Uredništvo in npraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Twk dan od 1 L—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 100.
STRIZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 25. avgusta 1909.
Naročnina listu:
Celo leto			K
Pol leta . . . o .	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno x ... .	1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Nove volitve.
Ljubljana, 24. avg.
Vsi opozicionelni in obsfrukcijski listi zahtevajo, da se mora sedanji Madni sistem na vsak način odpraviti, to se pravi, sedanja vlada se mora bistveno izpremeniti. Ta'zahteva je popolnoma upravičena, Kabinet Bienerth-Stürgkh-Hochenburger je, kakor se je že ponovno povdarjalo, za Slovane skrajno krivičen. Temu fee pa ni čuditi, Če pomislimo;, da je pravzaprav le izvrševlalni organ nemških narodnih svetov. Karkoli sklene kak nemški narodni svet, vso pošlje nemškemu ministru-rojaku Schreinerju z zahtevo, da mora vlada to izvršiti. Kake sklepe pa delajo narodni sveti, o tem že čivkajo 'vrablci na strehi. Vsakdo mora tedaj odobravati, da so poslanci, /združeni v Slovanski Jednoti, napovedali takemu kabinetu boj do skrajnosti. Vlada, ki noče poznati enakopravnosti za vse narode, v Avstriji dandanes ne 'more imeti več obstanka.
Vsi vladni listi pa so odločno proti temu, da bi se izpremenil sedanji vladni sistem. Ce bi fce to zgodilo, stopijo vladne stranke v opozicijo, katero sedaj tako zelq obsojajo. Sevieda, Nemci se, smejo poslužiti vsakega sredstva, da si ohranijo nadvlado in potem zatirajo nenemške narode, Slovanom pa ni 'dovoljeno nobeno sredstvo, da pridejo do svojih narodnih pravic. 'Čudom se čudimo, da Poljaki pod vodstvom profesorja Glabinskega' tega ne spoznajo. Saj je vendar jasno kot beli dan, da gre Nemcem le zato, da si ohranijo večino v vladi. Razne ifraze, da jim je na srcu edino-le blagor države in taj,enih narodov, "'so le pesek v oči.
Zdi se nam, da je kompromis med opozicionel-nimi *in vladnimi strankami nemogoč. Četudi se bo skušalo spraviti v državni zbor tok, vendar Šlo ne bo. Eni zahtevajo izpremembo vladnega sistema, drugi so' *pa< odločno proti temto. V takih razmerah si vlada ne bo mogla drugače pomagati, nego da razpusti državni zbor in razpiše nove ‘Volitve.
Mislimo, da bi bile nove državnozborske volitve potrebne tudi iz 'drugih vzrokov. Stojimo pred načrti, ki segajo globoko v življenje državljanov. Socialno zavarovanje in posebino različni (davčni predlogi čakajo rešitve. Za saniranje državnih financ potrebuje finančni minister 300 mil., tkron. Za tako velikansko svoto je pa treba, da se ljudstvo izreče, v kaki obliki hi se dobil ta denar. Bilinski bi rad prišel do te svote potom zvišanja že obstoječih davkov ih pa z upeljavo novih davkov., ‘‘Zvišati hoče davke
PODLISTEK.
Fran Ksaver Meško.
(Rokovat misli o njegovem delo»)
(Dalje.)
Toda niti pobarvani realizem, niti idealizem ne izpolnuje docela Meškovega stvarjanja. Jasno in določno se pozna tretja smer, ki prešanja skoro vsako njegovo zbirko — romantika. Porodila se Je pri Mešku iz fantaštiŠke sanjavosti in hrepenenja, in mu zastira včasi celi svet z nekia(ko megleno pajčino. Jasno govori o njej: slikanje prirode in pokrajin, spominjajoče včasi na Gogola in Turgenjeva;, slike sesutih in razbitih oltarjev in podrtih cerkva, izhodi ob mesečnih in temnih, tihih in viharnih večerih in nočeh, v katere nas tako rad vodi, neizmerno hrepenenje deloma po vrnitvi in pozabljenju, deloma po belih, gladkih cestah, jri peljejo v svobodni, Širni, daljni svet, hrepenenje po sreči, ki se o njej le enkrat nekdaj sanja in morda Še to ne, hrepenenje po ljubezni, veliki kot ocean, ki v njej gori srce v čarobnih izhodnih deželah, gradovi v začarani dolini, ki nimajo ne vhoda ne izhoda,, in v njih zaklete deklice, pogovarjajoče se z rožami, z očmi, da Še nikoli v življenju takih videl nisi in da še nikoli ni sanjala o takšnih’ tvoja 'duša, z očmi, kakor dva bisera, ki se jima ne dajo primerjati oni na morskem dnu in v kraljevi kroni, prineesinje, odete z dolgim belim oblačilom kakor *v frrnljiga.li nemških bajk, ki njih, z valovitimi, zlatimi lasmi, segajočimi do zem-jih je avtor Čital v otroških letih, pa je plakal ob
na žganje, pivo in osebno dohodnino, vpeljati pa nove davke ha samce, tantijeme, dividende itd. Nadalje bi rad vpeljal Bilinski monopol na vžigalice in od tobaka si tudi želi večjih 'dohodkov. Sploh pa vtakne Bilinski v svoj finančni načrt vse, karkoli mu kdo po raznih ‘časnikih nasvetuje.
Pri vpeljavi novih in zvišanju že obstoječih davjkov pa ni merodajen samo finančni minister 'Bilinski, o tem ima v prvi vrsti odločevati ljudstvo. ►— Ljudstvo mora izraziti svoje mnenje, kateri davki pe smejo zvišati, oziroma na novo vpeljati ir potem naročiti fevojim poslancem, da dosežejo tak finančni zakon, ki ne bo izzval nevolje med ljudstvom. Ker pa je sedaj veliko takih poslancev, ki hi gotovo glasovali za finančni načrt Bilinskegä, Četudi bi ljudstvo tega ne odobravalo, zato so gotovo potrebne nove volitve, da si ljudstvo izbere takqj poslance, kateri bodo delovali tudi v tem oziru v njegovem smislu.
V
Štajersko slov. katol. nar. dijaštvo.
Smarjte. pri: Jelšah, 23. avg.
Važen korak je storilo Slovensko katoliško narodno dijaštvo dne 22. t. m. v svoji organizaciji. Do 50 vrljh dijakov; 'se je zbralo brez vsega hrupa v našem trgu, da si ustanovijo pododbor Slovenske dijaške Aveze za Štajersko. Veselo je .'•bilo gledati, s koliko prijaznostjo in odkritostjo je tu občeval viso-košolec z gimnazijcem, abiturijent z bogoslovcem i. t. d.
Ob 10. uri se,je pričelo zborovanje. Gospod exp. 'ak. Avsenek pozdravi kot zastopnik centrale S.
