeh. Zato ga je sedaj časopisni mo- gotec Mac Pherson pozval k sebi. Sku- ša ga pridobiti, da bi zopet šel v So- vjetsko zvezo in napisal še eno knjigo o sovjetskih ljudeh. V knjigi naj bi od- govoril na vprašanje, zakaj želi sovjet- sko ljudstvo vojno. Obljublja mu 30.000 dolarjev. Harry sprejme ponudbo pod pogo- jem, da sme ostati pošten. V treh me- secih, ki jih je prebil v Sovjetski zve- zi, so je ob delovnem poletu sovjetskih ljudi ponovno prepričal, da sovjetsko ljudstvo ne želi vojne- Ko se vrne, je pred težko odločit- vijo. Ali naj se ukloni in napiše, da sovjetsko ljudstvo želi vojno in mu bo v tem primeru zagotovljena bodočnost z Jessie, ali pa naj pogumno zapiše resnico in se izpostavi preganjanju. Odloči so za resnico. Zato pa ga čakajo sedaj hude posledice. Svoje knjige ne moT-G nikjer izdati, uničijo ga mate- rialno, nazadnje ga zapusti še Jessie. Kljub temu pa Harry ne klone, zk* veda se, da je poleg Hearstove in Mae> Phersonove Amerike tudi Ameriltat Lincolna in Roosewelta. Trdno je pre- pričan, da ta Amerika ne more propa-. sti. Zato gre med ljudi, da jim pove resnico. Mac Pherson mu je lahko prečil izdajo knjige, ne more mu pa> preprečiti, da ne bi na velikem mitin- gu govoril tisočem, poslušalcev, 4» sovjetsko ljudstvo ne želi vojne. • Film »Rusko vprašanje« je bil n> filmskem festivalu v Marianskyc'ht Laznich nagrajen z mednarodno na^ grado za mir. Na ta način je bil najn lepšo poudarjen pomen tega filma. ^ llllli;|llllllllllillllllli;lllll1l!|l||lllllll!lllll!ll1lll!lll!IIIIIIJI'llllllli:i>lllllllll>l>lllllllilll84) v Smarinem ob Pahi imafot ie stof hinetnatograf Dne 19. decembra 1948 je bila ^ Smartnem ob Paki otvoritev kinoma;^ tografa. Ob nabito polni dvorani s^c predvajali jugoslovanski film »Slavi- ca«. Prebivalci tega kraja so ponosnt na svoj kinematograf. Delo in montaža* same aparature se je sicer malo zavle-; kla, toda z združenimi močmi ter vse-; stransko podporo s strani ljudske ob- lasti^ in množičnih organizacij končna^ uspela. Odslej bo, kinematograf tudi v tej vasi nudil ljudem vsestransko« razvedrilo in prosvetljenje. kar se ne} bi pod režimom, ki je vladal v stari! Jugoslaviji nikdar zgodilo. i OBJAVE PRIPRAVLJALNI TECAJI ZA VPIS NA UČITELJIŠČU Ministrstvo za prosveto LR Slove- nije bo priredilo šestmesečni priprav- ljalni tečaj za vpis v I. letnik učite- ljišča. Za ta tečaj se lahko prijavijo učenci, ki so dovršili z uspehom sedem razredov osnovne šole in dopolnili 14 let starosti. Tečaji bodo urejeni inter- natsko. Za gojence bo oskrba brez- plačna. Z 10 din polkovanim prošnjam je priložiti zadnje šolsko spričevalo taksi- rano z 5 din. Prijave sprejema MLO Celje, pover- jeništvo za prosveto, do 5. jan. 1949.' Poverjeništvo za prosveto MLO Celje OBJAVA Zveza potrošniških zadrug sporoča, da bodo vse Potrošniške zadruge v me- stu Celje 30. in 31. decembra zaradi letne inventure zaprte. Opozarjamo čla- ne potrošniških zadrug, naj si blago nabavijo pravočasno pred inventuro. KINO ŽALEC Sobota 25. dec. • Nedelja 26. dec. Sovjetski umetn ški film; ik. BuUea Sreda 29. dec. Cetriek 30. dec. Češki umetniški film: ^esii ik sokje PREDSTAVE SE VRŠIJO: sreda, sobota in čet-tek ob 19. urj nedelja ob 15 >7 in ob 19 uri V nedeljo, dne 26. dec. cdp-de rredsfovo ob 19. url zcrcdi opereta .Kovačev ituder.f. POSVETOVALNICA [ ZA 2ENE ^ Okrajni odbor AF2 otvarja pravno;- posvetovalnico za žene. Posvetovalnica, se nahaja v prostorih čitalnice na; Ljubljanski cesti št. 6. Odprta je vsak torek in petek od 3 do 4. ure. Odgovore in nasvete na razna vpra-.; šanja daje tovarišica Rajh Helena. Medl» ostalim se rešujejo brezplačno sodnij-^ ske, zdravstvene zadeve ter vzgoja> otrok. Dežurna ^zdravniška služba: ! 