5 T fc V. 21.	V LJUBLJANI, DNE2S. MAJA i 9 3 2	L t, i O 45
Cena 58 Din za ceio leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali uje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spiai in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina. reklamacije in-inserati UpruvniätvH »Domoljuba« » Ljubljani.
V samopomoči
Socialno vprašanje vedno rešujemo. Ali pa smo ga že rešili?... Mnogo o tem pišemo in govorimo. Koliko pa smo ga s tem pisanjem In govorjenjem izboljšali?
Medtem ko si učenjaki razbijajo glave o vprašanjih dela, kapitala, vrednosti osebne lastnine, obresti itd. — je potrebno, da si mi drugi rokave zavihamo in v roke pljunemo ter z dejansko pomočjo pod pazduho režemo onim, ki imajo težke borbe za obstoj.
Samopomoč — to je rešilna beseda v borbi za življenje. Ne mislimo s tem zloglasne »Vzajemne samopomoči*, ki so žalostno 8krahirale, pač pa resnično in solidno samopomoč. »Pomagaj si sant in pomagal ti bo /log k Ta beseda je in ostane vedno resnična. Ne pričakujmo pomoči od kakega kralja Matjaža, »ki spi in bo spal pod zemljo! Le nase se moremo in moramo zanesti. Sami ši pomagajmo!
En način samopomoči je zadružništvo. Kaka gospodarska moč je v zadružništvu, ni treba šele razglabljati. Kaj bi bili mi danes brez zadružništva? Drugi način samopomoči pa je zavarovanje. Dočim je prvi način pri nas v polnem razvoju, zavarovanje še davno ni tako razvito, kakor bi bilo želeti in bilo potrebno.
Zavarovanje proti požaru je že precej splošno. In ponosna palača »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani glasno govori, da tudi mi v tem ozlru nismo zadnji. A zavarovanje za druge slučaje nesreče in nezgode, za druge razmere in potrebe: za dote in doživetje in za slučaj smrti je še daleko premalo razvito. Ljudje izobraženih stanov, ki nimajo druge zanesljive preskrbe, so večinoma zavarovani, ljudstvo pa splošnega zavarovanja še ne zna dosti ceniti, kakor dalj časa ni znalo ceniti in ni čutilo potrebe po zavarovanju proti požaru. A zakaj naj bi bili preskrbljeni samo oni, ki imajo itak ugodnejše pogoje za življenje; tisti pa, ki so preskrbe najbolj potrebni, naj bi bili nepreskrbljeni? Vse ljudstvo naj se, kar najbolj mogoče zavaruje! Zavarovanje mora postati splošna ljudska navada!
V naprednejših deželah je ta navada že vpeljana; pri nas je treba tej navadi tned ljudstvom šele gaz delati. Zavarovanje postaja merilo splošne izobrazbe poedinili narodov. Znano je, da bi bil rajni dr. Krek skoro tepen, ko je oznanjeval potrebo splošnega zavarovanja. Danes je med ljudstvom dokaj dozorelo že drugo prepričanje. Seveda
je naša rešitev!
manjka v tem oziru še popolnega umevanj» in trezne razsodnosti. Ljudje se še premalo zavedajo, da brez nič ni nič, da za »kovača« ne morejo dobiti »jurja«. Morda kak srečen posameznik, nikdar pa celota. Kje se bo jemalo? Kdor zna samo do pet šteti, je lahko preračunil, da način ukinjenih »Samopomoči« mora voditi d» propasti. Mogočna stavba se ne stavi ua lesen postav, ampak na cementl-ran temelj. Zavarovanje mora biti trdno, so-sldno!
Taka zavarovalna ustanova, ki stoji na solidnem temelju, je »Karitas«. Ime sicer ni preveč srečno izbrano, a stvar je dobra in vredna, da ji vsa naša javnost obrača svojo pozornost. Doslej se jo omejevala »Karitas samo na posmrlninsko zavarovanje. Misel o tem načinu posmrtninskega zavarovanja je prišla iz Nemčije, kjer se je porodila in se goji baš v okviru Karitativne (dobrodelne) akcije; odtod njeno ime, Iz Nemčije je prišla v Avstrijo, kjer se je v par letih sijajno razvila in od dne do dne lepše prospeva. Vsak mesec priraste približno 10.000 novih članov. Ti vedo ceniti veliko važnost, zavarovanja!
Končno je prišla misel tudi na slovenska tla. Žal, da baš v času. ko je bilo ljudstvo omamljeno od zlatih obljub »Samopomoči«. Vse j» vrelo tja in nekako pomilovalno gledalo na »Karitas«, pri kateri ni bilo izgleda na kake »kšefte«. Kakor pa so bili ljudje prej omamljeni od »Samopomoči«, tako so zdaj bridko razočarani in nezaupni češ, da so tudi pri »Karitas« lahko podobno opeharjeni, kakor so bili pri »Samopomoči«. Toda »Karitas« ne špekulira na lahkovernost ljudi ter ima krepak temelj in močno, neporušljivo zaledje v »Vzajemni zavarovalnici«, ki jamči za vsa izplačila. »Karitas« ničesar ne obeta, česar dati ne more; kar pa obljubi, to tudi drži.
Ako po drugih deželah te vrste zavarovanje naravnost sijajno prospeva, bi bilo znamenje nezrelosti našega ljudstva, ako bi se tega solidnega načina zavarovanja ne oprijelo prav tako, kakor se ga je drugod. Tukaj nI mesto, da bi se pojasnili in odstranili vsi pomisleki, ki morda še vladajo proti temu zavarovanju, češ, da je predrago itd.; v teku časa pa se bodo vsi ti pomisleki in ugovori razpršili. Vse je točno in vestno proračunjeno in nikjer ne morejo nuditi ugodnejših pogojev, kakor jih daje »Karitas«. Kdor več obeta, kakor more dati, ta slepi.
Zeli in pričakuje pa se, naj bi od tega posmrtninskeen zavarovanja »Karitas« storila
še korak dalje. Uvedla naj bi za male ljudi zavarovanje tudi za druge slučaje in potrebe: za dote in za doživetje. S tem bo zrasel pomen In važnost »Karitas« za široke mase našega ljudstva nedogledno. Zavarovan biti za starost in za druge potrebe. Kaj se to prav!, to more presoditi, kdor malo pogleda in pomisli, v kakem položaju je večina tuših delavnih ljudi na starost, v slučaju onemoglosti In drugih slučajih velike potrebe, recimo predi poroko, ali ko hoče kdo začeti novo podjetja, ki mu ima dati eksistenco, pa nima kaj v roke vzeti. Naš največji socialen delavec, dr. Krek, je to prvi izprevidèl In že v onih letih potrebo splošnega zavarovanja ljudstva oznanjal. Kar se takrat še ni dalo izvesti, to naj se izvrši sedaj, ne sicer prisilntn potom, marveč svobodno. Pričakovati je, da bo naše ljudstvo toliko zrelo, da bo uvidelo in znalo prav ceniti velikansko važnost zavarovanja, in samo odločilo zanj. Kake blagodejne posledici? bi imelo, če bi bili zavarovani za starost naši posli, hlapci, dekle, delavci, bajtarji iti tudi gruntarji, ko bodo za delo in služba onemogli ali bodo dali gospodarstvo iz rok. Pretiran beg z dežele v mesta bi se izdatno omejil, ko bi ljudje imeli prijetno zavest, da bodo na stara leta imeli brezskrbno, mirno življenje. Tudi nesrečno izseljevanje bi v veliki meri lahko prenehalo; misel, saj imam doma preskrbo za starost zagotovljeno, bi ljudi držala in vezala na domaČo zemljo. In koliko bi- bilo starim ljudem prihranjene bridkosti, koliko preprečenega prepira po družinah, kjer se pogostokrat bije grda vojska med starimi in mladimi za izgovorjeni kos kruhal...