D.	Z. vse navzoče in poda v temeljitem govoru namen S. D. Z,. Združiti in;-»vzgojiti vse katoliŠko-na-rodno dijaštvo ter ga pripraviti na bodoče samostojno življenje, to tje njen namein. Vzbuditi v dijaštvu smisel za delo in vzgojiti znolčajje, to je njena naloga,
A ne samo to. Sodelovati pri ljudskem izobraževanju na vseh poljih, delati \v nabožnih, izobraževalnih', mladinskih in gospodarskih organizacijah — to je njeno 3|rnanje d,elo.	'
Težka in trnjeva je njena pot, a pelje k vzvišenim idealom.
Pri debati, ki so se je udeležili iur. Ogrizek, ArnŠek, ak. Avsenek, se je povdarjal posebno ■ pomen narodno-obrambnega dela, gospodarske organi-
se in lesketajočimi se kakor Čudežni plašč kartagen-ske boginje Tanite.
in ravno tej sanjavi, romantiški struni svojega talenta se ima Meško zahvaliti za nekaj tako eteričnega, pajčinastonežno mtdahnjenega in čisto umetniškega, kakor je „Legenda o čudežnih očeh“ v knjigi „Ob tihih večerih“, ki jo — Če se ne motim — smatra sam za svoje doslej najbolj uspelo delo.
To hrepenenje! Kakor morje je moje srce: polno skritih globin in polno velikih, nerazrešilnih tajin, večno nemirno, večno se tresoče in trepetajoče v neutolaženem in neutolažljivem hrepenenju! Kolikim nositeljem svojih idej ga je položil Meško v srce, v mozeg in podstat njih bitja,, neizmerno, neute-šeno in neutešljivo, neskončno! Kolikokrat se vzbudi v srcu, ko spava v tihem in mirnem snu, pa dvigne glavo in se ozre okrog začudeno in radovedno, kolikokrat se zopet vleže kakor razočarano, da bi takoj nato prodrlo vse jezove in Zatvornice in zatrepetalo in zadivjalo za neznanimi daljavami, za domnevano srečo, za slastno ljubeznijo, za nedosežno lepoto! Vznemiri srce neizkujšleneiga dečka (Ciganček, Vanšek iz „Romanja na uoro" v »(Mir božji“), dotakne se v prvič ljubeče deklice (Lenka, Bogomila iz „Jesensko hrepenenje“), vznemiri mladeniča (Karol,1 Vojak Ivan, Nande v ,„Na Poljani“), raz-valovi srce resnega, stokrat prevaranega moža (Jakob v „Cigančku“, Matej v „Pozabljena.“) in težko izkušane žene („Pozabljena“, „Romanje na Goro“), poseže i v srce starčka nad grobom (Poletel bi . . . poletel bi . . .).
Hrepenenju se pridruži drugekrati nekaj slutene Ta pod^tvesinega. zgolj notitmie in psihološki utemeljenega, dejal bi maeterlinckovskega, toda mnogo jasnejšega, prozornejšega. in umljivejšega; prišlo
zacije (Čebelic) in drugih važnih vprašanj. (Slov. vseučilišče n, pr.)
Za tem se je na predlog med. ArnŠeka izvolil pododbor S. D. Ž. za Štajersko in sicer tako-le: Predsednik med, 'Ludovik Kramberger. Tajnik Janko Koser, abiturijent. Blagajnik Alojzij Rezman, abiturijent.
Po tej izvolitvi je govoril fee iur. Ogrizek o natančni organizaciji obrambnega dela. Pri debati povdarjalo se je posebno manjšinsko m n gospodarsko delo (visokošolec Rakun),
Po dveinpolurnem zborovanju se je shod r zaključil.
Tako si je naše štajersko katoliško narodno dijaštvo postavilo temelj, na kojem hoče delati vztrajno in požrtvovalno sebi !n narodu v prid. Vsemogočni naj mu da' le blagoslov in moč, da se stanovitno drži začrtane poti in dospe do uresničenja svojih idealov.
Shod je počastil s svojo prisotnostjo tudi starešina 'Zarje, gospod J. Rabuza.
Sestanek je pozdravilo izobraževalno društvo v Gradcu Kres, vrli SentiljČan Žebot, iurist Andr. Veble,, gospod državni in, tleželni poslanec dr. Korošec, uredništvo »,Straže“ i. dr.
* *
•
Popoldanska veselica katoliškega narodnega dijaštva' je krasno vspela. 'Dijaki so nas preimenitno zabavali, kakor pač pravi dijaki znajo. Njihov nastop je vseobčno imponiraj. To 'so trezni, zmerni gospodje, vendar nad vse zabavni in priljudni. Neutrudljivi so za lepo petje in tamburanje ter nad vse Šaljivi, kar so sijajno dokazali s svojo igro „iTrije tički.“ Izzvali so ž ti jo nepomirljiv smeh. Slavnostni govornik je pfov/darjal potrebo odločnega narodnega dela in govoril primerno za ljudstvo q 'obrambi slovenske meje. Vsesplošna zadovoljnost, prisrčna zabava in veselost je vladala Še dolgo po vsporedu. Hvala vsem udeležnikom, zlasti gg. sosedom!
Gospodom dijakom pa Še posebna zahvala za prireditev in čast, ki so jo izkazali našemu trgu! Živelo katoliišjko-marodno dijaštvo! [Bog živi, ’ te prave prijatelje toašega ljudstva, seme boljše bodočnosti !
Za obstrukcijo.
Iz Sv. Ane nad Pamečami smo prejeli:
Do sedaj še ni bito pri nas političnega shoda. Zadnjo nedeljo je pa. prišel med nas deželni poslanec
je Bog vedi odkod, Šine mimo nas kot senca, sede k nam, govori skrivnostno, milo in sladko, ostro in pa strogo, a čutite: je tako in ni mogoče drugače. Naid vsem pa se kakor lahkotna, prosojna koprena razširja nežna melanholija, rahla im sanjava, zamišljena kakor trdo življenje, premagujoča in pronikajoča do srca, do duše, ki vas potegne seboj in vas prisili iti z umetnikom ter z njim misliti resne in žalostne in na jok ubrane misli stotisočev. Iz izbranih predmetov Meškovih Črt, iz priljubljenega mu okrožja, kakor godba zvenečega sloga, j/s Širokega, poetičnega lirizma, iz. vsake vrstice njegovega dela vam veje ta melanholija, v obraz in v srce, vznemirja vas in očiščuje, tako da se vam stori svečano-resno, kakor na predvečer duhovnega prerojenja.
