LETO III. LJUBLJANA, 27. JUNIJA 1925. STEV. 27. ■BBggaBHBg« vmcm&SrJtrriBm foAROČNlNA ZA moa#-vno četrtletno^iMis- CELOLETNO WN 60/ZA-INOZEMSTVO JEDODATl POjTNINO/OCLAJIPO CENI KV/ POJAMEZNA JtevilKA-PO-DIN • I 50. POŠT. ČEK. RAČ. I3.I88 OB1UN A m /A\ v^edniJtvoinvprava- v VČITEL7SKI TI5KARNJ/ f*OKOPIi! $E NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-X PIJME-NE-PRIOBČV-k *JE10/P0jTNlN A- PLA-^ VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Orjunaši! Pozivamo Vas, da se polnoštevilno udeležite v kroju in civilu bakljade in manifestacije na predvečer Vidovega dne. Zbor točno ob 3/420.. uri na vrtu Narodnega doma. — Udeležba strogo obvezna za vse! OBLASTNI ODBOR. Vidovdanska proslava in razvitje prapora v Novem mestu odpadeta zbog nepredvidenih tehničnih zaprek. Vidovdan. N Nadčloveški napor vseh duševnih in fizičnih sil v boju za osvoboditev je skoro popolnoma izčrpal naš narod. Beda in trpljenje, sta izmučila narod toliko, da se ni zavedal veličine zmage nad sovražniki in da se je pretvoril triumf nad vekovnimi dušmani v brezciljno apatičnost, ki je zajela vso zemljo. Triumf zmage naše misli in ideje, ki je bila plačana s tolikimi predragocenimi žrtvami onih, ki so šli pred nami kakor plamen skozi noč od tužnega, s slavo ovenčanega Kosovega, preko vseli uporov delov našega troiinenegai naroda pa do hipa ko je v tisočih polaga življenja najboljših svojih sinov, je ostal skoroda neopažen in je sel mimo nas kakor dih iz vekov. Pozabljeni so bili napori vseh onih, ki so v tistih herojskih časih s svojo borbenostjo, ponosom in vzdržljivostjo izvojevali navzlic vsem oviram osvobojenie in ujedi-njenje. Sedem let že divja po naši zemlji boj partizanov, v katerem je zamegljen pogled na višje cilje in napolnjeno naše ozračje z gnevom in besom. Kakor skala sredi tega valovanja ogabnih partizanskih in povojnih valov pa stoji ponosno Orjuna. ki je v najtežjem momentu očuvala pred poplavo naše svetinje in visoko dvignila že omahujoči prapor jugoslovenskega nacionalizma. Zbrala je pod svojimi prapori spontano vse preostanke predvojne nacionalistične omladine in se za-jedno z onimi, ki so ljubili domovino tiste dni z gnevom in tegobo podala v zanosnem zaletu proti daljnim vrhovom naše končne in popolne zmage, ko bosta beseda in eja Postali gotov čin. Kakor mo- OHima P a'!e“ drVi v sUHem -iurišu podk‘-epljena z vsemi neštetimi legijami borcev mino-'Jih stoletij preko sovražnikov zastarelih plemenskih mrženj. tradicij in gnilih kompromisov. Z odločnostjo Vidovdanskih herojev bo izvedla svoje poslanstvo, pa makar ji je že potem zapisana smrt ali zmaga. Odnehala ne bo niti za las od svojih zahtev. Ne bo ga prepada med plemeni, ki ga ne bi premostila z gorečnostjo svoje žareče ljubezni in ne bo je višine, da ne bi z nje pregnala jete vran, ki zakrivajo ponižanim in razžaljenim zarjo in dan. . Or.ju.na ne omahuje. Kajti v njej je zbrana in koncentrirana vsa ona energija, ki je dvignila naš narod vsled njegovega prirojenega junaštva med najslavnejše narode na svetu. V njej je še dovolj ponosa in jake volje, da zatvrši svojo veliko nalogo. Zmožna je prenašati rane in najtežje žrtve, kakor majka Jugovičev; zmožna pa je zadajati sovragom tudi udarce Miloša Obilida. Orjuna čvrsto in neomajno veruje, da leži vsa bodočnost in vsa sreča naše Nacije samo v njej sami. Zaveda pa se tudi. da še ni ves narod dojmil globočine in veličine Vidovdanske religije. Mnogo jih je še, ki še niso occ-nili pomen časa v katerem žive. Niso še šli vsi preko vic trpljenja in Kalvarije spoznavalcev Vidovdanske religije. Očiščenje naroda še ni dovršeno in preporod Jugoslavije še ni popolen. Paleči plamen jugoslovenskega nacionalizma še ni ločil povsem zlata od rude, da bi zasijalo v vsem svojem krasu. Krst z novim Vidovim krstom še ni izvršen in mnogo iih je, ki jim je Vidovdanska vera še tuja ter ki verujejo v tuje bogove. Vstal še ni med narodom duh, ki bo^ dvignil naš narod na višine določenemu že od pravekov, ko bo zaivladal nad zemljo, ki mu je bila dana v obdelovanje in last. Takrat pa bodo vsi ti, ki hodijo danes na Vidovdan brez globjih misli po tej s krvjo prenasičeni zemlji, doumeli vso veličino vekovnih žrtev in postali svečeniki Vidovdanske vere. Za zmago Vidovdanske religije večnega Edinstva in Nacije, bomo dali tudi slovenski Orjunaši vse kar unamo, da ustvarimo rodovitna tla za rast in uspevanje bodočih srečnejših rodov, ko bo morda od treh najmanjši brat prinesel Odrešenje. DR. KRSTO CAZAFURA: Delavstvo v Orjuni. Že od početka, ko so se Orjune osnivale, se je delavstvo zainteresiralo za naš pokret in začelo pri- *Vs-i V naše vrste> takoASi* s° čutili narodno, so ki bode ščitila fG 0rjulla cdina’ delavstva proti iSSSm domačega drancem. Takrat pa 110 razširjeno mnenje, da j.e or una zaščitnica domačega ^lekapitala in iz tega vzroka niso pristopali delavci v večjem obsegu. Danes sto-iUo stvari popolnoma drugače in se v Orjuni delavstvo organizira v velikem obsegu. Orjuna je na zadnjem veličastnem kongresu sprejela resolucijo, v kateri stoji med drugim tudi: V socialnem in gospodarskem vprašanju je Orjuna proti razrednemu boju, ker ta ovira kulturni razvoj. Proti destruktivnemu komunističnemu delovanju in proti kapitalistični eksploataciji delavcev postavlja Orjuna razredno solidarnost. Najprej si oglejmo prvi stavek, Orjuna je proti razrednemu boju. Danes, ko v naši domovini niso še odstavljeni iz dnevnega reda plemenski spori in verski spori, bi bilo neugodno za našo konsolidacijo Tfffti še hudo stanovsko borbo, ed delavcem, kmetom in dušev-m elavcem ne srne nikdar priti do stanovske borbe, ker to, kar izdeluje kmet, to rabi delavec in to kar dslavsc izdeluje y tovarnah, to rabi kmet, oboje rabi ravno tako duševni delavec in tega zopet rabijo kmetje in delavci za voditelja v strokovnih zadevah. Iz tesnega sodelovanja teh treh stanov bo izviral blagor za vse tri. Proti izrabljanju delavstva od strani kapitala bo Orjuna vedno zavzela stališče zaščitnice delavstva in ga bode podpirala v vseh upravičenih težnjah. Pozneje, ko bodo plemenski spori in verski spori urejeni, tedaj se bode lahko z večjo energijo še ščitilo interese stanov — in mogoče rešilo to vprašanje potom stanovskega parlamenta, kar bo tudi dobro učinkovalo na obči naš razvoj in onemogočilo brezplodne strankarske borbe, od katerih nima nihče nobenih koristi, najmanj pa volilec. Drugi stavek je logična posledica prvega. Komunizem je ekstrem. kapitalistična eksploatacija je ekstrem. Ne eden, ne drugi ne more obveljati, ker če eden. obvladuje, drugega rodi in končno dovede do zmage. Da se komunizem ni praktično obnesel dokazuje Rusija. Ta dokaz je žalosten, ker je zahteval neskončnih žrtev. Kar je tvoje je moje in obratno, ali bolje od nobenega ni nič, temveč vse je od celote — bo mogoče teoretično lepo — praktično neizvedljivo, ker ubija