Treznost in varčnost sta dva zanesljiva temelja ljudskega blagostanja. Zavarovanje), pa je le urejen način varčevanja. Splošno zavarovanje je neprecenljive vrednosti za ljudstvo. Lahko se meri glede važnosti z zadružništvom. Naj bi to spregledalo ljudstvo v celoti; naj bi uvidela predvsem inteligenca, ki je v neposredni dotiki z ljudstvom — da rečemo naravnost: duhovščina — naj bi ljudem pojasnjevala važnost zavarovanja in mu šla pri tem na roko, kakor mu gre tudi pri drugih narodih, kjer je zavarovanje v najlepšem cvetu.
Splošno zavarovanje bo dokaz zrelosti našega ljudstva in bo velik kos praktične rešitve socialnega vprašanja; bo prava socialna trdnjava našega naroda. (Po »Slovencu« z dné 12. maja 19B2, št. 108.)
KUPUJTE PftI TVltDKAH,
KI INSERIKAJO V »DOMOLJUBU«?
1«
PO SVETU
Italija
a Gosp. Mussolini ma. .Oni torek" se je ni trgu Sv. apostolov v Rimu zbralo okoli 10.000 dijakov v črnih srajcah in z dijaško čepico na glavi. Nato so dijaki odkorakali pred palačo .Venezia, kjer stanuje Mussolini. Na balkonu se je prikazal Mussolini iz izpregovoril: »Tovariši dijaki! V tem garibaldinskem letu se je začela preizkušnja liktorskega svežnja italijanske mladine, ki bo utrdila še bolj vašega duha iii vaše mišičje. To je naše geslo v začetku drugega desetletja fašistične revolucije.« Tedaj je Mussolini zapustil balkon in se kmalu nato vrnil držeč v eni roki knjigo, v drugi puško; puška in knjiga tvorita znak fašistične mladine. V tistem hipu je zaorilo iz tisočih grl: »Živel Mussolini!« Nato so se dijaki razšli prepevajoč fašistično himno. Komedija, poreče kdo! V tujčevem očeSu že, V resnici pa dokazuje Mussolinijeva gesla politični talent človek«, ki pojma svoje ljudi.
s Razno. Dne 10. maja je vrhove okrog Idrije pobelil sneg. — Mnogi stradajo v Vipavski dolini radi pomanjkanja kruha. — 15 generalov in 20 višjih Častnikov je pregledalo obmejne čete rta Krasu, v Vipavi in na Tolminskem. — Zdravstveno stanje šolskega ka-teheta g. Fr. Osvalda v Idriji je še vedno ne-povoljno. — Mnogo ljudi je zadnji čas umrlo na Primorskem za hudo hripo. — Tržaški trgovci, ki so'svoj čas iztržili na tisoče lir na dan, prodajo dànes kvečjemu za 100 lir blaga dnevno. — Pred štirimi meseci so zaprli v Brdih 12 oseb, ki so bile obdolžene proti-državne zàrote. Deset aretirancev je iz Cero-vega in dva jz Njivic pri Kojskem. Med hreti-ranci sé ha h a ja Aleksander Blažič, organisi v Steverjariu, oče šestih otrok, in gdč. Vera Ma-kUc, akadémka, ki je' študirala .najprej v Jugoslaviji in pozneje v Padovi. Naukov ni mogla nhdaljevatl. v Jugoslaviji, ker ji italijanska óblastva niso hotela izdajati potnega lista. Goriška policija Je izročila zadevo izrednemu so-dlSfu v Rimu, ki je zdaj uvedlo preiskavo.
Grčija
s Venizelos odstopil. Stavka poštnih uslužbencev in tudi nevarnost, da stavkajo tudi drugi državni uradniki ter končno nemiri v grški Macedoni ji so vladi Venizelosa dali povod, da je odstopila. Venizelos je v parlamen-tü naglašal, da le Združitev vseh narodnih šil more preprečiti anarhistične razmere v državi. Zveza strokovnih organizacij je sklenila, da proglasi splošno stavko za pomoč stavku-jočim državnim nameščencem. Venizelos pa je izjavil, da smatra vlada stavko državnih nameščencev za revolucionarno dejanje, zaradi česar bo treba proglasiti nad Grčijo vojno stanje. Med vojaštvom in uporniki je došlo v več krajih do hudih spopadov. Uporno gibanje se je razširilo na Tracijo in Macedonijo. Vse obmejne čete so bile ojačene. Vlada je odposlala tudi vojne ladje, da uduše vstajo. Že več dni so prekinjene brraojavne zveze med bolgarsko Sofijo in Solunom.
Avstrija
s Novo vlado je sestavil dr. Dollfus, ki je državni kancler. Poljedelski in zunanji minister obenem, podkancler in voditelj trgovsko-političnega oddelka v zunahjom ministrstvu 2*
I je Winkler, notranji minister Bachinger, pravosodni minister dr. Sušnik, finančni minister Weidelhofer, minister za javno varnost dr. Ach, socijalni minister dr. Reš, trgovinski minister dr. Jukončič, prosvetni minister dr. Rintelen in vojni minister Vaugoin.
s Ii slovenskega Koretana. Za župana v Zgornji Vesci je bil izvoljen Slovenec g. Franc Špicar p. d. Dovnik. — Štirideset let že posluje hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici. — Zilski igralci so uprizorili v Zahomcu igro »Divji' lovec«.— V Rutah je umrl upokojeni železničar Anton Sadjak. — V Lincu je preminul 11. maja bivši deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Benda. -- Koroška deželna vlada svari pred učiteljskim študijem, ker je učiteljskega naraščaja za par let dosti. Rezerva učiteljic zadostuje za pet let. — Pri Žrelcu je v enem dnevu, dne 12. maja, pogo-gorelo dvoje posestev.
Rumunija
s Ob praznih državnih blagajnah. Izplačevanje zunanjih obveznosti je spravilo romunsko državno blagajno v 1ežak položaj, tembolj, ker so vsi državni dohodki daleč zaostali za vsotami, ki so bile predvidene v zadnjem proračunu. Romunska vlada bo-v začetku meseca junija še v težjem položaju, da ne bo mogla plačati svojih državnih uradnikov. Oni večer se je ministrski svet- bavil' s tem vprašanjem, kakor prihajajo vesti iz Bukarešte. In ni bilo mogoče najti nobenega izhoda ter ga najbrže tudi ne bo mogoče najti, preden se ne sestane reparacijska konferenca v Lausan-neu, ki bo odločala tudi o zunanjih obveznostih Romunije! Ministrski svet je sklenil, da bo uradništvo 1, junija dobilo samo polovico pripadajoče mu plače, ostalo polovico pa, da bo izplačala državna blagajna tekom meseca junija, ako bodo to dovolili državni dohodki.
češkoslovaška
s Razno. V Pelkrimovu hočejo zgraditi nov velik katoliški dom. — Zlato rudo so izsledili v kamnolomu v Vodnah. — Velike orlovske slavnosti bodo 26. junija v Zlinu. — Novo vojašnico zidajo v Kuksu. —• Dnevnik je postalo glasilo Ljudske stranke >Hlas Lidu«. - Med 38.850-slušatelji visokih šol aa Češkem, je 520Ò tujcev, torej dobrih 15 odstotkov.
Francija
s Nekaj it zgodovine svetovne vojne. Nemci so med svetovno vojno v Franciji opustošili: 7271 šol, 709.000 domov, 52.784 km cest, 1648 kilometrov glavnih železniških tirov, 2386 km stranskih železn. tirov, 4700 tovarn, ogromno število manjših obrtnih podjetij, 3337.000 ha zemlje; s seboj je odvedla nemška vojska s lega ozemlja: 367.000 konj in mezgov, 523.000 komadov goveje živine in pol milijona ovac in koz. Na podlagi tega je popolnoma razumljivo, zakaj so pri razorožitvi Francozi tako previdni. Pripomniti je treba, da nemško ozemlje nikjer ni bilo zasedeno in opustošeno. Kdor je enkrat pogorel, ta se zavaruje proti požaru.