Najbolj pereči problem nove umetnosti sploh in zlasti slovanske, problem vere in nevere, M so mu in mu Še posvečajo svojo pozornost ravno najboljši umet njki, je obvladal tudi Meška: predstavlja ga na celi črti in posvečuje mu svoja najizrazitejša dela. Anima naturaliter Christiana, Dokler duša ima Boga, je čista, srečna: če zgubi Njega, zgubi vse; ž njim živi in pada. Nagon, (strast, svet s svojim cinizmom in skepticizmom silijo vanjo in pretresajo njene stebre, dokler jih ne razbijejo in podero, dokler ne obstoji duša, kakor prerok Jeremija na razviaJinali Jeruzalema — in njena dejanja so dejainja noči in teme in smrti. Pa budi se odpor, gnus zoper morilce duše, hrepenenje po Bogu, delavno, s trudom združeno iskanje Boga, umu še nedosežnega, zagonetnega kakor apokalipŠka knjiga, zapečatena s sedmerimi pečati, nemožnost ga najti, obupnost. Ce ni mogoče ga najti, čemu torej iščeš? Toda kdor išče pošteno, tudi najde.
(Cone. prUu>anii6.]|
dr. K. iVierstovšek, katerega smo veseli pozdravili. Marsikateremu nasprotniku je sedaj žal, da tudi on ni dal glasu temu poslancu pri zadnjih volitvah. Shod je vodil gospod Urše j Ivan, ki je bil poprej glavni steber celjske laži-stranke. Z navdušenimi besedami je govoril o pomenu shoda in pozdravljal g. deželnega poslanca, kateri se povsod seznanja s svojimi volilci.
Deželni poslanec razpravlja obširno o raznih vprašanjih v državnem zboru, o bodočem zasedanju deželnega zbora in o namenili S. K. Z., v katero vabi vse posestnike. Nadalje se Še zahvaljuje za zaupanje, katero *»o mu skazali tisti, ki so ga volili, nikakor p'a ne zameri istim, ki ga niso volili; ne bode metal kamenja za njimi, ampak skušal bode, jih s svojim neutrudnim delom pridobiti pa Kmečko zvezo in si priboriti njih zaupanje.
Po poslančevem govoru so izražali svoje želje nekateri kmetje, posebno Vrhnjak Simon in Strmšek radi regulacije Mislinje.
Gospod župnik J Jurko se (Oglasi nato k besedi in stavi resolucije, katere pojiasni natiafnko in umljivo.
Ogorčenje se je videlo na obrazu posameznikov, ko so se razkrinkale spletkarije liberalnih poslancev, zlasti pa holrata dr. Ploja.
Ker se nikdo ne oglasi več k besedi, da predsednik gospod Uršej resolucije na glasovanje in zahvali v jedrnatih besedah gospoda poslanica za trud in mu izraža v imenu vseh neomejeno zaupanje.
Resolucije se glasijo tako-le:
Dne 22. avgusta pri Sv. Ani nad Pamečami .zbrani volilci izražajo:
1.	poslancem Slovenskega kluba popolno zaupanje za njihov odločen nastop proti vladi, volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da vstrajajo v boju proti nasprotni vladi;
2.	volilci obsojajo needino postopanje slovanskih in slovenskih poslancev v tako važnem trenutku .za Slovanstvo v Avstriji;
3.	volilci zahtevajo od vlade slovenskih uradnikov za slovenske pokrajine;
4.	' volilci poživljajo poslance, da ne odnehajo od zahtev slovenskega vseučilišča v Ljubljani;
5.	poslanci se poživljajo, da ne dopuste raznih pogodb ,z drugimi državami v škodo in kvar kmečkega stanu;
6.	Volilci pozivajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da se Škodljiva, lovska postava spremeni kmetu v korist.
7.	Država naj prevzame 50% Šolskih bremen.
8.	Ker dela Mislinja posebno v občinah Pameče, St. Jan in Otiškibreg vsako leto veliko Špcode, se poživljajo poslanci, da že leta sem nameravano regulacijo z vsemi močmi pospešujejo.
9.	Velika potreba za kmetovalce, ki tržijo z lesom, posebno za občine Pameče in Trbonj£, bi bila postaja med Vuzenico in Dravogradom. Gospod dež. poslanec se prosi, da stori potrebne korake pri juž. železnici, da se dotična postaja doseže.
Politični pregled.
„ Grazer' Volksblatt“ in dr. Šusteršičeva politika.
Kakor je znano, je prinesel „Grazer Volksblatt“ pred malo dnevi obširen dopisv %i ga je dobil baje iz Ljubljane od človeka, ki si nadevlje značaj inteligentnega pristaša Slovenske 'ljudske stranke, kjer napada nečuveno osebo dr. Šušteršiča. Ce je članek iz Ljubljane, je gotovo od kake ^napredne korifeje: odlikuje se po veliki politični nezrelosti.
Med drugim namigava, da) Vdr. Šušteršič ničesar ne odgovori, oziroma ne more govoriti poslancu županu Hribarju na vprašianje, ki g,a prinaša „Gr. Volksblatt“1 v številki 882 z dne 23. avgusta 1909. --Pristavlja pa bledečo opombo, katero si hočemo dobro zapomniti: „T'a popravek vzamemo na znanje; zanima nas, kakor tudi osebni napadi, ki smo jih precej ^krajšali, le postransko. Dr. Šušteršič nas zanima le kot eden izmed tistih mož, ki ropajo ljudstvu sad parlamentajrnega dela, in mi bodemo *zato tega moža iz dolžnosti pobijali (pfliehtgemäjß bekämpfen), in sicer brez ozira na čustva njegovih prijateljev, ki bi mu iz narodnega šovinizma odpustili morebiti tudi kak anarhistični načrt (Jemen anarchistischen Anschlag).“
Gospodom v Gradcu simo za to izjavo zelo hvaležni; vsaj vemo pri čem da smo. Tako sodijo Jjudje, ki se odlikujejo po svojci ignoranci glede 'naših razmer, ki v svojem uredništvu nimajo človeka, ki bi znal 'slovenski. Po njih sodbi so zastopniki slovenske krščanskoj-socialne stranke zmožni, navdušiti se hkrati za najvišje ideale in za njih negacijo, za red in *za anarhijo, za Kristusa in za Beliala. Gospodje v Gradcu nam predbacivajo narodni Šovinizem! Najbolje je, da o tem molčimo. „Volksblatt“ bi lahko opomnili ma več stvari iz zadnjih dveh let, na katere mu je spomin morda malo neprijeten.
Pribiti pa moramo poglavitno. Dr. Šušteršič — in ž njim njegovi vrli sekundantje v obstrukciji — je oropal ljudstvo sadu parlamentarnega dela. Pred to politično modrostjo se moramo ponižno pokloniti. Vendar 'se ne moremo ubraniti dvoma;, je-li sploh pričakovati kakega sadu parlamentarnega dela od parlamenta, ki 'mirno posluša, Če mu Šef ministrstva*
v obraz pove, Ida vlada nezaupnice, ki jot mogoče sklene parlament, ne sprejme.
Bienerth je tedaj dobro ravnal, ko je to izjavil:	ponudil nam je priložnost, da se prepričamo,
kakšna je pri nas politična situacija, in nemški krščanski socialci bi dobro storili, ko bi >ši izprašali vest, in gospodom v uredništvu „Volksblatta“ bi prav prijateljski svetovali, da misiijo 'predno pišejo.
