Listek. Ivan Skuhala kn.-šk. duh. svetovalee, dekan in žnpnik v Ljntomern. čitice iz prijateljskega peresa. (Konec.) Pogreb gospoda dekana. V petek, dne 20. februarja, je bil jasen zimski dan. Tanka snežena skorja, ki je pokrivala polje in ravan, se je solziJa pod toplimi žarki milega solnca. Poti so bili zato kmalu postali mehki in polzki; a to ni zadrževalo ljudstva od pogreba. Od vseh strani je truraoma vrelo v Ljutomer. Iz Babinc, Cvena-Krapja, iz NorSinc, Cezanjevc in iz Stročje vesi videl si stopati požarnice ali ognjegasna društva proti Ljutomeru, da se v družbi z ljutomerško požarnico vdeležijo žalostne sijajnosti. Od Svetinj so prišli tamošnji veteranci celo s svojo dobro vbrano godbo. Medtem so pa tudi mnogočastiti duhovniki dohajali od vseb strani, da skažejo svojemu predragemu sobratu zadnjo čast. Našteli smo jih 42, čeprav prekmurski 66. gospodje sosedje niso mogli ta dan od doma, ker so po svojih cerkvah praznovali petindvaj8etletnico papeževe izvolitve. Točno ob pol 10. uri je g. kanonik Jernej Voh iz Maribora, v veži župnišča slovesno blagosiovil zemeljske ostanke svojega starega prijatelja, na to so pa čitalniški pevci na trgu pred župniSčem zapeli pretresljivo žalostinko svojemu rajnemu predsedniku. Bridek jok je spremljal pesem in z venci obloženo krsto, v katen smo prenesli hišnega gospodarja v zapuSčeno župnijsko cerkev, da tam opravimo predpisane cerkvene molitve in se od njega dostcjno poslovimo. Ker prostorna cerkev ni bila v stanu polovice pogrebnikov vsprejeti, so vrli požarniki zastražili pot po sredi cerkve, da je bilo gg. pevcem in mašnikom mogoče do velikega altarja priti; obsežno krsto so pa postavili sredi osirotele cerkve. Nagrobnica v cerkvi. Ko so se bile mrtvaSke molitve natančno po našem obredniku odpele, je stopil že omenjeni g. kanonik Voh na leco, da je govoril nagrobnico, živim v tolažbo, rajnemu pa v slovo. Za rek si je odbral besede Kristusove: »Blagor krotkim, ker oni bodo posedli zemIjo!« (Mat. 5. 4.) Začel pa je svoj nagovor približno tako-le: Ves katoliski svet se danes veseli in raduje, da je ljubi Bog dal našemu sv. Očetu. slavno vladajočemu papežu Leonu XIII. učakati na prestolu sv. Petra nepričakovanih 25 let. V dolgi vrsti 262 njihovih prednikov je bilo le pokojnemu papežu Piju IX. tako, kakor sv. Petru dano, vladati eerkev božjo iz Rima 25 let. Zato danes naš premil. knez in škof v zboru ostalih gospodov kanonikov, častite duhovSčine in vernega ljudstva pojejo v stolni cerkvi v Mariboru slovesno sv. maSo in zahvalno pesem: Te Deum. Taka hvala in zahvala kipi proti nebesom pa tudi iz milijona in miljona src pobožnih kristjanov vsega sveta. Vse se veseli in raduje, mi — mi — mi pa danes že tretji dan žalujemo in vzdihujemo nad bridko izgubo. Pa tudi po vsej pravici žalujemo in tugujemo. Vi, pošteni ljutomerski župljani, vi ste izgubili svojega dobrega očeta, ste izgubili svojega dušnega pastirja, rai pa smo izgubili duhovnega tovariša, milega prijatelja. Vsi skupaj smo pa izgubili moža, ki nam je bil vzor one Cednosti, kateri je N. G. J. Kristus obljubil »zemljo živih« ali nebesa, rekoč: »Blagor krotkim, ker oni bodo posedli zemljo.« V nadaljni razpravi je gospod govornik predvsem povedal, kako sv. AvguStin in sv. Tomaž Akvinec eznačujeta krotkega človeka: »Krotki so tisti, pravita ta eerkvena učenika, ki se ne jezijo, se ne kregajo, se ne prepirajo, temveč rajSi potrpijo in molčijo.« — Potem je vskliknil: »Prosim Vas, predragi mi posluSalci, povejte Vi, ki ste pokoj. gospoda dekana dobro poznali, ali niso bili oni takšen mož, ki se niso ne jezili, ne kregali, se niso prepirali, ampak so potrpeli in inolčali.« Nato je pridigar naslikal življenje pokojnikovo blizu tako, kakor smo je podali v predstoječih člankih. Pri tem je pa pokazal iz življenja pokojnikovega, da je on znal tudi hud biti, kadar je njegov poklic to od njega tirjal, a on si je bil prilastil ono posebno lastnost, o kateri sv. Frančišek Saleški tako lepo piše, da je znal grenke besede opomina poviti v sladkor ljubezni, da mu nihče ni mogei zameriti rezkih besed. Opisal je 8e pokojnikovo radodarnost in usmiljenje do ubožcev, ki mu bode izprosilo pri Bogu usmiljeno sodbo. Konečno se je pa v imenu pokojnika zahvalil preč. duhovščini za tako obilno vdeležbo, posebno pa še mnogočast. gosp. Ant. Hajšek, čast. kanoniku in dekanu iz Sloven. Bistrice, ki bodo sedaj za pokoj. dekana peli mrtvaSko sv. mašo in jih potem spremili do groba. Posebno zahvalo ]e pa tudi izrazil vsem njegovim bivšim gg. kapelanom, zlasti zadnjim, ki so imeli z bolaim gospodom dekanom toliko usmiljenja in potrpljenja. Zahvalil se je velecenjenim gospodom zastopnikom raznili p. n. oblastev, uradov in druStev, ki so v tolikem Številu prišli k pogrebu. Zahvalil se ie tudi gg. učiteljem in vo- diteljem raznih šol, s katerimi je pokojni gospod d6kan živel vedno v lepi slogi in edinosti. Zabvalil je slednjič vse poStene župljane, ki so pokojnega dekana Ijubili kot svojega očeta, spoštovali kot spojega modrega voditelja k časni in večni sreči. »Naj ga ne bo med nami, je sklenil, kateremu bi se pokojni gospod dekan ne zahvalili danes skozi moja usta.