Amerika
s še en slovenski novomašnik. V nedeljo 22. maja je v Milwaukee v Ameriki daroval prvo sveto mašo naš rojak g. Alojzij Koren, sin Franceta Korena, p. d. Jesenekovega iz Topolščiee pri Šoštanju. Leta 1907 se je dve
leti star preselil s svojimi starši v Ameriko, Po dokončani srednji šoli je vstopil v bog»! slovje v St. Franci« Seminary v St. Frauda Wisconsin. NovoinaBniku naše iskrene stitke!
indija
s Krvavi nemiri. Ne najmanjši vzrok, da se Indija ni otresla angleškega varuštva, Je gotovo tudi nesloga med domačimini Indijci, Pristaši bramanske in mohamedanske vero-izpovedi se sovražijo na življenje in smrt, kar angleška vlada izborno izkorišča v svoj prid. Oni dan je prišla iz čisto neznatnega povoda do hudih spopadov med Indci in Mohame-danci. Nemiri so se začeli samo zato, ker je neki iridski trgovec odrekel dvema mohame-danskima beračema ' miloščino. Okolica se je začela vmešavati. Nekateri so se zavzeli za berača, drugi za trgovca in naenkrat je prišlo do spopada med Mohamedapci in Indci. Nemir se je v par urah razširil na vse mesto. Množica je porušila več mošej in indških templov, pa tudi mnogo hiš. Ulice so polne razbitega stekla, opeke in drugih razbitih predmetov. Ves promet v mestu je ukinjen. Popoldne se je položaj nekoliko.pomiril, v nedeljo zvečer pa so se nemiri ponovili. Oblasti so končno poslale angleške Čete, da zadušijo nemire. Nastopanje angleške vojske je bilo otežkočeno s tem, ker sé vršijo spopadi v ozkih ulicah in bi poraba orožja imela stra-hivote učinke. Pri spopadih je bilo nad 100 mrlvih in več kót tisoč ranjenih.
Drobne novice
Za vrhovnega, predstojniku »alesijancev je bil te dni izvoljen v Turlnu g. Peter Ri-
caldone.
Ostavk« je podala belgijska vlada.
Kmetski delavci s« nubili vse poljedelske
stroje v španskih pokrajinah Murcia in Ori-huela.
5000 poljskih delavcev Španske Chalosa del Segura je uničilo kanale za namakanje zemlje z vodo.
Potopil s« je francoski pa mik »Georges Philippe«. Okrog 100 mrtvih.
Zvišanje plač ali pa »stavke vlade zahtevajo stavkujoči poštni uradniki v Grčiji. Nam kaj takega še na misel ne pride.
Vprašanje vojnih dolgov naj «s čimprej reši, zahteva 1000 ameriških bankirjev.
Moratorij za vsa svoj« i nošeni« ka odplačevanja jc preglasila 88. maja Avstrija.
Brea spremstva je priletela iz Amerike v Bvropo v aeroplanu In sicer sama Američanka Amalija Earharstova.
Umrl je 91 letni .Tulijan Romančuk, naj-starejši ukrajinski politični voditelj v Galiciji.
Malo kapelico i redno službo božjo za potnike so otvorili na največji slovaški železn. postaji v Bratislavi.
Ruski beljševiki so turškima ministroma priredili v Moskvi pojedino, razkošnejšo, kol so bile v carskih časih.
6,982.000 in 5,508.000 in 5,804.000 ton prometa izkazujejo v prvih 4 letoSnjih mesecih evropska pristanišča Hamburg, Antwerp in Rotterdam.
Za več kot 80 odstotkov je pade! v preteklem letu Delovni čas v kovinskih tovarnah Češkoslovaške,
Predsednik nove francoske vlade bo najbrže socijalist Herriot.
Plavi r Donavitzu hočejo pogasili. Zadnji v Avstriji. Prizadetih 1500 nameščencev.
Stev. 21.
ELIDA SHAMPOO
« nemško konjercjske razstave: V Mannheimu u« Nemškem bo kmetijska razstava od 81. maja do ß- iunija. Na sliki skupina lepih težkih porenjsklh konj. ki bodo razslavlienl na razstavi.
60 letniro je pramovala splošno znana in priljubljena Marija Jereb, po domače Majarjeva mama iz Količevega. Je èe Čilega zdravja in opravlja lažja dela. Zanimivo je, da je bila lani prvič svoji vnukinji birmanska botra. Bog jo živi še mnogo leti
»POMUUiUBt, 0»e 25. maja 1932.	Stran 27».
+ Frauc Hubat je umrl po triletni težki bo-lozni v Moers-Meerbeeku v Nemčiji.
Dva in pol milijona ljudi jo bilo pri po-jrebu umorjenega francoskega predsednika Doumera.
440 letal sodeluje 26. maja pri italijanskih vojaških manevrih v Rimu.
Uvoi inozemskega papirnatega denarja je prepovedala Romunija.
Umorjeni japonski ministrski predsednik Inulta! ki ga je umorila zarotniška organizacija japonski» častnikov »črni zmaj«.
UMIVAJTE GLAVO VSAK TE WEM t
Revščina tirolskega kmeta: V goratih tirolskih krajih je nastala velika revščina in silno pomanjkanje. Ljudje niso imeli s čim prehraniti svoje živine in so jo prodali. Sedaj pa morajo ljudjo vleči
plug.
». _____-atn vl»«*!
iivlienskovpra-
. j.avisl
»»■■J-
Bte I » ved»o
KAJ JE NOVEGA
Osebne vesti
d Koroščevo 60 letnico rojstva so proslavljali tudi hrvatski in češki časopisi.
d 50 letnico poroke sta obhajala oče in
mati ugledne »Komljančeve« družine na Jarč-vrhu pri Bučki. Bog ju živi do skrajnih inej Človeškega življenja!
d Zlato poroke sta obhajala v nedeljo 15. utaja iia podružnici Godešič v župniki Beleče pri Skofji Loki zakonca Anton Rani, zidar in posestnik, in njegova žena Uršula. Bog ju živi!
d Nekaj slovenskih Američanov je prišlo za binkoštne praznike v Ljubljano. Najodlič-nejši je nedvomno slovenski ameriški pisatelj Lojze Adartiič, ki se je s svojo soprogo, rojeno Američanko, nastanil v hotelu Miklič. — Druga znamenita Američanka je gospodična Kranja Tavčarjeva, ki je podedovala Čeden znesek enega milijona dolarjev (ne dinarjev!). Udeležila se je nekaterih prireditev pevskega* paznika Glasb. Matice.
d 2?» let že; oskrbuje hoijepotno smetišče sv. Jošta nad Kranjem tamošnji cerkovnik in gostilničar g. Valentin Sèdej. Naj dobri Bog g. jubilanta blagoslavlja tudi v bodoče!
d Dvajset let jc že v službi kot kuharica pri ljubljanskem trgovcu g. Voku gdč. Alojziju Dular, oèbernica stolne preevete. Naj Bog bla .( sla vi ja jubilanti.o in njeno važno stanovsko opratilo tudi bodoče dnil
domače novice
d Nov vezni red na želemieah je stopil v veljavo 221 maja. Opozarjamo!
d V ljubljanski stolnici je bilo 2082 bir-mautviv, približno 400 več kot lani.