Najpametnejšo — in edino pravo — presojo našega' političnega} položaja je prinesla nova; revija „Die Freistatt“ v štev, 16 z due 7. avgusta 1909 in s tem popravila napako, ki jd ge bila prej storila, ko je iskala vjzrok opozicije in obstrukcije v željah posameznikov po 'ministrskih sedežih. Parlamentarno delo to ni, ako si zagotovi vlada glasove s tem, da sprejme v svojo sredo par parlamentarnih ministrov. Ta sistem je nemoraličen. Pairlameintarno delo se bo v Avstriji začelo še-le tedaj, Sto se bode začela dejanski priznavati narodna enakopravnost; potem se bodo ipso facto združile one stranke raznih narodnosti, ki imajo smisel za pozitivno delo, v stalno večino in tvorile jedno parlamenta, ki bo sposoben za res parlamentarne delo. Dokler se to ne ggodi, ni mogoče pričakovati sadov parlamentarnega delal
Bienerth pri cesarja.
Zadnjo nedeljo je cesar v nenavadno dolgi avdijenci sprejel ministrskega predsednika barona Bienertha. Bienerth mu je poročal o položaju v Avstriji, o zadnjih politikih dogodkih in o vladnih načrtih. Poročilo o konferenci glaša, da je Bienerth poročal o ministrskih svetih 18. m 16. avgusta in o položaju, kakršen je po Glabinskijevi konferenci. V prvi vrsti se gre za zasedanje češkega deželnega zbora. Ako se posreči konstituiranje tega zbora, bo državni zbor sklican začetkom oktobra. Ta se bo pred vsem pečal z finančnim načrtom, ki ga zdaj izdeluje Bienerth v Išlu. O rekonstrukciji kabineta se pri avdijenci ni govorilo. Vprašanje delegacijskega zasedanja se je obravnavalo le mimogrede. Cesar je izjavil, da se mora omogočiti zasedanje češkega deželnega zbora. Bienerth je o tem obvestil češkega višjega maršala princa Lobkovica. Po avdijenci se je podal Bienerth k Bilinskemu, s katerim je konferiral celo uro.
Sporazum med Čehi in Nemci.
Ministrski predsednik baron Bienerth se vrne na Dunaj
1.	ali 2. septembra. Takoj na to se snidejo na konferenco ministri, ki so prevzeli akcijo glede sporazuma med Cehi in Nemci. Vlada prične pogajanja z zastopniki Čehov in Nemcev dne 4. septembra. Ministri se bodo posvetovali tudi z raznimi poslanci. Če bodo prve akcije uspele, potem se skliče plenarna seja vseh onih politikov, s katerimi se vlada pogaja glede sporazuma. Na tej seji se izvoli tudi sporazumni odbor, ki bo imel nalogo, definitivno rešiti vsa pre-porna vprašanja.
„Brüxer Zeitung“ piše, da bosta k cesarju poklicana tudi oba ministra-rojaka, češki in nemški, kakor tudi voditelji strank, da bodo pred cesarjem izrazili svoje mnenje.
Veleizdajniški proces.
Državni pravdnik odvrača napade dr. Hinkoviča glede okrajev Topusko in Vrginmost, ter se protivi zaslišanju razbremenilnih prič, katere so bile od dr. Hinkoviča predložene. Protivi se njih zaslišanju stem razlogom, da priče gotovo niso tega videle in slišale kot stotine drugih prič. Državni pravdoik imenuje vse one priče negativne. Zagovornik dr. Hinkovič pa hoče zaslišanje svojih prič iz tega razloga, da ovrže z njihovimi izjavami vse trditve državnega pravdnika.
Nato se bavi dr. Hinkovič delj časa z vsako pričo. Pravi, da je senat nekatere vesti prčveč natanko izpraševal in da je neobhodno potrebno, da se zaslišijo vse od njega predložene priče. Čuditi se mora državnemu pravdniku, da se tako oprijemlje inkrimiranih vesti. Ako se one vesti iz obtožnice izpuste, potem odstopijo tudi branitelji od svojih razbremenilnih prič. Zagovorniki stoje namreč na tem stališču, da je vse ono važno, kar je v obtožnici in ravno zaradi te važnosti predlagajo svoje priče. Dr. Hinkovič končuje svoj govor z apelom na senat, da sprejme njegove predloge.
Nato preide državni pravdnik na okraj Glino. Tu se protivi zagovornik dr. Bndisavljevič zaslišanju vseh prič rekoč, da oni ne morejo pričati, da se tajni sestanki niso obdržavali, ker niso zanje vedeli. Dr. Bndisavljevič odgovarjajoč državnemu pravdniku pravi, da je to čudno, da se je vsak njegov predlog sprejel, a predlogi drugih zagovornikov so se pa odbili.
Radi te izjave je nastalo silno razburjenje po dvorani. Ko se je šum nekoliko polegel, se državni pravdnik izjavi o pričah za okraj Dvor in Cerkveni Bok, katere je predložil dr. Lukinič. V svojem govoru razloži neverodostojnost poedinih prič, pa se protivi njih zaslišanju, ker ne morejo dosti dokazati iz lastnega in ker so preveč kompromitovane že preje v javnem življenju. Kar se tiče priče Sime Turaj-liča, predlaga državni pravdnik, da se naj prečita njegova prijava, katera je zelo interesantna. Po njej so vse priče iz Cerkvenega Boka, so vsi rojaki obtoženega, a tako siromašni, da niso mogli na svoje stroške potovati k sodišču v Zagreb.
Zagovornik dr. Popovič predlaga naj bi se prečitali neki članki iz „Srbobrana“ in „Srbskega Kola“, da se dokaže, na kak način da sta omenjena lista poveličevala kralja Petra. Dalje naj se tudi nabavi svilorejski koledar, v katerem se nahaja slika kralja Petra. Ta koledar je posebno razširjen med ljudstvom.
Oglašajo se še razni zagovorniki z manj ali več važnimi predlogi. Dr. Popovič navaja dolge predloge, ki bi imeli dokazati, da o kakem veleizdajniškem činu, posebno glede zaBtav in pevanja srbskih pesmi, niti govora ne more biti. Kajti enakih slučajev se godi pri Nemcih na stotine vsaki
dan, pa nikomu niti na misel ne pride veleizdajniški čin v tem (frankfurtarice v Avstriji in Wacht am Rhein).
Nazadnje je državni pravdnik opomnil zagovornike, da pri sedanjih razpravah ne sme biti nikdo odsoten, ker se bližajo že h koncu. Po teh besedah je zavladal med vsemi navzočimi velik nemir in z napetostjo vse pričakuje končni izid te zagrebške razprave.
Raznoterosti.
Duhovnih vaj, ki se vršijo te dni v Mariboru pod vodstvom znanega jezuita p. Edvarda Fischerja iz Dunaja, se v navzočnosti Nj. ekscelence g. škofa dr. M. Napotnika udeležuje 99 duhovnikov.