< Priporočivši jih njihovi molitvi, je sklenil svoj govor s srčnim vzdihliejetn, da se vidimo nad zvezdami, tam, kjer je krotkim prostor odbran za vse vekov veke. Nato so pristopili že imenovani gospod kanonik Hajšek k altarju, da so ob asistenci čast. g. župnika Matije Karba, ljutomerškega rojaka in čast. g. Janeza Kunce, župnika od sosednjega Sv. Jurija na ŠSavnici, služili slovesno mrtvaSko sv. mašo. Pevci so vmes izbrano lepo peli latinske pesmi. Bog jim povrni stoterno! Konečno se je še sredi cerkve, pred mrtvaškim odrom, zapela pretresljiva >Libera«. Sprevod od cerkve do groba. Po sveti maši se je sestavil velikanski sprevod na pokopaliSče, ki leži skoro pol ure od trga oddaljeno. Ker bi cerkveni ključarji in župani kot nosci bili komaj zmagali tako težo, se je prav ukusno priredil mrtva- ški voz, katerega so Stirje čili konji vlekliPred vozom je stopala dolga vrsta duhovnikov, pred njimi pevci, pred lerai veteranci svetinjski s svojo dobro izvežbano godbo, pred njo požarne brambe. Za krsto si videl p. n. predstojnike cesarskih in avtononanih oblastnij in uradov — potem mnogo tržanov in drugih odličnjakov. Za temi pa so Sle zopet druge, praznično opravljene požarne brambe. Župljani so deloma pred, deloma za požarnimi brambami molili za duSni mir in pokoj svojega srčno omilovanega rajnega gospoda župnika in dekana. Izmed peterih šol so se sprevoda vdeležili skupno le učenci Franc Jožefove deSke in dekliske Sole, a človek bi bil mislil, da so se bili zbrali učenci vsega dekanata — toliko jih je bilo. Sploh se stari Ljutoraeržani ne vedo spomniti, da bi bili kedaj toliko ljudi videli v trgu zbranih. Vkljub toliki gnje<5i se ni prigodila najmanjSa nevolja ali neoreča. Ko je žalostni sprevod dospel do vhoda na pokopaliSče, so zopet cerkveni kljufiarji in župani ljutomerske župnije vzdignili tehtno krsto na svoje rame ter so jo prenesli h grobu, v katerega so spustili pozemeljske ostanke moža, ki je prerano opaSal, prehitro zatisnil svoje oči, moža, ki mkdar ni iskal hvale pri ljudeh, a se tudi njihove graje ni strašil. Hodil ie svojo pot, katero je spoznal za pravo in se od nje ni dal za nič odvrniti. Slovstveno delovanje. Na polju našega domačega slovstva je pokojni gospod dakan Skuhala začel delovati že na gimnaziji, potem pa nadaljevai v bogoslovju; pa dolgo ni prislo njegovo delovanje na luč. Knjigo, katero je naša slavna družba sv. M* horja izdala šele 1.1889 pod naslovom: »Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa«, je bil že 1. 1871. spisal kot kapelan v Žalcu. V Konjicah je izdal Žtvotopis rajn. nadžupnika Jcžefa Rozman. Pisal je pa takrat prav marljivo drobne zgodbe za »Vrtec« in podlistke za »Slovenca«. Za politiko se ni nikoli hudo zavzemal, čeravno je vse njene pojave skrbno zasledoval in je za časa volitev znai svoj vpliv izdatno porabiti. Za zlato mašo pokoj. frančižkana o. Celestina Fcšneria je bil napisal v »Slovencu« daljši podlistek, ki je pozneje iziSel v posebni knjžici pcd nasiovom: »Mladega Gaaperja življenje in trpljenje.« Ljubljana 1884 Mnogo je pi&al za »Slov. Gospodarja«, posebno za njegovo »Cerkveno prilogo« pod znamko I. S—a., ali pa pod pisateljsk:m imenom: I. S. Gombarov. Ker je njegovemu dedu bilo ime Marka, je to ime rad prideval svojim junakom. Otrokom pa je rad pripovedoval o drotarju Marku. Kratko pred svojim odhodom iz Maribora je, naproSen, Se urno poslovenil Knechtove »Zgodbe sv. pisma«, ki so potem že Stirikrat izišle pri Herderju v Freiburgu. Mnogo se je trudil tudi pri »Sloven. Prijatelju«, za katerega |e bil več Rozinanovih pridig uredil, še več pa jih je priredil za natis iz zapuSčine svojega pokojnega prednika, Franca Cvetko, nekdanjega župnika ljutomerskega. Leta 1879 v »Sl. Pr.« priobčene pridige so večinoma Cvetkove, a 1. 1881. skoraj same Rozmanove. Kar jih je pokojnemu monsignoru Andreiu Emspieler precslalo, te je priobčil »Duhovni Pastir« v Ljnbljani. Btl je jako uren delavec, nešzbirčeri, zato je pa druge pisatelje tudi vedno prav milo sodil. Naj počiva v miru!