teto VII., štev. 13 GJutro" xiv.,w .> Ljubljana, ponedeljek 17. marca 19jj <*«na 2 Din Lpravmstvo; LjuDijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja EDNARODNE DIKTATUBE SME VEČ POVRNITI Jasno In odlecno stališča Male antante glede Mussolfnijevega načrta o direktorijig velesil — S tujo lastnino in s tujimi pravicami ne sme nihče razpolagati — Mednarodna politika mora ostati v okvirja Društva narodov Pariz, 26. marca. r. Ozadje iMussoIi-nijevega načrta postaja vedno bolj rasno. Dočim ie v p-rvem trenutku zbudil rimski predlog, ki ga je sprožil Musso-!mi povodom obiska ande.škega mimi-ittrskesra predsednika Macdonalda in ztrnairujega ministra Simona, presenečenje in je v nekaterih krogih napravil vtis, kakor da je Itaiiija zares izpreme-n.ila svojo dosedanjo politiko ter S'e odločila za aktivno sodelovanje v s vrh o pomiirnemia Evrope in za končno rešitev razorožitvenega problema, se ie pri natančnejšem proučevanju teh predlogov izkai7aio. da predstavlja samo novo past, ki jo je nastavil g. Mtissolini Evropi. Rimska diplomacija ie misMa srretno izkoristiti napetost, kii je zavladala v Evropi po spremembi režkna v Nemčiji in po do se da ni i h brezuspešnih prizadevanjih razorožitvene konference. Musso linije v načrt, ki ga je deloma osvojil tudi g. Macdonald. stremi za ustvaritvijo bloka velesil ki naj bi prevzel vrhovno vodstvo evropske politike iz razdelil interesne sfere med posamezne velesile. Italija je pri tem račnnaila na to, da se ji bo na ta način izpoMa njena dolgoletna želja, ki je v okvirju Društva narodov ni mogla doseči, a to ie Izolacija Francije in razbitje njenih zaveznikov. Italija bi imela pri tem na svoji strani Nemčijo in v gotovi meri tudi Anglijo, tako da bi si mogla docela zasigurati neomejen vpliv v Srednji Evropi in na Balkanu. Razumljivo ie zaradi tega. da je ta načrt naletel na odpor ne samo v Fran-ciii. marveč prav posebno še pri vseh manjših državah, ki se zavedajo, da bi na ta način zopet postale igračke v ro-Kah velesil. Še prav posebno krivičen pa je Mussoliinijev načrt za Malo an-fanto. ki po svoi'i organizaciji predstavlja naitmani Itailiji enako velesilo. Za+o so v mednarodnih krogih z največjim zanimanjem pričakovali, kako stališče bo zavzela Mate anitarota. Stalni svet Male antante se je sestal včeraj dopoldne v Ženevi pod predsedstvom češkoslovaškega zunaniega ministra dr. Beneša. Posvetovanja sta se udeležila rumunskii zunanji minister Ti-tulescu in in g o slovenski pooblaščeni minister dr. Fotič. Konferenca je trajala nad tri ure. O tem sestamku je bil izdan naislednjj komunike: Kemusitke stalnega sveta Male antante Stalni svet Male antante, ki je dogodke zadnjih dni podrobno proučil, je prišel do zaključka, da je vsako sodelovanje med državami, ki ima za cilj vzpostavitev medsebojnih prijatel jskih odnošajev in rešitev problemov, ki se nanašajo nenosredno nanje, zaželieno in koristno. Ne glede na to pa države Male antante ne moreio priznati, da bi bilo za dobre odnošaje med posameznimi državami koristno, če bi se sklenila pogodba, po kateri bi smele pogodbene države razpolagati s pravicami drugih narodov tako, da bi ta pogodba države-podpisnice prisilila, izdaiati konkretne določitve ali pa izvajati pritisk na drage države, bi k tej pogodbi ne bi pristopile. Ker pa se s tujo lastnino ne more in ne sme razpolagati niti posredno, niti neposredno, izjavljajo države Male antante že v tem trenotku svoje najodločnejše pridržke proti sklenitvi take pogodbe, v kolikor bi se taka nogodba nanašala tudi na pravice in na politiko Male antante. Pogodbe te vrste spadajo že v preteklost, vsekakor pa v dobo. ko še ni bilo Društva narodov. Države Male antante obžalujejo, da se je pri razgovorih, ki so se vršili te dni, posebno poudarjala revi-zionističrfa ideja. Države Male antante smatrajo s stališča splošnih interesov mira in glede na enotne in globlje interese svojih držav za svojo dolžnost, opozoriti na dejstvo, da revizionistična politika, ln neizogibno izziva odločno reakcijo, ne more dovesti do pomirjenja narodov in dvigniti medsebojno zaupanje, ki omogoča uspešno sodelovanje. Države Male antante smatrajo zaradi tega za najvažnejše združiti svoje skup-ne napore in mirovno delo še povečati, ker vidijo samo v tem jamstvo za svetovni mir in svetovno varnost. Mirni, stvarni in odločni odgovor Male anitanite je napravil v krogih Društva narodov najboljša vtis. V vseh krogih priiznavajo pravilnost stališča, ki ga je zavzela Mala antanta, ker se zavedajo, da pomeni v sedanjem tre-notiku revizionistični pokret sabotažo razorožitvene konference. Nemčija In Mala antanta Berlin, 26. marca. AA. Nemško časopisje živahno kritizira sklepe stalnega sveta Male antante glede načrta o paktu med štirimi zapadnimi velesilami. Listi dolže Francijo, da podpihuje države Male antante, ker hoče preprečiti Mussolinijev in Macdonaldov načrt, onemogočiti revizijo mirovnih pogodb in zbliža/nje med velikimi silami. Poljaki proti Macdonal-dovim predlogom Varšava, 26. marca. AA, Bivši vojni minister general Sy>korski je objavil v listu »Kurier Warszawskn« članek pod naslovom »Razorožitev braniteljev miru«, v katerem ostro napada Macdonaldove predloge. Med drugim očita, da hočeta Mussolini in Macdonald zrušiti Francijo in omogočiti revir; on i stične načrte, ki so usmerjeni proti trajnemu miru v Eropi. Po teh načrtih bi morala Francija pustiti svoje sedanje zaveznike ob strani. Ta način razorožitve pa ne bi okrepil miru v Evropi, ker bi omogočil Nemčiji, da obnovi svojo nekdanjo vojaško silo in da ogroža svoje sosede. Ce bi se francoske meje razorožile, potem bi Nemčija mogla izvesti vojaške načrte generala Selckta. ki oznanja, da je treba izpeljati proti sosedom Nemčije nagle in odločilne napade. General Sykorski sklepa, da sedanji čas ni primeren za razorožitev, kakršno nredlaga NemčMa. Miroljubnost Španije Madrid, 26, marca. AA, Zunanji minister je izjavil novinarjem o španskem stališču napram sedanjim mednarodnim vprašanjem, da je španska republika vedno pripravljena sodeiovati pri akcijah za mir. V 2 ene vri je s toplimi simpatijami pozdravila francoski razorožitveni načrt in tudi sedaj proučuje z enakim zanimanjem Maodonal-dove načrte. Sporazum med štirimi velikimi silami je potreben ne samo za prepre-čenje vojne, temveč tudi za obnovo solidarnosti v sedanjih vprašanjih. Ta sporazum pa ne bi smel biti pakt, ki izključuje druge države začel o proračunu Poročilo finančnega odbora je podal dr. Ploj — Politična vprašanja v splošni debati — Senator dr. Ravnihar o ljubljanskem gledališču in ljubljanski univerzi Beograd. 26. marca p. V senatu se je i jem poročilu, da je proračun verno zrcalo pričela danes ob 9 dop. splošna prora- | gospodarskega in finančnega stanja v dr- čuns.ca razprava Sejo je vodil predsednik g. dr. Pavelič. Navzoči so bili vsi sena-torii in tudi skoro vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. dr. Srškičem na čelu Pred nre^odn-m na dnevni red je predsednik dr. Pavelič med drugim poročal. da je administrativni odbor odobril obračun senata za zadnie tromesečje preteklega leta Med številnimi prošnjami in pritožbami je b;la prečitana tudi prošnja zdravniške zbornice v Ljubljani. ki prosi, naj bi se ne ustanovile obč;nske lekarne v dravski banovini, ker bi bili s tem zelo prizadeti podeželski zdravniki Po raznih dnigih manjših zadevah i« senat prešel na dnevni red in pričel razpravo o proračunu. Poročilo finančnega odbora V imenu finančnega odbora senata je poda! obš'rno poročilo senator g. dr. Miroslav Ploj. Finančni odbor ugotavlja v uvodu svojega poročila, da se v finančni in gospodarski krizi Srednje in vzhodne Evrope že kažejo prvi znaki izboljšanja. ki s cer še ne dajejo izgleda na trajno izboljšanje položaja. ki pa jasno kažejo, kje ie vzrok sedanje krize Iz tega pa se obenem jasno vidi. da naša država sama zase vzrokov Sedanje krize ne more odstraniti. marveč da ie to moeoče Samo v iskrenem medsebojnem mednarodnem Sodelovanju V tem nogledu bo velike važnosti svetovna gospodarska konferenca, ki se bo sestala v teku letošnjega leta Pričakovati je da bo ta konferenca našla sredstva in rvva za ozdravlienie svetovnega »osnod^rstva. ki mu sicer preti neizogibna katastrofa. Prehajajoč na proračun sam, poudarja finančni o£x>r v svo- žavi. Finančni odbor se nadeja, da se bo dal predloženi proračun realizirati. Iz poročil. ki so jih podali v finančnem odboru resorni ministri, zlasti pa ministra za trgovino in kmetijstvo, se vidi, da si vlada z vSemi silami prizadeva kar najbolj omiliti sedanje gospodarske težkoče ln obvarovati našo državo pred najhujšimi posledicami splošne gospodarske krize. Dolžnost slehernega državljana je, da vlado pri tem delu po svojih najboljših močeh podpira Četudi so težave zelo velike, ne smemo biti pesimisti. Pri nadaljnji analizi proračuna ugotavlja finančni odbor, da je izvedena štednja v vseh izdatkih in dohodkih do skrajnosti. Izdatki za uradništvo so znižani za 164 milijone. Ta prihranek je dosežen s črtanjem raznih neS i* temi znanih mest O porastu in višini pokojnin se je vršila v finančnem odboru obširna razprava Finančni odbor je po pojasnilih finančnega ministra prišel soglasno do prepričanja, da sedanji čas ne bi bil umesten za radikalno revizijo pokojnin, in smatra, da se pridobljene pravice ne Smejo odrekati. V bodoče pa je treba pri upokojitvah postopati s potrebno opreznostjo. Prav tako se je v finančnem odboru vršila tudi r>bširna razprava o uradniških plačah. Tudi v tem pogledu je prišel finančni odbor do soglasnega n,rer>ričania. da bi v^a&a na-daljna redukcija prejemkov državnih uslužbencev bila škodljiva za interese države ter da je v tem pogledu dosežena že skrajna meja. Zaradi tega je finančni odbor odločno proti vsakemu takemu predlogu. -»ogl-du zunanje politik« poudarja poročilo. da ie naša zunanja politika vse skozi miroljubna a prav tako na tudi neustrašna, kadar gre za življenjske interese naše države in za ohranitev miru. V tem pogledu hodi Jugoslavija solidarno a svojimi zavezrikL Smernice, ki jih je podal prosvetni minister o prosvetni politiki vlade, kakor tudi njegovi načrti glede potrebnih šolskih reform so našli v finančnem odboru popolno odobravanje. Po poročilu ministra vojske in mornarice je finančni odbor proračun tega ministrstva odobril brez debate V razpravi o proračunu ministrstva za telesno vzgojo se je finančni odbor dotaknil tudi neopravičenih napadov na naše sokolstvo ter podčrtal vrline in koristi delovanja te naše viteške organizacije, ki zasluži vso podporo. Pri razpravi o proračunu fina nčnega ministrstva se je pri razmotrivanju bančne, denarne in kreditne politike ugotovilo, da obstojajo tudi na tem polj u težkoče. ki jih ni mogoče odstraniti v okviru ene same države. Z odobravanjem je finančni odbor sprejel na znanje izjavo finančnega ministra, da se je v prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta ohranilo popolno ravnotežje v državnih financah. To dejstvo da;e nado, da bremena, ki jih zahteva država v prihodnjem proračunskem letu, ne bodo pretežka m da bo naše gospodarstvo brez prevelikih žrtev moglo zadostiti svojim obveznostim Poročilo končno ugotavlja, da je dr Stanko Sve^-ljuga kot član Narodnega kluba v finančnem odboru gla-soval v načelu proti proračunu. v podrobnostih pa je glasoval za proračune vrhovne dTžavne uprave, vojske in mornarice ter zunanjega ministrstva. Zaključujoč svoje poročilo je senator g dr. Miroslav Ploj p.rosiI senat, naj sprejme proračun kakor je predložen. Klerikalna politika v Jugoslaviji ni mogoča V debati je prvi govoril bivši minister senator g. dr. Uroš Krulj. V prvem delu svojega govora se je bavil s splošnimi političnimi razmerami in pTed vsem naglasil, da o vprašanju narodnega in državnega edinstva ne more biti več debate To vprašanje je definitivno rešeno in stavljeno z dnevnega reda. Če ga skušajo d/-nes razni ljudje še vedno znova spravljati v debato, je to samo posledica dejstva, da so se posamezni deli našega naroda rsz-viiali povsem različno, ker so bili pod vplivom raznih bivših državnih tvorevin z različnimi cilji. Te umetno ustvarjene razlike se morajo s potrebnim razumevanjem v iskrenem in bratskem sodelovanju izbrisati. V zvezi s tem se je dr Krulj dotaknil tudi punktaških akcij in se posebej zadržal na punktacijah dr. Korošca Kljub temu, da se je dr. Korošec v svorh punktacijah resno naslonil na Mačkove punktacije, je vendarle jasno pokazal, da zasleduje z njimi politiko ultramontaniz-ma. To je osnovna ideja njegovih punkta-cij. Po tej zastareli politiki, ki stavi cerkev in vero