<i 52 dražb |e bile določenih ed 21. do 25 m:'> v Z a sor ju. Žalostno slika!
d 500 kopalcev je ie poselilo Mariborski ' otok takoj ob otvoritvi na oba binkeštna ' praznika.
d Telefonski promet je otvorjen med
Ljubljano, Mariborom in mestom Rio de Ja- 1 neirom v Braziliji. Triminutni pogovor stane j »samo« 1927 Dm.
d Proti vinogradnikom, ki prodajajo svoj pridelek v množinah izpod 50 litrov, se ostro obrača »Trgovski list« v dopisu iz Maribora.
d Vina pristna, dobra in poceni, kupite pri Centralni vintimi, Ljubljana, Frankopanska ul. 11.
d Vodovod so pričeli delati na Koroški Beli. Zaposleno je domače brezposelno delavstvo, kar je edino prav.
d Novo igrišče Prosvetnega društva so «tvorili ono nedeljo na Igu pri Ljubljani. Prostor je odstopil društvu g. župnik, drugi dobrotniki pa so darovali potreben hrastov les.
d Po 26 letih se je vrnil v domovino iz Amerike g, Janez Snialc iz Brega v Ribniški dolini. Ena hčerka je v Ameriki v drž. službi kot učiteljica na ljudski šoli. Pravi pa, če se tam učiteljica poroči (kakor se je sam izraza), »če jo kragulj vzame«), mora mož za, ženo skrbeti in službo učiteljice izgubi. Drugače pa Je Janez po tolikih letih v tujini ekrani) domače narečje ki jo rad po ribndSko »pouilej-če«. Prignalo pa ga je v stari kraj pogledat domotožje to iskrena ljubezen -Jo matere, katera mu ž8 žtvd, škoda, da se ' mu tukaj he dopade in ee bo kmalu vrnil v Ameriko. V
d Ruda, kupčija tebe rede... Pred nedavnim so odkrili med Rušami in Bezeno ob vznožju Pohorja premogovne sklade čisto na površju zemlje, mestoma ceJo čisto prosto ležeče. Preiskave so dognale, da se nahajajo pod zemljo veliki skladi premoga, da bi se splačalo izkoriščanje. Ustanovljeno je bilo podjetje, ki je pričelo izkoriščati premogokop. Zaenkrat kopljejo samo v tako zvaneni dnevnem kopu na površju, nameravajo pa se zariti tudi v globino, ker je pričakovati spedaj premog boljše kakovosti. Na površju se nahaja namreč samo lignit (rjav premog). Ker 1 se nahaja premogokop v neposredni bližini ! Maribora, ki predstavlja po številu prebivalstva in znatni industriji velikega odjemalca ! goriva, je pričakovati, da se bo podjetje obdržalo.
d Se bo maščevalo. Dasi so življenjske potrebščine v cenah zeto padle, jih nekateri vzlic vsemu hudo navijajo ter nakupovalce izkoriščajo. Tako prodajajo ponekod v Ljubljani Hiter kislega mleka z jegurtovimi glivicami po 7.50 Din (reci sedem ih pol dinarja), krnel pa -dobi, m mleko komaj 2 Din.
d Evberisiièni shod za lenarško dekanijo se vrši z velikimi slovesnostmi 5. junija pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
d Mariborski dijaki na irletu. Začetkom maja so obiskali Koroško dijaki in dijakinje mariborske klasične gimnazije. Bilo jih je prav lepo število. Ogledali so si »den «'indischen Landtag« na Novem trgu in ob zmaju zapeli slovenske pesmi. Čudno so ga gledale naše kriparce in zmaj je zniigal z repom, tako pravijo celovški Nemci. Ogledali so si še druge kraje, ki so v zvezi s slovensko zgodovino.
d V nezmanjšanem obsegu še obratuje predilnica v Litiji, Redno prejema vagentake pošiljke bombaža. Predilnica si je tudi za dalj časa preskrbela dovoljne množine bombaža, tako da se ni bati ustavitve obrata, ker so poleg tega prodajne prilike dekaj ugodne.
d Volitve obratnih laupnikov so razveljavljene v vevški papirnici. Zadnjič je zmagala z ogromno večino lista Jugoslovanske strokovne zveze. .
Med brat! Hrvati
d 6000 Hrvatov katoličanov je odločno pokazalo svoje versko mišljenje na nedavno se vršečem evharističhem kongresu v Stocu v Hercegovini.
d Spomenik pokojnega sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja je dokončal znani kipar Merim Studiu. Spomenik bodo odkrili ob priliki evharističnega kongresa v Sarajevu.
d Delavsko zavetišče bodo še letos (gradili v Banjaluki. Zgradba bo stala 1 milijon dinarjev. Polovico bo dala mestna občina, drugo polovico pa Borza dela v obliki brezobrestnega kratkoročnega posojila.
d Na starše Je streljal. Te dni se je pred sodiščem v Belovarju vršila razprava, pri kateri se je zagovarjal sin zaradi umora lastnih staršev. Stevo Bertek, oče dveh otrok, je dne 18. februarja ustrelil svojega očeta Stefana, 69 letnega starčka, in svojo mater. Oba sta bila takoj nu-tva. Bertek se je zagovarjal, da je zadnji dve leti živel v neprestanem prepiru s svrtjlmi starši in da je oče pretepal njegovo ženo ter tudi njemu grozil, da i» bo ubil. Tudi
usodnega dne so se prepirali. Stari oče je podrl Berteka na tla, mati ga je pa začela daviti. V strahu je potegnil revolver in začel streljati na starše. Sodišče je Berteka obsodilo zaradi umora na 8 let težke ječe.
d BinkoStne praznike so izkoristili kmetje iz okolice Zagreba ter pripeljali na za-grebški trg z vozovi vino v sodih in ga prodajali od 3 do 5 Din liter. Ker je bilo vreme lepo, so napravili dobro kupčijo.
d V boju za vsakdanji kruh. Dne 17. maja je streljala uradnica banovinskega zdravi-lišča v Brestovcu (Hrvatska) Olga GaSparoviS ni priniarija zdravilišča, dr. Barilarja ter ga s tremi streli težko ranila. S četrtim strelom se je tudi sama poslovila od življenja. O tem krvavem dogodku se širi razno govorjenje, med katerim bo najbolj verjetno, da je hotel primarij zdravilišča odpustiti Gašparovičevo iz službe.
d »Jugoslovanska akcija«. Pretekli teden se jé vršil v Zagrebu shod »Jugoslovanske akcije«. To je prvi javni nastop te organizacije in se je vršil v hotelu »Esplanade« v prisotnosti okoli 400 udeležencev iz vseh krajev države. Preči ta I a so se poročila odposlancev ter so bile sprejete resolucije novega jugoslovanskega pokreta, v katerem se bodo zbirale nacionalne moči.
d 10 vagonov koruze je daroval sovašča-noni pri povratku iz Amerike v domače, stradajoče selo Klobuk g. Artukovič. Kaj pa drugi bogataši po državi? Ali bodo res samo be. rači vedno zbirali za berače?
iz naše presfoSice
d Kaj pravi gospod ministrski predsednik. Na neko vprašanje časnikarjev je g. predsednik Marinkovič rekel, da novih volitev v parlament še ne bo, pač pa bodo izvedene občinske volitve, Čim bo sprejet tozadevni zakon.
d Vsota obtoka jugoslovanskih bankovcev se je povečala za 21 milijonov na 5531.2 milijona dinarjev.
d Oj, ti šmentani letaki! Uradno poročajo: »Zadnji čas je bilo iz Belgrada razposlanih večje število različnih letakov, ki so vsebovali propagando za spremembo političnega in socialnega reda v državi. Da se doseže ta namen, se je priporočala uporaba sile. Prav tako so se v teh letakih širila lažujiva in pretirana poročila o položaju v na^ državi i namenom, da bi se omajala vera v obstoječi red. Na podlagi preiskave se je ugotovilo, da sta te letake v glavnem sestavila in Sirila s pomočjo gotovih oseb univerzitetni profesor dr. Dragoljub Jovanovič na eni strani in bivši komunistični poslanec dr. »ima Markovič na drugi strani. Proti obema imenovanima kakor tudi proti njunim pomočnikom se vrSi preiskava. Proti tem osebam se bo postopalo po zakonu.«
d Razgovor o novih pravilih bratovskih «kladaie so pretresali te dni v Belgradu. Glavno so razpravljali o sledečih točkah: 1. kako ohraniti že vse pridobljene pravice članov bratovskih skladnic, 2. kako ohraniti doseda-
Prlpornfa »a prvi uevcatU ured
fiifciMi mmmmrnim
Ljubljana
v lastni pala» ob MikloMfevl In Masarybovi «sesti
PODRUŽNICE: Celje. Palaia Ljudske posojilnice, 2i^reb,8tspčej
trg 6, Sarajevo, Alekradnmt XI. puha 22, taegvad.
iva s
Samo z negovanjem zob
nikoli več zobni kamen!