Šentiljski "dom. Dr. Žerjav., Stiebler in Pre-koršek so na stroške svojih organizacij pretekli teden bili v St. liju in od istega fcasa imamo redne napade v liberalnih listih in ä) šlentijljfske nage voditelje 'in njih zavode. Ce liberalni listi pravijo, da bi lahko kril zidavo šentiljskega doma nasproti obla stim tudi kdo drugi nego Leber, kažejo s tem le svoje nepoznanje lokalnih razmer. V bližini ni telo-vensjkega stavbenika, tudi v Mariboru ga ni; saj je celo Narodni dom zidal mariborski nemški podjetnik Balzar. Iz Celja ali Ljubljane pa si stavbenika ni mogoče naročiti, ker bi ne dobil nobenih 'zidarjev, kajti podjetniki so z ozirom na nje kartelirani. Seveda 'žerjavi ter consortes se za to ne brigajo, njim je le napade, s katerimi nič ne koristijo, pač pa samo škodijo narodni stvari ob (tneji.
Nekaj se zopet pripravlja v celjskem liberalnem taboru. Tonkov „Dnevnik“ je prinesel Članek, v katerem pravi, da mora priti do. Združenja celjske in ljubljanske liberalne Zadružne zveze, do enotne velike liberalne gospodarske organizacije. Nam se zdi, da se uresničuje naše prerokovanje: celjska Zadružna zveza bo kmalu prenehala!
Pivkanje. Z več strani se nas opozarja Še na druge budalosti 'v govoru prof. dr. Pivka, ki ga je imel na skupščini Zaveze liberalnih učiteljev. Odgovarjamo, da smo tudi mi našli te cvetke pivkovega ženija, toda nismo 'jih hoteli izrabiti, kajti Pivkov „železni 'krog pravice“ vsebuje cel krog njegovi drugih neumnih trditev in izrazov.
Stapinski o položaja. Načelnik poljske ljudske stranke poslanec Stapinski je izjavil o položaju sledeče: Zadnja konferenca Glabinskega je pokazala, da „Slovanska Jednota“ ne izpremeni svoje politike, dokler se ne izpremeni sedanji vladni sistem. Vladi se mora očitati, da ne vodi resno pogajanj za ozdravljenje državnega zbora. Vlada noče izpremeniti sistema, noče niti izpremeniti sestave ministrstva; stoji na strani in poziva druge, naj se spravijo, mesto da sama ustvari temelj spravi. Vlada se zdaj trudi, da si ustvari zanesljivo večino, v kateri bi odločevali Nemci in v prvi vrsti račnna pri tem na „Poljsko kolo“. Poljska ljudska stranka vstraja brezpogojno na sknpni politiki z „Slovansko Jednoto“ in ne bo podpirala „Poljskega kola“, ako se ne izpremeni sistem. Razmerje poljske ljudske stranke nasproti „Poljskemu kolu“ se kmalu odloči. Dne
8.	septembra se snide izvrševalni odbor naše stranke, da vse pripravi za strankin shod, ki da poslancem navodila za slučaj, ako „Poljsko kolo“ še nadalje vzdrži zvezo z Nemci, kar se pravi z drugimi besedami, da dovoli poslancem eventnelen izstop iz „Poljskega kola“. Strankin shod se bo pečal tndi o zbližanjn z Rusini, katero je zelo potrebno. Odločna in možata izjava Stapinskega je zelo poparila Nemce, ker jim bo pristop Poljske ljudske stranke k „Slovanski Jednoti“ zmedel vse račune.
železnica Rogatec—Brežice — Novomesto. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo Faleschiniju, žnpanu brežiškemu, Hansu Snidersohitsehu in dr. Janeschn, da trasirajo in projektirajo ozkotirno železnico Rogatec—Brežice—Novo mesto. To velja za eno leto.
Mladeniči, tovariši! Še enkrat Vas uljudno vabimo na naš shod pri sr. Križu na Planini, dne 29. t. m. Nobeden naj ne ostane doma. Začetek cerkvenega opravila ob V810. Pridiguje vlč. g. dekan Tomažič. Zborovanje ob 2 na vrtu g. Pregrada. Govorita dr. Korošec in mladenič Žebot. Na veselo svidenje!
Hmeljar Roblek, ki opravlja tudi postranski posel državnega poslanca, je ob zadnjih državnozborskih volitvah na vseh shodih zatrjeval, da bo dosegel višje cene za hmelj. In res, ko je Narodna stranka z Roblekom zmagala v Savinjski dolini, se je hmelj prodajal po celih 100 K meterski stot in še nižje. Takrat so kričali, da je to izključna zasluga Robleka in Narodne stranke. Letos je pa v öavinjski dol ni sijajno zmagala S. K. Z- s svojima kandidatoma in hmelj se letos prodaja po 310 K meterski stot. Kaj sledi iz tega?
Woschnagg odložil mandat? „Narodni dnevnik“ poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira, da je odložil Hanns Woschnagg svoj deželnozborski mandat. Do tega koraka je Woschnagga privedel gotovo strah pred izidom njegove pravde z Aistrichom, katera bo spravila na dan Woschnaggovo slovensko preteklost. Vsekako pa je to le velikanska blamaža za spodnještajerske Neme .
Za obmejni sklad sta darovala č. g. Martin Meško in č. g kaplan VI. Capuder vsaki po 20 K.
Himen. Poročil se je v pondeljek dne 23. avgusta v Jesenicah na Kranjskem c. kr. komisar v finančnem ministrstvu na Dunaju g. dr. Ljudevit Brence, štajerski rojak iz Velenja, z gdč. Fino Schreyevo, hčerko e. kr. višjega poštarja v p. in veleposestnika na Jesenicah.
Slovenska turista v Švici. Pretočni teden sta se mndila znani slovenski turist g. Janko Mlakar in g. župnik Ivan Cilenšek v Švici. Dne 16. in 17. t. m. sta se bila v Einsiedelnu in se od tam podala v Engelberg pod Titli-som, zvečer sta došla v hotel Hess (2200 m). Dne 18. t. m. ob ^/2 4. uri zjutraj sta odšla brez vodnika na 3239 m
visoki, z ledeniki pokriti Titlis; od ta še isti dan skozi svetovnoznano „Aaerschlucht“ v Meiningan. Dne 19. sta bila v Grindelwaldn (letovišče I. vrste), 20. sta se peljala po jnngfraaski železnici na Eismeer (3167 m), zvečer istega dne sta pa šla čez ledenike v kočo „Berglihütte“ (3299 m). Ta pot je silno naporna in opasna. Dne 21. t. m. zjutraj ob »/*!• sta 86 podala brez vodnika iz koče na ngfrau (4166 m), kamor sta došla ob 3/i6 ob solnčnem vshodu. Bilo je krasno vreme in še lepši razgled: okrog sami ledeni gorski velikani, Montblank kot kralj med njimi. Gotovo sta bila omenjena gospoda prva slovenska turista na tej veličastni gori. Pot je res težavna in sila nevarna, a vtisi ledeniškega sveta so uprav velikanski. Na povratku sta z grozo gledala, kod sta se plazila v temni noči: ob levi in desni same ledeniške razpoke in prepadi, po ledenih ostrih grebenih gor in dol — Bog varuj le količkaj omahniti. Ni čuda, da sta se pred nekaj dnevi ubila dva turista Seese in Beese. Skoraj ne mine leto, da se ne bi pripetila kaka nesreča.