nad vse drugo, je tujec katoličan bolj5i od domačina nekatoličana. Ta politika hoče v vse državno in politično življenje zanesti cerkvene nazore in ideje, smatrajoč cerkev za vrhovno ustanovo, kateri se moTajo vsi pokoriti. V sedanjem proSvitljenem veku je taka politika nemogoča, docela nemogoča pa v državi, kakor Je naša, kjer imamo šest raznih ver. Pri nas mora veljati samo načelo verske enakopravnosti in zato pri nas za tako ultramontansko politiko ,ki hoče nad-oblast cerkve in vere nad dTžavo, ni mesta. V drugem delu svojega govora se je bavil dr. Krulj s proračunom in poudarial potrebo štednje v vsem javnem gospodarstvu, da bi se tako tudi bremena kar najbolj omejila. Zaključil je svoj goverr z izjavo, da bo glasoval za proračun. Tudi Hrvati so vsi za enotno Jugoslavijo Nato je povzel besedo bivši minister, senator dr. Stanko Šverljuga. V svojem govoru je obširno razlagal stališče Narodnega kluba senatorjev v vprašanju narodnega edinstva, razlaga svojo tezo o jugoslovenski sintezi in s posebnim poudarkom naglasil, da ne sme biti nihče v dvomu, da stališče Narodnega kluba nikakor ni v nasprot ju s stališčem državnega edin&tva. kajti ves naš narod hoče sedanjo državo in tudi Hrvati so vsi eno-dušno za sedanjo drža\>o. Notranja ureditev države pa se mora sporazumno rešiti tako. kakor bo za vse najbolje Naslednji govornik senatoT dr. Milan Jovanovič se je obširno bavil z delom vlade in zlasti podčrtal veliki uspeh na zakonodainem prvi ju. Poleg važnih političnih zakonov, ki »o bili izdani v zadnji dobi. je zlasri naglasil potrebo čim prejšnjega sprejetja zakona o banskih samoupravah in o mestnih občinah. Obširno je razmotrival o probhemu zaščite kmetov in opozarjal na zlorabe, ki se vrše na račun te zaščite. Govore? o proračunu samem, je govornik izrazil željo, naj bi vlada čim prei sestavila načrt za reorganizacijo celokupne državne uprave v cilju poenostavi :enia in pocenitve. Seia je bila nato ob 14. prekinjena in se ie nadabevala ob 16.30. Na popoldanski seji je na j prvo govoril zaradi osebnega pojasnila dr. Stanko Šverljuga, nato pa b'vši minister dr. Ve-limir Mažuranič, ki se je kot član istega Narodnega kluba pridružil izvajanjem dr. Šverljuge in tudi s svoje strani naglasil, da so na napačni T>oti vsi oni, ki mislijo, da predstavlja Narodni klub nekak hrvatski separatizem in proti državi naperjeno ost. t Snator dr. Miča Mčič je v temperamentnem govoru zavračal separatistično politiko i d poudarjal, da jugoslovenstvo ni fikcija, marveč volja ogromne večine vsega našega naroda. Vlada naj zaradi tega ener- Ponedeijska izdaja > Jutra.« izna ja vsak ponedeljek zjutraj. — Wa-roCa se posebej in velja po posti prejemana Din 4.-, po razna^al-lih dostavljena Din 5.- meseCno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3X23, 3124, J125 m 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. • Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. mmmammm gično izvaja to politiko in odločno nastopi proti vsein separatistom in puaiktašem. Govor senatorja dr. Vladimirja Ravnrharja Nato je povzei besedo senator dr. Vladimir Ravnihar, ki je v uvodu nag.asil. da je državni proračuD sestavljen v znamenju splošne gospodarske krize. Jugoslavija ;e k;4cor v.-*ika druga država samo del svetovnega organ znia in zaradi tega ae more eama neodvisno od drugih reševati tega problema. Tu je potrebna solidarnost vsega civiliziranega sveta To ni enostavna stvar, marveč je to svetovni in m-sdkontuientaini problem. Vendar pa bi bilo napačno, če bi čakali samo na to. kar bodo storili drugi. Tudi mi ismo pozvani, da pri tem sodelujemo. a v prvi vn*ti morhtno misliti sami nase. Po ureditvi notranjega trga mora bita prva skrb posvečena našmru zvozu. Kot agrarna država smo pred vsem odvisn' od izvoza svojih pridelkov. -Zato je treba ie sedaj paziti na to. da prj bodoči ureditvi svetovnega tržišča bomo prikrajšani ali potisnjeni v stran vladi je treba priznati, da si resno prizadeva vršiti to svojo vel-ko nalogo in v mednarodnem sodelovanju dopr nesti svoj delež k trajnemu m pozitivnemu uspeha. Tud: nedavno sklenjeni pakt Male antante je treba presojati s tega stališča. Mi bi le želih, da bi tudi druge države sledile temu vzgledu. Mala antanta je pripravljena sodelovati z vsemi, ni nikomur zaprta m se bas po tem najbolj razlikuje od direktorija velesil, ki je bi zasnovan nedavno v Rimu. Po tem načrtu noj bi si velesile med seboj razdelile nekako varuštvo nad malimi državami in narodi. Toda iniciatorjem tega načrta bodi povedano, da so minili časi, ko so bili mali narod; drobiž, s katerim so velesile poravnavale medsebojne račune — Mi smo odločno na stališču, da morajo biti v«i narodi enakopravni člani Društva narodov. Prehajajoč na sam proračun je govornik kritiziraj posamezne odredbe ter se zlasti zadržal na kreditih, določenih za narodmo gledališče v Ljubljani. Naglasil je. da so ti krediti odmerjeni mnogo prenizko, če se primerjajo z eminentno kulturno nalogo, ki jo vrši narodno gledališče v Ljubljani. — Slovenci so štediljivi ljudje, pokazali pa so, da znajo tudi s skromnimi siredstvi ustvariti mnogo solidnega. Objektivna kritika mora prznati, da narodno gledališče v Ljubljani dostojno izpolnuge svojo kulturno misijo ter da nivo ljubljanskih predstav kljub neprimerno manjšim srodisijvom prav nič ne zaostaja za Beogradin in Zagrebom. Zato apelira na finančnega in prosvetnega muii-s.ra, na,] vse to upjštevaita m zasigurata narodnemu gledališču v Ljubljani primerna sredstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dr. Ra vrni h a r dotak ml tudi vprašanja ljubljanske univerze, orisal zgodovino njene ustanovitve in njenega razvoja ter naglasid, da se mora enkrat za vselej naipraviti konec neprestanim govoricam o nameravani okr-nitvi. Ljubljanska univerza je v teku svojega obstoja pokazala svojo življenjsko silo in raiJogi, ki so bili odločilni za rajeno ustanovitev, ra svoji tehtnostu tudi danes niso nič izgubili. Naglasi! pa je, da ima popolno zauioairtje v prosvetnega ministra g. dr. Stankoviča, ki je ?aim univerzitetni profesor in ki s svojo strokovno sposobnostjo docela obvlada svoj resor. Zato je prepričan, da bo vsa ta pereča vprašanja rešil pravično in pravilno na korist celote. Ob koncu svojega govora se je senator dr. Ravnihar dotaknil tudi škofovske poslanice proti Sokolu iT, naglasil, da je ta n^skrnica več škodovala cerkvi kakor pa Sokolu. Sokol je dostojno zavrnil tn napad, a verniki so prav talko mstin.ktivno eoo-znali. da tu ne gre za vero. ne za cerkev, marveč samo za poli sklepa. V tem primeru bi hii ustavljen ves promet vrši pa se tudi že nropa-eanda, da hi se stavki železničarjev pri^nižile tudi druge delavske organizacije. Dunaj, 26. marca. AA. Avstrijska vlada je sestavila zakon o sanaciji državnih železnic Osnutek je poslala vsem delavskim organizacijam, da se o njem v najkrajšem času izjavijo. Doslej je odgovorila samo nemška delavska organizacija, ki načrt v celoti odklanja. Po t<>m načrtu naj se znižajo pokojnine od 90 na 78 oistotkov aktivnih prejemkov V prihodnjih dveh letih naj odpadejo vsa napredovanja Razen tega določa zakonski načrt znižanje postranskih prejemkov l>?tni prihranki bi znašali 25 milijonov šilingov Med avstrijskimi železničarji vlada zaradi tega načrta velika ogorčenost proti vladi. Dunaj. 26. marca. AA. Policija je aretirala 375 komunistov, ki so demonstrirali po raznih okrajih Dunaja Od teb je 35 ;do-zemeev. Prav tako ie aretirala tudi 47 nacionalnih socialistov, ker so demonstrirali proti zidom. Šesti notar v Ljubljani Beograd 26. marca. p. Z odlokom mini- fi l PT™VK,e šesteea notar- ja v Ljubljani, čeear mesto je hil0 nedavno kreirano, n fvan Rakovnik, dosedaj notar v Marenhereu Notarsko mesto v Ma-renbergu za enkrat še ni zasedeno Stanovske zadeve inženjerjev Brezposelnost ntosno zasega tudi v njihove vrste Ljubljana, 26. marca. V petek zvečer se je v društvenih prostorih v Kazini vršil redni občni zbor Udruženja jugosiovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcije Ljubljana. Predsednik inž. Mačkovšek je v kratkem otvoritvenem nagovoru posebej pozdravil predstavnika Inženjerske zbornice, univerz, proi. inž. Kasala ter i«ž. Toma-žiča. Obširno, temeljito tajniško poročilo je podal inž. Bevc. Udružeraje je v preteklem letu priredilo celo vrsto strokovnih in popularnih predavanj ter organiziralo oglede raznih tehničnih del. Aktivno in micijativno ie sodelovalo oh vsaki priliki, kadar je šlo za živfijenijske in strokovne interese inženjerjev. Nezaposlenost Inženjerjev Posebno obširno se je g. tajnik bavil % brezposelnostjo, ki je v težki meri zadela tudi naše iiiženjerje in se je v preteklem letu Se preostalo. Udruženje ne more prav točne statistike o tem vele-važr.em vprašanju, ker je med brezposelnimi inženii&r.ii premalo volje in razpoloženja. da bi stalno in točno obveščali svojo organizacijo o teh stvareh. Potrebno bi bilo, da bi se med neAposlenimi inž eni er-j.j vršila stalna agitacija v tem praven, da bodo sami s svojim sodelovanjem omogočili tozadevno točno evidenco, in takšna agitacija bi se morala pričeti že med študenti na fakulteti. Mimo tega bi se moral vsak brezposelni inženjer nujno javiti tudi borzi dela. Borze dela so že večkrat izstavile dovoljenja za zaposlitev tujcev samo zato, ker se domači brezposelni inže-ntjerji pri raji sploh ne priglašajo in tako borze dela ni&cfli ne morejo imeti točne slike o zaposlenosti posameznih inženjerskih strok. Lami je tajniško poročilo zabeležilo, da je n3 področju ljubljanske sekcije okrog 50 nezaposlenih inženjerjev. Do letos ie_ta številka po vsej verjetnosti zrasla na 70. Ljubljanska sekcija je bila pred osmimi leti prva, ki je presenetila našo javnost z ugotovitvijo .da imamo inženjerje, ki si ne morejo priboriti dela in kruha na domačih bleh. 2e mnogo prej je sekcija pričela ostro berbo proti naraščajoči invaziji tuj-ce-v. Takšne borbe ji ne veleva samo narodni in državljanski ponos, temveč tudi velilka skrb za bodočnost prihajajočega naraščaja. Nepotrebni inozemci so v inženirskih strokah na področju zasebne delavnosti zavzeli važne postojanke, naš domači strokovni naraščaj pa dobesedno ■strada. Odsek za nezaposlene .ki se ie •konstituiral pri udruženiu, ho imel še mno-zo dela preden bo dosegel preorijentacijo ■naših vodilnih činiteljev v vprašanju za--»oslitve inozemskih inženjerjev. Svetovna gospodarska stiska s svojimi posledicami brezposelnost inženjerjev seveda še po-osbruie. Pred poldrugim letom pri nas še poznali brezposelnih kemičnih, strojnih in gradbenih inženjerjev, v tem času pa so se tudi v teh strokah izvedle že težke redukcije. — Tretje vzrok današnje nezaposlenosti pa je nadtprodukcija v nekaterih strokah. Univerza, predvsem njen "profesorski zbor,.je v veliki meri poklican, da ravno v naših posebnih razmerah ugotavlja ookolnosti, v katerih bodo mogli nie-,ni študentje nekoč priti do svoje eksistence, in da omogoči nekakšno regulacijo v prevelikem prilivu v posamezne stroke. S ■tem bi univerza res vršila prevažno nalogo •v razvoju narodnega raziumništva. V zvezi z nezaposlenostjo ie odbor udruženja ob štvevilnih pritlikah interveniral na odločujočih mestih. Ministru Puclju je predložil spomenico, v kateri je predlagal, naj se vse določbe, ki favorizirajo zaposlitev bujcev v naši državi, odpravijo aii vsaj revidirajo. Zaposlitev tujcev naj bi se le v skrajnem slučaj« dovolila, pa samo za določen rok. Podjetja, ki zaposlujejo tui-ce, naj bi plačevala posebne takse v korist fonda za brezposelne. Ud>ruženje je prosilo ministra, naj bi se zavzel za sprejemanje inženjerjev v državne službe. Inženjerji so potrebni v vseh panogah državne tehnične službe, in če hi se praksa, da se novinci sploh več ne sprejemajo nadalnevala, hi v tehničnem osotju nastala škodljiva vrzel. Ljubljanska sekcija iniciiativno sodeluje pri vprašanju reorganizacije »Tehničnega lista«, ki naj bi po novem obsegal splošni del ter strokovne priloge za posamezne stroke. Sekcija je v številnih primerih po svojih odsekih za beton in za ceste sodelovala pri načrtih raznih pravilnikov, ki jih je pripravilo ministrstvo za gradbe. Glede znane zadeve o normah za zidno opeko je sekcija na pristojnih mestih izrazila obžalovanje, da so se norme uveljavile brez predhodnega zaslišanja strokovnih in gospodarskih krogov. Blagajnik inž. Pire je poročal, da je denarni promet v zaključeni upravni dobi znašal 238.411 Din in da je za spoznanje večji od denarnega prometa eno leto prej. Glavni, prav za prav edini dohodek sekcije je članarina in pristopnine. Vprašanje osrednje tehnične