Na zobeh se zelo često tvori povzročitelj hudih obolenj — zobni kamen. Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sulforicinoleat po Dr. Bräunlichu. Pri čiščenju se razkroje organske substance, ki so zvezane z zobnim kamnom. Tako izgubi zobni kamen sčasoma svoje oporišče, se zdrobi in se lahko odstrani s trdo fičetko za zobe.
Pomislite, kako važna je redna uporaba Sargovega Kalodonta za ohranitev Vaših zob.
VM&MNr
Proti zobnemu kamnu
ojo višin» podpore, 3. vprašanje samouprave »lavnih bratovsklh skladnfc in 4. jamstvo za svobodno upravljanje blagajn krajevnih bra-jovskih skladnic s strani rudarjev, brez strahu, dn bi bili zaradi tega od delodajalcev preganjani.	'
d Is pravilnika o fondih ia strokovno šolstvo. Minister za trgovino in industrijo je predpisal pravilnik o poslovanju in vodstvu fondov za podpiranje strokovnih Sol v banovinah in na področju uprave mesta Belgrada. Pri vsaki banski upravi se po tem pravilniku ustanovi fond za podpiranje strokovnih šol. Sredstva fonda se zbirajo iz denarnih glob za prestopke proti določilom obrtnega zakona, proti uredbam, pravilnikom in naredbant, izdanim na podlagi tega zakona, in iz denarnih zneskov, za katere zakon določa, da gredo v korist tega fonda.
d Zastopniki Zve*e tiskarjev iz Ljubljane, Belgrada, Sarajeva, Novega Sada in Osjeka so m zborovanju v Belgradu sklenili, da izstopijo iz zagrebške zveze in da ustanove posebno zvezo jugoslov. tiskarskih podjetij.
d Tudi, pravoslavna cerkev proli sežiganju mrličev. Belgrajsko časopisje objavlja okrožnico, ki jo je izdala srbska pravoslavna cerkev spričo dejstva, da je helgrajska mestna občina podarila stavbišče za zgradbo krema-torija (peči za sežiganje mrličev) v Belgradu. Okrožnica poudarja, da je pravoslavna cerkev odierno proti sežiganju mrličev in da v Belgradu ne bo nikdar noben pravoslavni svečenik prisostvoval sežiganju.
Nesreče
u U&rog požarov. Te dni je nastal ogenj pri kmetu Kocbeku v Vukovšketn dolu pri Jarenini. K sreči so fantje iz bližine opazili ogenj ter sklicali sosede, da ni vse pogorelo. Vsi sodijo, da je zažgala hudobna roka. — -V istem času je postala žrtev požara hiša do- : brega kmeta v Radehovi ob banovin«!,] cesti Sv. LeLnart—Sv. Trojica. Tudi tu je vzrok požara zavit v temo in skoraj gotovo je nastal po zločincu. Ti ptžari in pa strašna poročila o velikih požarih pri Polskavi in sedaj v Zu-pečji vasi na Dravskem polju so razburila prebivalstvo vsega mariborskega okrožja. Saj ni danes nikaka Sala, če požar ugonobi poslopja iu premičnine z živežem vred. Kje naj vzaine ubog zadolžen kmet danes sredstva za zgradbo novih poslopij? Če pa se zadolži, potem itak ve. komu se je zapisal. Zbegaa je danes kmet, ker nima orožja proti hudobnim uniče-valcem svojega imetja. Nekdaj ti kraji niso poznali toga strašnega zločinskega divjanja, z mirnim srcem so se podajali izmučeni ljudje k počitku T danes pa podnevi težko delajo, ! potem pa stražijo cele noči, d« si obvarujejo borno imetje.
d 7 pottlepij so zajeli ognjeni plameni v Pri niče vi vasi pri Ambrusu. Prizadeta sta po- j sestnika Janez Gregorič in Jane/. Vidmar. i
d Hišo in gospodarsko poslopje j« uničil Požar postiniku Audreju Nemcu na Dobu pri Domžalah. Gospodar, kakor tudi njegov pol- i drugo leto stari sinček Andrej sta pri reševanju lastnega življenja dobila nevarne opekline.
d Podtaknjeni požari? Oni teden sta zopet nastala na Dravskem polju in na vznožju Pohorja dva ptžara, ki dokazujeta, da so zlo- . činski požigalci še vedno na delu. V Strgoj- j nicah na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje trem posestnikom: Beraniču, Klasincu in 2umru. Skoda je vel U.a. Ogenj
je bil cčivldno podtaknjen, ker je nastal skoraj istočasno na dveh krajih vasi. Dan prej je izbruhnil požar na vznožju Pohorja uad Orehovo vasjo, ker je zgorelo nad hektar smrekovega in borovega nasada. Tudi ta požar je najbrž podtaknila zločincev» roka.
d Požar je upcpelil veliko trgovino Ste-fančeviča in Popadič-a v Peči. Nad 2 milijoni» dinarjev škode.
d Hiša in delavnica sta «goreli čevljarskemu mojstru g. Jakobu Pavlrnu v Križah pri Tržiču,
d Žrtve kopanja. Iz Novega Sada poročajo: 10 letni Štefan Vukovič iz Silbača se je , šel kopat v kanal Donave. Čeprav ni znal plavati, je zašel v globoko vodo in se začel j potapljati. Njegov 11 letni brat Jovan mu je j hitel na pomoč, pa sta oba uionila. V Tovari- : ševu se je kopal 18 letni Nikola Cošič. V vodi ga je prijel krč. Ko je prišla pomoč, je bil že mrtev.
d Z neke ptujske strehe je skočil in se ubil Janez Menart, brezposelni kleparski po- ; močnik iz Hajdine.
d I« Ljubljanice so potegnili truplo brezposelnega čevljarskega pomočnika Jos. Kenka i/. Ljubljane. Pokojnik je bil ločen od žene in oče treh otrok.	j
d Vlak je popolnoma raztrgal 20- do 25- i letno ostriženo dekle, močne postave v Vrab- j čah pri Zagrebu.	!
d Ko sta se peljala dva na enem kolesu. Ono nedeljo proti večeru sta se pripeljala iz Škofje Loke proti Medvodam dva mladeniča na enem kolesu. Hotela sta zaviti čez novi |
most čez Soro, ki pa še ni bil otvorjen, temveč zaprt z brunom. Zadela sta ob bruno in se prevrnila. Eden od njiju ima nalomljeno lobaujo in so mu celo izstopili možgani, drugi pa bo uajbrž izgubil eno oko.
d Ker je jedel i&strupljene cmoke je umrl 70 letni posestnik Ivan Britovšek iz Šmurtna pri Slovenj^radcu.
d Parite na otroke! V ptujsko bolnišnico so spravili malo 4 letno Nežico Vegi er iz Spu-lilje kot žrtev pika neke neznaue živali. Dekletce se je igralo v travi, naenkrat pa je močno zakričalo ter jokaje priteklo k materi v hišo. Ročica mu je jela naglo zatekati, da so domači prestrašeni mislili, da ga je pičila strupena kača. Takoj so spravili dekletce v bolnišnico, kjer pa niso mogli odkriti značil: nih dveh ranic, ki so znak kačjega pika. Najbrž je pičila otroka kaka žuželka, morda škorpijon. Stanje otroka je nevarno ter se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje.
d S plinom se je po nesreči zastrupil pomožni monter ljubljanske mestne plinarne 20 letni Janko B rajnik. Reševalcem se je po dolgem trudu posrečilo, da so s pomočjo umetnega dihanja in kisikovega aparata vrnili Brajniku dihanje in ga nato izročili bolnišnici v daljnje zdravljenje.