vsako osebno iniciativo in ker ne da pravega veselja za delo. Slučaj: Delavec dela trdo v tovarni in po dolgoletnem delu si prihrani toliko, da Ima malo lastno hišico. Kako bode on vesel in s koliko večjim veseljem je delal skozi celo življenje v dosego tega cilja.» Pač pa morajo davki in obdavčevanje biti tako urejeni, da imajo šibkejši sloji koristi od tega. To bi moral biti oni pravi komunizem. Vsi plačajo davke, ki se odredijo točno po plačilni možnosti posameznika in ta denar se uporablja v obči ljudski blagor — ne pa potrosi v volilne in strankarske namene in v korist posameznikov. Še o eni točki hočemo danes govoriti, in sicer o nacionalizmu. Vsakdo si stavi vprašanje, kako naj bodem nacionalist, ako moram radi tega svojega sotrpina-tujca sovražiti, ki mora ravno tako težko delati kakor jaz. Tu je treba ugotoviti v prvi vrsti, da ni treba sovražiti sotrpina-tujca. ako le ta dela v njegovi domovini. In tudi ako ta biva v tuji mu domovini, ni treba ga sovražiti, dokler ne žali narodni in državljanski čut onih od katerih uživa go1-stoljubnost. Pač pa ni mogoče zagovarjati, ako služijo tujci kruh na škodo toliko in toliko nezaposlenih domačih moči. Tudi v tem slučaju ni sovraštva, temveč samo samoobramba. Stvar je pa še bolj kritična, ako povsod zasedajo tujci najboljša mesta, kakor da bi bili naši ljudje manj sposobni in manj vredni. Proti temu se je treba boriti, kakor oče. ki ščiti najprej interese svoje lastne družine. Predpogoj za biti nacionalist, je ljubiti svojo lastno družino in kdo to zainore, ta lahko ljubi tudi svoje sonarodnjake. To bo lahko storil samo tedai brez škode za svojo družino, ko je ljubezen do družine tako mogočna, da ni sile. ki bi mu jo iztrebila. In ko ne bo več sile, ki bi lahko celemu narodu iztrebila narodno zavest in ljubezen do svojih sonarodnjakov, tedaj bo lahko ljubil ta narod celo človeštvo. Denuncijantf. Neizmerna je globočina podlosti blagih voditeljev stranke slovenskega ljudstva. Ni jim dovolj, da sami absolutno ničesar ne delajo v parlamentu, kamor jih je poslalo dobro slovensko ljudstvo, temveč grene in otežujejo celo udejstvovanje onim, ki se vsaj zavedajo svojih nalog. Doslej so ti izborno plačani parlamentarni troti, ki ne delajo drugega kakor zabavljajo in preganjajo dolgčas po beograjskih restavracijah in zemunskih hišah veselja. vsaj še včasih poslali kakega bolj talentiranega tovariša na govorniško tribuno, kjer je s tem pokazal, da še Jugoslovanski klub živi. O vrednosti teh govorniških nastopov tu ne govorimo, bili pa so navzlic vsej svoji tragikomično-sti vsaj znamenje dobre volje in hotenja. Zadnje čase pa so neustrašni zastopniki SLS opustili celo to. Namesto vsega tega pa so pričeli trgati cirilske napise, proglašati se gluhim in razgrajati kakor zadnji hribovci po žegnanju v kaki najbolj od Boga in ljudi zapuščeni krčmi Slovenije. Govore pa so povsem nadomestili z neslanimi medklici. ki jasn-o osvetljujejo vso njih silno duševno plitvost in naravnost vsega občudovanja vredno naivno ignoranco. Med temi medklici pa so tudi nekateri, ki kažejo v vsej goloti klasično klerikalno nesramnost in brezčastnost, ki je že naravnost izredna. Tako je ob priliki debate o državnih pravdnikih padel iz ust klerikalnega tigra tudi očitek napram možu, ki je najmanj toliko izvršil navzlic vsem ovirani za Slovence, kakor vsi klerikalni tigri skupaj, da je denuncijant. Mi bi na to obdolžitev niti najmanj ne reagirali, kakor sicer v obče ne kažemo posebnega zanimanja za ta cirkus, ki mu pravijo nekateri tudi narodna skupščina, ako bi ne bil ta izneseni očitek takega obsega, da mora izreči o njem svojo sodbo še tako desinteresiran opazovalec. Ako je bila že' pred vojno poznana Slovenija kot demoralizirana zemlja v kateri so vse narodne žrtve in še toliki narodni napori prinesli naravnost malenkostne uspehe, je bilo to v prvi vrsti delo in zasluga politike SLS. ki Je bila pred in med vojno naravnost leglo demmciiautov in denunc jacij. Do-čim si ponosni in jaki svoje pravice, ki se jim kratijo pribore s silo, so se pa kukavice borile napram tem borcem z denuncijacijami. Denun-cijantstvo je postalo znamenje in neodložljiva lastnost vseh podležev okoli SLS. Sicer jo skušajo danes vodilni krogi SLS zvrniti na dr. Šušteršiča in njegove mrtve in žive sodruge, ki so bili vsaj toliko dosledni, da so to svojo denuncijant-sko politiko vodili do konca. Prepričani pa smo. da so vsi tisti, ki so v letu 1916. in 1917. pričeli re-belirati samo vsled strankarskih interesov ravno tako v duši, če že tudi ne v dejanju denuncirali, kakor njihovi kolegi okoli dr. Šušteršiča in njegove »Resnice«. In baš tu moramo, kot neizprosni kritiki vseh napak našega ljudstva, ki jih zakrivajo sedanji njegovi slabi voditelji z najrazličnejšimi epitoni, najstrožje grajati njegovo zadržanje napram ljudem, ki so mu uničevali z denunciranjem najboljše s le ter ga vezali z onim*, prot? katerim se ie narod boril na življenje in smrt za svoj obstoj. Dejstvo je, ki bo ostalo neizbrisano v politični zgodovini našega naroda, da ta ni našel v sebi dovolj moralne opore in sile za temeljit obračun z onimi, ki so zagrešili nad njim nešteto strahovito odurnih in naravnost norih denuncijacij porojenih na nasvet vodstva SLS v glavah raznih Trškanov, Gnidovcev itd. Zgodovina bo našla primerni izraz za zaupanje, I12. uri so se formirale čete pred govorniško tribuno, na kateri je bil že tudi predsednik Oblastnega odbora br. inž. Marko Kranjec, kumica in predsednika obeh organizacij, ki sta slavili praznik razvitja. Kot domačin-gostitelj je pristopil prvi h govorniški tribuni neumorni predsednik škofjeloške Orjune br. Rudolf Ziherl, ki je pozdravil z zvonkim glasom zbrani narod in Orjunaše. Govoril je med drugim sledeče: »Ponosom sem, da Vas danes lahko pozdravim v starodavni Loki, ki se dobro zaveda pomena' današnjega dne, kar najlepše izpričujejo zastave v pozdrav gostov. Pozdravljam pa tudi one, ki nas danes zro morda še z nezaupanjem in nevero v izvrševanju našega dela, ker so zastrupljeni po vplivih nam sovražnih elementov. Pozdravljamo jih v veri, da ni več daleč čas, da bodo ramo ob rami z nami hiteli pod našimi prapori in v naših vrstah preko snežnega Triglava, zelenega Snežnika do bistre Soče in preko Karavank do Gospesvete. Zavedamo se. da imamo lastno državo, ki jo hočemo ohraniti in okrepiti, da bo naši deci bolje, kakor pa je bilo nam. Zato nas sovražijo oni, ki jim ta država nj po volji in ki bi radi delili njeno zemljo. Mi pa ne maramo sovraštva, temveč oznanjujemo napram njim ljubezen, jTSTSTiBEl BBBi B—I—-»TOl padli na braniku svoje Nacije in za nedeljivost svoje Domovine. Padli pa so že potem ali od rok onih mračnih sil, ki hočejo zrušiti vse ono, kar se ustavlja prodiranju njihovih bolestnih idej, ali pa od rok onih, ki mislijo, da na ta način vrše službo napram svoji Domovini. Divna