knjižnice O stanju knjižnice je poročal knjižničar inž. Završnik. Vsled težke denarne situacije, v kateri je setociga, i« kupovnaje novih knjig nemogoče in ie knjižnica po kniižni-čariev'h izvajanjih zastarela in premajhna. Za naše male razmere imamo v Ljubljani preveč tehničnih knjižnic, da bi vsaka zase lahko izpolnjevala zadano nalogo. Nujno potrebno bi bilo. da se te razcepljene knjižnice združijo v eno. katere bi potem zadovoljivo izpolnjevale svojo nalogo. Na izvedbi tega širokega načrta bi morali sodelovati univerza, tehnična srednja šola, bane vinski teteričn i oddelek, mestni grad- beni urad, rudarsko glavarstvo, direkcija državnih železnic itd. Ta centralna knjižnica naj bi se pripojila univerzi ali pa licej-ski knjižnici. Po kratkem poročilu društvenega gospodarja inž. Platnerja je zbor soglasno sprejel absolutorij odiboru, ki sta ga pismeno predložila revizorja inž. Foerster in inž. Skaberne. Delo odsekov Inž. Mačkovšek je poročal o reorganizaciji »Tehničnega lista«, ki jo je sprožila ljubljanska sekcija. Inž. Skaberne je poročal o delovanju odseka za tehnično terminologijo, ki se je v preteklem letu bavil predvsem z izrazoslovjem za tehniko ja-kega toka. Inž. Josip Dedek je podal poročilo odseka za železoheton. O živahnem delovanju odseka za ceste je poročal inž. Mačkovšek. Odsek je obširno razpravljal o osnovnih navodilih za cestni promet in je sldenil, da se mora uvesti stroga kontrola pri šoferskih izpitih- Izdelal je izkaz vseh kamnolomov z zemljevidom, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da se uporabija za gramozenje v dravski banovini le dolomit in apnenec. V zvezi s tem Ljubljana, 26. marca. Danes dopoldne se ie v dvoran- Delavske zbornice vršil letni občni zbor Društva ju-goslovenskih obrtnikov za dravsko banovino ki se ga je poleg številno zastopanega ljubljanskega obrtništva udeležilo tudi lepo število delegatov iz mnoeih vecj'h krajev banovine, pa tudi zastopniki oblastev m korporacij. Predsednik Pičman je s toplimi besedami pozdravil svetnika Rupnika za obrtni odsek mestne občine, sreskesa načelnika Zmdar- bovelj, Kranja. Brežic m Most. iz Deogra-ia ie zbor od obrtniške zveze prejel brzojavni 1 « ••»__»AlrA^to/ra esvnatnrvk. obrtnikov - doeesa samostojne obrtniške zbornice. Delovanju društva ere zasluga, da je obrtniški stan danes že bolj upoštevan. kakor ie bil doslej. Za napredek n zmago njegovih interesov pa je potrebno, da slovensko obrtništvo ne nastopa izolirano. da sodeluje z obrtniškimi organizacijami v vsej državi, zlasti pa ie. da v naši banovini Simboli na široko razprede in poživi svoje gibanje Pozval je članstvo, naj a svojo zavestjo in delavnostjo pripomore društvu do zmage. Višji svetnik Rupnik je nato kratko opravičil g. župana, ki je zadržan, in je zbo-rovaloem " sporočil njegov pozdrav - Zagrebški zastopnik Kuševič ie pozdravi zbor ▼ imenu hrvatskih obrtnikov in je porival tovariše v dravski banovini, nai le krep k-pje dvignejo svoio zavest in nai še živeje d?iaio za zmago obrtniških interesov — Kratek pozdrav je izrekel tudi delegat iz Brežic, g. Klobučar. je odsek stavil predlog banski upravi, naj se na pozkusiti cesti poizkusijo tudi nekatere druge hribine. Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa je odsek sklenil predlagati izboljšanje, odmosno modernizacijo naših glavnih prometnih prog. Med številnimi drugimi zadevami, ki jih je obravnaval, je odsek sklenil zasnovati Društvo za ceste, ki bo kot nacijonakii komite za našo državo član mednarodnega društva za ceste. Inž. Mlklavc je poročal o delovanju odseka za nezaposlene, ki ne more beležiti večjih uspehov, inž. Mencinger pa za Klub državnih inženjerjev v področju ministrstva za gradbe pa o akciji za pravično ureditev stanovanjskih najemnin. Inž. Zelenko je poročal za Klub železniških inženjerjev in je posebej opozarjal na pomanjkanje inženjerskega naraščaja pri železniški upravi O Klubu elektroinženjer-jev, ki prav tako izkazuje živahno notranjo in zunanjo delavnost, je poročal inž. Koželj Nato je bil na predlog blagajnika Lnž. Pirca soglasno sprejet proračun za leto 1933., ki izkazuje 109.650 Din dohodkov in Din 117.187.35 izdatkov. — Naposled so se vršile volitve za polovico oOmuna« toplo pozdravil učiteljiščn.k Vi-hi nikar se je množica zlila po mestnih ulicah V eoboto ob pol 20. se je vršila, v Narodnem domu slavnostna akademija. Prostrana dvorana in galeba sta bih nabito polni zbrane mladine, med njo so biti Teden mode z razstavo najnovejših vzorcev angleškega, češkega in domačega sukna, kamgarnov in Stofov TRIKOLIN IN POUPELENl za elegantno moško perilo na meter, gotovo in po meri itd. si ogljete v naših izložbah ln trgovini. REKLAMNE CENE: Modni kamgam volneni . od Din 124.— Stof za pumparce . . . • * * Stof za obleke . . . • • * * ^0.— Poupelin za srajce .... > * Trikolin za srajce .... * > 32— Loden v predpisani od SLD barvi za lovce, turistiko in šport Ogromna »zbira — ugodne cene NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 18 (nasproti nunski eerfcvi) tudi odlični predstavniki javnosti. V nedeljo dopoldne ob 9. pa Je bil v ljudski univerzi občni zbor, na katerem so podali delegati razne referate in je biia sprejeta obširna resolucija, v kateri izraža mladina svoje stališče glede poti državne politike in v kateri manifestira svojo Jugoslovensko usmerjenost in čvrsto nacionalnost. Cerkveni rop v Hočah Policija in reševalna postaja nista imeli veliko dela. Policija je bila obveščena o velikem vlomu, ki je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo t župno cerkev t Hočah. Vlomilci so šiloma odprli trojna cerkvena vrata in odnesli tri kelihe, moštran-oo, ciborij in vse oetale vrednostne cerkve, ne predmete, tako da se danes v Hočah sploh ni mogla vršiti služba božja. V Hoče je odšel daktilograf mariborske policije Grobin, ki je posnel prstne odtise, ki s« jih pustili vlomilci. V gledališču se je t soboto zvečer ob dobrem obisku vršila predstava >Orfej v podzemlju«. Vse kaže, da bo ta prireditev tudi v bodoče polnila hišo. — V kazinski dvorani pa je bila v navzočnosti zastopnikov •mariborskih oblastev otvorjena velika raa-stava sodobne moderne slovenske upodabljajoče umetnosti. Razstavo je otvoril nestor slovenskih upodabljajočih umetnikov g. Rihard Jakopič. Požar v Radencih SI a>t ina-Ra d enci, 25. marca. V soboto zvečer je pri pregledovanju raznih zdmviliških objektov sluga opazil na dveh mestih v gospodarskem poslopju ogenj, ki je bil očividno namenema podtaknjen. Ker sam ni mogel pogasiti, je obvestil upravo, ta pa je na poiroČ pozvala gasilce, ki so prihiteli iz raznih krajev. Pri požaru so poleg domačih prav požrtvovalno sodelovali zlasti gasilci iz Radgone in Ljutomera. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, uničeno je bilo tudi skladišče pivovarne Union Škoda znaša nad pol milijona Din, je pa večinema krita z zavarovalnino. _____ Fotoaparat zamenjaš, kupiš ali prodaš gotovo najboljSa pri Foto Tourist Lojze Šmuc Miklošičeva cesta 6, vfe-o-via hotela Lnion 127 Objave Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizorijo drevi ob 20. v dramskem gledališču člani srednješolske organizacije j>2ar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. »Ta naša hiša je tako prokleto majhna«, je rekel nekoč Ivan Cankar, stremel je za tem, da napravi Slovenijo vsaj duhovno prostranejšo, bičal je laž in licemer-stvo na političnem, socialnem in moralnem polju. Komedija »Za narodov blagor« je vzklila iz bolesti in ogorčenja zaradi političnega položaja, ko so nekateri voditelji izrabljali zaupanje naroda za svoje osebne snevne interese in onemogočali vsi k pravi razvoj in napredek. Fraze pa so slepilo za ljudstvo, da ne more pogledati v gnilo srce svojih voditeljev. Zato Cankar tako jedko smeši vsako frazerstvo, ki ni plod lastnega razmišljanja, temveč znak duševne nesvobode. Cankarjev ideal pa so »ljudje, sami svoji, kralji v cunjah«, ne pa »narod, ki caplja na različnih uzdah, ki je naprodaj za groš, za uslužen smehljaj«. Občinstvo opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavi pri dnevni blagajni narodnega gledališča. Premiera Shakespearejeve tragedije »Hamlet« v prevodu Otona župančiCa bo v četrtek 30. t. m. Letošnjo vprizoritev »Hamleta« je naštudiral g. režiser Debevec. V četrtek igra naslovno vlogo g. Kralj. Ker je bil »Hamlet« brez dvoma najuspelejša Shakespearejeva drama na našem odru, smo prepričani, da bo tudi za četrkovo premiero v novem prevodu, novi režiji in inscenacijt vladalo veliko zanimanje. Predstava Je izven abonmana. Angleško-jugoslovensko društvo v Ljubljani bo priredilo v ponedeljek 27. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotela Miklič javno predavanje. Govorila bo profesorica Miss Edith Oxley o Londonu, njegovi zgodovini, arhitekturi, spomenikih in običajih. Predavanje, ki bo v angleškem jeziku, bodo spremljale številne skioptične slike. Vabljeni vsi, tudi nečlani. Nepreklicno zadnja predstava filma ZKD »Ben H ur« bo danes cb pol 14. v Elitnem kinu Matici. Jesenice. Občni zbor savezne strelske družine na Jesenicah bo v petek SI. t. m. ob 20. v restavraciji Franceta Dežmana (Paar) v posebni sobi z običajnim dnev im redom. Za vse člane prisotnost obvezna! Zavod za zdravstveno za&čito mater in dece razpisuje natečaj 20 gojenk za enoletni tečaj za zasebne otroške negovalke. Prošnje naj se vložijo do 3. maja pri upravi zavoda v Ljubljani, Lipičeva ulica St. 2. Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran na grafiki univerz) v soboto 24. t. m. g. Mirko Kajzeij, sin staroste Ljubljanskega Sokola g. Bogomila Kaj-zelja in znani alpinist. Mlademu doktorja i naše iskrene čestitke! Zbor naprednih akademskih starešin Novi predsednik Zveze Je dr. Fran TominSek — Manifestacija sloge Ljubljana, 25. marca. Ob lepi udeležbi iz Ljubljane kakor tudi iz vseh naših večjih krajev se je pretekli petek zvečer vršila v dvorani Zvezde III. glavna skupščina Zveze naprednih akademskih starešin. Otvoril jo je predsednik dvorni svetnik Gabrijelčič, poudarjajoč, da zveza v preteklem letu n'kakor ni držala križem rok. Takoj nato je sledilo izčrpno poročilo tajnika g. direktorja Rada Pavlica, ki je v glavnem izvajal: Zbiranji elanov. število gknstva se je sicer nekoliko po-mrnožio, da štejeta starešinski društvi Jadran in Triglav skupaj skoro 600 članov, vendar ;e to še vse premalo, ako pomislimo, da je vseh naprednih starešin najmanj 1500 Zvezm odfour je izdal načrt, po katerem bi se dalo to število natančno ugotoviti po stanovih m krajih bivamja. Ko bi bilo to ugotovljeno, bi bik siuv- št treba one, ki še niso včlanjen;, pozvati, da pristopijo k enemu au drugemu starešinskemu društvu Ln s tem k Zve/.i. Toda ta načrt za enkrat m uspel, ker nekateri zaupniki ti!«o pes!i zaprošen-Ji podatkov. Drugi so pa to izvršili prav kmalu m z vso vestnostjo, hvila jim Kljub trenutnemu neuspehu bo odbor skušaj doseči svoj namen na kak drug način, odnehal pa ne bo. dokler ne bo skupaj S00 — 1000 članom To borno najlažje dosegli, ako vsak član pridobi vsaj enega člana, pa nas bo že več kak'3T 1C00. Notranja organizacija Je c»stala neizpremenjena. 2e v prvem letu se je pokazalo, da ima dmotreno razdeljeno de'p po po^meznih odsekih še najv;č i^pe-ha Tako se je po odsekih organizirano delo obneslo tudi letos. V odseke same so se priglasili prostovoljno člani, ki so bili pripravljeni žrtvovati za dobro stvar nekaj č*sa in truda, tako da je vsak izmed petih odsekov štel od 7 do 12 članov. Nekateri tovariši so deloval' istočasno v dveh ali več odsekih. Pokazalo pa se je, da so bili mnog '2T vršili poverjeno * nalo go. čeiprav ni60 imeli toliko sej kakor politični. Naša skupna zborovanja so bila tudi letos v splošnem prav dobro obiskana. Na prvem mestu je podal direktor Reiseer v zvezi z redu/kepami uredništva im uradni-Sel h prejemkov izčrpen referat o kompleksu vprašanj, ki tvorijo bistvo uradniškega problema. 