d Rame nesreče. Na slamoreznico je padel in se precej porezal po roki 17 letni delavec Franc Kotar iz Most pri Ljubljani. — S kolesa je padel ter »i poškodoval desno ramo 25 letni dninar Alojzij Rojnik iz Zagorja. — Po hrbtu in rokah so poškodovali neznani pretepači 28 letnega posestnika Jer-
5'
Rr»a?i «wr » UumOavj». Ii« imi ji :nonaaie«ianc: •■ Bombažu vi»- hu«!. boji. t nate ril» je jw >i«w;aji;i)J aeruè-Iii Sil« se ani tseč raa-aib a okrog «o ai rtv h. Shka nata kaže prizor ia «aesa pr-jra.'üi a*®*.-'; -\ Siu	poiii'ijs raieaai» n<s.tt;o«i» • maiine
ttejwäie «si* 1 U* tan -»s i.Be r- -iaiä. n mi ««mt vwuia «toia. aieìu •>■« i-m-twara* » AllenniMini. "•> fai» e ìud-u amo tnii'anufar Mróko pociene v Spez; ì. Lefai«.- « 'ia ,wru :> itaù o pmww	pni!« tiau .»mi „o ji «e spus;:;o ià vuua — v i , irai.
fturatg «»et » 'jwtiMMa how t«ìììb tesaiK»9sx lauajji .:«irxrew 5>h ti,, ,
«firn	an« ^ p»^. „1 Jg* iTT-WSE	ttv
w	™ J •*	W	-«Ü« pa. .la .À frogia
k» J* kralja «klofitaL Ses i«ia<te » »«• « »K. h o-kSofutai KvMfa jpaack«ga irai,« Al-Ninza Moia so !aìo: prjeÜ. Pa i« sì . :j ra «i i er
bruita!««: pe«. alatiti ta. jaiäi
v vsako hišo Domoljuba!
Prve »like « nmtita »	ijer je v rie p,i
bomba težko ranila .n detema sfcila s« .apomkit liosfojaaet-seniliov. - Slika Müs aretacije mijia, fo je vrsel b> ai'oe oa k#n»ii!a- Murai ,a.
neja Kastelica h Sela (obč. Podboržt). — Konj je stopil na 9 letno deklico Restiko Pe-lernel v Preski pri Medvodah in jo resno poškodoval. — Z visokega zidarskega odra je padel 23 letni ljubljanski zidar Ivan Vrančič in dobil teške notranje poškodbe. — Z litrom 8i jc prirezal žile Koren Henrik v Trbovljah.
—	Avtoniobilist je povozil 5 letno hčerko šol. nadzornika v Konjicah Boženo Gselman. Leva ključnica zlomljena. — S flobertovko je bil po nesreči obstreljen 13 letni učenec Franc Kralj v Trzinu. — Pes je hudo obgrizel ljubljanskega opernega pevca g. Radka Povšeta. _. Po nesreči se je obvezal z nožem po glavi 9 letni Jenič Anton iz Podgrada pri Novem mestu. — Neki kolesar je povozil 32 letnega lesarja Antona Jančija v Ljubljani in ga precej poškodoval. — Težka gramozna truga je padla na nogo .12 letni Ivanki Planinšek v St. Vidn nad Ljubljano in jo precej poškodovala. _ Tomaž Škrinjar, mladi ključavničarski vajenec v Ptuju je bil preveč radoveden, kako izgleda flobertovka. Orožje se je sprožilo in strel ga je zadel v stegno leve noge ter ga nevarno ranilo. — Pri telovadbi si je zlomil obe roki 38 letni geometer g. Hinko Prelovec iz Črnomlja. '
— Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josei« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josei« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novi grobovi
V ljubljanski bolnišnici je umrl narednik g. Franc Radič iz Župeče vasi. — V Slovenj-gradcu je odšel v večnost najstarejši faran 96 lelni Jožef Strašek, — V Ljubljani so pokopali šolskega upravitelja g. Stanka Bučarja.
—	Pri Sv. Pavlu je odšel v večnost veletrgo-vec g. Ernest Marine. — V Kozjem je zapustil solzno dolino ljubljanski obrtnik g. Jurij Moser — V Ljubljani so položili v grob droge-rista g. Vilka Potta. — V* Sevnici so zapeli mrtvaški zivonovi g. Ivanu Stoparju. — V Lescah na Gorenjskem je odšla k Begu po pia-filo gospa Marija Walland. — V Škofji Loki je umrl želeaniški inšpektor v pok. g. Karel Ogorevc, brat drž. tožilca g. dr. Roberta Ogo-revca. — V Zagrebu je umrla 84 letna gospa Ana Pristou, mati ljubljanskega črkoslikar-»kega mojstra. — V Velikih Laščah so pokopali tamošnjega župana g. Ivana Hočevarja.
—	Pod Novo Štifto je zapustil solzno dolino 73 letni Andrej Stupica. — V Črni vasi je odšla po večno plačilo posestnica g. Marija Vidmar roj. Melik. — Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali 72 letno gospo Jožefo Smrdu. — Pokopali so na binkoštni ponedeljek posest-
Lokovici pri Šoštanju Franca Stanov-
Pomanjkljivost kože
kol solnčne pege, mozolji, gube, lišaji itd., bi se morale zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elza-pomada /a zaščito lica 'n kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka iranko, po povzetju 10 Din več Istofoiiko stane Fellerjeva močna Elza-pomada v b?.' Ias- Ohoje se naroča pri lekarnarju Eugen v. Feller, Stubica Donja, Elzatrsr 1(5. Savska ban.
»ka. - Na Glincah pri Ljubljani je umrla gospa Katarina Praprotnik, mati g. Avgusta Praprotnika. - V Èkofji Loki je umrl posestnik g. Gašper Carman. — V Arclinu pri Vojniku je zapustil solzno dolino mizarski pomočnik g. Ferdinand Belak. — Naj počivajo v miru!
d Na Malem vrhu pri Mirni peči je umrl Anton Rajšelj mlajši, po dolgi oblezni v 20. letu starosti.
Razno
d Zahvala. Vsem najinim tako mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so naju ob priliki najine zla le poroke tako ljubeznivo počastili, se prav lepo zahvaljujeva z željo, da bi jim Bog dal lepo življenje med manjšimi težavami in v še večjem zadovoljstvu kot je bilo najino. Posebej se še zahvaljujeva gosp. župniku za pozornost, ki jo je imel ob tej priliki z nama. Tistim, ki so poročeni, želiva, naj srečno dočakajo vsaj zlato poroko. — Anton in Neža Komljanec.
d Prosta vožnja do Vevč. Na policijo v Ptuju je prišel Vinko Verovsky, delavec iz Huma na Šotli s prošnjo, da se mu preskrbi polovična vožnja v domovinsko občino pri D. M. v Polju. Na policiji so šli pogledat v spise ter ugotovili, da ga zasledujejo orožniki v Vevčah zaradi tatvine koles. Namesto polovične je dobil prosto vožnjo, toda ne domov,
ampak do Vevč ter v zanesljivem spremstvu.
d Strašna ialoigra na Uncu pri Rakeku. V nedeljo je graničar Gjuro Milič streljal na dekle Ivano Gruden in jo ranil do smrti. Nato je ustrelil še sam sebe in umrl v ljubljanski vojaški bolnišnici. Ivano Grudnovo je v onem trenutku spremljal fant Jože Svet. Ker je menda graničar streljal tudi nanj, je fant zbežal. Drugo jutro so ga dobili precej daleč od vasi v neki ogradi ustreljenega. Strašna žaloigra je povzročila veliko razburjenje.
n Zobni atelje Ivo' Kordan, Trebnje, Dolenjsko. Sprejema vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, in se p. t. občinstvu Dolenjske najtopleje priporoča.
Gospodarski stroji In orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XH. Ljubljanskem velesejmu od 4, do 13. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Hoian-dije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilr.ice, čistilnice alamoreznice, pluge za ckopavanje in osipanje, traktorje, loko-mobile, motorie in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z loko-mobUami, motorji in električnim tokom.