je ta ljubezen, ki traja in živi tudi onkraj grobia. Ljubezen, ki veže žive in mrtve z ono divno in božansko vezjo, ki jo nudi cerkev z molitvijo. Ostane naj ta ljubezen tako trajna, da ne bo nikdar prestala niti za hip. Bode naj tako jaka, da ne bo nikoli omahnila, temveč vedno krepila Orjunaše s svojo silno močjo in jih utrjevala v oni veliki in sveti Ideji, za katero so padli njihovi tftvarišj sMsčl Domovi: iL ~ . , »ORJUN X«______________________ 1 im »‘teata: ■ m a—o——w——————o— r• s katero bomo najpreje in najbolje uničili vse nage sovražnike. (Klici: »Tako jel«) Bes, ki danes truje naše dobro ljudstvo proti Orjun’. je samo umetno narejen in umetno iz-drževan. Delali bomo z vsemi silami na to. da to zlo mišljenje o nas odstranimo in zamenjamo z vero in zaupanjem v Orjuno, ki bo prej ali slej privedlo pod njeno okrilje vse, ki še danes blodijo po zameglenih potih. Orjuna Škofja Loka pri tem delu ne bo zadnja, tako da bodo tudi v njenem okraju izginili čez čas vsi oni, ki ji dajejo še danes neprijazno in črno lice. Z delom smo že dokazali, kaj smo in v bodočnosti pa bomo pokazali še tudi kaj hočemo. Rušili smo že ovire in rušili jih bomo še, ker hočemo, da bodi združeno z nami vsie, kar je našega. Kljub vsemu smo ostali doslej mirno in budno na svoji straži in taiko bomo i v bodoče vsak hip pripravljeni izpolniti ukaz Domovine.« Besede borca za zmago nacionalizma v sedežu klerikalizma so zadele na najširše razumevanje naroda, ki je jasno izražal svoje čustvovanje ob priliki spoznanja, da Orjunaši vendar le niso taki, kakor mu jih rišejo njegovi voditelji. Zavladala je svečana tišina, ko je pristopil k nerazvitemu praporu br. Marko je mrko pogledal pred seboj postrojene čete Orjune. katerim ie veljal njegov prvi pozdrav, ki mu je odgovorilo stotine od-zdravov mož. pripravljenih vsak hip na največje žrtve. »Bratje in sestre! Pozdravljam Vas vse v imenu Orjune in Direk-torijuma. Pozdravljam pa tudi Vas vse, ki niste še v naši organizaciji iz raznih vzrokov, ki pa ste v srcu že z nami. Bratski in iskreni pozdrav pa tudi Vam vsem, ki še danes niste z nami. Bratstvo in ljubezen sta temelja, na katera smo sezidali našo organizacijo. S to devizo smo šli naprej in rušili vse zapreke. Ustrašili Pa so se našega zanosnega pohoda naši nasprotniki, ki so nas pričeli pred Teboj narode črniti. Malo nas je bilo in šibki smo bili navzlic vsej svoji moči. da nam ni bilo mogoče sproti razbistriti vseh teh očitanj. Premoč sovražnikov je bila silna:. Premagali pa smo navzlic temu vse in napredovali nevzdržno naprej. Jačiii in krepili smo se kljub vsem od dne do dne. tako. da nas je narod že pričel spoznavati tudi z druge strani. Spoznal je, da hočemo samo njemu dobro in boljšo bodočnost celi državi, ker ga hočemo osvoboditi teh nesreč, ki ga doslej tarejo, in ki so plemenski, verski ln strankarski separatizem. Uvidel je, da mu hočemo dobro, ker ga vodimo iz sedanje razcepljenosti k boljši skupnosti in zavestnemu življenju na svobodnih tleli. Orjunaši hočemo, da bo narod sam užival sadove svojega dela; da se bo v tej zemlji vladalo po zakonu in pravici vsem enako in da zavlada poštenost nad' vsemi. V tem smislu smo delovali doslej med narodom. Zahtevali smo vedno samo to kar je bilo mogoče. Naš pokret ni nekaj novega ali celo posnetek nečesa tujega, kakor neprestano trdijo naši nasprotniki. Naša ideja je stara in je zmagala že prvič leta 1918. Svoje pobornike m apostole ie imela tudi v Škofji Loki, ki je dala tri junake Gosarja, Deisingerja in Hafnerja, kojili imena nosimo za večno napisana tudi na naših praporih. Zmagala pa bo ta ideja tudi sedaj, ker mi nikakor ne bomo odnehali niti za hip. dokler ne zmagamo. Pod svojimi prapori pa zbiramo vse one, ki so delali za to idejo že pred, med in po vojni, da še enkrat preizkusimo v odločilnem boju svoje moči. Zavedamo se bratje in sestre, da je naša naloga težka in da je naš cilj še daleč. Verujemo pa, da bomo svojo nalogo izvršili in da bo prej ali slej vodila danes še tako razprti jugoslovenski narod misel edinstva in bratstva, ki bo nudila narodu priliko, da v tej bogati državi živi zadovoljno in srečno. Takrat pa bomo tudi lahko izvršili zadnje poslanstvo Orjune. ki bo osvobojenje neodrešenih bratov. Kajti ni je večje resnice, kakor leži baš v besedah pokojnega Franceta Šlajpaha, da bo orjunaški kalpak prvi, ki bo prekoračil provizorne meje. In te kalpake pa bodo vodili naši ponosni orjunaški prapori in med njimi tudi ti prapor Orjune Škofja Loka, ki bodi zvest in vreden drug stotine tvojih sobratov po celi naši zemlji od Triglava do Karavank,«. - Veselo in zanosno le zavihral novi prapor ves ožarjen od solnca in lepote naše zemlje. Na vse strani neba je poslal svoj pozdrav. Naj-zvestejšega pa proti zapadu in severu ... Za tem razvitjem ie pristopil br. Marko k, drugemu praporu Orjune Železniki in ga razvil s sledečimi besedami: »Škofjeloškemu praporu pa se pridružuje še eden, ki je bojno znamenje naše budne Orjune v Železnikih. Njemu veljajo iste besede kakor škofjeloškemu. Bratje in sestre! S tem današnjim dnem pa si nismo postavili nobenih mejnikov v našem delu. Naše organizacije imajo še ogromno dela. Ne manjka se jim tudi napak, ki pa jih moramo odstraniti. Z odstranjenjem teh napak pa bo dana tudi možnost vstopa v naše vrste onim. ki so doslej še izven naših vrst. Zatem pa tudi ne bo več daleč dan, ko bomo ponesli naše prapore preko sedanjih krivičnih meja in jih zasadili kot neprehodne mejnike tam, kjer biva zadnji Ju-gosloven.« Po govoru voditelja slovenskih Orjun je pristopila k novo razvitemu škofjeloškemu praporu kumica sestra Ziherlova in mu privezala okusno izdelani trak z besedami: »Prapor orjunaški! Za Teboj bodo korakali v nevzdržnem zaletu in silnem zanosu hrabri bataljoni narodnih borcev. Vodi jih po pravi poti. bodi jim kakor žareči plamen, ki bo popeljal čete preko krivičnih meja in osvobodil zasužnjene brate onstran Karavank in Soče, kjer boš izvršil svoje poslanstvo!« Zatem je pripela na železniški prapor lepo delo sestre Permetove, lepi izvezeni trak kumica s. Demšarjeva, • ki je - pri tem pozdravila to bojno znamenje z besedami: »Pozdravljeni prapor Orjune Železniki. ki Te prevzema danes kot dragoceni zaklad v svoje roke. Okrog Tebe se bodo odslej zbirali najboljši v našem okraju. Vodil boš one, ki so polni vere in idealizma po vseh njihovih potih za dobro Nacije. Zavihraj pa tudi s sobrati zmagonosno na izvirih modre Soče. Združi pod svojim okriljem ves narod jugoslovenski. Bodi simbol bratske ljubezni. V borbi s sovražniki Nacije, pa bodi sovražniku v strah in Orjuni v ponos.« Novo razvita prapora sta prevzela nato v svoje roke predsednika obeh Orjun, ki sta po zakletvl zvestobe izročila prapora praporščakoma. Za zaprisego je sledilo pobratenje 17 praporov z novima, ki je napravilo na vse navzoče najgloblji dojem, kakor ves nastop Orjune, ki je bil ena sama slika or-junaškega reda in discipline. Po pobratenju je pozdravil novo razvita barjaka zastopnik mariborskega oblastnega odbora br. Vauhnik. S svojim globoko občutenim govorom je izzval glasno odobravanje med zbranim narodom, ki je navzlic hujskanju od izvesne strani mirno opazoval ves potek razvitja. Odl''kova»ie četnikov. Po zaključenju razvitja je prečita! oblastni matrikar br. Kazimir Podkrajšek dnevno povelje z imeni vseh odlikovanih. Obenem pa je izrekel tudi javni ukor vsem tistim. ki se niso pokorili orjunaški disciplini ob priliki povratka iz Beograda. četniki, ki So bili odlikovani za svoj hrabri in junaški nastop, so že med čitanjem dnevnega povelja prihajali na tribuno, kjer so nato čakali akta slovesne izročitve odlikovanja. ki ga je izvršil br. oblastni čelnik France Koben-tar z br. Verbičem. Odlikovanim, ki so bili bratje Gerbec, Falout, Kostanjevec. Dežela, H a r t m a n n in Š e p i c. je po odlikovanju čestital imenom oblastnega odbora tudi br. predsednik inž. Marko Kranjec. Odlikovanih je bilo prvih pet s srebrnim Oblastnim priznanjem, zadnji pa z rdečim Mestnim priznanjem. Ker je imel komando nad vsemi četami ta dan bataljonski komandir kranjskega bataljona br. Ferjančič, je ta še nato prečital svoje specialno dnevno povelje. Povorka in defiie. Takoj po prečkanju dnevnega povelja je bila sformirana povorka, ki je odšla preko Glavnega trga v spodnji del mesta, kjer se je izvršila dobro uspela defilacija mimo vodstva in praporov. Povorko je narod odtiševljeno pozdravljal in obsipal s cvetjem, ki je pričalo, da se navzlic vsemu počasi vendar tudi radi celotnega arangementa za-zadnji rešitvi iz umazarij sedanje ogabne politične borbe. Zabava. Popoldne se je vršila v krasnem Sokolskem domu prav dobro uspe-* la zabava, na kateri pa smo pogrešali nekaterih, ki imajo pač najmanj povoda izogibati se Orjune. Zabava je trajala do polnoči in je izpadla v, najlepšem redu in v tako solidni obliki, da jo zamoremo prištevati med eno prvih tako vzorno se vršečih naših zabav. Zbog nje, kakor tudi radi celotneg aarangementa za^ služijo vrli Škofjeločani popolno priznanje in pohvalo. Želeti je le še, da se bodo i tako disciplinirano držali svojega barjaka, kakor so ga disciplinirano razvili. Orjuna na morju. Ovam’; ovamo na more naše dodjite bračo čekamo mi šve što je naše to je i vaše Jugosioveni jedno smo s vi. Morje jadransko; biser naš, naša bodočnost se razprostira pred nami. odpira nam vrata v svet skozi katera si prebijemo pot v svet, v boljšo bodočnost in nezavisnost od naših grabežljivih sosedov. Jadransko morje, morje naše! ali si res naše? Ali se zaveda ves naš narod, da si res naše, da si naš biser?! Še se ne zaveda ves naš narod vrednosti tvoje, še ne zna ceniti tvoje vrednote, a zna te ceniti Orjuna, znamo te ceniti mi jugoslovenski nacionalisti, ker vemo, da igraš veliko ulogo pri naši osamosvojitvi, posebno te cenimo o Jadrane naš, ker nas spajaš brate med sabo, ker s svojimi penečimi valovi groziš neprijatelju, ki nam ie ugrabil Istro, Trst, ki grabežljivo steza svoje pohlepne roke po tebi. da te nam ugrabi in zasužnji. Ali znaj morje; da ako nikdo Orjuna čuva nad tabo. ona te čuva in brani. In na Vi-dovdan, simbolni dan jugosloven-stva, bo ona na najskrajnejši točki našega svobodnega Jadrana razvila svojo prvo bojno zastavo, prvič bodo sprejeli malobrojni, a zavedni četniki bojno zastavo z nalogom, da ne mirujejo poprej, dokler ne bo celo naše morje, cel naš Jadran svoboden in bo na njem neovirano vihrala naša mila jugoslovcnskai trobojnica vse od albanske obale do Zdobe. Bratje in sestre nacionalisti! Na Vidovdan se bodo prvič postrojile čete Orjune pred očmi žalostne Učke, prvič bo zavarani narod na Reki imel priliko videti postrojene akcijske čete Orjune, spremne na osveto in osvobojenje njihove zasužnjene domovine. Tudi naši sovragi tam preko Rečine bodo merili našo moč po našem številu. Pridite bratje in sestre, da jim pokažemo, da je v nas globoka zavest, da je narod in zemlja tam onkraj Rečine naša in da ne bomo mirovali poprej, dokler ne bo svoboden zadnji komadič zemlje vse do Soče in preko nje, kamoi* sega naravna meja naše jugoslo-venske domovine. Pridite bratje in sestre, da s svojo navzočnostjo podkrepite sorojake, ki z upapolnimi očmi zrejo na nas, da jim vlijemo novega poguma, ki ga kruto potrebujejo v borbi z nadmočnim sovragom. Kliče nas Istra, Trst, Gorica, Reka, zove nas podjarmljeni narod, svojega materinega jezika oropana deca, oplakane matere in tugujoči očetje. — Pridite bratje in sestre, Orjuna Sušak vas čaka z odprtimi rokami. Bratom in sestram iz Slovenije in severnih krajev na znanje, da se vrši razvitje zastave na Sušaku 28. t. m. v iutru, nakar se krene z izletnim parobrodom v Crikvenico, kjer se obavi razvitje prapora ta-mošnje organizacije, povratek bo pravočasno za odhod z večernm vlakom. ' MM miiii za ust BMMžmto *#. THE REX CO., Ljubljana. j jahm m Neznačajnost gotove mariborske klike, ki je radi konjunkture postala »radikalna«, je sla že od vsega PJ-četka tako daleč. da je Pr°P ? kuS misel ustanovitve »Srnao«. sc ni obnesel, ker se n mo gel. medtem pa Je žaiostna^inao« sama propadla celo tam, kjer ie nastala v Vojvodini. Omenjena klika pa s’ tem n' ^kopala svojega bojnega tomahauka in ko je dobila nedavno poziv »četnikov« »Petra Mrkonjiča«, se je seveda z veseljem odzvala in sprejela dva teli žalostnih junakov v Mariboru, kamor sta prispela prošli teden v pravim četnikom in borcem za naše osvobojenje ukradenih uniformah. S tem je pričel mariborski »četniški« škandal, ki bi se ga morali aranžerji. če bi se zavedali svoje žalostne uloge, do kosti sramovati. Oba »četnika« je sprejel v svoje okrilje žid Klugmann, ki je bil kmalu po osvobojenju radi komunizma kot tuj državljan izgnan iz Maribora, je pa pozneje prišel nazaj in na, ne vemo kak način, dobil naše državljanstvo. Ta žid je vozil oba »četnika« po Mariboru in ju predstavljal raznim osebam, posebno seveda v svoji radikalni stranki. V četrtek 18. t. m. zvečer so potem sklicali v restavraciji »Kosovo« sestanek, da ustanove tudi v Mariboru »Če tri iško Udruženje Pctar Mr-konjič«, toda poizkus se je ponesrečil. Na sestanek so prišli skoro sami Orjunaši pod vodstvom oblastnega čelnika brata dr. Irgoliča, ki je »zaslužnim četnikom«, ki so nesramno zlorabljali zasluge resničnih četnikov in do kriminala pro-fanirali psevdonim velikega kralja osvoboditelja Petra 1., dobro izprašal vest. Zahteval je, naj povedo, zakaj so proti pravemu »četniške-mu udruženju« in kaj hočejo, pa niso mogli odgovoriti ne na eno ne na drugo. Sestanek se je končal brez najmanjšega uspeha in so morali »četniki« oditi ne da bi ustanovili organizacijo. Repenčili so se le nekateri takozvani mariborski radikali, med katerimi se je nahajal tudi on sam — Emil Stefanovič. Vendar »četniki« in aranžerji še nis,o imeli dovolj. Rogovilili so še dalje po Mariboru, konferirali pa seveda le še tajno, ker si javno več niso upali nastopiti. Najlepše pa komaj še pride. Oba »četnika« sta naslednje dni obiskala razne mariborske Nemce, kjer sta pobirala denar za udruženje »Petar Mrkonjič«. Povsod sta izjavila, da sla prišla v u i moii v mota. Maribor zato, da organizirata čet-niško organizacijo, ki bo ščit'la Nemce pred Orjuno! Seveda so jima pod to pretvezo nekateri nasedli. To je vsekakor lep nov list v kriminalni zgodovini lopovske bande. ki se je skrila pod ime Petra Mrkonjiča. Oba »četnika«, ki nista bila nikdar četnika, sta navadna potepuha, ki sta denar..nabirala zase in ne za udruženje. V opozorilo naši javnosti in v svarilo, če bi se še kje prikazala, moramo povedati tole: »Udruženje Četnikov Petar Mrkonjič«, ni nika-ko udruženje resničnih četnikov, namreč onih. ki so se s tolikim junaštvom borili za srbsko in sploh jugoslovensko osvobojenje. To udruženje je ustanovila in ga financira gotova klika v radikalni stranki, da ji služi kot pretepaška bauda v strankarske svrhe. V vrstah tega udruženja so se zbrali razni lopovi, med katerimi mnogi fronte in boja sploh nikdar videli niso. V Vojvodini se rekrutirajo ti »četniki« večinoma iz raznih temnih elementov, ki so v svetovni vojni kot najstrast-nejši madžaroni demmcirali in preganjali zavedne Srbe. Udruženje je vsled svojega skromnega števila sicer brezpomembno, je pa vsled tega, ker so njegovi propadli tipi pripravljeni za denar, ki ga prejemajo od svojih radikalnih gospodarjev, izvršiti vsak zločin, žalosten pojav naše povojne demoralizirane poli lične družbe. Mariborski aranžerji sami naj-brže niti vedeli niso, s kom imajo opraviti, ker bi vsaj nekaterim ne pripisovali tako malo ponosa na svojo čast, da bi se družili s tipi take vrste, če pa so res tako nizko padli in so vedeli s kom imajo opravka, potem naj se zavedajo, da so se s tem med poštenimi ljudmi onemogočili, če pa si morda žele boja z Orjuno, svobodno jim! Mi tega boja ne iščemo, kakor ga nismo nikdar in nikjer iskali, pribijemo pa, da bo ta boj končal tako, da jih bo še lota bolela glava no njem! Mi ne bomo nikdar dovolili, da bi se kriminalne metode boja gotove klike v srbski radikalni stranki prenašale v Slovenijo. Na ljudi a la žid Klugmann pa bomo odslej pazili in zasledovali njihovo »delovanje« ter mu ob vsakem najmanjšem ponovnem poizkusu napravili tak konec, da bo jokal v grobu nad svojim mariborskim potomcem sam pra-oča Abraham. zgledovali .vsajSe sramotno poletje. Ker pa ate poizkusili 8 svojim izdajalskim jezikom križati pot Orjunl, zato bodite pripravljeni na naš dolžnostni obisk, ki se bo izvršil podnevi, ker naše delo ie pošteno. Skrbeli pa bomo tudi za pošten pogovor z vami, kajti naša mestna organizacija je le člen mogočne verige, ki se vije preko vse države. Trbovlje. Prejšnji mesec je pri* neslo »Jutro« notico, da namerava ministrstvo za šume in rude pregledati tekom poletja po posebnih komisijah rudniške obrate. To prepotrebno namero pozdravlja brez razlike vse delavstvo in uslužben stvo Z že! j o, da bi se inšpekcijska komisija ne pustila informirati in vplivati Od tujih mogotcev kakor je to do Sedaj še vedno običaj. Merodajne kroge rotimo, nai ob tej priliki pokažejo, da razumejo svojo dolžnost s tem. da z&islišijo deputa-cije delavstva in uslužbenstva o njihovih težnjah. Saj je uspeh pre-mogokopa zasluga našega delavca in uslužbenca, ki sta preganjana in zapostavljena, medtem ko uživa vsak tujec v vseh ozirih protekci jo. Uslužbenstvo želi čimprejšnjo ureditev službene pragmatike, po kojninskega zavarovanja itd. — Ustvarjajte zdrave razmere, da bo temelj države trden in zanesljiv! jam samci # Kronika. Dopisi Slcvenigradec. V 23. številki '»Orjune« smo začeli pometati pred svojim pragom s tern. da smo razkrinkali čudnega narodnjaka gosp. Krajnca, ki hodi kot pevovodja slovenskega pevskega društva gostovat Nemcem na njih slavnostih. Ker se g. Krajnc pritožuje, da uaše Poročilo ni bilo popolnoma točno, ga danes izpopolnimo. G. Krajnc ni le dober pevec, on je tudi oboževan komik na diietant-' In, E fdaHSkem odru in kot tak seveda tudi internacionalen, kakor vsi veliki umetniki. Ko je pripravljal pred meseci dramatični odsek vprizorifev enodejanke »Spodobni ljud je«, je g. Krajnc odklonil sodelovanje z utemeljitvijo, da v obmejnem. narodno mešanem Slovenj-gradcu ne more nastopati v igrali s protinemško tendenco. Na vprašanje, zakaj, je pojasnil dalekovidni g. obe:nski tajnik, da ni izključeno, da V do{?ledllem času zagospo-tV n?‘ našcm magistratu Nemci, družbi SLS S*m°'Stoino' >)a vsa1 v ckJXa v° 'zjavo °PGzarIamo slove n- sKcga župana in slovenske občinske ko zanr^-ida bod? na ka- z narodno V~® ta.in,ka tata občina borom. m«Sauim občhiskrn od- Ker smo že -obHubiH i * dolžnost, predstaviti javiti "le enega izmed »blovencev«, ki so se tudi odlikovali s svojo navzočnostjo "a nemški slavnosti »Lledertafel-Maiausflugu« dne 21. majnika. Ta ^tjia figm-a na šahovski deski «• -'Cludlcrja je slovenski odvetnik f, i ratk°vič, ki ga je javnost poznala po prevratu v dobi veriž-lstva v zanj ne baš prijetnem po-10zaju. v_T1?r: Petkovič je prišel v Slo- Zhnw'i , 1 ogrizen narodnjak, tele. ki ga ie mm y žcpiU svojih pobožnih klientov, ga ie preobrazilo v klerikalca. To bi sicer ne bilo nič hudega, ker tedaj je ostal g. doktor še vedno Slovenec, ki je kot gerent mestne občine ob prevratu trdo stopil na vrat gosp. Schullerju in ostalini nemškutarjem. S tem se je pogostokrat sam hvalil, kar pa danes skesano obžaluje. Danes prizanaša in oprošča dr. Brankovič kot odvetnik nemškutarju žaljivko in ga ne toži, dasi trpi ne le njegov, temveč tudi ugled njegovih tovarišev. Ker je bilo pri zadnjih volitvah premalo izgleda, splezati na županski stolec na podlagi kandidatne liste SLS. Se je zvezal z Nemci* Pravično je bilo, da je padel radi tega med dva stola:. Nemci so namreč pogoreli, SLS pa mu je svoj stol tudi izpodmakaila, ker je bila toliko poštena, da ni šla z nemško stranko v boj proti Slovencem. Od takrat ie dr. Bratkovič odpadnik, ki zvesto služi g. Schullerju pel c kot stalni gost njegove gostilne in oseb ni prijatelj, temveč tudi kot izvid nik. G. Schullerju, ki se opravičeno boji Orjune. je potreben človek, ki je izšel iz slovenskih vrst. da ga na event. nevarnosti od te strani pravočasno opozarja. Slovenci vseh političnih strank! ' Ali bi ne bilo sramotno, še nadalje polniti s slovenskim denarjem žepe narodnih izdajic in služabnikov naj hujših sovražnikov našega jezika in uaše domovine! Ali je mogoče poveriti zastopstvo v kaikoršnikoli za-budeni- Rojih neznačajnost je P '°Tano dokazana! Ali ne opa kadar'L8«? njeg'ov P°K]ed v tla, Kadai se ne morejo izognti srečanju s poštenim Slovencem in kako jim obi&z srcco in zadovoljstva v družbi odpadnikov? Pozor pred eventuelnimi posledicami. Gospod baron Gino Lapi deilo Manco, baje iz Milana, zastopnik neke zavarovalnice iz Ra* lije se klati že par dni po Ljubljani z nekim H. Subotičem, pristojnim baje v Trst (torej tujim državljanom). Oba nadlegujeta naše trgovce in to v blaženi nemščini in italijanščini. da bi se zavarovali proti eventuelnim izgubam pri svojih odjemalcih v slučaju insolvence. Pogoji tega zavarovanja so vse preje kakor ugodni. Moža zahtevata poleg visoke zavarovalne premije še točno stanje knjig (bilance) in imenik vseh dosedanjih dolžnkov ter v bodeče vse odjemalce, kaiterhn b» šele po dovoljenju omenjene družbe smeli kreditirati... Menimo, da je najmanj italijanska zavarovalnica v to poklicana, da se vmešava v trgovsko poslovanje naših jugosloven-skih trgovcev, ker kdo naj sicer jamči, da ostanejo ti odjemalci, kakor tudi stanje naših trgovcev v tajnosti pri naših »zaveznikih«. — Ali bi se ne mogla vršiti zloraba od zgoraj omenjene zavarovalnice? Vsled tega odločno svarimo naše trgovce, da ne nasedejo omenjenemu g. baronu deilo Manco. Spremljevalec g. barona oa je pri-vandranec. ki kljub svojemu hrvat-skemu imenu, ne zna nobenega slovanskega jezika in ki ic ves blažen, če mu je mogoče biti v družbi Italijana ali Nemca. Ali ima ta gosp. dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji in s kakšno utemeljitvijo ga je dobil?!! Zavarovalnih agentov je dovolj ako ne preveč v naši državi. Potrebni nam niso prav nič tujci, kateri ne obvladajo državnega jezika ter le preradi zahajajo na konzulat v Še-lenburgovi ulici ter čez mejo — po trgovskih poslih! — čudimo se, da je naša oblast tako malo previdna, da pusti v taki bližini državne meje ljudi, kateri bi z največjim veseljem sprejeli vkorakajočo italijansko armado. Naj gleda gospod, da čim preje zgine s svojo nemško družico v Italijo ali pa v Avstrijo, kjer je bil svojčas »štber« ter tam osrečuje svoje »brate« s svojimi ugodnimi zavarovanji! Da sc je toliko časa držal v Jugoslaviji se ima zahvaliti v največji meri neki zagrebški zavarovalnici, katera ga je držala v tukajšnji podružnici z,a nenadomestljivega poslovodjo! Ako te vrstice ne bodo imele uspeha, naj bode prepričan, da postane potom Orjune nadomestljiv, in sicer drugič s še močnejšimi argumenti iz njegovega delovanja v Ljubljani in Mariboru, kjer se je pogosto nahajal v dvomljivi družbi lojalnih- Nemcev itd. Upamo in želimo. da bode tu opomin zadostoval ter da se oba gospoda kar najhitreje odpeljeta čez mejo, kjer lahko zapojeta »Dva nesrečna Italijana...« Naši sosedi jih pač ne zavidamo! Klerikalno začudenje n!di tega, ker vstopa v naše vrste vedno večje število proletarcev, izraža ena zadnjih številk »Škofovega lista«. Vsi razburjeni nad tem »žalostnim in nerazumljivim dejstvom«, karajo brumni gospodje uboge proletarce, ker uhajajo preko njihovih krščan-sko-socialističnih zvez v Orjuno. ki je po njihovih »točnih in že neštetokrat iznešenih dokazih« oj>roda kapitalizma. Mirnega srca bi prešli preko tega tarnanja, da ni v njem zopet iznešeno očitanje, »Orjunaši so hlapci kapitalizma«. Opetovano smo žc z dejstvi dokazali absurdnost tega obrekovanja in tako tudi danes. Naše razmerje napram kapitalizmu smo mi že narodu pošteno in na prav lahko razumljiv način objasnili, v naših programatičnih resolucijah. Zastonj pa pričakuje slovensko ljudstvo kiaii takega od svoje skrbne SLS. ki je vse preje, za kavami Vam pa g. doktor, sledeče: Do- .................................... ........... slej smo vas pustili v miru, dasi smo' kakor pa proUkapitalistična ali ce- lo proletarska stranka. Dočim ni najti med vodstvom Orjune v Sloveniji niti enega moža. ki bi imel vsaj toliko lastne zemlje, da bi lahko nanjo položil svojo glavo, pa ni najti v načelstvu edinozveličavne SLS moža, z,a kojega bi ne veljale besede: »Če veste za kraj, kjer se boste naselili, zakaj kupujete tukaj polja in sf pripravljate sijajno živ-ljenjte, nepotrebne domove in bivališča? Kdor si pripravlja v tem kraju take reči. ne misli na povratek v svoje mesto.« (Ignat. ad Rom. 6. Past. Herin. 3, 1. Klein. Hom. 15, 7). Shod socialistov v Studencih dne 10 t. m. je imel za govorniško temo fašizem in socializem. Vedoč, da nas mariborska »Volksstimme« zove fašiste, sta se podala oblastni predsednik dr. Žnuderl in podpredsednik dr. Cazafura in nekaj članov na shod. kjer sta nastopila kot govornika. Naši člani so disciplinirano poslušali izvajanja g. O š 1 a g a zoper Orjuno, ki so bila nestvarna in demagoškat, zato ni bilo težko našima govornikoma, pobiti in zavreči jih. Utis govorov je bil tolikšen, da je inarsikak delavec kimal naši-jna govornikoma, da so po shodu prosili, da-li smejo na naš shod, kar smo jim seve z veseljem obljubili. Strah pred Orjuno raste, da že prirejajo zoper njo shode; soc!alni demokratizem pada, ki v svoji trdnjavi ne spravi na svoj shod več ko 30 ljudi. Padai, ker je ostal fraza, ki ne nasiča praznega želodca delavca. V Orjuno delavstvo vstopa češče in češče, ker ve, da Orjuna dejansko nastopa zanj, socialisti pa le s prazno besedo. »Naša Straža« posveča »Nasilni nacionalistični organizaciji« Orjuni svoj uvodnik. Trdi, da ie ni treba. Dokler je kaj separatistov, je Orju-na potrebna, vsaj dotlej. Za pozornost hvala Prosimo še! »Slovenec« v zadnji sobotni številki dolži mariborske demokrate, da so v stiku z Nemci in da pojdejo pri bodočih volitvah ž njimi. Pri imenih politikov meče v isto skledo ime mariborskega oblastnega predsednika, ki ne pripada nobeni politični stranki. Ne tiče se nas, preiskavah resničnosti tega poročila, dasi o nji dvomimo, saj je laž naj-svetejše sredstvo katoliške stranke. Le to povdarjamo; Ni mesta o priliki volitev za Orjuno pri tisti stranki. ki sc veže z Nemci. In če pojdejo vse slovenske politične stranke z Nemci, ne pojde Orjuna, ki bo raje izstopila s svojo listo ali pa svoje članstvo abstinirala. To v vednost! M* ser ere nad dosedanjo veščo in prevdarno politiko naše velespo-sobne in z vsemi darovi Sv. Duha obdarjene SLS je pel v nedeljo dne 7. t. m. njen veliki Mojzes dr. Korošec. Govor, ki je po svoji klavr-nosti in žalosti prepolni vsebini prekosil vse dosedanje, je znamenje, da strup brezdelja in lenobe, ki truje in gloia že leto in dan na neomajnih stebrih SLS vendarle deluje. Spričo tega so različni etnografski sofizmi, s katerimi je krmil uspehov in dela željne klerikalne zaupnike predestinirani voditelj slovenskega ljudstva, naravnost smešni. Danes se naš človek, ki se mu hoče gospodarskega in socialnega udejstvovanja in napredovanja v tej državi, ne vprašuje več, ali smo eden ali smo trije. Narod hoče cest, železnic, vodovodov, šol, ne pa praznih in brezvsebinskih razprav o različnih federaiizmih in avtonomijah. Kaj je danes ljudstvu mar to. če g. dr. Korošec odklanja narodnQ edinstvo in pripoznava državno edinstvo, ki ga notabene ne more niti ne sme drugače obravnavati, kakor s popolnim priznanjem dejstev, ki so in ki bodo ostala, pa najsi niakar. .ves zbor. črno.rizecv, .v Jugoslovanskem klubu izreče niad njim svoj amathema. Zaplembe listov v Primorju so postale zadnje čase že kar naravnost nekaj običajnega. Prepričani pa naj bodo pobomiki tisočletne kulture, da s tem niti za pol tona ne zaduše krika groze in prošnje po pomoči, ki danes ori po zasužnjenem Primorju. Kajti če bi ti tisoči molčali, bi pa klicale naše gore in nas tostran začasnih mejnikov opozarjale na gorje in trpljenje ne-odrešenih. »Koroški Slovenec«, edino glasilo Slovencev v zasužnjenem Korotanu. se mora boriti z velikimi težkočami v finančnem oziru, ki zelo opasno groze njegovemu na-daljnemu obstoju. Opazili smo. da je menda ni skoro v Ljubljani kavarne. gostilne ali privatnika, ki bi imela naročeno to glasilo naših ne-odrešenih bratov onstran Karavank. Po usodnem plebiscitu 10. oktobra 1920 ie narod tostran Stola in Golice prisegal koroškim Slovencem večno zvestobo. Sedaj je prilika:, da se ta prisega vsaj v malem izpolni in da se razvije energična agitacija za »Koroškega Slovenca«, ki stane za Jugoslavijo četrtletno 25 Din. Naročajte „Pofeedo“! Naznanjam P. n občinstvu, v mestu Sn na deželi, da sem oiTOirila zaiutrko valnicc (buffet) n« vogalu Kolodvorske » Cn SiomSkovo ulice. ■» Točijo se najbolJSa dolenjska In Štajerska vina, med drugimi cviček iz gadove peči kakor tudi vedno sveže pivo. Dobita sc turška keva in čaj. Na razpolago Sopla in mrzla jedila. Zjutraj zlasti za tujce Izvrsten gu!a2. — Cone zmerne. — Poslrežba točna. — Za obilen poset so uljndno priporoča F. PI.&PIŠR. Parna pekarna Jean Schrey nasl. JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA naznanja, da Ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo. Telefon štev. 158. ZA NAKUP OBLEKE Vam R&sdS siajces^lši vir JOS. HOJINA LJUBLJANA. "ŽRNA. Odgovor na vprašanje. Ob priliki zadnje debate v skupščini je prišlo do ostre kontraverze tudi med ministrom dr. Žerjavom in poslancem Kremžarjem, ki ie opetovano vprašal, kdo je organiziral Orjuno. Ker mu navzlic temu. da je zbran v Narodni skupščini »cvet Jugoslovenov«, ni vedel nihče pravilno odgovoriti, ga opozarjamo mi, Stran 4, JOSIP REBEK Hribernik spioSno hlju&suR&araivo umum& Cankarjevo Bia&relje It©w. B. Najboljša kuhinja — Pryovrstna vina. — Znižane cene. — Solidna postrežba. Za obilen obisk se priporoča Josip Mastnak restavrater. ■ Ljubljana ■ Tavžarleva uilca itev. 6 ■ zalega manufakturnega blaga ; na veliko se priporoča. ■ ■BMMIBIBglBaBBIBaBBMBMa IVAN ZAKOTNIK Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne 1.1. d, SLOGRAD letoma pisarna UBIJAM, Spodnja šiška, Frankopanska ulica 151. OLEUM Shantung "ss barvasti so zadnja novosti blaga za letne obleke. družba z o. z. REM1NGT0N Mod. 12 brezsllšni pisalni stroj izključno zastopstvo Franc Bar pisalni stroji. LJUBLJANA, Cankerjevo nabrežje Stev. 5* Telefon itev. 407. POSLUJE PO CELI JUGOSLAVIJI, Ustanovljena leta 1918. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu, JUGOSLAVIJA | Ljubljana, Gradišfe it. 10 | dobavi j najboljše pisalne \ -• ur;. -aiagiMjiiMgaBiaisMmaitaa^BaaiKBSiHBHBggaBa 1 WIBmJ ftroje in pisarniške SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU. RAVNATELJSTVO ZA SLOVSNUO V LJUBLJANI. SKLEPA: 1. požarna zavarovanja 4. zavarovanja proti škodam vsled 2. življenjska zavnrovanja, tatinskega vloma, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek in „Franko-Hon-groise“ ves njihov kupčijski obstoj v ttaši državi. — Nfsjnižje tarife. Takojšna plačila škod. Glasom neredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo poffce spSešne savarovafne družbe „jug@sla-VIJE“ ženitvene kavcije za iestnlks. Pisarita: GUN&JSKU CESTU Ifev. 1S. Telefon s 571. potrebščine Telefon 268 Ustanovljeno 19116, Tvrdka Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3 Priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega blaga In čevljev po najnižjih cenah. Stran 5, ruskem in srbskem bojišču vse preje kakor rožnat. Navzlic temu pa se po desetmesečnem pripravljanju Italijanom ni posrečilo prodreti dalje, kakor do črte. ki so jo Avstrijci sami določili. Prično se krvave in silne soške bitke, v kate-rifi je krvavela italijanska armada in izgubljala na svoji moralni moči in disciplini. Po predzadnji bitki na Banjščici, kjer se je posrečilo Italijanom doseči celo nekaj uspehov, je prišlo do tragičnega 24. oktobra 1917.. ko je silni nalet združenih čet Avstrije in Nemčije razbil po sodbah vseh nepremagljivo italijansko fronto, ki se je pod železnimi udarci centralnih armad zrušila kakor glinen oklep. Poglavje, ki obravnava ta zlom. je tako klasična slika stanja morale italijanske vojske, da ga bomo morda še v doglednem času objavili v našem listu. Obenem pa zopet tako objektivno resnično podana, da ji ne more očitati nihče niti sence pristranosti. Konce te prezanimivc knjige tvorijo poglavja s primerjanjem sil med obema sovražnikoma, ki govori več, kakor cela poglavja. Proti dobro utrjenim in izborno zavarovanim italijanskim položajem, v katerih je bilo nagomilenih 244 bataljonov pehote z nadmočuo artdje-rtjo je napadalo 139 nemških In avstrijskih bataljonov z mnogo sla-bejšo artiljerijo. In vendar so Italijani tako tekli, da so se ustavili šele na Pijavi »n še to šele na pritisk francoskih in angleških divizij, ki so precej krepko sprejele zmagovite caporetske heroje ter jih ustavile na njihovem zmagoslavnem pohodu proti — Rimu. V vsej tej katastrofi pa je bilo tudi nekaj dobrega. Italijanski narod je pričel po njej reorganizirati svojo vojsko in jo vzgajati v tistem duhu. v kate-rerem so danes nahaja. Ako pa je ta novi preporod tudi globlje prerodil to vojsko, ho pa pokazal čas, ko bomo imeli tudi jugoslovenski nacionalisti dovelj prilike študirati novo moralo v vojski caporetskih herojev. Komiort. Kdor je bil zaprt v naših ječah ve. kak komfort vživajo jetniki, pa najsi so tudi politični, kot je imel priliko na lastni koži skusiti marsikateri Orjunaš. Drugače pa je z herojskim mučenikom za čovječansko hrva/tsko republiko g. Stipico Radičem, ki uživa v arestu tolike ugodnosti, kakor še doslej ni-kdo ne menda v tej zemlji. Ni bilo dovolj, da so mu postavili v celico vso njegovo opravo in dovolili v neomejeni množini piti sladko vin-ce in igrati na tamburico, temveč so mu radi boljših zvez z zunanjim svetom dovolili celo »telefonske razgovore z Beogradom, od kjer mu njegov famulus Pavle Radič telefonira potek sej Narodne skupščine«. kakor vsaj ve povedati eden od beograjskih večernih listov. Najsi je potem to 2e resnica ali neresnica, je pa gotovo, da uživa g. Radič tolike ugodnosti v zaporu, da se mu manjka samo še rakotvornih zborov, na katerih bi razlagal svoje čudotvorne misli, pa bi si lahko mislil, da je na svobodi. da si nabavi knjigo br. Nike Bartu-loviča: »Od revolucionarne omla-dine do Orjune«, v koii bo pač lahko našel odgovor na svoje vprašanje. V naši iskreni želji, da bi prišel do tega odgovora čim bolj gotovo, smo mu jo pripravljeni celo podariti v slučaju, da si jo zbog pičlo odmerjenih dnevnic 300 dinarjev ne more nabaviti. Potem tudi morda ne bo vlagal več interpelacij, kakor so bile one po tragičnih trboveljskih dogodkih, ki še tudi mso pozabljene! Cvetke iz vrta separatistične žumalistike: Polna jada In bolesti, izmučena v silni tegobi svojega rau-čeništva Croatia danes ne kliče k sebi samo posameznih svojih s-nov in hčerk, temveč vso svojo dcco in slehernega, ki nosi sveto ime Hrvat. (»Slobodni Cujmo« 21. junija 1925). »Spomenik zmage« nameravajo postaviti laški heroji na Goriškem gradu, ki naj potem priča poznim rodovom o čudežnih herojih, ki so se vdajali 24. oktobra 1917 brez puškinega strela kar v celih divizijah. Le naj postavljajo spomenike! Za nas pa že stoji ves trnjev in kakor en sam križ groze razpet od Zile pa do Rečine, ki nam kliče in nas spominja na še nedovršeno delo. Gorici pa, ki so ji s tem zopet vtisnili umazani madež na njen prelepi solnčni obraz, pa kličemo: Ne zabi nas in mi ne bomo pozabili kje sr, da ti vrnemo tvoj solnčni nasmeh. »Naravne meje«. V Italiji so pra* znovaii sedaj, kakor je že to v njihovi krvi. z velikim pompom in oduševljenjem 25-letnico vladanja svojega kralja Viktorja Emanuela. Ob tej priliki so dali kovati tudi po" sebne zlatnike po 100 Lit, na katerih stoji poznim potomcem v spomin napis, da je Velika Italija dosegla pod modro in junaško vlado Viktorja Emanuela svoje »naravne meje«. Svetujemo zbiralcem denarja. da si nemudoma nabavijo te denarje, ker bo prav gotovo v bližnjem času postal napis »ko je Italija dosegla naravne meje« samo še historični izrek na cekinih. Najboljši Šivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncn. Ustanovljeno I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. 1’osfimeznl delt lcolcs in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Pisalni stroji ,,ADLER1' In „ UP. ANI A". Ko'.esa iz prvih tovarn .Durkopp', ,Slyria‘, ,Walfenrad‘, ,Kayser'. Razumen, samostojen, starejši PREDRISAR I v a < v /, .j _ j i • ~ za železokonširukcijsko delavnico se Išče. Književnost. A. V.: »CAPORETO«. Aleksander K. Daskalovlč. polkovnik: »Bitka kod Kaporeta«. Strani 191 in 2 karti. To je že druga knjiga izšla iz vrst naših oficirjev, ki obravnava največji poraz kake vojske v svetovni zgodovini izvršen s tako malimi žrtvami od strani napadalca. Knjiga, ki ie vsled svoje objektivne vsebine naletela na najhujši odpor pri zaveznikih onstran provizornih meja, se prav lahko čita in se odlikuje od drugih tovrstnih del s tem. da jo bo z užitkom prebiral i sleherni lajik. V uvodnih poglavjih nam oriše pisatelj stanje italijanske vojske, ki se je dolge mesece pripravljala na vojno po vseh pravilih teorije. Po-bavi pa se tudi s položajem avstrijske vojske, ki je bil na odseku proti Italiji zbog presilno okupiranosti na Zdravilišče Rogaška Slatina. | Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL“, „STYRIA“, „DONAT“. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: MAj — SEPTEMBER. Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tlskarnlška dela od najpriprostej&ega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne la znanstvene knjige. — Kastrirane knjige T eno- ali Teiksrrnem tisku. — Brolare la knjlfe, e malih Ja ta« naj ret J ih nakladah. — Časopise, revije la Mladinska liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne Sole in srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. -----11=—II -----------IF= Išče se za železokonširukcijsko delavnico razumen tehnik z večletno prakso v železni stavbi. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Tezno-Maribor KAKOR ROZA MED TRNJEM *® lahlto Biuatrn MILO .GAZELA* ki i>o m vo j i nedosegl jivi Knkovosli prchnSa ▼ B© drago proizvode. Beli, čisti In varuje trpežnost perila! Priporoča se cvetličarna ,Nizza‘ ? Ljubljana, Prešernova ulica 30 Dnevno »veže cvrtje na drobno in debelo. Sprejema naročila za Šopke, vence, aranžmaje in dekoracije dvoran. iTTvTfl Fani Hvala. SAVA CABA Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasigurau. Elektromaterijal, motorji, svetiljke. m iiHi m d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu oime ocHrypaBajyhe rhohh-napcKO flpyuiTBO y 3arpe6y Staroznana, sloveča, prvovrstna po domače „pri Zeksarju“ v Ljubljani, na Dunajski cesti vljudno naznanja, da ima otverien svoi lepi senčnati vrt z dvema verandama. Priznano izborna cenena kuhinja. — Pristna domača in štajerska vina. Vedno sveže pivo. Prijazno se priporoča R. ZALAZNIK. najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. Stran 0. Na Vidovdan se spominjajte Tiskovnega fonda Orfune! — Darujte! — Zbirajte! — Pošljite! V VELETRGOVINA Z ZELEZNSNO IN POLJEDELSKIMI STROJI FR. STUPICA >• LJUBLJANA, Gosposvetska cesta it. 1. Ustanovljena leta 1893. Naj vetja zaloga vsega v železninsko stroko spadajočega blaga in poljedelskih strojev. — Nosilei (traverze), betonsko in drugo železo, okovje in ostali gradbeni materijal. — Vodovodne in plinske cevi, armature (fitingi). — Gospodarske potrebščine, kuhinjska oprema, posoda in razni stroji za gospodinjstvo. — Okovje za stavbe in pohištvo ter razno fino orodje za obrtnike. — Železne blagajne, — Gonilni jermeni. — Zaloga smodnika in drugih razstreljiv. Prava naša domačci, Kolinska cikorija Vamjamli pristnost in jakost! 999 • • • i! ING. DUKIC IN DRUG Si * GRADBENO PODJETJE H «■ BHB Brzojavi: Sladklvrh, posta Št. lij Sl^|jlr| Vltl| Papirus, St. 11] pri Marmor«, pri Mariboru. » •* it Tj,|e[on ln,elU[b . ;56- Vlastnik: Josip Rosenberg, Maribor Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira. LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 ‘—ti— II prodaja Tei. st. 937. ustanovljena 1.1838. (Riunione). Tei. št. 937. Generalni zastop za Slovenilo: LJUBLJANA, Beethovnova ul. 4 (v lastni palači). Dirakciia za Jugoslavijo: ZAGREB, Hatzova ulica štev. 10 (v lastni palači). Akcllskl kapital Lit. 100,000.000‘-Rezervni kapital Lit. 300,000.000"- SKLEPA Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja .— zavarovanja na doživetje — zavarovanja 'starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja. Podružnice v Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. PREMOG iz slovenskih premogovnikov vseli kakovosti, v celih vagonih po originslnlli cenah premogovnikov la domačo vporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vaake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaSkl premog, črni pretuog ln brikete. METKI MIO ZA Hi D. D. v Ljubljani, Miklošičeva ce9ta 15/1. Zž^BEi- Lastnik inž. Marko Kranjec. iTiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik' M. Janko le.