1 Na drugem je ob velikanski udeležbi poročaj posianec dr. kape Mane o splošnem političnem položaju, o gospodarski n finančni politiki, o redukciji osobja in plač, o redukciji srednjih šol in vsedrzavni sitraaki. Na tretjem smo z velikim zanimanjem poslušali poročilo g. prinnarija dir. Alojzi !u*''b« na Vidov dde'mer o položaju v državi. Njegova dve uri trajajoča izvajanja so bila tako izčrpna. nreg'edna in jasna, da jih je napredno starešinstvo z velikim odobravanjem n brez debate vrelo na znanje. Odbor želi, da bi v bodoče čim češče prihajali med nas naši poslanci, senatorji in g. minister, da borno tako vedno sproti poučeni o vseh važnih dogodkih v državi in izven nje. Ugotavljam, da je na vseh teh sejah, se-stnkih in zborovanjih tudi letos vladala najlepša sloga. Debata ie bila živahna, kritika ostra, a stvarna; mnenja posameznikov so bila v različnih vprašanjih včasi morda malo različna, a v načelnih vprašanjih ni bilo nobene razlike med nami. Z velikim zadovoljstvom poudarjam, da nekdanjega nezaupanja ni več med nami in da smo postaii velika m močna celota. Stari in mladi. Med najvažnejše naloge u«še Zveze spada od vsega njenega pocetKa skrb za ua-predno miad no. 1 e prvenstvene naloge tudi letos nismo zanemarjali. Težko, dumo leto je za nami Letošnji dogodki na naš univerzi so nam povzročili marsikatero resno skrb, kajt; potegnili so za sebo; tudi de! naše napredne mladine v tohki men, da smo se včasih izpraševali, ali .a aaša miedina m morda izneverila brezkomiHo-insnemu programu, ki so ga nam začrtali naš: prednik., aaši najboljši možje! Gospodje! Jaz sem tudi v tem vprašanju -j6taJ optmist. kakor sem bil vedno, an zdi se mi, da danes lahko mirno izjav m. ia ie bil ves to dvom c ves ta stran — rceiipru-vioen Na številnih in dolgotrain h sestankih starih m m.adih — tako ari Trigiavu kakor pr Jadranu — na kater h so se vt-ši'e dolge debate, kjer so se 5uie težiš e obdolž tve na obeh straneh, kjer so pe da.ie ostre besede in žgoče kritike — vfe to p? vendar v tonu akademskega dostojanstva — se je izkazalo da >mo v b t-t-von.h :n glavnih točkah edini n d* ie na-šs nnadma sicer mlada n zato živaiira. ogarevita borbena, včasih morda m&jo prevzete in nepreračunljiva — a; -k^z :n skoz poštna in dobra Z veseljem in za d«-vcl stvom sem čira izjavo naš«-ga pro svetnega ministra Stankoviča. ia kl^u>S iu lo6tn»m dogodkom nb naših univ 'i rima povoda, da bi obupoval aad našo mladino, da ie število zapeljancev tako in -i malno. o« ae prihaja v poštev — in da ,e gros ve^c.arle dooer in patriotiien. če gc. m u i loi tc tahko za vso a^i^iu-ki □ilad tiv/ aiisiun da jaz iato še :až:e n z večjo upravičenostjo izjavija.ru uo uaš na preajT Lnraščaj. Pripominjam, da ,e Zve zli. oci or i veseljem m ^adovoljsivom vze, n«i znanje, da se je ua s*arili .Ti m te b Tnglavanov v Har noru ugc tovilo. d« aktivui Triglav v Lvjoi-iuj n. «.ršu pre i t ušeiinh načel napreJm»Mi. svobodomiselnosti m jugoslovenskega ua-uouali/iua. k, jih predpisujejo jrivila ld di je b:lc sog.asno sprejeta reso!j00 Din. Ker po pravilih letos pripade predsedniško mesto starešinskemu društvu »Triglavu«, je bil soglasno izvoljen za novega predsednika ZNAS g. dr. Fran Tominštfk, ki je izvolitev sprejel z zagotovitvijo, da bo vztrajal na dosedanjih načelih in v prepričanju, da mu bo ob strani stal marljiv odbor Pri nadaljnjih volitvah so bili izvoljeni odborniki: finančni svetnik Volčič. odvetnika dr. Majaron in dr. Mojzer. bančni uradnik Miloš Rvbar, dr Spiller-Muys, inž. Mačkovšek, dr. Štrukelj, direktor Reisner. za preglednika pa dr. 2djko Jeglič in dr. Stuhec. — Pri slučajnostih je odvetnik dr Fettich smatral za častno in srčno dolžnost izraziti zahvalo dvornemu svetniku Gabrijelčiču za vzorno vodstvo Zveze skozi dve funkcijski periodi. Zbo-rovalei so dosedanjemu predsedniku izkazali toplo priznanje. Med obravnavanjem slučajnosti je vstopil v dvorano g. minister dr. Albert Kra-mer. sprejet z burnim odobravanjem. Po nagovoru predsednika dr. Tominška je g. minister povzel besedo in v močno prepričevalnih in informativnih izvajanjih orisal zlasti naš zunanjepolitični položaj. Vsa dvoTana je izvajanja g. ministra poslušala z napeto pozornostjo in mu slednjič izkazala zahvalo z največjim odobravanjem Tako je bil občni zbor zaključen z najpopolnejšim uspehom. igral izredno naglo, ker se je boril * izbranimi, boljšimi igralci, ker je igraj z belimi in s črnimi figurami — no m končno, ker se je v resnici boril z najmanj 200 igralci. Saj Je na vsakega igralca odpadlo — priznajmo Bi — minimalno po 6 sufler-Jev. Časten pa Je Šahovski uspeh tudi ta LJubljano, saj se je doslej malokdaj prime rilo, da bi Ljubljana dosegla proti velemojstru Bogoljubovega kova tolikšno pro porcijo Končni številični uspeb Je namreč naslednji: igranih partij 39, Ljubljana dobila 8 partij, remi« (neodločenih) 6 partij, Bogoljubov dobil 25 partij. Brez d vorna pa je bila — ne glede na rezultat _ Bogoijubova simultanka v Ljubljani ena najzanimivejših, sar se jih Je kdaj igralo in ako bo pripomogla Bogolju-bovii na <*ni in ljubljanskim šahistom na drugi strani do nadaljnjih šahovskih uspehov — in o tem ne dvomimo — sme biti Ljubljana na to krasno uspelo prireditev r resnici ponosna Naslednja imena pa bo šahovska kronika nedvomno hvaležno uvrstila v svoje liste, saj so baš ona dokaz lepe, plemenite, kulturnovzgojne šahovske ideje v naši tx»!i Ljubljani: Zmagovalci: dr Sever Niko ob 22. uri po 21. potezi; Bernik Alojzij ob 12.10, ? potez; Rabuze Franc ob 12.10, 26 potez; Kranjec Ignacij ob 12.4, 24 potez; Kovačič Jože ob 11.27, 13 potez; ga. Pegan Zdenka ob 12.17, 20 potez: Erker Julij ob 11.26, 22 potez; Skilek Milan ob 11.33, 27 potez. RemizLrali (neodločeno): Vojvodič Miloš ob 9.43, 18 potez; Podobni* Jože ob 12.2o, 15 potez; Šiška Jože ob 11.50, 22 potez; Arnš^k Jauko ob 10.40, 22 potez; Ocvirk Zdravko ob 11.36, ? potez; dr. Ba-jec Tone ob 10 9, 20 potez. Drugi dan gostovanja V soboto Je bil drugi nastop Bogoljubovega gostovanja v kavarni Evropi brzo- turnir, na katerem Je nastopila poleg velemojstra ekipa 11 najjačjih trenutno razpoložljivih ljubljanskih šahistov. Prireditev se je pričela z malo zakasnitvijo ob pol 16 Vodil jo Je z vso pohvalno vnemo in veščo roko tajnik Jugoslovenskega šahovskega saveza g Mirko Magdič. ki Je prispel deloma infotmativno, deloma zaradi aranžmaja Bogoljubovega gostovanja po Jugoslaviji y soboto zarana iz Zagreba v Ljubljano. ZDRAVKO OCVIRK ~~ <>Ar*o pesnik/ tepe M velemojstra Il©g@lp!s©va Zanimivosti iz velike ^vodasvce fecrbe pnjszcega ruskega „leva" Ljubljana, 26. marca Vea pretekli teden je ljubljanski šahovski klup požrtvovalno pripravljal vse potrebno, da omogoči slovitemu mojstru E. Bogoljubuvu na eni strani, na drugi strani pa menda še bolj ljubljanskemu šahovskemu svetu — dvodnevno gostovanje v slovenski prestolnici. Po častni zaslugi predvsem našega mestnega načelstva in nekaterih sicer redkih, a vendarle že opeto-vano zaslužnih šahovskih mecenov, ki so uvidemo pripomogli k tej gotovo v kulturnem pomenu za naš šah velevažni prireditvi, se smemo danes mirno postaviti z ugotovitvi^ da kljub gospodarski krizi v nas estetski čut in kulturni smisel nista zamrla, temveč da se znamo nesebično žrtvovati za kulturne interese lepe naše domovine. Mojster Bogoljubov j« prispel v petek i brzoviakom ob 19.35 iz Beljaka v Ljubljano, kjer ga je prisrčno sprejela deputaci-ja Ljubljanskega šahovskega kluba. Malo pred 8 uro se je pojavil v kavarni Evropi, kjer le zaslužni naš šahovski stric Tonejc s hvalevredno požrtvovalnostjo in brez obotavljanja izvršil prireditvi v prid prostovoljno deložacijo inventarja celokupnega Južnega trakta svoje kavarne ter tako tehnično v obilni meri pripomogel igralcem in gledalcem do redkega šahovskega užitka Ob 20 30 se je med burnim ploskanjem Številnega občinstva in viharno po zdravl.)en pojavil simpatični Bogoljubov na pozoriSču širokopleč. prikupen — preprost, z vsemi uglajenimi manirami s parketov velikomesrnih turnirskih aren Po svoji zunanjosti podoben negovanemu levu. po 6vo Ji duševnosti mehak in nežen, neutajliv etrok matjuške Rnsije... Monstre simu! tanka Namesto resno obolelega predsednika L&K g arh. Costaperarie je pozdravil velemojstra prvi klubov podpredsednik g inž Manda, želeč mojstru kakor igralcem najlepši uspeh Bogoljubov je takoj otvoril simultanko. 39 jakih ljubljanskih šahistov je z nervoznostjo sledilo otvoritvenim potezam velemojstrovim, ki so si sledile z bliskovito naglico Proti igralcem vzdolž južne kavarniške fronte je igral mojster s črnimi figurami, dočim si je pridržal za severno fronto prvo potezo kot beli Ta način igranja — z beiimi in črnimi figurami — je menda sploh edini dosedanji slučaj v Ljubfcani. Tudi hitrost, s katero je igral velemojster, je vzbudila nemaio pozoruost Že čez 10 minut je treščilo na deski blizu kavarniškega vhoda Mož s prijavuo številko 30 je prebledel ob nenadnem presenečenju, ki mu ga je pripravila neizprosna napoved Bogoljubova: šah-mat,.. Prvi vzdih, prvi poraz, že v bori 8. potezi! Kibice spreleti zona in s strahom pričakujejo nadaljnjih katastrof ... Toda sreča je opoteča. Prvi poraz £e ne pomeni vesoljne smrti. Ljubljanski ša-histi se dramijo Prvi poraz jih je opomnil, da je treba stati bolj budno na preži. Bogoljubov nadaljuje s stoično mirnostjo krožno pot po kavarni. Tu in tam potegne dim iz svoje smodke. Mirno, hladno, kakor da je iz onostranstva Tu pa tam se kak igralec ali kibic ojunači do kaiie opazke Mojster se nasmehne in s humorjem odvrne. Z duhovito opazko... Pred minuto je stal pri prvi deski —. že je zopet tu in že spet preseneča prvega z 10., Z 20. potezo. Ob 10 uri zavrisne prvič Ljubljana Pri-javnik s usodno številko 13 g. "dr Niko Sever je prvi rešil našo šahovsko čast. Po 21 potezi Ploskanje publike, vzklikanje Čestitke od vseh strani.. Ali mojstra prvi poraz ne spravi iz ravnotpžia S stoično ravnodušnostjo puši in igra dalje, se smehlja, duhovito zavrača opazke. Igra gre v svojem hitrem tempu dalje. Fotografi in portretisti se pojavljajo na prizorišču -Iščejo ugodno priliKo za posnetek. Prisilijo mojstra, da za hip prekine in da 1im »milostno« pokloni pogled Mojster rad ustreže Fotograf pritisne na gumb — toda plamen se ne vname treba je vnovW> pripraviti okorno aparaturo Zopet mora mojster čakati Aha — zdaj bo! Fotograf je spet usmeril svojo kamero ka kor puško proti mojstru - ena - dve -fcment, že zopet nič Aparat zopet ne funkcionira! Mojster se nasmehne »V Fa-tunu na švedskem,« omenja mimogrede, »sem igral 69 partij na simultanki V treb urah je bila simultanka gotova Na to je prišlo končno fotografiranje na vrsto. To- da aparat se za vraga ni sprožil. Ia tako se je zgodilo, da sem za 1 posnetek čaka. Cele 4 ure . .< No v Ljubljani je v tem oziru bolje. Med mojstrovim Kramljanjem se je aparat vendar srečno sprožil, Bogoljubov se je že spet o krenil in smehljaje nadaljuje svojo naporno nalogo. Zmaga sledi zmagi — seveda, množe se tudi kapitulacije mojstrove in remisi _ toda Bogoljubov hiti brezbrižno dalje, k>^ kor bi plesal vaiček Ker manjka godbe, si mojster popeva ali požvižgava sam Niti ne opazi, da mu je smodka ugasnila. Kazalec se pomika dalje Mojster pleše mimo razredčenih vrst Kibici vztrajajo in se kratkočasijo z analizami Za vsakim igralcem živahno komentira »posvetovalni Brzoturnirju je, kaicor dan poprejo simultanki, vtisni) Bogoljubov neizbežni pečat živahnosti. Prireditev, ki je potekla v vzornem redu, je pritegnila odiično število ljubljanske šahovske publike, ki je slediia z največjim zanimanjem tej nadvse zanimivi in priljubljeni panogi šahovsko rati-nirane spretnosti. V taktu zvonca s presledkom vsakih 5 sekund se Je razvila v pravem pomenu be- G-To S C3l# i>A 1306Oc/l>Q0Y Cigar V tem znamenju se vrste zmage, kapitulacije, reraijska pobotanja Igralci, ki so že doigrali svoje partije, še vedno sede n« svojih mestih ter sočutno ali pa vzpod budno spremljajo nsodo svojih soboj«vni kov Nihče se ne dolgočasi Ni Komur se ne mudi Nihče ni utrujen Svežoat in vedri na Bogoljubova in njegove živahne igre blagodejno vpliva na zbrano publiko Ne take simultanke niso dolgočasne! Časten uspeh za Bogoljubova hi za Ljubljano Malo po pol 1. je simultanka končana Uspeh _ časten za Bogoljubova in m Ljubljano. Za njega predvsem zato, ker > Letni obračun čebelarjev dravske banovine Ljubljana, 26. marca. Prav živahno sliko je nudila danes dopoldne dvorana OUZD, kjer so zborovali čebelarji dravske banovine, ki s svojo organizacijo predstavljajo v verigi naših kmetijsko-gospodarsko in kulturno usmerjenih društev člen, na katerega smo po pravici ponosni. Agilni predsednik g. prof. Josip Verbič je otvoril v polni dvorani občni zbor. Prisrčno je pozdravil navzoče delegate, zastopnika kr. banske uprave inž. Jelačina, zastopnike tisika, vse navzoče čebelarje, posebej pa še iz inozemstva došlega čebelarja g. Sajevioa. Med živahnim odobravanjem in vzklika-njem je bil sprejet vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru, dalje g. ministru za kmetijstvo in banu g dr. Marušiču. Nato je predsednik ledrnato očrtal dek> organizacije v preteklem letu Toplo se je zahvalil časopisju, ki je prinašalo čebelar^ ske članke v korist narodovemu zdravju, in posebej narodnemu poslancu g. Antonu Krcjčiju. ki je mnogo pripomogel k uspešnejšemu razvoju društva Iz tajniškega poročila, ki ga je poda! g. Dermelj, posnemamo, da »e je delo društva v preteklem letu podvojilo in j« odbor imel 39 odborovih sej, kar je jasen dokaz, da se je ožji odbor povsem zavedal svojih nalog. Izmed vidnejših dogodkov so posebno stopili v ospredje za društvo in članstvo kakor tudi za podvig vsega čebelarstva ti-le: plemenitna po»taja, ki jo vodi društveni predsednik; vele-sejemska razstava, ki kaže silno potrebo po izboljšanju naših pridelkov; kontrola medu. ki jo vodita g 2nidaršic in dr. Podgornik: društvena čebelama v Praža-kovi ulici, ki nudi vsemu ljudstvu zajamčeno pristen med in vse čebelarske potrebščine: potujoča razstava v letošnjem poletju zdravstveno stanje čebel, pesišča itd Po izčrpnem tajniškem poročilu se je razvila živahna debata in je bila izražena želja, da bi se bolj uvaževalo želje in potrebe tega prekoristnega društva ki deluje v kmetijski smeri, a s« v primeri z drugimi društvi vidno zapostavlja O poslovanju društvene Cebelame je poroča" nien vodia g Arko nakar je bil na predlog preglednikov računov podan odboru absolutorij. narodnemu poslancu g Krejčiju pa se je ob tivahnem odobravanju izrekla zahvala za Mklontenost ta trud Proračun izkazuje 104.85P Din dohodkov in 133.677 Din izdatkov kar da 29.819 Dn nrimanikljaja k5 pa se bo Se gotovo povečal ker v njem niso vjtete Se postavke za pobijanje čebdnib bolezni ia v z: rfMIGEF*" k. t. iaofrt. Galm 32. Oslu d ftstsh. ooa S fcr. 2670 »d 15. H. 19» sede ostra in ljuta borba Med bojevniki smo opazili znane ljubljanske šahiste in je bila po kvaliteti igralcev vrsta bojevnikov prav odiično zasedena. Seveda, staremu mtinerju Bogoljubovu se zmaga ni dala iztrgati, vendar se je posrečilo našemu odličnemu iujudmilu FurlanijtJ iztrgati mojstru edino točko ter s tem onemogoči M Bogoljubovu nezasenčen uspeh. Končni rezultat brzoturnirja. ki Je tra-1a! tja do 19 ure, je bil po vrstnem redu naslednji: 1. Bogoljubov z 10 točkami; % Furlani z 9 točkami; 3. Longer z 8 točkami; 4. Vidmar Ml. e 7.5 točke; 5. Cibic s 7 točkami; 6. šorli s 6.5 točke; 7. Iskra s 6 točkami; S. Kremžar s 5 točkami; 9. Kumelj s 3 točkami; 10. Lokovšek z 2 točkama; 11. in 12. Rupnik in Verbič vsak s po 1 točko. Bogoljubov : dr. Vidmar V opoldanskem odmoru in zvečer po končanem brzoturnirju »ta se spoprijela Bogoljubov in pa naš velemojster Vidmar. Odigrala sta v dokaj hitrem tempu nekaj vzorno-lepih partij, ki so zadivile vee r velikem številu okrog mojstrov zbrane gledalce. Dočim je v opoldanski pavzi Vidmar zmagal v 3 partijah in Bogoljubov le enkrat, dočim so ostale 4 partije neodločene, je zvečer Bogoljubov izravnal rezultat ia premagal našega veleuiojatTa petkrat, dočim je sam le trikrat klonil. Dve partiji pa sta ostali neodločeni. Končni rezultat G (2):6 (2). V soboto kasno v noč se je Bogoljubor s svojo agilno in odločno menažerko gdč. Soesmannovo poslovil od predstavnikov LŠK, nakar sta v nedeljo ob 9. dopoldne zapustila Ljubljano ter krenila — vsak v nasprotni smeri — na nadaljnjo pot. Dama ▼ Italijo, da aranžira nova gostovanja, velemojster pa v spremstvu tajnika J5K R. Mag^i^a r Zagreb, kjer nastopi še nocoj r simultanki in nato odpotuje preko Kar-lovca in Snšaka proti Jugu. " "irko Kragelj. seje širšega odbora, ki se bodo vršile po današnjem sielepu večkrat med letom. Za predsednika je bil nato med živahnim odobravanjem izvoljen ponovno g. Josip Verbič, za podpredsednika pa g Henrik Peternel. Ostali odbor tvorijo gg.: Ste-fancioza, Lenarčič, Julij Majer, Strgar, Peterlin, Medved, Vuk, Arko, Babnik, Raič, dr. Podgornik, Znidaršič in Dermelj; namestnika sta gg. Golob in Grčar, pre-gledovalca računov pa gg. Smajdek in Ivo Verbič. — Pri slučajnostih se je največ pretresalo vprašanje ureditve pasišč v ajdovi paši Izrečenih je b'lo mnogo zdravih misli teko v prid lokalnim čebelarjem kakor tudi prevaževalcem Videti pa je, da v tem pogledu ne bo prej zadovoljstva, dokler so sporaznmno z oblastmi, vodstvom podružnic in prevaževalci ne bodo ured la zakonita pasišca. V tej smeri s« je naprosilo za takojšnjo pomoč tudi navzočega zastopnika kr. banske uprave, ki naj povzroči slednje do letošnjega poletja. Prav tako naj bi se čimprej e uredilo potrebno za uspešno pobijanje čebelnih kužnih bolezni. Po drugih samostojnih predlogih se je predsednik zahvalil vsem navzočim za sodelovanje in zaključil zborovanje z željo, da vsi pomagajo pri dehi za procvit čebelarstva, ki bo le na ta način doseglo stopnjo, kakor si jo vsi želimo. Pri »sprtostih in hemeroidih. motnjah t želodcu in črevesju, odteklostj ieter in vranice. bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« prenfica večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniško izkušnje eo ugotovile pri trebušnih obolenjih. da deluje »Franz Josefova« voda «i-ejrno razkrajajoče in rselei milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. ari Ponedeljek, 27. marca: »Za narodov blagor«. IgTa srednješolska organizacija »2ar«. Izven. Torek. 28 marca: »Krog s kredo«. Red C. Sreda. 29 marca: Zaprto. Četrtek, 30. marca: »Hamlet«, premljera. Izven. Opora. Začetek ob 20. orL Ponedeljek. 27. marca: Zaprto. Torek. 28. marca: »Samson in Dalila«. A. Sreda, 29. marca: »Pri treh mladenkah«. Red Sreda. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Jadrnica na smučali proti tHiotapcem Najnovejša angleška podmornica Pesem o razorožitvi je lepa, še lepši pa so podmorski čolni, ki jih Angleži pridno m vztrajno gradijo. Tu vidimo njih najnovejšo podmornico »Starfise« Radio v avtomobilu PoficijSkl avtomobili v Ameriki in tudi drugod so opremljeni z radarskima sprejemniki. Poskusov s Strani amaterjev ter industrije, da bi se združila oba važna tehnična pripomočfca, avto in radio, je bilo že dosti, a dcalej najidealnejšo rešitev tega problema predstavlja avtomobil, ki so ga razstavili na zadnji radijski raz. stava v .Ameriki Petcevui sprejemnik najmodernejše konstrukcije Je zaščiten kakor pripadajoči elektroddnamični zvočnik popolnoma proti vsem zunanjim vptS^om, Vlagi, temperaturi, prahu, isto tako zoper fading in električne vplive avtomohiMt® mašineri-je, tako da le tudi med vožnjo zajamčen enakomeren in čist sprejem. Zvočnik je maiheu in se da z da":jšim aH JtraJšim kablom namestiti kamor koli v vozilu, med nootankom pa tudi zunaj vozila. '"'so potrebno električno energijo za sprejemnik daje startenska baterija, ki se v vsakem modernem avtu s svetlobnim strojem sproti polni. Poraba energije usteviza prdJlično samo poTabd enega avto- mobiaakaga žarometa. Aparatura je torej vedno pripravljena za obratovanje. Manipulacija je tako preprosta, da vo. zača v nobenem oziru ne omejuje med krmar enojem avtomobila. Pod knmd^iniim kolesom je nameščena vsa postrežba, ki sestoji iz vrtilnega gumba, s katerim se aparat ustanovi na določeno postajo. Ta se priikaže z napisom v majhnem vdelanem okencu. Vključitev in izključitev sprejema, kakor tiudfi ustanovitev na kratki in dolgi valovni obseg ter vključitev na prenos gramofonskih plošč iz lastnega gramofona po zvočniku se izvrši z majhnim avtomobilskim ključem. Če se ključ izvleče, se sprejemanje prekine in noben nepoklicanec ne more eksperimen. tirati z aparaturo. Z drugim vrtilnim gumbom se uravnava jakost zvočnika. Antena se namesti nevidno v streho ali pa v okvir šasije. Za ozemljitev rabi celotni šasd. Zlati petelin na Mouni Everestu RazumiJ-lvo je, da je novi angleška naskok na najvišjo goro sveta zibudil precej pozornosti tudi med taibetskim Ijuctetvom, ki biva okrog nje. To lj-uctetivo pa ne more prav razumeti, čemu se Evropci toliko trudijo, da bi dosegli vrh, na katerem prebivajo po njegovem mnenju bogovi. Najbolje je izrazil naziranie svojega ljudstvo o tej ekspedioiji visok- cerkveni do. slojanstvenik, opat Tempe-ce-Ring iz sa-mostana Tangtra med Dardižilingom in Laso, p«vd kratkim v pogovoru z angleškim potovale em Percivalom PhilMpeom. iBdo bi čudno.« je menil učeni dtuhov_ nik, »če bi ti ljudje, ki hočejo splezati na goro, ne imeli nobenega drugega razloga, nego da dosežejo vrh. Mi Tibeta neti tega ne moremo verjeti. Pripovedujejo pa, da domu je na vrhu Ser-kd-čepo, zlati petelin in da je prišla vest o njem tudi med Angleže. Zato so že pred divema letoma poslali neko družfbo na vrh, da ga ujame. Možje niso dosegli svojega smotra in dva med njin- sta baje umri©. Drugi pa niso opustili želje, da bi ulovili z'a te. ga petelina in poskušajo sedaj svojo srečo še enkrat.« Ko je opat opazni, da dela njegov gost malo neveren obraz, je menil: »Tako pripovedujejo, pa morda ne bo res. Vem pa, da je v gori polno vsakovrstnr'h nevarnosti. Tako se skrivata v njenih soteskah dva bela leva, ki sta silno nevarna. Videlo ju na še nobeno človeško oko, od časa do časa pa je slišati njiju rjovenje. Pravijo fcuidii, a jaz tega ne vem za goto. vo, da prebiva ob vznožju gore divje gozdno ljudstvo, ki je po vsem telesu pokrito z gosto dflako in ki ima stopala obrnjena nazaj. Kar se tiče izgledov, kii jih Ima podjetje vaših rojakov,« te nadaljeval opat, »pravijo povsod, da bodo pogl nili v snegu. Hudobni duhovi se jim bodo postavila po robu, a to je še najmanj, kajti te je mogoče s previdnostjo pomiriti. Hujše pa je to, da je gora tako visoka, mrzla in viharna. Namestu da se spuščajo v takšne norosti, bi bilo vsekakor bolje, če bi romali v tdibetske samostane in bi DalaiJami v Lasi prinesli darov. To bi mu zelo ugajalo in ba ga pod/krepilo v dobrem mnenju o Angležih.« Hlače z zapuščino Pred nekaj dnevi je prišel neki moški iz nemške province v Berlin na pogreb svoje tete. Po pogrebu je prejel svoj del zapuščine, 800 mark v gotovini. Spravil je denar v hlač it žap in se napotil proti hotelu »Am Stettiner Rahnhof« Medpo*onva pa je srečal dekle, ki mu ie pripovedovalo, da je brez sredstev Povabili jo je s seboj v hotel in ji! najel sobo Koma i pa je zaprl očn. so se vrata njegove spalnice tiho odprla. v sobo ie huškni p žen sika postava, pograbila njegove h'ače. ki so visele na stolu in zbežala z nim' po hotelskih stopnicah. Moški, ne bod len, plane iz postelje v sami srajci in jo ucvre za ryo mirno vra-tarjeve lože Vratar pa je menil, da «>e je moškemu zmešalo Skočil ie za njim na ulico, ga dohitel 'n prijel za ovratnik ter ga odnesel urno v hotel, da ne bi nastal škandal. Šele v vratarjevi loži se je dogodek pojasnil. Nesrečni okradenec brez hlač je pozval na pomoč policijo in jo rotil, naj prime tatico, ki mu je odnesla hlače in 800 mark gotov ne. Zaman: tatica je bila urnejša od usmiljenega podeželana in je izginila s plenom neznano kam. dedič pa se je mora' vrniti domov brez dediščine in povrhu še brez hlač, s kater mi je prišel v mesto k pogrebu Oporoka francoskega grofa Lansko leto j« umrl t Pariza graf de Greffulhe, bi je v pariškem družabnem življenju ob koncu prejšnjega stoletja igral veliko vlogo. Njegovo ogromno premožen je sta vojna in povojna doba. sicer zelo zmanjšala, vendar so mu ostale neprecenljive umetniške zbirke, grad itd. Moi je umrl brez oporoke m je bilo naravno, da bosta njegovo imetje podedovali qj«gow vdova in bdi. Hipoma pa je nastopita. neka pofcoprifco-va prijateljica in zahtevala rse vnetje zase na podlagi nekega pisma, ki ga ji je bil pisal grof 1. 1906. Ta prijateljica, grofica de ki Beraiadiere, je precBIožila tudi zadevno pismo, bi je pa nekam temno. Ne imenrije namreč direktno nje, temveč neAno »Mystfe-re« (ta jno), o kateri pa tndh, da je ona sama, češ da se je grofu dozdevala taloo skrivnostna, da ji je nadel v občevanju z njo to ime. Iz pisma bi bilo res razvidno, da si želi grof darovati n« samo svofle življenje, temveč tudS svoje zbirke, hrše, vse imetje Mysteriji. Grofica de la Berau-diere, ki zasleduje svoj ctfj z veliiko odločnostjo, je dala izvršiti natančen inventar tega imetja in ga sodmo zapečatiti, na iMižnji razpravi, za katero »e Pari iz zelo zanima, p« bo padfci odločitev, da-Ji so ojtene zahteve upravičene. Brezposelne kraljčme Španski krailj Alfonz se je naselil potem ko je moral zapustiti Španijo, s svojo družino v Fontainebleauhi blizu Pariza, Trm živi njegova druž\na še d a nos, doirlm kralj mnogo potuje. Zlast: rad obiskuj mednarodna kopališča in dirkališča. Pred nekaj dnevi se je pokvarili nekemu avtomobilstu ca poti v Fontainebleau motor. Začel je popravljati voziilo. pri tem pa je odkril, da mu ie poš^l tudi vet? b^n-cn. K s^eči se je tedai nripeljml mimo lep avtomobil z dvemi mladima dimoma Se preden ie mo«ol dati avt^mobilist znamenje z roko, sta damii sami ustavila voz in vprašili tujca, če mu moreta s čim postrcČi. Rade vo\je je avtomobil-st sprejel ponudbo. Dami sta izstopili, zlezfa pod njegovo vozilo, popravili škodo in na koncu še napolnili rezervoarje z bencinom iz lastne zaloge Ko je b lo vse v redu, je avtomobi-list hotel poravnati stroške za bencin, toda kako je osupni', ko se je d?mim-a predstavil in čez nekaj Časa izvedel, da stojita pred njim — hčeri španskega kralja, ki rta se zahvalili za odškodnro. češ da sta tak brezposelni in da sta mu zaradi tega prav radi pomagali v njegovi zadregi. Jaitoisska straža v Džeholn Prizor iz japonsko-kitajske vojne na Daljnem Vzhodu Strupeni narezek Znana komorna pevka Marija Nemetho-va, ki »e trenutno m ud: na svojem imenju v Nemes-Kolti ua Madžarskem. je zibolela zaradi zastrupljanja z mrzlim narezkom. Kakor je pokarala zdravniška pres-kava. je bil narezek pokvarjen, zaradi česar je bilo obolenje izredno hude narave un močno riskarvt no za pevfc o. Nemethova je morala za nekaj dni v bolnišnico, zdaj pa ji je že toliko odleglo, da se je vrnila v domačo oskrbo. tonaiiiiK oeorge cnampme vrši obmejno službo na ameriško kanadski meji na tej-le jadrenicl na smučeh, s katero uspešno preganja tihotapce in druge zločince Pri bolerafli ledvic, šefi, mehurja in dan-ke omili naravna »Frani Josefova« gren-ea tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem ča&u. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Fran« Josefova« voda ker olajša potrebo brez bolečin, zf'lo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Frani Josefova« grenčira se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in 6pecerijskih trgovinah. Iz akvaristove torbe O ureditvi manjših ribogojnic in še kaj. Za akvariste, zlasti za one, ki se bavijo z v od ožit jem svoje domovine, je začetek pomladi ne samo pomemben, temveč tudi zaželen čas, ker jim omogoči delo ob vodah., brez nevarnosti, da se zaradi mokrih no žic in ročic prehladijo. Pri tem ne mi. slim na ono pomlad, ki se začne za podeželsko ljudstvo na dan sv. Gregorja (12. sušca), ne na astronomsko pomlad 21. suš-ca in ne na uradno vigred, ko odnehajo kuriti v uradih ne glede na mraz. temveč mislim na ono pomlad, ki jo opevajo pes-ndki in ki nastopi šele tedaj, ko je po naši stari narodni: Gozdič že zelen, travnik pa razcveteli tički pod nebom veselo pojo ... V našth širinah prevlada toplota v teku aprila, često pa šele v maju, ko se ode-nejo travniki v zeleno obleko pretkano s pestrimi barvami, v gozdovih se pa v po. ljuibu s toplim' sončnimi žarki odpro nabrekni popka listnatih dreves. V tem času se zdramijo tuai v vod '.h najbolj zaspane živalce in vse rastline in takrat je resnično začetek pomladi Pretekli teden sem opazoval vode na Barju in drugod Ko sem pri Kozlerju na Ižanski cesti zavil na štradon proti Laver-cd, sem bil prijetno iznenaden. videč, da so dobili nekateri štradoni svoja imena po tablicah, ki jih je namestila ljubljanska občana. To je pohvale vredno kajti nazivi »Hajuptmanca«. štradon »Joško« itd. bodo še poznejše rodove sipomir.jali na zgodovino ljubljanskega Barja Starejši ljudje, zžlastfi oni, ki so se pred kakimi 40 leti zbi. ralfi ln igrali na Ljubljanskem gradu, se bodo 5e spominjali kake se je Barje vsako pomilad in jesen spreminjalo v velikansko jezero. Ker je zaradi tega mehka blatna zemlja izključevala promet z vozili, so napravili Barjan. vzvišene trde pota — tako zvane štradone. Danes je pa že precej_ šen del Barja pretvorjen v travnike, deloma tudi v njive, in povsod vidiš nove hišice, varne pred poplavami, — napredek zadnjih 40 let. Izsuševalna dela na Barju niso ostala brez posledic na vodno fauno in floro. Dočim so bile prej na Barju velike plitke luže in jezerčka, ka tudi poleti niso usahnila in kjer se je fausna in flora bujno raajvijala in razbohotila, so dants glavna zbirališča vsega živalstva in rastlinstva Ljubljanica in njeni večji pritoki V Bo. rovndci in Izeru in tudi v postranskh toplejših jarkih je že vse živo. Tudi v bajer-Jih pri Bistri, na Igu pri Dolgem mostu in pri Kosezah so se koresdjfi že prebudili. V Izeru (ki ima svoje ime od jezera, ki je pokrivalo svoječasmo precejšen kos zemlje zapadmo od Babnih goric), sem opazil veliko prlsanik (ATbuimus bipunotatus). rde-čeokic (Scardimius erythrophthalmus) in zelenih (Aibumus lucidus) poleg ostalih Alice Berend: Ponos Lemanovih Vrhunec praznovanja je minil. Vsi Leni anovi e<- b'li malo vinjeni. Vsi Lemanovi so bili majhni ljudje z velikimi željam:. Z bogastvom jih življenje nikakor ni obsulo. Toda vsaka družina ima dragocenost, na katero je tako na skrivaj ponosna. Ponos Lemanov.h je Dila umetn ška slava, ki se ji je odrekla iz ljubezni do deda Lemanovih. ki je bil takrat suplent na me. stni gimnaziji. Vsi Lemanovi so s1 na ta račun nekaj domišljali. Vsak izmed njih je vedel, čemu se počuti malce drugače kakor vsi navad, ni smrtniki okrog in okfog. Zato ni b l<~ nič naravnejšega, kakor da so Melitin<' sedemdesetletnico kar najsve-čaneje prazrovali. Nič ni bilo naravnejšega. kakoi da je ta obletnica končala z vse-občim družinskim mačkom. že so vsi plesali ob zvokih rad ja. Tudi Melita se je počasi in previdno zavrtela v tangu. Potem pa je zaželela da bi se odpočila ln obudila spomine na lepo preteklost. Vsi Lemanovi po »o razumeli. Mel:t.a Je zaspala v novem naslanjaču, ki ji ga je bila družina kolektivno podarila za rojstni dan. Lahne meiodije so pol-rile prostor vsem se je videlo da gledajo, kako Melita sania o čaru mladostnih let. Tn tako ie tudi bilo Melita je b!1a spet v sedemnajstem letu. Leža'a ie v svoji nizki dekliški postelji in si domišljala najču dovltejše reči. ki se po nienem mnenju morajo na vsak način zgoditi. Jasno JI je bi- lo, da bo postala slavna igralka. Videla je samo sebe, kako jo obožujejo in kako jo vedno i znova kličejo pred zaveso. Dostikrat ni imela n ti časa, da bi zaspala pred jutranjo zoro. zakaj sestavljala je govor. Ki ga bo govorila navdušeni množici. Da ima velik talent, to je vedela od poroke svoje prijateljice sem. Tam je govorila nekak prolog ali bolje, šepetala ga je, šepetala, ker so se ji šib le noge in so se tla majala pod njo. Nikomur se niti sa. njalo ni. o čem prav za prav govori. Toda. saj na svatbah tega tudi nihče ne zahteva. Veseli so bih. ploskali in kričali so. ko je Melita svoje stike do konca prešepetala. Nič niso skoparili s ookloni. Pri veselih prireditvah ne sme biti človek malenkosten. , , Naslednje jut-o je Melita pisala nekemu slavnemu igralcu in ga junaško vprašala, ali ga sme obiskati. Odgovoril Ji je. da jo pričakuje naslednji dan popoldne Melita se je nališpa.a. kolikor se je mogla. Na stopnišču s-: je leoo zavih i^a koder na čelu, ki ga papa nikakor ni mogel trpeti, in odhitela od čoma Ko je stala pred vrati znamenitega moža, so se ta na mah sunkovito odprla. On sam je plauil ven. Malce nejevoljen je bil, da ga je zadrževala Imel je druge opravke in se 'car nič nI spomnil, da ie b=l z njo domenil Na strvr>nišču ie skušal vi. deti njene oči toda Melita jih ji imel^ trdovratno uprte v tla. Naslednji dan je stala Iznova pred igraL čevimi vrati. Točna je bila, kakor je to vob-če pri profesorskih hčerah v navadi. Tokrat je trajalo precej časa, preden so ji odprli. Naposled je Melita začula korake. Igralec ji je sam odprl vrata, oblečen v elegantno pižamo, žal, Je bil spet pozabi nanjo in je imel baš drug obisk. Znova je prosil Melito, naj pride naslednji dan. Zelo se mu je namreč mudilo. Melita je razočarana in razburjena pogledala svetlo.rumene rokavice, ki Jih je bla za ta obisk nalašč skrivaj kupila. Toda videti so bile še skoraj nove, ko je Me. litina roka tretjič drhteče potegnila za zvonec pred vrati velike.lič, kateremu je sledil v 24. min. Valja-revič. Isti igrač je bil uspešen tudi v 34. min. ter je v 39. min. postavil rezultat 4:0 za Concordio in s tem dosegel hat trick. V drugem polčasu je sodnik prisodil proti Concordiji enajstmetrovko, ki jo je streljal Markovi č in postavil na 4:1. V 33. min. strelja Lolič iz velike zmešnjave pred golom iz daljave dveh metrov peti gol za Concordio in postavi končni rezultat Kmalu aato so morali Valjareviča odnesti blesiranega z igrišča Kljub temu, da je Concordia igrala od tedaj naprej z 10 možmi, Vojvodina ni mogla izboljšati rezultata. BSK : Hašk 1:0 (0:0) Beograd, 25. marca BSK si Je dane« na domačem terenu ra-vojeval svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. 'Igra je bila zelo fair ter so zagrebški akademiki zapustili najboljši vtis. BSK je uastopil brez Tirna-niča. Zmaga Beograjčanov je zaslužena. Sodil je g. Focht iz Sarajeva. Hajduk : BASK 3:1 (2:1) Split, 25. marca Pred 3000 gledalci je Hajduk na svoji tretji tekmi v letošnjem prvenstvu dosegel tretjo zmago ter si s tem učvrstil pozicijo na čelu prvenstvene tabele. Hajduk je bil skoraj vedno v premoči proti Beograjčanom, ki so večinoma igrali defenzivno. V prvem polčasu je dosegel vodstvo Lemešič v 10. min. V 20. min. je Deškovič s krasnim golom z glavo postavil na 2:0. V 30. min. je Gajič dosegel edini uspeh za BASK. V drugi polovici je imel Hajduk mnogo več od igre nego gostje. V 10. min velika zmešnjava pred golom BASK. '»-lemešič strelja v prazen gol, toda žoga ee odbije od prečke. V 15. min. odda Lemešič žogo Linu, ki iz 20 m daljave postavi končni rezultat 3:1. Jugoslavija: Slavija (S) 3:1 (2:1) Sajrajevo, 25. marca. Na današnji prvenstveni tekmi med beograjsko Jugoslavijo in domačo Slavijo je prišlo do zelo neljubih incidentov V 35 min, sta ee spopadla Spasič in Marič. Temu je sledilo fizično obračunavanje skoraj med vsemi igrači Kmalu nato mora Lukič z igrišča V drugem polčasu je bila Slavija skozi 10 minut v premoči, ali ni mogla doseči uspehov. Jugoslavija je kmalu prevzela inicijativo ter je v 25. min. Radova-novič z ostrim strelom postavil končni rezultat 3:1. Madžarski profesionali v Mariboru Tekma med budimpeštanskim Ferencvarosem in I SSK Mariborom je bila kljub visokemu porazu domačinov lepa propaganda za nogometni šport Mauriibor, 25. marca. Izkazalo se je, da je bila reklama, ki se je delala za prvi nastop madžarskih profesionalcev v Maribooru, več kot upravičena. Tefema, ki se je odigrala na igrišču v Ljiudlslkem vrtu, je pokazala, kakšna raz. lika je v zmanju med profesionalnim in amaterskim moštvom. Za nastop madžarskega prvaka FC Ferenovarosa je vladalo ogromno zanimanje. Tekma je privabila veliko število gledalcev, ne samo iz Maribora, ampak celo iz č^ikovca, MurSke Sobote, Ptuja, Celja itd., od koder so se pripeljali z avti, avtobusi itd. Tako se je zbralo na igrišču impozantno število gle. dalcev, in sicer otoodi 2700, število, ki ga doslej nobena nogometna tekma v Mariboru ni zabeležila. Vsa prireditev je bila zelo dobro organizirana in je potekla povsem v redu. Ferencsvaros : I. SSK Maribor 10:2 (6:1) l-o uvodnih formetoostlli sta moStivl nastopili v naslednjih postavah: Ferencvaros; Hada, Papp, Koranyi, Lika, Sarosi, Lazar, T&nzer, Takacs, Szeke. ly, Turai, Kobut. ISSK Maribor: Mleteuš, Savo, Bertoncelj. Kokot, Kirtrfš. Kuikanja, Miro, Priveršek. Bertoncelj, Najžer, Zemiljič. Moštvo Ferencvarosa je opravičilo svoj sloves. Je izglajena enajstorica s krepkimi individualnostmi. Domačine so Madžari prekašali v vsakem pogledu, tako v rutmi, startu, tehniki in taktiki. Diktirali 90 tempo in slog igre, tisto tipično igro kratkih pasov polvisoko, s katero so v polju briljirali. Jedro svoje moči so Madžari manifestirali v lepem delu notranjega tria v polju, povezanim z lepim sodelovanjem s krilci. Moštvo je predvajalo tako nadmočno igro, da so itrili domačini brez moči. Vsaka napadalna akcija gostov se je zaključila z eksaktnim in preciznim strelom na gol, in sicer iz n^ posredne bližine. Glavno delo je opravila napadalna vrsta. Krilci eo že sami pobirali skoro vse, tako da je ožji obrambi ostalo bolj malo posla, in tako slavnega vratarja gostov nismo imeli priliko videti pri dela. Maribor po našem mnenju ni postavil najmočnejšega moštva. Bilo je preveč vrzeli, in to zlasti v napadalni vrsti, ki jih bo treba še ugladiti. Najmočnejša formacija je bila ožja obramba, neprekosljiva v razdiranju; le taktično je grešila, kar je imelo za posledico število golov. Vratar je bil malce preveč nervozen, in tako je pustil pasirati nekatere žoge, ki bi jih sicer lahko branil. Krilci niso zadovoljili. Imeli so sicer najtežje delo, vendar smo jih že videli boljše igrati. V razdiranju eo bili šfe dokaj dobri, ofenzivno pa niso skoro nič koristili. V celoti so krilci premalo podpirali napad in omejujoč ee v glavnem na obrambo, prispevali do tega, da je bila igra Maribora zelo nepovezana. V napadu je bil Zemljič zelo prodoren in nevaren. Njegova zasluga je tudi, da je Maribor dosegel dva gola. Miro na desnem krilu je b'l mnogo prepočasen. Imel je lepe prilike, da se ;zkaže, vendar je najlepše situacije klavrno zabiL Ce bi bilo desno krilo zasedeno od boljšega moža, bi bil morda rezultat drugačen. Notranji trio ee je tridil, posebno Bertoncelj in Priveršek, da bi prišel do veljave. Toda taktika nasprotnika je preprečila vsak poizkus smotrenega napada. Razen tega je trio prav po nepotrebnem forsiral igro po sredini. Napad je v glavnem bolehal na nedostatku medsebojne povezanosti, poleg tega pa je bila pomoč od zadaj zelo pomanjkljiva, tako da res ni mogel delati čudežev. Če bi bilo moštvo razpolagalo vsaj s približno enakimi močmi v drugih 6vojih delih, kot jih j1® imelo v ožji obrambi, bi se bilo lahko poskusilo tudi drugače pomeriti s svojim res nomiranim nasprotnikom. Vsa igra je bila na visokem nivoju in ;e v tem.pogledu odlično izpolnila svojo propagandno nalogo. Le škoda, da se nahaja Maribor v pomladi vedno v slabi formi, tako da je bila razlika v primeri z Madžari preotipljivc izražena. V ostalem je bila igra povsem prijateljska in fair, zato ni imel g. dr. Planinšek posebnih težkoč. Sodil je prav dobro in strogo objektivno. Goli so padli: v prvem polčasu v 16. minuti po Takacsu, v 18. min. iz 11 m po Tu- - 'li * - '■ ' i" i . • • •« - ■ -i 'T ■-■ a ••*. •. • v-' f > - - ■.'.:.-■ - •«•..• ^-. y.v .rv^a3 V neizmerni žalosti naznanjamo, da prog, oče, dedek, brat, stric, tast in sva Mmuti pogrebna »TM naš srčno dobri so-gospod Ivan Keržič železniški vpokojenec dne 25. t m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 27. marca 1933 ob 5. uri popoldne od hise žalosti, Jenkova ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana-Nlš, dne 26. marca (3:0) ostali. 10M. raifj, v 24. min. zopet po Turai ju, v 27. min. uide Zemljič po levem krilu, lepo centrira in Bertoncelj strelja volley iz 10 m tik pod prečko v gol 3:1: minuto pozneje zviša Turai iz 2 m rezultat na 4:1, v 34. min. pa Takacs na 5:1, in v 45. min. doseže Sarosi polčas 6:1. V drugem polčasu je v 2. min. zop*M Turai uspešen, v 8. Takacs, v 20. zopet Takacs. v 29. Zemljič sam prodira po levem krilu in v ^oloteku pošlje žogo neubranljivo v mrežo 9:2. V 33. min. postavi Takacs končni rezultat 10:2. Zmagalo je moštvo, ki m j je po poteku igre zmaga povsem pripadla. Madžari so nam predvajali nogomet, ki ie moral navdušiti slehernega gledalca. Klasična igra kratkih pasov, zvezana samo na momente s prodori na krila. Predtekmo sla odigrala SK Mura iz Murske Sobote in rezerva Maribora. Tekma "e po nad močni igri domačinov končala z zmago Maribora v razmerju 6:3 (3:1). Sodil je g. Bizjak. 3>a so hudi, dragi časi, cesto brate — govoriš. Ni res! K Slamiču se zglasi, tam poceni vse dobiš! Ilirija : Viktorija (Zagreb) 3:3 Tik pred startom v še preostali del pod-saveznega prvenstva je nirija izkoristila prosti termin prvega dne dvojnega praznika in ga porabila za prav dober trening. Isto je sicer storil tudi Maribor, ki z Ilirijo vred resno reflektira za letošnje podsavezno prvenstvo, vprašanje je le, če mu je s toliko premočnim nasprotnikom v enaki meri uspelo. Viktorija nam je dober znanec še izza lanskih liginih tekmovanj, tedaj ji je uspelo po vzpeti se celo na prvo mesto zapadne lige. Za novoformirano nacionalno ligo ni prišla vpožtev, ohranila pa je kljub temu še mnogo od svoje reputacije, in tako je prišlo na igrišče Ilirije skoro petsto ljudi, da prisostvujejo tekmi dveh zanimivih nasprotnikov. Tudi Ilirija letos še ni imela spričo zgodnje sezone prilike za javne nastope, zato je njeno gostovanje smatrati bolj kot nekak uvod v novo sezono. Moštvi sta nastopili v postavah: Ilirija: Doberlet - Strehovec, Berglez-Un-terreiter, Varšek, Belak-Hovar, Lah, Sve-tic, Verovšek, Pfeifer. Viktorija: Urh-šepek, Govedič-Hik, Bok-šič, Vorko-Bandora, Podvinec, Kornfeld, Hrs, Radakovič. Premrlovo moštvo, brez Premrla, ni pokazalo nič posebnega, posebno ne v prvem polčasu, ko so belo-zeleni postregli z res prvorazredno igro. Imeli so tu izrazito slabo zasedeno mesto srednjega krilca, m šele v drugem polčasu, ko je šel na to mesto Bandora in so se sile domačih izčrpale v forsiranem tempu, je prišla do izraza vsaj rutina gostov, ki je je bilo dovolj, da so močno razliko treh golov izbrisali. V drugem polčasu je prišla do veljave predvsem leva stran napada in mali Hrs je imel priliko pokazati sledove svojih tehničnih vrlin. V tem delu igre je tudi srednja linija proizvajala koristnejšo igro, dočim se ožja obramba ni mogla ves čas otresti začetni-ških težav. Tudi Urh, ki je bil v ostalem zelo zaposlen, je imel izmenoma svitle in temnejše trenotke. Ilirija je popolnoma zadovoljila le v prvem polčasu. Tedaj pa je zaigrala kot že dolgo ne: vsi deli moštva so bili lepo povezani v harmonično celoto in je morda le stvar okusa, če se reče, da je napad še najbolj ugajal. Kombinacije tega napada, iz-prepletene z lepimi triki, so bili res gledanja vredne, pridobivanje terena je bilo naravnost vzorno, zlasti pa so bile vse napadalne akcije izvajane v svežem zaletu do logičnega zaključka: streljalo se je mnogo in iz vseh pozicij! Napad je mogel izvajati svoje poteze ob prav dobri podpori srednje vrste, ki je bila v obe smeri aktivna, tako da je ožji obrambi preostajala le naloga, da je vračala predolge žoge nazaj v polje. Neumestna pregrupacija v drugem polčasu — Svetica je zamenjal počasni Košak, na Unterreiterievo mesto je šel Belak in na Belakovo Luce — je v zvezi z bržčas pomanjkljivo kondicijo čisto razbila harmonijo iz prvega polčasa. Pokazalo se je pri tem, da Doberlet le ni vratar pravega kova, desna stran napada je odkrila svoje šibke strani, a srednja vrsta je bila v novi formaciji za razred slabša. Tako je prišlo moštvo ob uspeh, ki je kazal v prvem delu igre, da bo izdaten, in to proti protivniku, ki ga prištevajo v zagrebške vrhove! Že rezultat igre kaže, da je potekla v dveh bistveno neenakih polovicah. Prva pri-apda povsem domačim, v drugi so pa bili gostje gospodarji situacije. Score je otvoril vedno nevarni Pfeifer v 7. min. in povišal par minut pozneje iz čiste ofside-pozicije na 2:0. Tretji gol je bil plod prelepe kombinacije in ga je zabil Lah. Gostje so prišli do prvega uspeha z 11-metrovko, ki jim jo je prav po nepotrebnem poklonil Berglez. Drugi gol je zabil ostro pod Doberleta Hrs, poslej se je Viktorija močno razživela. V 36. minuti je dosegel iz obupnega položaja pred ilrijanskim golom Kornfeld še tretji gol; Belak je hotel žogo ubraniti celo z roko na sami črti, toda žoga je le našla pot v mrežo. Sodil je g. Zupan, v prvem polčasu zelo slabo, v drugem polčasu pa se je znašel in je še nekam dobro opravil svoj posel. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvene tekme: Domžale : Reka 2:0 (2:0). Domialčam so dosegli prav lep uspeh. Bili so v prvem polčasu v premoči in so znali svoj zmagonosni rezultat s pravo taktiko držati tudi v drugem polčasu. (Slovenski predstavnik v nacionalni ligi bi se — s; parva licet compo-nere magois — v tem oziru lahko na tej dopoldanski tekmi kaj naučil.) Namesto delegiranega sodnika g. Vidica je dobro sodil g. Doberlet — Sparta : Svoboda. Vič 3:0 par forfait. Svoboda n; nastopila — Jadran : Slovan 3:1 (2:) Zaslužena zmaga Jadrana. Gol za Slovana iz enajstmetrovke. — Hermes : Korotan 5:2 (3:2). Korotan je rgrail precej ostro. Celje: Primorje I. : Jugoslavija 5:0 (1:0). Zanimiva fair tekma V I. polčasu izenačena igra V II polčasu je Prirr v tehničnem -n kombiniranem oziru p kaišalo domačina Goli so padli z c. PritT >r e v 38 min. prvega in v 9.. 31 *n 44 nrnuti drucega polčasa. Sodil je a. Oci:« — Olimp : Trbovlje 3:1 (2:1) "O! mp hi1 v 'ahni nremoči. Tudi gostje so pokazali lepe komhinacij-ske poteze. TEDEN DNI FILMA wBaby Any Ondra in Karel LamaC sta nam po laljšem presledku ustvarila film, ki zdru-iuje vse njune znane vrline v glumi m re-iiji, Je pa še za spoznanje boljši od vseh njunih dosedanjih filmov. Lamač je vsekakor izredno domiseln režiser, ki zna vsako svojo filmsko opereto odeti z razkošjem velike varietejske revije, zato je občinstvu že vnaprej zajamčeno mnogo presenetljivega užitka za uho in oko. Any Ondra pa se seveda izživlja z vso svojo ljubko razposajenostjo. Tako jo v tem filmu gledamo kot pitšemo konteso, kot gojenko instituta za telovadbo in petje, kot pomorskega kadeta in revijsko zvezdo v očarljivi družbi Sin-ging Babies. Poslušati njihovo petje je užitek zase. Prizorišča pa je Lamač izbral kar v izobilju: na razburkanem morju, v gro-fovski palači, v dveh penzionatih, v najmodernejšem londonskem klubu, za kulisami in na pozo^nici velikega pariškega revijske-ga gledališča in še tuintam. Izvrstno so podane prav vse vloge, humorja je dovolj, da se od srca nasmeješ; — s prav čudnimi občutki pa človek gleda in posluša Alberta Pauliga v vlogi lahkoživega grofa Lafitta. Paulig, predstavljalec aristokratov in visokih oficirjev, je že nekaj časa v grobu, odnosno v pepelu — a na sceni še živi, go-▼ori in se srečno mota iz zadreg ... Novi film Karla Lamača in Any Ondro-re je sprejelo ljubljansko občinstvo s polnim zadovoljstvom. Kdor ga še ni videl, a ai želi dobre zabave, naj pojde te dni v Elitni kino Matico. Szoke Szakall o sebi se zanimajo zame? Bežite no! Saj aerr, povsem navaden človek, dejal bi — Ki-ster. V Dahkmu stanujeva z ženico v vili — midiva v parterju — nad nama pa prijateljski zakonski par, s katerim se prav dobro razumemo. Se nikoli se nismo Bprli, celo zaradi služkinje ne. Le tu pa tam smo si s prijateljem v laseh zaradi kuhimie najinih ženic. Obe kuhata izborno in tako smo večkrat v zadregi, kje bi bo-fce kazalo obedovati. Razumljivo, da je pri nas vedno polno gostov. Edino eno tovarišico pogrešamo v naši Wši — našo Adelo Sanidrock. Često prihaja mimo — pokramlijamo marsikaj, a v hišo je ne spravimo za vraga. Dasj bi ji mogli pokazati marsikaj zanimivega. N. pr. veliko mizarsko delavnico, z vsa-košakim orotSjem. V njej zaposlujemo popotne rokodelce, ki so nam izgotovili vse pohištvo, kar ga imamo. Na ta način podpiramo brerzjposelnosit. aH ni to — ideja? Moja naflrjufoša zabava ob pičlo odmerjenem prostem času mri je fotografiranje. Ob pičlem pravim — kajti za vsako filmsko delo s spišem vlogo sam. Prav pogosto se dogodi, da vrinem v kako filmsko delo vlogo, ki od avtorja niti ni bila predvidena. Ako pride režiser k mena, rekoč: »Szakall, v tem filmu Vas rabim, a v njem ni prave vloge za Vas,« ga pololažim in zagotovim, da mu bo v nekaj dneh predelano delo na razpolago. Prvi, ki nni zaupam svojo vlogo ie moj — pes. Ta me najbolje razume. Ako je •mešna, se mi smeje. Ker ga ne tepem, ne vidi v meni gospodarja; gospod je on prav kakor jaz. Razen psa je moj važen kritik — rvaša kuharica. Madžarka je. Ko sem jo nedavno tega oštel, da njen »gulaž« ni dosti prida, me je užaljeno ošvrknila z očmi, češ: »saj Vaš film tudi ni bil dosti prida.« Smejal* se bos-te — tudi praznoveren sem. Profesor H a ase v Monako^em mi je sestavil horoskop. Vse se je izpolnilo. Prerokoval mi je veliko bodočnost, kar sem rojen v znamenju leva. Solnce mi je sreča. Solnce, ki me spremlja povsod. Najraje prebivam v hiših v številko 13. Predno pričnemo »snemati« rečem trinajstkrat trinajst Pozabil! sem pripomniti, da sem se rodil ▼ Budimpešti. Oče mi je bil kipar. Posečal sem sredtndo šolo in hoteh so. da študiram dalje. Vpisal sem se na univerzo, študiral pa sem malo, ker sem raje pisal gledališke igre in si sproti služili denar kot kriminalni poročevalec nekega lista. Na stanovanjskih prijavah, ki jih je izpolnjevala moja mati, je vselej pripisala »študent«, nikoli »pisatelj«. Ta naziv mi ostal, dokler nisem postal bančni pratotikant pri neki banki z mesečno plačo 20 madžarskih kron. Kot pisatelj pa sem zaslužil do 300 pengov. Seveda biti uradnrik ugledne banke je bila zame mnogo veoja čast nego igrati ».pisatelja«. Nekoč sem se* oibvezal nekemu gledališkemu ravnatelju, da bom prevedel iz nemščine neko igro na madžarski jezik. Ker sem imel mnogo uradnega posla je delo ob prestavi zaostajalo. Tedaj prihrumi nekoč v banko — sam gledališki ravnatelj. »Tu sediš — Stavek božji« je razrjul name vpričo mojega uradnega predstojnika in vseh bančnih uslužbencev »in pišeš številke v debelo kmjigo, a mi ne moremo pričeti s skušmjami!« S tem sem iagiuibil zaupanje svojega predstojnika, kmalu sem odpovedal službo in postal »samo« pisatelj. Na prijavnicah pa se je odslej glasilo: »brezposelni bančni uradnik«. To je še vedno več, nego ---toda, kaj bi ponavljal. Ze kot otrok sem si želel postati igralec. Seveda so mi vsi domači nasprotovali. Na skrivaj sem moral igrati in pri ■petinsedemdeseti predstavi neke resne igre sem žel sijajen uspeh. Ponudbe za angažma so jeie ka.r deževati. Od vseh strani: z Dumi a, Monakoveva in Berlina. Igral pa sem večinoma le vesele vloge. Rihard Oswald me je odkril za fiiltm. V »Grofici Marici« ma j-e bila poverjena prva uspešna vloga, ki pa sem bil vtihotapil v delo — sam. Potem pa je So kar samo dalje — toda kaj bi vam še pravil o tem. Hollywoodskl obisk pri Liliani Harwey Lilian Harvey, priljubljena nemška filmska igralka je končno prišla v Ameriko, k Foxu, v Movietone City. S posebnim zanimanjem so jo pričakovali in ji takoj oddelili razkošno garderobno hišico z romantičnim naslovom: »La maison des Re-ves« (hiša sanj). Ona pravi, da se nahaja v tako prisrčnem miljeju, kot še nikoli ne. Prostori so slikani v krasnih živih barvah in nudijo izvanredno udobje. Tudi za obiskovalce je prirejeno tako, da morejo sesti v mehke naslanjače, si poshižiti s cigaretami itd. Celo radio je na razpolago, in človek, naslajajoč se ob prijetni glasbi, more le ugotoviti, da je vsa okolica, vsa pestrost m razkošna pisanost — prirejena po naji-zbranejšem okusu — edino le za blondinko kakršna je Li-lian Harvey. »La Maison des Reves« je uredila po svojih originalnih osnutkih aranžma vseh garderob največjih zvezdnikov Foxa, Rita Kaufmannova. Ko so jo vprašali, po kakšnem sistemu je uredila Liliani.no garderobo. je rekla: »Ne morem Vam odgovoriti na to vprašanje, kajti tu ni bilo sistema. Ravnala sem se po tem, kakršen je bil moj vtis o Liliani, ko so mi pokazali njene fotografiije, predvsem iz fiima »Kongres pleše«. Zato upam, da sem uredila kar najboljše. Garderoba Liliane obstoji iz sprejemmice, oblačilne sobe, velikega prostora za shrambo kostimov ter končno iz nežne kuhinje. Bela, sini e mod.r a in zlata barva so glavni okras. Svetiljke in vaze so večinoma bele, lestenci pa so okrinčani celo s pravim hermelinom. Pohištvo je modro pleskano. V oblačilni sobi pa je napravljena cela stena h ogromnega ogledala; spreiemnico pa krasi krasen piano. Magda v novi vlogi (Intervievz igralko samo.) Ni lahko prepričati filmskega producerota, da je človek ustvarjen tudi za druge vloge in ne samo za »privatne tajnice«. Zato sem bila prav srečna ko je dejal Max Oph-nels, da bom igrala vlogo Kristine v slovitem literarnem delu »Ljubimkanje« avtorja Scfomtzlerja. Po taki vtlogii sem že dolgo sanjala. A ne zato, da bi dokazala, da morem igrati tudi tragične vloge, nego predvsem za to, da bi postavila v filmu globoko občuteno in človeško razumljivo dušo. NHsem nehvaležnica. ker vem, da v mojih filmskih analih še na mnogo lavorik, ker sem prav za prav šele začela z zvočnim filmom. Sicer pa, kjerkoli so ml dafi vlogo, povsod sem resno poskušala, da bi napravila iz ntje čim bolj živo m žavJjensko resnično figuro. Posebno v muzikalnih filmih sem postavljala karakteristiko vloge čim boM koncentrirano. Od časa do časa so mi nudili že prav lepe vloge in delo sem izvršila z velikim veseljem. AH, priznati moram, prva vloga, ki mi je bila prišla najbolj iz srca, je bila vloga Kristine. Ne samo, da je šlo pri tem za delo svetovnega literarnega dramatskega slovesa (A. Schnitzler-jeva drama je prevedena v mnoge jezike), vloga sama na sebi je značilna, močna in dobra, predstavljajoča tip deklice, ki mi po svoji razumnosti, ženskosti te dobroti najbolj priia. Po mojem mnenflio mora vsaka terafca predstavljati tako vlogo, ki je najbolj blizu njenemu temperamentu in značaju. In ker je človek brezdvomno sprejemljiv za različne notranje rzpremembe in ne more vedno ostali zvest -»ostavljenini in namišljenim načelom, želi, da ne dela in ustvarja vse po enaki šabloni Tako uoam na tiho-ma, da se mi bo dala prilika igranja v različnih vlogah, in to ne samo v filmu, nego tudi v gledališču, ker je razumljivo, da se hočem zopet vrniti kdaj k odru. Zvočni film nudi brez dvoma dovolj umetniškega užitka, ali kdor pride od gledališča, se hoče le — naj bo že kdajkoli — vrniti k njemu. Kontakt z živečo publiko je zopet nekaj posebnega. Poleg tega pa ima človek nagnjenje, da se producera z večjo dinamiko odrskih gest in prijetno suče na odru. Sedaj nimam posebno trdnih teaterskih načrtov. Angažirana sem že za film »Ala>rm za tir B«, katerega zunanji posnetki so se že pričeli v Luganu. Partner mi še ni določen. Iz mannskripta pa vem, da je moja vloga nekaj posebnega in prav nič podobna onim, ki sem jih že dorigrala v raznih filmih. Ah. da bi mi le v prihodnjih mesecih naklonili zopet tako vlogo, da bom imela toliko veselja kokulatrure. Ogenj na italijanski ladji Na italijanskem potniškem parniku »Vir-gilio« je izbruhnil v bližini Karaibsk h otokov požar Jugoslovanska ledja »Kon-turij« je prišla nesrečnikom na pomoč. »Virgilio« je ladja Cosulicheve družbe, ima 12.000 ton in jo ženejo motorji. Na ladji je prostora za 600 oseb. Na usodni vožnji je bil »Virgilio« na poti iz Valparai-sc v Genovo. Prof. Zondek odstranjen Konec proslega tedna je vdrl v berlinsko mestno bolraco oddelefk Hitlerjevih napadalnih čet in odstranil iz zdravn ike sobe znanega prof Zondeka, k je bil ravno pri zdravniški konzultaciji. Poleg dr. Zondeka so pregnali tudii vse druge židovske zdravnike. Prof. Zondek je svetovno znani berlinski 'ntermst, ki je svojca« lečil tudi pokojnega Stresemanna. Še nedavno pa je bil prof. Zondek pozvan v Moskvo, kjer je preiskal Stalina in druge sovjetske državnike. MALI OGLASI Službo dobi beaMia 60 pu; m dajali« EMter« xl! M lifM * 1 Dia. m Gospodinjo iMtftii^eettao, res uno&no, •projmera k pospoda. I>o-pta oa uflM. odd. »Jo;?«« pod »D« «>t. Dekle h)M9 -nega pnepodicjBke-gm Mi* m otrok, ki tri atoraia leta.* oo-dl trn po-16«, spr«jm«rva ta fcr»>p-'jCTii» ;Sprit.zmale-rei) sprejmem — Pismene pooivibe s poboji aa na-rior: Iran Broiii. eolx>-•tikar. Kaitovac. 88>>3-l Mlajšo kuharico •arooMtoioo. i« vsa droga domača d«ta, 1 š 6 e HMttj&a diobra pod-biiia T L.iobij*i!i. M »?■'«•» » oddelka »Jutra«. 100C4-1 Mlado dekle pridno, stalno za vsa hl^na dela pripravno, tue tta naalov. Knoe — Zg. Breg 27, pri Ptura. 8973-2 Dekle dobro. poStemo io eimpa-Bifeno slaibo kot 6eitmc*. Vajena je vseh hišnih del io ima tndS trimesečno nfcno dobo za kn-hanjo. Našlo* v oglasnem Odd. »JutoK. 8067-2 Prodajalka zaiSoUuca, HSe ta.poaisnja. gre tudi na malo pleče. Naslov v oglaeoem oddoi. »Jutra* pod »PoStoaa«. 8844-S Brivski pomočnik dober d«4a.vec, i»e naime-ž&eojt. Ponudbe na po-druaitieo »Jutra« v Mariboru pod »Nastop* taio-j«. 8939-2 Skladiščnik !K» kjenkoi! mesto ski» dišoaika a!H po®o6nfl- ka. Ponudbe na ogiaonl oddelek »Jutra« pod Sfr« »Pošten«. 8941-2 Mladenič star 30 lot, »▼to- m«h>Jiik, trooi&n flor. io nemškega jezika, Ke u-poeleoje r »troki. — Ponudbe na ogla#TB oddelek »Jutra« pod »Mehajiik«. 10088-8 Knjigovodja korespondent, organlza-tot, slovenski, nemški, srbohrvatskl lSče službe kjerkoU. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Verzlran 22«. 10069-2 Vdova aredojjh let, leH gotpodimj« aH sobarice. — Ponudbe proe< oa oglasni oddelek »Jutro« pod Sfro »Gospodinja«. ' 101K-2 Kolesa ta. Oeaedo. Ogla«! •»-etjaJmega anaiaja po 50 par beseda. Za (£a jan je naslova aH la iifro I Din, ociroma 5 Din. fU) Kolo in motorno kolo divotafetno poceol prodam. Poljanska cesta 58. 8991-13 Pouk Baaeda 1 Din; ca dajanje aaakvva aH m iifro S Din. Dijaki, U tečejo taJtrukoiJ«. plato j* mk» besed« 60 par: m iifro ali is dajanja naslova S Dia. (d) Profesor v p. pripravlja dijake ln odrasle, francosko, nemško, latinico. Ponudbe pod »Nestor 233« na ogl. odd. »Jutra«. 10029-4 Potniki Kdor iibt mesta pot-plača ca vsako 50 par; M dajanja naslov« aH u Iifro S Din. — Kdor •prejema potnik«, pla ta beseda po 1 Din; aa dajanje naslova ali aa Iifro pa 6 Din. (6) Potnik airto - v*wa4, ieOx> dobro vpeiljaJi, žsviteke stroke, soliden in pošten, išče zastopstvo »podobne to »a raa-novrstoe ekap!oa.taoiije — n godno prodam. Vprašati je naslov: Ivam Srebot-ujak. Sv. Poter ▼ S. d. 8858-15 Omaro ca otfeko, jedilo« omaro, belo lakirano, telemo peč, mieo in otolaie ugodmo prodam. Naslov t oglas, oddel. »Jutra«. 8977-6 Seitz filter s 6 filtriirniiimi mrenami — ugodno naprodaj. Ponudbe na oefae-m odd. »Jmtra« pod »Ki ter«. 8936-6 2 postelji s porodnicami, nočno omarico, omiTalnik in gašper-ček počena prod« Kovači«, liičevje 21/L 100ž^6 Ogiaai trg. enačaja p« 1 Dia beseda; ta janj« naslova ali m iifro 6 Din. — Oglasi ■»►eialnega anajSaj« vsaka beseda SO par: ta dajanj« naslov« ali m Hfnt pa S Din. (f) Daljnogled knpim po rmorini eeui. — Naslov v o^laeoem oddelku »Jutra«. 8745-7 Plinski rešo t ema aM več kubaliSčl. oa.»r. plinski štedilnik kupim. Ponudbe n« oglasrf oddelek »Jutra« pod šifro »Plin«. 8873-7 Oleandre in »Učno leipottčj« kapi Oi ffliič, Lčubljajia. Mentol trg llL 10030-7 Bolnlš! i stol oz. voziček (Kranken-ahrstuhl) dobro ohranjen. kupim. Ponudbe aa podr. »Jutra« v Celju pod značko »99«. 10234-7 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; m dajanje naslov« aM aa IKr« pa • Dta. flSO Več modernih spalnic krasno izdelanih, domač kavkaškl oreh ln Cešnje-va prodam po najnižji ceni. Avgust Clmerman, M. D. v Polju pri kolodvoru. 10080-13 Spalnico malo rabljeno, mehko, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10174-12 E £Q2 m Vai ika beseda 1 Dia: ta laja«jo aaa iova ali M lifrs pa ■ Dta. (VS) Knjižico Ljubljanske kredita« banko, 50.000 Din. prodam. Ponudbe postal aa naslov Laiar, Grada«. Bela Krajema. 8060 16 Hranilno knjižico »prejm-em in rzamem uM starejšo tdva-vo osebo v popolno dosmrtno oskrito. Ponudbe na og1*«- oddal. »Jutra« pod »Varno naloženo 1033«. 8970-16 V najem V M*, beseda I Din. m dajanja Haion aH «a Hfro pa S Dta. (IT) Gostilno dobro tdočo. na prometni točki vtamem v najem. — Ponudbe na oglasa oddelek »Jutra« pod mačk« »Oosulna 1033«. 8892-17 Šofer, šola E. Čeb Tyr4e^a 'Dunajska) eerta St 36. Zahtevajte prospekt. Naslovi malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri „Jutra" Bežigrad Tyrfieva cesta 37. Prodajalna Raunacher, k! sprejema tudi naročila za male oglase, inserat« in druge zasebne in društvene objave. Mlin na stalni vodi. ____v najem takoj ali • 1. avgustom. Naslov t oglasnem oddelka Jutra »139-17 Lokali Novo hišo s 6 stanovanji iu trgovskim lokalom prodam. Naukov v oHasoem oddelku »Jutra« 10150-30 Vaafca beseda 1 Din: m dajanj« oaalov« aU aa itfr« p« » Dta. fl«) Restavracijo najboljšo, v sredini Maribora proda Vicel, Go sposka 5._8230-1» VInotoč ali gostilno Tiuneo T najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1933«. 8935-19 Boljšo kavarno C strogem eeotm Zagre-po Mi« sgodrt t eni prodam. — Interesenti naj pošijsjs ponudbe aa Pa-blioita«. Zagreb. Oica 9. pod »Kavan« « Zagreba«. 8230-19 Mlekarno ofe«ioj«&o vrt tet, na pr«-motm točki oddatm. Pi«ati na oglasni oddelek Jutra pod Mm »Dobra točka«. 8928-19 Pisarniške prostore vie-a- vis pošte takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8782-19 Posest 1 ^ a« dajanj* ta Mfr« pa i Dta. (90) Parcelo ViOO ■*, Mion Martoore ceste prodam. THreka ml. K » — Moik. 8097-20 Dvostanovanj. hišo v LjaMjani. kupim prsti meničnemu odplačevanja. Ponudbe • pogoji as jg oddelek »Jutra« pod Iifro »Sigurno plačil«« 8632-20 Parcele poief gorenjskega kolodvora igodoo p r « 4 a m « Plača se abk« ieloma M (h v hranilnih knjitteah. - Pojasnila prt Stavbo« drutbi Ljubljana rrrlevs oevta IT. » Hišo - vik) kupim ▼ ceni do »40.000 Dia. Provramem hipoteko mesto« hranilnice; oota-nek t gotovimi. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 68ti9 20 Stanovanje Vsak« besed« 1 Dta; m dajanj« oa«i>ova aH aa šifre pa 0 Dan. (31) Trisob. stanovanje (pa-rketorano). l«po. v I. nadstropju, poceni oddam ta 1. maj. Glince e. XIII/4. 89SV-31 Dvosob. stanovanje oddam s 16. aprilom Ob Mladinskem domu it^v. 7. 8915-31 Pristopajte k Društvu »taoovaoj. na-i«-mmrikov, Vegova ulica 8. 873-21 Trisob. stanovanje komfortno, solučmo, * ko-pulimoo, v vili blrzu dra-vi e oddam mirni stranki v najem u 1300 Din. Ponudbe na "glasni oddelek »Jutra« ped »Balkoni«. 10LU-31 Sobo odda Vsaka beseda SO par. kup^ pieoifar v UtigL 8694 26 Klavir kratek, črn. pancor-ploSča. »trnu« vtkrii. Mtoraj nov, k-ase® glas. prodam. — Hoiobar. Maribor. Tabor eka 7. 8339 26 Sobo praaoo alt »premij«®«. • »oopto!»nn ta ode-tirel v žim Lju^jane. Pojasnila puška r Kaieei 10116-3? Vse, kar želite, dobite v >Jutrovem< malem oelasnikii urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Elbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.