Nov slovenski strokovni list v Ameriki. Ker si je v Ameriki že nebroj Slovencev opomoglo toliko, da so si kupili lastno grudo zemlje, in se jih veliko preživlja tudi po kmetijah, katere imajo v najemu, se je spontano pojavila potreba, da se organizirajo in zjedinijo tudi slovenski kmetovalci v novem svetu. V ta namen ustanovljajo list „Kmetovalec“, za katerega se je priglasilo še precej naročnikov. List bo imel nalogo poučevati kmeta strokovno, kajti velik razloček je med kmetovanjem ameriškim in starokranjskim. Obenem pa bode tudi deloval po slovanskem geslu „Svoji k svojim“ in preskrbel ameriškim kmetovalcem slovenskih odjemalcev in nasprotno bodril Slovence, da kupujejo pri domačih kmetovalcih. Preskrboval pa bode naselnikom tudi zemljišča in posredoval pri nakupu, kar je sila velike važnosti, kajti marsikoga so že pri podobnih kupčijah ogoljufali za zadnji denar, katerega je prinesel s seboj kot glavnico za ureditev bodočega novega življenja.
Roosevelt je odklonil mu ponujano kandidaturo župana nevjorškoga. Čez žimo ostane Roosevelt namreč še v Afriki, pozneje pa obišče vsa večja evropska mesta.
Papež v avtomobilu. Kakor se poroča, je te dni papež prvikrat sedel na avtomobilu. Vozil je s hitrostjo 17 kilometrov na uro. Bil je tako veselo presenečen, da je obljubil, da se bo še vozil na avtomobilu.	Sveti	oče	je	s
tem pokazal, da se zelo zanima za moderne	stvari.
„Kat. slov. izobraževalno društvo na Vranskem“
priredi v nedeljo, dne 29, avg. v salonu	g. I.	Brinovca
igri „Raz Marijino Srce“ in „Pri gospodi“.
Obrambno delo liberalnih učiteljev.
Kako umevajo liberalni učitelji narodno-obram-bno delo, nam lepo kažejo Bledeče vrste, katere smo prejeli iz Svičine:
Neka obmejna učiteljica bre/, krila od Sv. Križa se zaletava v >,,Slov. Nar.“ v obmejne narodno delavne može in pere zamorca <— nemčursiko delujoče učiteljstvo. Kdor le količkaj pozna razmere v pesniški dolini, ve, da je ves članek jedna debela laž. Samo nekaj primerov! O nadučitelju, ki širi („Štajerca“, trdi, da je slovenski naprednjak in so ga celo nemški volilci radi njegove miroljubnosti izvolili v nemški občinski odbor. Ce bi to bilo res, bi nebroj koncilijantnih učiteljev na Spodnjem Štajerskem sedelo v nemčurskih občinskih zastopih; volijo se pa le isti, o katerih so narodni nasprotniki prepričani, da so res njihovi.
Če je pa obmejno učiteljstvo res narodno, zakaj pa nič ne dela? S pevskimi, bralnimi društvi itd. bi 'lahko mirno marsikaj doseglo. Učiteljstvo pa nič ne •dela, temveč Še dela težkoče onim rodoljubom, ki kaj delajo in se izpostavljajo.
K'ar so tiče posojilnice v Svičini, posezimo ner kaj let nazaj. Pred več leti je nek obmejni delavec prosil mariborskega odvetnika, d,a pomaga ustanoviti posojilnico ob meji. Dotiöni odvetnik je radi strahu, da bi trpela mariborska posojilnica, in on pri nji nekaj ma,nj zaslužil, odločno odklonil sodelovanje in prepustil — obmejne brate žalostni usodi. Ljubljanska Zadružna zveza je uvidela potrebo posojilnice za obmejne kraje in je isto ustanovila. Ko bio zvedeli nar rodni nasprotniki o tem, eo, uporabili vsa sredstva, •da uničijo komaj ustanovljen slovenski zavod. Z besedami in 'drugimi sredstvi so Pasjkolo, Menhardt itd. skušali odvrniti odbornike od slovenske posojilnice. Posrečilo se jim Je pregovoriti dva člana izmed odbora in nadzorstva, da sta izstopila; pritožbe so opetovano Šle na okrajno glavarstvo, delovanje slovenske posojilnice so na vsak način hoteli zaprečiti. Njih javna želja po njih besedah je bila, da bi slovenska kasa „gor hörala.“
Vse to je bilo obče znano; vedel je o tem tudi napredni učitelj Filip Hauptman in, vendar mu je velevalo njegovo slovensko učiteljsko srce, da mora. sodelovati pri nemški konkurenčni posojilnici. Kaj ne, tako izgleda obmejno 'delo naprednih učiteljev v pesniški dolini. O 'drugih točkah pa 'dobi učiteljica brez krila od druge strani odgovor:
Štajersko.
St. Vid na Planini. Dne 29. t. m. priredi državni in deželni poslanec dr. Korošec po večerničah političen shod. —
Pri St. Antonu v SIot. gor. priredi S. K. Z. v nedeljo, 29./8. po večernicah zborovanje. Govorijo poslanec
Roškar, tajnik Kramberger, kaplan Bosina. Pred zborovanjem se vrši občni zbor tnkajšnega bralnega društva. Somišljeniki, agitirajte in pridite!
Človek zgorel. Zadnjo nedeljo ob eni uri popoldne je nastal v Borovcih pri Ptuju pri posestniku Majcena ogenj, ki je zahteval tndi čldveško žrtev. Posestnikov oče je namreč ležal v slami in zgorel. Najbrže je tudi on v pijanosti — bil je znan žganjepiveo — sam zažgal. Truplo je bilo popolnoma ožgano.
St. Vid pri Grobelnem- Naš znani prijatelj se za-letuje v našo posojilnico, ker je imela radi nasprotstva od strani osebe, od katere bi tega nikdo ne pričakoval, težave radi uradnih lokalov. Liberalni celjski listi, katerim se bliža zadnja nra in s strahom pričakujejo angelja smrti, so seveda naenkrat prinesli pretresljivo novico, da leži posijil-nica „v zadnjih zdihljajih“. Povdarjamo le, da posojilnica lepo napreduje in da bo gotovo prej izginil Narodni Dnevnik B površja kakor naša posojilnica. Urednikom celjskih liberalnih listov pa prijateljski svetujemo, da pazno zasledujejo položaj svojih listov in se pravočasno umaknejo ter si priskrbe drage Blužbe ali pa ustanove spet kako novo stranko z novim listom in — kruhom za nekaj časa.
V Kostrivnici se vrši v nedeljo 5. sept. mladeniški Marijin shod. Udeležijo se ga mladeniške Marijine družbe in mladeniške zveze iz šmarske in rogaške dekanije. Pridejo tudi mladeniči iz slovenjebistriške dekanije. Ob 10. uri predpoldne bo pridiga in sv. maša, ob 3. večernice in pridiga, od 1—3. ure pa veliko mladeniško zborovanje.
Na Tinskem v župniji Zibika obhajajo na praznik Mar. rojstva 8. sept. dekleta svoj dekliški Marijin shod. Udeležijo se ga zlasti dekliške Marijine družbe iz šmarske in rogaške dekanije pa tndi dekliške zveze. Tndi iz kozjanske dekanije pride mnogo mladenk. Vspored bo enak kot na mladeniškem shodu v Kostrivnici. Namen obeh shodov:	utrditev mladine v ljnbezni do Marijinih
dražb, pregled delovanja naših zvez in načrt za uspešno bodoče delo. Zanimanje je jako veliko med obojno mladino, zato bosta gotovo oba shoda jako znamenita.
Rogatec. V nedeljo je nmrla sodnikova soproga gospa Friderika Pavliček v starosti 29 1. N. v. m. p.
Celje. Umrla je na Bregu posestnica vile „Sanneck„ v 79. letu starosti.
St. Jan pri Sp. Dravogradu. Mi v Št. Jann res nismo preveč narodnjaki, dasiravni smo šli pri državnozborskih volitvah z napredno stranko; toda toliko še imamo narodnega čnta, da obsojamo početje teh narodovcev, ki imajo le na jeziku narodnost. Glavni steber slovenske liberalne stranke je pač bil žnpan Otiškega brega p. d. Po-deržan. Celjski dohtarji so lahko ponosni na njega. Pred kratkim je zborovala pri njem Südmarka; hajlanje smo slišali daleč na okrog. Čndimo se le, da ni na to veselico Südmarkovcev povabil g. Werdnik še svojih najboljših pristašev iz Celja dr. Kukovca, Božiča in Semeca. Lažje bi se bili med seboj kaj po „deutsch“ zmenili. To so pač narodnjaki — naprednjaki! Bog jih živi in jim daj srečo!
Legen pri Slovenjem gradcu. V naši občini so se že začeli liberalci sami za glavo držati, ko opazujejo delovanje svojega župana. Pri zadnjih občinskih volitvah so Bfi združili slovenski naprednjaki z nemškutarji proti našemu nad vse priljubljenemu in izkušenemu Plesniku, ker je vrli pristaš S. K Z Rekli so, raji nemškutarja nego kmečkega zvezarja. In dobili so zares imenitnega moža, ki je bil baje tndi steber liberalne stranke, pa sedaj se že sam sramnje teh zaveznikov. Vendar se še raznme z njimi, radi ga imajo ti narodnjaki, ker je v uradovanju „stramm deutsch“. Kako izgleda to uradovanje, naj presojajo bralei sami na tem le odloka: „Wirt Gemeindeämtlich bewiliget, das für beim Herrn Josef Rotovnik in Lechen am 1./8. 1909 mit Poller zu Schüssen gestatet wirt. 1./8. 1909. Joh. Seharner G.-V.“
Slovenjegraški okraj. Velika izprememba se vrši v našem okraja v političnem oziru. Poprej je pri nas strahovito vladala liberalna podivjanost, sedaj pa se širi mir in ljubezen med sosedi, ki so si bili poprej v laseh. Veliko se v tem oziru trudi naš novi deželni poslanec dr. Verstovšek, ki nas poživlja le k spravi in medsebojnemu sporaznmljenju. Na shodu županov v Starem trgu je prosil župane, da poučujejo ljudi in odvračajo od raznih pravd, ki spravijo često posestnike na beraško palico. In tako delovanje imenujejo liberalci, osobito liberalni občinski zastop v Šmartnn, hujskarijo. Res čudne pojme imajo ti liberalci. Šalamona in njegove ožje bratce pač boli, ko vidijo, kako dež. poslanec povsod pridobiva zaupanje in zbira ljudstvo pod okriljem S. K. Z. Steber za stebrom liberalne stranke pada. Njihove vrste so vedno manjše. Pri Sv. Ani je predsedoval g. Uršej shoda S. K. Z., na katerega so nekdaj bili ponosni liberalci. Z navdušenimi besedami je priznal vrline kmečke stranke, izjavljal svojo zmoto in vabil može v to stranko. Z velikim veseljem smo ga sprejeli v svojo sredino; radovedni smo, kako bodo sedaj sodili liberalci o tem spretnem moža. Naj sodijo kakor hočejo, g. Uršej kot izvrsten gospodar, dober govornik in pameten mož je uvidel in spoznal slabe strani naših liberalcev. Tako pa se bodo odprle oči tndi še dragim takozvanim stebrom liberalcev v našem okraj n. Dež. poslanec jih vabi tndi povsod v S. K. Z. in odzivajo se njegovemu vabilu. Kmalu si bodo pa peli liberalčki žalostno pesem: „Mi smo zares vodje, mi liberalci, mogočni poveljniki, toda — brez armade“.
Koroško.
Važenberg. V veliki občini Važenberg, ki sega od Drave do Krke in od DješMh gor do 'Tinj in Po-krč, so razpisane občinske volitve. Občina je v rokah liberaloov-nemškutarjev. Znani Pirker iz Zaka-mena že agitira. Ima tudi največ vzroka, saj je ravno on od podpore za 'po suši oškodovane največ prejel. Je lahko sedanjemu občinskemu odboru, ki je razdejaval -podporo, prav hvaležen, S podarjenim denarjem bi marsikdo rad popravljal pitovnake.
Velikovec. Nihče ne more dvema gospodoma služiti, pravi sv. pismo. (Toda vkljub temu je to mogoče, in sicer pri fiemško nacijonalnih c. kr. uradnikih. V nedeljo, dne 1.: t. m,, ifco je' obhajala splošna bolniška blagajna 30 letnico svojega obstanka, je tned grugimi izobesil tudi neki davkarski uradnik štiri zastavice iz oken svojega stanovanja, in sicer dve cesarski, dve pa IrankfurtarskL Tako hoče ja c. kr. avstrijski (?) uradnik služiti dvema gos-spodoma: po službi avstrijski državi (ker mu da kruha),, po mišljenju pa nemškemu „rajhu“. Heil c.
kr.	avstrijski tiradnikl Kaj bi se zgodilo, če bi slovenski uradnik izobesil nedolžno slovensko zastavo?
Gre bin j. Naši tržani (toda ne vsi) so pokonci, ker je kupila ^.Hranilnica in posojilnica v Velikovc« Homerjevo gostilno, in ugibajo, zakaj tega treba? Mi pa jih vprašamo, zakaj pa je treba, da tržani, ki živijo od slovenske okolice, trobijo vi nemškutar-ski rog iu so povečini hudi nasprotniki Slovencev, če tudi so večji del slovenskega rodu ?| Kje nahajamo v nemških krajih kak slovenski trg, kateri prebivalci bi bili nasprotniki okoliških Nemcev? ‘Da, Grebinjčani sami so nas Slovence pripravili do tega koraka. Ali se 'Še spominjate, kako ste razbili 'povodom 'zadnjih državnozborskih volitev volilni shod? Vaš lastni župan ni mogel prvokrat zborovati. In pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bil tak shod mogoč le pri Slovencu J. Uranšku. Ali se Še spominjate, kako surovo je bil napaden Slovenec, ki je hotel raznašati pri žadnjih deželnozborskih volitvah slovenske letake po gostilnah in hišah? Komaj je odnesel pete, da se mu ni pripetilo kaj hujšega. Te in enake reči malo preudiarite in sodili boste drugače. Ako hočete imeti tržani naš slovenski denar, hočemo tudi Slovenci imeti svoje pravice.
Svobodna šola zatvor j ena.
Nančno ministrstvo je odločilo, da nasprotujejo šole drnštva „svobodne šole“ obstoječim državnošolskim zakonom in se morajo radi tega zapreti.
To odločilo ministrstva je delovalo med svobodomisleci kakor bomba, kadar se razleti, kajti dosedaj so vsi svobodomisleci in liberalci bili gotovi, da bode svobodomiselni minister, ki sedi na čelu naučnega ministrstva, plesal po njih piščalki, ne oziraje se na pravo in zakon. Liberalni časopisi so radi tega vsi iz sebe, da jim ni šel liberalni minister na limance. Dovolj in do sitega znani docent dr. Ludo Hartmann, najhujši človek liberalno-svo-bodomiselne in brezverske vrste, znan še izza Wahrmundove afere, je pisal v nek judovski list, da je ukrep ministrstva ne samo za svobodno šolo, ampak tndi za vse šolstvo v Avstriji najvažnejšega odločilnega pomena. Misel svobodne šole je bila žnjim zadeta v sredino srca. Dalje je pisal omenjeni docent, da bodo svobodomisleci sami podn-čevali verouk. Kako smešno! Takoj v prihodnjem odstavku se pa z vsemi kriplji protivi verouka in agitira za verouka prosto podnčevanje po šolah. To pa ne odgovarja določbam deželnošolskega zakona, na katerega podlogi se je izrekla ravno ta določba naučnega ministrstva, da se zatvori svobodna šola na Dnnajn.
Osnovatelj svobodnih šol, baron Hock se sedaj smatra kot narodna nemška žrtev despotičnega klerikalizma. Verjame mu pa to trditev samo njegov najvernejši oproda docent Hartmann.
Razgled po svetu.
Velika nesreča pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah v bližini Risana v Krivošiji je vsled vročine in napora nad 200 vojakov obnemoglo in so popadali na tla. Med temi je bilo 10 častnikov. Večji del ponesrečencev so prepeljali v bolnice, druge, ki so bili večinoma rezervisti, pa so poslali domov. Več vojakov se bori v bolnici s smrtjo. Oddelek, pri katerem se je zgodila nesreča, je bil na vež-bah od 4. zjutraj pa do 3. popoldne. Ves ta čas niso vojaki ničesar jedli.
Drnžba za iskanje potopljenih zakladov. V Detroit se je osnovala bogata delniška dražba, ki namerava iskati in dvigati potopljene ladje. Tej nalogi primerno so opremili parnik Douglas, s pomočjo katerega nameravajo najprvo dvigniti parnik Pewabic, ki se je potopil, otovorjen s 300 tonami bakra ter precejšno množino zlata in srebra v Huronskem jezera 1. 1866.
Velikansk požar v Mehiki. V mesta Montereyu je izbrnhnii velikansk požar v sredini mesta. Vse mesto je v nevarnosti, da postane žrtev plamena. Za vzrok požara domnevajo politične nagibe.
Najbolj podkupljivo mesto na sveto je menda New-York. Odpuščeni general Bingham hoče dokazati, da dobiva policija v New-Yorku letnih 500 milijonov kron podkupnine.
Najnovejše vesti.
Duhovniške vesti. Nastavljeni sq kot kaplani gg.: Franc Rop v Rečici, Anton Kuhar v Središču, Franc Rampre pri Sv. Vidu blizu Grobelnega, Fr. Kren pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Peter Pavlič pri Sv. Lenartu v iSlov. goricah. — Prestavljeni so: Anton Tlkave- iz Ljutomera v Maribor (kot korni vikar), Janez Sirec iz Stoperc, Jv Leskovec. Jožef Top’ lak iz Središča v Ljutomer (kot II. kaplan). — V začasni pokoj 'sta stopila zaradi bolezni: Ferdinand Ciuha in Franc Lovrenko.
Listnica uredništva.
G. F. S. Š. Poslani spiB Brno izročili „Voditelju“.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni, Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domač« ga pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Pozor Slovenci?
Izdelujem obleke vsake viste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. 154
Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati lastniku g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami. 155
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
Lampijjoni, papirnati krožniki, konfeti, serpentine, servijete, razglednice in karte za šaljivo pošto se dobivajo najcenejše in v največji izberi pri
Goričar & Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem na na debelo in drobno v Celju, Graška cesta 7.
Motor-bicikl
lahko kolo P H 1 V a 86 proda takoj za 360 kron. — Denar se mora pri sprejetju kolesa izročiti. — Več pove Uprav-
ništvo „Straže“.
M ■■
Mlad podobarski in pozlatarski pomočniki si
ki je zmožen vsako delo samostojno izvršiti se za
trajno sprejme pri podobarju in poslatarju
Jan. Goleš-u v CELOVCU M"H~
štev. 20.
£pCXXX Restavracija XXXX&
Narodni dom
ZAHVALA.
Podpisani izreka povodom pogreba svojega nepozabljenega očeta
Anton-a Hribernik
prečastiti duhovščini, blagim tržanom, slavni požarni brambi, cenjenim pevcem, dragim župljanom in posebej preč. gospodu stolnemu župniku Jakobu Bohinc za ginljive nagrobne besede in vsem, ki so se pogreba vdeležili ali na drugi način iznažili svoje sučutje, s tem najiskrenejšo zahvalo.
BOG PLATI!
Braslovče, dne 24. avgusta 1909.
Jakob Hribernik
dekan.
n Ljudska hranilnica in posojilnica r Celju, »
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun st. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/* % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/„ do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Oskrbite svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
# Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
S°Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,
srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frramrvfrmp 8 sl0Ten8kimi ploščami, čistim in ctlllUIUIltJ jasnim glasom iz najboljših tovam.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Pohištvo ™
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
.Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
K7E7E7S3S A A A rt A	A AAJUUEEXX	AA A	A
Hotel
SMRT
C2>*
f Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
|\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Postrežba točna!
53
Cene nizke!
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago : : :
51
i se priporoča za obilni obisk, s
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. ... Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
no 36 v po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 E franko.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.