25. in 26. decembra: Dr. Fišer Jože,} Kržišnikova ul. 2 ' Nedeljska zdravstvena dežurna služba? traja od sobote opoldne do ponedeljka^ do 8. ure zjutraj. - # MALI OGLASI 1 ZZ- PREKLICUJEM j Za neveljavno izgubljeno industrijskoj- nakaznico na ime Jerovšek Stane, Zg.- Hudinja 40. NAMESCENKA s pisarniško prakso, tudi blagajničar- ka, išrče honorarne zaposlitve. Naslov; v upravi. _a_ I »VINO« OLO Celjc-okolica naznanja, da se od 27. 12. 1948 do 3. t. 1949 zaradi inventure blago ne izdaj su, t iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir KINO METROPOL: ! 24. do 30. decembra: sovj. umet. film: Aliser Navoi ' ) KINO DOM I od 22. do 28. decembra: sovjetski umet- niški film: Rusko vprašanje * tkeM mfom-Cetie Specerija 1 31. XII. 1948 Specerija 2 31. XII. 1948 vSCfn Specerija 3 31. XII. 1948 Odic^atce^ Specerija 4 31. XII. 1948 Specerija 5 31. 12. 1948 tJfl^traCOfHa, Koloniale 1 31. XII. 1948 ^^^ Kploniale 2 31. XII. 1948 Naša knjiga od 29. do 31. XII. 1948 Papirnica od 29. do 31. XII. 1948 Usnje od 30. do 31. XII. 1948 m Drogerija od 26. do 31. XII. 1948 : Ljudski magazin od 29. do 31. XII. 1948 Vse cenjene odjemalce prosimo, naj nakupijo po- trebne predmete pred inventuro, da bi lahko krili svoje potrebe. Mladinski aktiv pri OLO Mozirie pomaga pri izpolnjevanju go- spodarskih nalog v Mozirskem okraju še plan gozdar- stva v letu 1948. ni bil v celoti dosežen. Mladina, nameščena pri OLO Mozirje, so je tega dobro zavedala in, da bi pripomogla k izpolnitvi plana se je v teh zadnjih dneh v letu takoj vključila v vrste borcev za dosego plana. V ta namen je dne 17. XII. sklicala mladin- ski sestanek, kjer si je izmed ostalega zadala nalogo, da se masovno udeleži prostovoljnega dela pri gozdnih delih v Gornjem gradu. Ze v zgodnjih jutranjih urah, v ne- deljo 18. t. m. se je zbrala mladina pred okrajno menzo v Mozirju, takoj za tem pa s pesmijo na ustih odpelja- la z avtomobilom v Gornji grad na delovišče. Med potjo po Zadrečki do- lini so počakali avtomobila še neka- teri tovariši, ki so se priključili v njih vrste. Tudi v Gornjem gradu so odgovorni tovariši gozdne uprave pripravili vse potrebno, da je mladina lahko neovi- rano takoj pristopila k delu. S pesmijo jo prijela za svoje orodje ter kaj hitro naložila prvi kamion jamskega lesa za postajo. Tudi ostali niso zaostajali za nakladači; vsak je čvrsto prijel za ža- go, sekiro ali cepin in delal, kolikor je bilo v njegovih močeh z zavestjo, da dela za skupnost, niti ni nobenega ovi- ral snežni metež. Po neprenehnem štiriurnem delu se je vsakemu dobro prileglo pripravlje- no toplo kosilo, pa tudi pijače ni manjkalo. Naložili so štiri kamione in nažagali 8 kub. metrov celuloze. Poleg 18 mladincev v Gornjem gradu se je udeležilo prostovoljnega dela na rud- niku Velenje 5 mladincev. Kakor vedno, tako so tudi to pot naleteli na ljudi, ki še'vedno nimajo pravega odnosa in razumevanja do prostovoljnega dela. Mladina iz Gor- njega grada se je zaradi prenapolnje- /nih kamionov hotela odpeljati nazaj v Mozirje z avtobusom, kar pa sta šofer in ^prevodnik Rok in Jože kratkoma- lo zavrnila, rekoč, da naj bi udarniki rajši na peči ležali. Mladina je njiho- vo mnenje razumela ter odstopila svo- ja mesta drugim potnikom, toda tudi stara mamca, ki je želela v Mozirje, ni bila uslišana, temveč se je morala zadovoljiti z odgovorom: »Počakajte do jutri popoldne.« Stara mamica pa ■ so je toplo zahvalila, ker so jo sprejeli na svoj avto, ki je prišel nekoliko po- zneje ponje. P. M. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVOPOROCENCI: Krk Frančišek in Krč Elizabeta, oba i-: Celje-okolica. Tofant Albin in Stra- šek Frančiška, oba iz Celje-okolica. Gračner Franc in. Podergajs Frančiška, oba iz Celja. Veber Anton in Pantner Alojzija iz Celje-okolica, on iz Poljčan. Bornšek Ivan in Borko Danijela iz Ce- lja, on iz Bleda. Krajnc Ludvik in Pin- tarič Frančiška iz Ljutomera, on iz Celje-okolica. Rednak Egidij in Kra- mei* Margarita iz Celje-okolica. Lipov- šek Branko in Komerički Nada iz Ce- lja, on iz Beograda. Schmidt Hen^ik- Kugo in Darovec Martina iz Novega mesta, on iz Celja. Kampuš Ignac in Zolgar Martina iz Poljčan. NOVI GROBOVI: Dominšek Ivan, sin rudarja iz Druž- mirja, Verglez Ivan, mali kmet, Kostri- vnica. Zagoričnik Antonija, zasebnica, Celje. Bubijan Giobatto, zidar, Šoštanj. Brgle:^ Marija, žena kmeta, Celje. Kri- žan Ivan, delavec, Celje. Rogovnik Franc, rudar. Skale, Mozirje. Paulič Marija, žena rudarja. Studence, Hrast- nik. IStran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 43. Veliko uspehov in sreče v tretjem letu petletke želijo: RUDOLF ObERŽAN izdelovanje vseh vrst krtač, omel in čopičev CELJE Stanetova 16 JOŽEF ŠEŠKO splošno podkovsko in vozovno kovaštvo __ CELJE Spodnja Iludinja KAREL KOŠTOMA) kleparstvo CELJE Tovarniška 15 VIKTOR GODNIK urar CELJE Stanclova 6 ALOJZ ŠMIGOC tapetnik in dekorater CELJE Mariborska 38 FRANIO DOLŽAN CELJE Jetniška 4 kleparstvo oblastveno koncesionirani vodo- vodni inštalater OKRAJNI MAGAZIN CELJE-OKOLICA v Celju s svojimi poslovatnicam!: Celje I ^jeJI__" Sv. Pavel_' , Vransko__ Vojnik__ Vitanje_ Teharje gtorc^ ~ Sv. Jurij_ Kozjo Trnovlje Polzela Pilštanj Dobrna Žalec Sv.Peter_ Ponikva Petrovče Laško E raslo včc ^ Rimske Toplice Smarjeta __ Želi svojim odjemalcem srečno Novo leto! MILOŠ KLINAR splošno ključavničarstvo CELJE INVALIDSKO PODJETJE „FOTO-LIK" CELJE Slomškov trg 3 IVAN JAZBEC tapetrftk. CELJE Miroslav Oblak urar CELJE Kidričeva ulica 3 TRGOVSKO PODJETJE SLOVENIJA-AVTO POSLOVALNICA 10 CELJE Prešernova 7 Franjo Belak elektrotehnično podjetje CELJE Jetniška ulica 14 Delovni kolektiv To VARNE TEHTNIC v CELJU stopa v novo plansko leto odločen zastaviti vse sile za izvedbo plana Vsem ostalim kolektivom želi zmag polno Novo leto! ZVEZA POTROŠNIŠKn ZADRUG z.z o. j. v Ceiju s svojimi članicami: POTROŠNIŠKA ZADRUGA manui'aktura - galanterija, Cankarjeva 4 POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Tomšičev trg 3 pekarna in prodajalna kruha, Breg POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Prešernova ulica pekarna in prodajalna kruha, Zidan- Škova ulica restavracija »Savinja«, Prešernova ulica POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Stanetova ulica 14 , gostilna »Branibor«, Stanetova ulica POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Nova vas — Dolgo polje mlekarna, Nova vas — Dolgo polje pekarna in prodajalna kruha, Drapšinova prodajalna kruha, Stanetova ulica POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Mariborska cesta pekarna in prodajalna kruha. Maribor- ska cesta POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, mlekarna, Ostrožno POTROŠNIŠKA ZADRUGA špecerija, Zavodna stopa v novo 1949. leto z geslom: »KULTURNA POSTREŽBA ČLANOV- PRAVA SOCIAL.STIČNA TRGOVINA!" JAKLIČ IN OBLAK izdelovalnica usnjenih izdelkov, CELJE Stanetova 15 IVAN KOLENC \ strojno in splošno ključavničarstvo CELJE Ivan Naraks sodavičar CELJE jakob Novak mizarstvo CELJE Ipavčeva 3 Na zalogi vse vrste krst Franc Krajnc usnjeni izdelki »FENIKS« CELJE Zidanškova 4 Franjo Ozvald modno krojaštvo CTLJE Tomšičev trg 1 Splošno mizarstvo Štefan Špoljar C E L .T E Zidanškova 2 Rožič Martin VDOVA krojaštvo CELJE Stanetova 18 Franjo Jurič splošno strojno mizarstvo in polaganje parketov CELJE Zidanškova 9 Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna