4. PODROČJE KMETIJSTVA
A. KMETIJSTVO
—  Razdeliti interese kmetijstva, gozdarstva in urbanizacije. Izdelati in sprejeti  prostorski  plan  v občini  pri  čemer je potrebno omejiti    spreminjanje    namembnosti    rodovitnih    kmetijskih zemljišč. Se posebej je potrebno varovati kmetijska zemljišča v zaključenih conah kmetijskih TOZD in zaščitenih kmetijah;
—  Pospešiti spreminjanje družbenoekonomskih odnosov na vasi z uvajanjem različnih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje, spodbujati smotrno rabo kmetijskih zemljišč in oblikovati večje zemljiške komplekse.Nosilec spreminjanja družbenoekonomskih odnosov naj bo Kmetijska zadruga, ki ji je potrebno zagotoviti večjo družbeno pomoč. Cilj novih družbenokonomskih odnosov je večja socialna varnost kmetov, večji pridelki in boljša gospo-
darska učinkovitost;
—  Uspešno izvajati kmetijsko pftlitiko in razreševati pravne po-stopke pri razreševanju kmetijskih zemljišč;
—  Uspešno izvajati hidro in agromelioracije, pridobivati in izbolj-ševati  kmetijska zemljišča ter obnavljati opuščena kmetijska zemljišča.  Skrbeti, da  bo  vsa razpoložljiva kmetijska zemlja bolje uporabljena;
—  Združiti vse, ki so na območju občine in mesta zainteresirani za razvoj kmetijstva in v okviru teh načrtno, smotrno in enotno sprejemati ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in za reševanje obstoječe problematike; sanacija družbenih živinorejskih farm, kreditiranje nabave poslovnih sredstev v družbenem in zasebnem sektorju,  pomoč hribovskim kmetom in drugo pospeševalno delo;
—  Nujnost ohranitve kmetij v hribovitih predelih občine, ki so še posebej važne iz vidika SLO. Sprejeti je fkrtrebno agrarnopoli-tične ukrepe, ki bodo zagotovili socialno varnost hribovskim kmetom;
—  Za povečanje kmetijske proizvodnje in ohranitev naseljenosti na hribovitem območju je poleg davčnih olajšav potrebna še izdat-nejša materialna pomoč in stimulacija;
—  Nujno oživeti delo za zložbo zemljišč, saj sedanja parcelna in lastninska  razdrobljenost onemogoča  racionalno  izkoriščanje mehanizacije;
—  Samoupravno in družbeno-politično organizirati krajevne skup-nosti na vasi tako, da bo omogočeno kmečkemu proizvajalcu polno samoupravno odločanje o pogojih dela, življenja in o rezultatih dela ter že naprej ustvarjati pogoje za krepitev inte-resa kmetov, da se bodo vključevali in združevali v kmetijsko zadrugo in tam uveljavljali samoupravne pravice;
—  Usmerjenost kmetijske proizvodnje naj bo še v naprej predvsem v živinorejo za proizvodnjo mleka in prireje mesa, v poljedelski panogi za proizvodnjo krompirja in krmskih rastlin, v neposred-ni bližini mesta pa naj bi se hitreje razširjalo tudi pridelovanje zelenjave in jagodičevja;
—  Posvetiti  posebno pozornost  sanaciji družbenih živinorejskih farm in kmetijski izrabi Polhograjskih Dolomitov;
Stalno vzdrževati zbiralnice za mleko in jih postopno zamenjati z novimi bolj sodobnimi;
—  Nadomeščati izrabljeno kmetijsko mehanizacijo;
—  Skupnost za pospeševanje kmetijstva (kot doslej) naj tudi v bo-doče regresira gradnjo silosov za živinsko krmo;
—  Vzreja konj naj bo ena izmed prioritetnih nalog pospeševalne skupnosti. Pristopi naj se čimprej k iskanju interesentov in jih primerno stimulira;
—  V okviru SIS za preskrbo načrtovati in sklepati dogovore o pridelovanju posameznih vrst pridelkov za kritje potreb občine in Ljubljane. S tem bomo odstranili enega od vzrokov nezado-voljivega dosedanjega razvoja kmetijstva — nestalne tržne raz-mere in preprečili nihanje v ponudbi in ceni;
—   Intenzivirati gospodarjenje z gozdovi, predvsem s premeno de-grediranih gozdov listovcev in odbiranje gozdov za izgradnjo gozdnih prometnic;
—  Zaradi velikega pomena gozdov za človekovo okolje predvsem v primestnem območju bo potrebno proučiti, katere gozdne po-vršine bo potrebno izločiti za gospodarjenje s posebnim na- /
menom.
.¦¦-¦   f     ¦¦:.'•¦."'
B. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST
—  Opredeliti dolgoročno namembnost zemljišča za potrebe kme-tijstva in gozdarstva in kmetijska zemljišča razvrstiti po naravnih lastnostih,   primernosti   za   uporabo   sodobne  tehnologije   in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno in družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo;
—   Razmejiti kmetijska zemljišča na zemljišča, ki se bodo zaraščala z gozdnim drevjem in na tista, ki bodo ostala za kmetijsko rabo in v tej zvezi izvajala ukrepe za ohranitev le-teh. Pri tem se bo samoupravno dogovarjalo z drugimi samoupravnimi organiza-cijami   in  skupnostmi  o  ukrepih za  zmanjševanje zaraščanja kmetijskih zemljišč oziroma za uvajanje novih družbeno dogo-vorjenih funkcij takšnega zemljišča. Pri tem pa se bo težilo za tem, da se čimbolj ohrani primerna funkcija takega zemljišča;
—  Izdelati agrokarte in programe razvojnih usmeritev kmetijstva v občini;
—  Reaktivirati opuščene kmetijske površine in vključevanje opu-ščenih   zemljišč   kmetov  v   organizirano  tržno   probvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost bo dajala pri tem ustrezno pomoč in predlagala ukrepe zato, da bi bila zemlja primerno obdelana;
—  Gospodariti s skladom kmetijskih zemljišč tako, da se bodo
kmetijska   zemljišča   prenašala   na   kmetijske   organizacije   in združene kmete, ki bodo zaradi urbanizacije izgubili zemljo;
—  Izvajati   agrarne  operacije,   posebno   komasacije,  združevanje zemljišč, agromelioracije'in medsebojno menjavo na območjih, ki bodo s prostorskim planom predvidene za kmetijstvo. Zaradi urbanizacije   in   drugih   sprememb   namembnosti   kmetijskih zemljišč bo to v bodoče ena glavnih nalog Kmetijske zemljiške skupnosti. Ker pa so agrarne operacije drage, bodo opravičile izvedbo  le na območjih, ki bodo dolgoročno namenjene za kmetijske  namene.  Z združevanjem  kmetijskih zemljišč med kmeti  in kmetijskimi organizacijami bodo dane možnosti raz-voja in prehoda individualnega osebnega dela v združeno delo kmetov na podlagi prostovoljne odločitve ob zakonski zaščiti lastninske pravice;
—  Sodelovati pri zagotovitvi socialne varnosti kmetov;
—  Zaradi racionalnejše rabe, pospeševanje kmetijstva, oblikovanje večjih zemljiških kompleksov, spreminjanja družbenoekonom-skih odnosov v kmetijstvu, bo potrebno odkupovati ali drugače pridobivati   kmetijska zemljišča  in jih dodeljevati v uporabo kmetijskim  organizacijam  in združenim  kmetom  ter drugim obdelovalcem;
—  Ohranitev kmetij kot proizvodnih enot in v ta namen izvajati revizijo Odloka o kmetijah, za katere velja posebna ureditev dedovanja,
—   Razvijati   kmetijstvo  v hribovitih  predelih z odpiranjem  pro-metnic,  oblikovanje  skupnih  pašnikov,   izdatnejša  materialna podpora v cilju povečanja kmetijske proizvodnje, rodovitnosti kmetijskih  površin, ki bodo po prostorskem planu namenjene kmetijstvu ter skrbi za poseljenost krajine;
—  Sodelovanje v Zvezi Kmetijske zemljiške skupnosti Slovenije zaradi uresničevanja kmetijske zemljiške politike, ki se nanaša na rabo, pridobivanje in varovanje kmetijskega prostora, izpol-njevanje kmetijskih razvojnih načrtov, uvajanja sodobnih oblik proizvodnje in njenega podružbljanja na temelju samoupravnega združevanja   dela,   sredstev   in   zemlje   in  nadaljnjega   razvoja drubenega sektorja v kmetijstvu kot temeljnega nosilca napred-ka kmetijstva v vasi.
C. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GOZDAR-STVA
—  Razširitev novih pedpisnikov družbenega dogovora v Skupnost za  pospeševanje  kmetijstva občine  Ljubljana-Šiška  in obliko-vanje sredstev za uresničevanje programskih naiog skupnosti za pospeševanje kmet;istva;
—  Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini bo nadaljevala z delom po dosedanjem programu tako, da bo pospeševala pred-vsem organizira.no in usmerjeno krr.-r^jsko proizvodnjo in reše-vala v okviru le-teh naslednje zadeve: sodelovala pri oblikovanju in uresničevanju temeljnih razvojnih smotrov, ki so opredeljeni v družbenem načrtu občine in mesta Ljubljane. V skladu z druž-benimi   načrti  razvoja občine in  mesta   Ljubljane zagotavljali sredstva za prednostne razvojne usmeritve v kmetijstvu. Regre-sirala umetno osemenjevanje govejih plemenic in nabavljala ple-menjake za naravni pripust, regresirala obrestne mere za kredite, ki  jih   kmetje  najamejo  za   modernizacijo  svoje proizvodnje, regresirala   nabavo  plemenske živine ter vzrejo  konj, gradnjo silosov, nakup semenskega krompirja, nakup semen strnih žit, prevetrovalne   naprave   in  freze.   Nadaije  sofinancirala   nakup mehanizacije, umetnih gnojil, načrte za hleve in gospodarska poslopja,   novogradnjo in adaptacijo govejih hlevov, kemične analize zemlje  in krme. Financiranje izobraževanja kmetov in ostalo, kar je potrebno za splošno modernizacijo kmetijstva na vasi;
—  Združiti vse, ki so na območju Ljubljane zainteresirani za razvoj kmetijstva v SIS za pospeševanje kmetijstva. V okviru SIS je potrebno  načrtno,  smotrno  in  enotno sprejemati ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in za reševanje obstoječe problematike, sanacija družbenih živinorejskih farm, kreditiranje nabave po-slovnih sredstev  v družbenem in zasebnem sektorju, pomoč hribovskirrn kmetom in drugo pospeševalno delo;
—  Skupno  oblikovati   razvojne usmeritve in zagotoviti  ustrezno samoupravno  organiziranost   pospeševalne dejavnosti  ter do-slednejše  opredeliti   programe   in   metode  dela  pospeševalne službe. Načrtno usklajevati razvojne programe organizacij zdru-ženega  dela s področja  kmetijstva, gozdarstva   in   kmetijske zemljiške skupnosti.