On: iPred oltarjem si mi obljubila pokorščino.«
»Seveda sem ti. Mar misliš, da naj bi ti kar tam vpričo duhovnika rekla, da ne obljub« ljam?«
MED BRATI V TUJINI
Kako iive naši rojaki v Holaadiji.
(iNieuvenhagen.)
Zadnjič smo povedali v našem »Domoljubu«, da so nam oktobra meseca znižali plače za 5 odstotkov. Obenem smo začeli praznovati vsako soboto. S 1. aprilom smo zopet izgubili pri plači S odstotkov. Hrupa pri drugem udarcu ni bilo toliko kot pri prvem. Se bomo morali kar privaditi, ker nam s prvim julijem odnesejo zopet 5 odstotkov. Najnižja plača kopača je sedaj 5 gl. 15 cent, kopaškega vajenca 4 gl. 64 in vozača 4 gl. 18 centov. Meseca januarja smo delali na rudniku Laura in Julia samo 18 šihtov, ker ni izvoza za blago.
—	Zadovoljuje nas vsaj to, da tudi trgovci in mesarji vedo, kdaj nam plačo znižajo. Evo Vam primer za naše mesarje. Pred dvemi leti je »tal kg slanine 48 centov, kopač pa je zaslužil 5 gl. 70. Sedaj pa dobiš za en goldinar 5 kg slanine. Prašiči so po 18 centov kg. Sem naj se pridejo učit slovenski trgovci in mesarji I Pa ne tako, kot sem zadnjič v Domoljubu čital: kravo, 360 kg težko, je ubogi kmet prodal za 360 Din. Edino stanovanja so tu èe vedno draga. — Zadnji čas «o tudi precej Slovencev odpustili, za katere je pa zelo uspešno posredoval naš g. kaplan Oberžan. Skoro vsak mesec jih nekaj tudi prostovoljno zapusti Holandijo, da se vrnejo v domovino. — Organizirani smo večinoma vsi zavedni slovenski rudarji, bodisi pri tej ali oni organizaciji. — Naše društvo sv. Barbare proslavi obletnico ustanovitve dne 22. maja. 3. aprila je naš župnik Staden proslavil 401et-uico mašništva. Čestitat mu je v imenu društva sv. Barbare tov. predsednik Ivan Znidaršič. Pevski zbor iz Eygeleholna je pod vodstvom pevovodje g. Kronovška iz arca zapel g. župniku poadrav. Holandci se niso mogli načuditi naši pesmi. Tamburati zbor je tudi zaigral »Lepo našo domovino« v splošno zadovoljnost domačinov. Istega dne je tudi prvič nastopil naš dramatični odsek z burko »Trije tički«. Sodeloval je naš lamburaški zbor.
—	No, pa naj še kdo reče, da se ne gibljemo v Nievenhagcnu. — I. Ž.
Med rojaki v Nemčiji.
(Moerst-Meerbeck.)
Smrt kosi neusmiljeno. Umrla je vsled operacije želodčnega raka gospa Sternad v starosti 48 let. Doma je bila rt Tržišča na Dolenjskem. — Preminul ie po dolgi in mučni bolezni Tomaž Jan-
8ek, star «3 W,	»i« f" Slov\,1Gn',ic?;
—	Po triletni hudi bolezni nas je zapustil zvesti »lan društva sv. Barbare ta ekrbni oče evo je družine eawod Franc Hubat. etar 66 let, rojen v
Smartuem pri Cerkljah. Imenovani je bil veda« naročnik slov. katoliškega časopisja. — Zapustil« nas }e članica Roženvenske bratovščine goepa Neža Konic, doma is Gorij pri Bledu, stara 57 let. — Poslovila se je meseca aprila od svojih staršev, bratov in sester Lulimila Mlmarič in vstopila v samostan sester sv. Elizabete v Fridricksburgu. Lepo je bilo videti, ko eo ob slovesu vei {lani družine prejeli sv. zakramente. G. župnik je daroval sv. mašo v kapelici č. sester, preskrbel prenočišče za odhajanko in lepe darove. Še neka drugoverska družina se j« lepo izkazala. Gosp. Jožef Mlinarič je doma iz Zabu-kovja pri Sevnici. Zahvaljuje se vsem, kateri so k slovesnosti pripomogli, posebno g. župniku SchBlingu in č. sestram. Omenjeni je tudi naročnik «lov, katoliških časopisov. — V Obcr-hausen-Osterfeldu se poročita Marija Sedevčič iz Rakeka z Vincencem Jamškom. — V Buer-Resse se poroči Hedvika Kokalj iz Kresnic pri Litiji z Turmanek Ivanom. Castitamol — Lindič, pred«.
za čiščenje krvi
Proti slabi prebavi želodca in črevesja
izborno deluje
Planinka čaj Bahovec
Dobiva se v vseh lekarnah, a zahtevajte iz-secno PLANINKA CA J BAHOVEC v zaprtih
_ _l. J _.__,,„1.,.»il. Invi rr nanionhi ^Bh.
V vsako hiš© »Domoljuba«!
b»
PO DOMOVINI
Norice.
(Nova Oselica.)
Vsem je še v spominu žalosten dogodek v Dražgošah, ko je na Cvetno nedeljo doslej nepoznani in neizsledeni zločinec ubil mater in hčerko in zažgal njuno hišo. Organi javne varnosti so pri nas silno vestni in vsakogar, ki pride v opreko 9 paragrafom, hitro izslede in zapišejo v črne bukve, toda neznanim zločinskim morilcem ne morejo priti na sled. — Ta teden pričnemo z deli za naš Prosvetni dom. Bog daj nam svoj blagoslov, nasprotnikom doma pa pravo pamet.
Zadnji inajnik
(Davča)
Ta dan bo pri nas posebno mikaven. Marljivi soriški igralci nas nameravajo presenetiti s prekrasno igro. Vsem prijateljem naše t>avče kličemo: Dobrodošli!
Dva mrliča.
(Lahovče)
V Siamovi hiši v Lahovčah sa je "5 aprila oglasila bela žena in odvedla po plačilo k Boga skrbno gospodinjo ženo la mater. A smrt se s to žrtvijo ni zadovoljita. 18. maja se je vrnila in je družinici, sinn in dvema hS ram i, ugrabila še dobrfgj očetu, ki je bil povsod priljubljen. Bil je tudi dolgo naročnik našega lista. Umrlima večni mir, preostale pa naj potolaži Bog!
Paino
(Sv. Gora pri Litiji)
Dob,o sta se držala Rosinčkova dva Jsnez in Marijana pri ziati poroki. 'lui-iati in okoličani so hvalili s'ove.-iiio-st in rn laden i ko moč zlatoporo-čencev. Oba sla še trdna in tudi naša gorska pota dobro zrn gujela. Voz in konji mladega gospodarja, vse lepo okrašeno, je bilo bolj radi parade kakor pn iz potreb". Želimo 5e muogo «Ira v ih leti — Od boli ziti doigo časa križana 85 letna Kokole Frančiška je umrla in smo jo pokopali z velikim s tfinstvom dom činov. okoličanov in sorodnikov iz oddaljenih Moravč. - Letošnje predsave v dvorani olvorijo otroci novoustanovljenega Mariji-negt vrte;1, ki nastopijo z igro in petjem v nedeljo po procesiji. So kornjžni. le pridite pogledat.
G «siki
K'eméeuik)
Počasni smo, a tembolj sigurni. Pred letom smo ustanovili gasilsko društvo. Načelnik društva je nadvse delavni prosvetni delavec Lojze Rotava. Ceti poveljuje Ignacij H rodar. Vse je lepo urejeno. Tudi novo brizgalno bomo kupili z denarjem, ki' ga j« gasilsko društvo nabralo v tem letu. Tako je poskrbljeno za vse. — N* praznik. 5. maju, so nas obiskala gasilska društva iz Zagorja. Kutredeia, Lok, Trojan iu Iziakov. Skupno t nami so počastili praznik sv. Klorijana Ob 10 je bilo sv. opravilo. V lepem, jedrnatem govoru je- g. župnik M. Magarla izročil gasilce in njih požrtvovalno delo v • varstvo božje in zaščito sv. Florjana. Pri maši je igrala zagorska godba, kar je bilo za nas, CemSe-' ničane, nekaj posebnega. Prav hvaležni smo vsem gasilskim društvom za obisk, ki nas je še bolj dvignil v delu za bližnjega. Pozdravljamo vas s krepkim: N'a pomoč!
Cestna razsvetljava	j
(Savlje)	;
V Savljah in Klečah bouio menda dobili nočno razsvetljavo. Po pogodbi, ki jo je sklenil upravni odbor združenih odjemalcev električnega toka leta 1930 z elektrarno Cesenj na Brodu, mora dati ista brezplačni tok za 6 cestnih žarnic, eno za znamenje v Savljah, eno pa za znamenje v Klečah. Kje se
SHEČHE H8 ZBHflDHO HBTEBBBLE
Žrebanje 31. avgusta 1932 I ;
................m niribi ....................................... m mmmwmj j
Glavni dobitek Din 5,000.000*—-
gada ja priložnost! Dobijo se povsod!
žarnice namestijo, po pogodbi določi upravni odbor združenih odjemalcev električnega toka, ki pravno še obstoja. V zadnjem času pa se je namestilo v Savljah in Klečali 14 javnih žargic, ki seveda še ne gore. Znano nam- je, da niso prav nič vprašali gori omenjeni upravni odbor, kje naj se liamesle javne žarnice in kdo bo plačal tok za G žarnic. Rečeno je bilo, ds je to zadeva vaščanov Savelj in Kleč. Radi tega že danes povemo mnenje večine vaščanov Savelj in Kleč, da za- omenjeni vasi zadostuje toliko luči, za kolikor imamo bre/. plačni električni tok. Kdor hoie, da bo gorelo vseh 14 žarnic, bo moral pač sani plačati električni tok.
I'rnsveta in drugo (Dev. Mar. v Polju)
Nočnih požigalcev v Zadobrovi in Sp. KafJju I navzlic vsestranskemu iskanju še niso izsledili. — Izredno veliko otrok je v naši fari obolelo ua pljučnici. — V teku enega tedna sino pokopali dve «urejši ženi: zasebnico Cerne Marijo, staro 84 let, t.r Jcžeto Smerdu, staro 72 let, mater našega oderskegu igralca in vrtnarja na Studencu g. Jožeta Smerdu. Blagim pokojnicarha naj sveti večna luč! - Naše prosvetno društvo je vprizorilo kot zadnjo igro v tej sezoni Lipahov »Glavni dobitek: Želeti je, du se ta pomenljiva igra v prihodnji Sezoni ponovi. Predstave pa je zaključil tudi kino t. »Zlu. govalci vsem ir ja'. — Prosvetni večeri , se vrše i v nadalje. Zadnji tak večer je bil zelo dobro ob'skun, zelo zniimivo je bilo skioptično predavanje ravnatelja g. Gabrovška o pariški kolo nijalni razstavi. Zdi se. da je bilo to ena najzanimivejših predavanj. Takih predavaiij naše ljudstvo v resnici želi. — Prosvetno društvo pa namerava mesto iger in kino predstav tudi v letnih mesecih vzdržati stike s svojimi èiani. V lo svrbo priredi več dtlj&ih društvenih izletov. Predvideni so izleti v Turjak. Kamniško Ristrico, Vrata oz. Triglav. Mirno itd Podrobue informacije dobe člani pri društvu ali pa pri Joškolu v Koasumu. Istjtako 3e pri teh lahko priglašajo novi člani, katere toplo vabimo v naš krog. Število članov stalno narašča ter je prekoračilo številko 400. — Le tako naprej! — V soboto 28. maja imamo slovesnost prvega sv. obhajila. Ta dan bo 160 naših malčkov prvikrat prstopilo k mizi Gospodovi. Svetujemo staršem, tla te dui prideoejo kik oče-naš pri skupni večerni molitvi in ua dan slovesnosti darujeio sv. obhajilo »a veliko srečo vrednega sv. obhajila svojim otrokom. Slovesnost obeta biti zelo lepa.
Mladini poštene dražbe!
<lg)
Izredno vesel dan jc bita pretekla nedelj» za naše prosvetno društvo. Ta dan je bila namreč ob treh popoldne otvoritev novega društvenega igrišča. Dolgoletne uaše želje so se ta dan uresničile. G. župnik je del svojega vrta odstopil društvu, da si napravi letno igrišče in zbirališče za svoje člane. Kot je Katol. dom potreben društvu za «iraški č«,s, tako je bito potrebno tudi letno igrišče. Tu bo-lo imeli društveniki svoj prostor, kamor bo vsak lahko prišel na razvedrilo med pošteno družbo. Prostor tli sicer velik, a bo popolnoma zadostoval za razne društvene namene: je namreč na zelo pripravnem kraju in ograjen z močno 2 m in pol visoko žično ograjo. Vso to ograjo so društveni fantje sami pletli in napravili v večernih urah. Hrastov les so pa darovali društvu prijatelji. Ko je sedaj vse dograjeno in urejeno, je društvu zelo prijetna dolžnost zahvale: Prva zalivala g. župniku, ki je društvu ta prostor z veseljem odstopil. Enako zalivalo izrekamo tudi vseni številnim prijateljem našega društva, ki so tlarovali potreben hrastov les. Kako velikega pomena in koristi bo ta nrrstor za društvo, tega ni mogoče že sedaj povedati. Namen našega igrišča in zbirališča je l.vle: pripomoči miši mladini, da bo svoja najlepša leta mladosti preživela v veselju, v zdravju in v pošteni družbi, daleč proč od pijančevanja In pokvarjene družbe. Dal Bog temu prizadevanju svoj blagoslov! — K vojakom gre letos "est fantov članov prosvetnega društva, štirje so že otlSli in sicer: Borštnar Janez, Prime Anton, štrukelj Ivan in IMič Janez. Dva še čakata na vpoklic. Društvo , jim ja pred odhodom k vojni;"m pripravilo poslovil«! »««»t v znak zvestega prijateljstva in pri-
znanja za njihovo delo v društvu. Društvo jim želi srečno pot k vojakom, ter zdravo in veselo vrnitev. Otroci slovenske matere so in sinovi katol Cerkve: to dvoje naj jim ostane ves čas vojašk« službe sveta stvar. Z Bogom, fantje, pa kmalu ti» svidenje I
Smrt kosi
(Sinja gorica pri Vrhniki)
V našo vas je prišla starka smrt. Komaj smo pokopali najstarejšega moža, 85 letnega Jožefa La-vria, je že 7. maja naznanil mrliški zvon smrt (taleč na okoli znane Marinovke, Marije Jeraj. Druga leta je zbirala ob žegnanju sv. Joba okrog sebe znance in sorodnike ua veseli pomenek, letos so jo ob žegnanju kropili. In teden za njo je umrl njen mož Janez Jeraj, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar podružnice v Sinji gorici. Bil je tudi dolgo let naročnik Domoljuba. Pod njegovim vodstvom se je v cerkvi marsikaj prenovilo in popravilo. Doživel je lepo dobo 80 let in bil vedno vnet za dobro stvar. Pri pogrebu ju je spremilo veliko število sorodnikov in znancev od blizu in daleč v dokaz, da sta bila pri ljudeh zelo prlljnb I jena. Naj počivajo v miru!
Notice.
(Cerknica.)
Za Binkošti smo imeli prvo sv. obhalijo otrok Prvoolihajancev je bilo veliko Število: skoro loti iz cerkniške in rakovske šole. Po obhajilu so bili | prvoobhajanci lepo pogoščeni. — V blaznosti si j je prerezal žile brezposelni Janez Kušlan. Poku-| pali so ga na neblagoslovljeni prostor, pretekle 1 dni pa so ga izkopali in ga pokopali v blagoslov-I Ijeu grob. — Cerkniško jezero je že zelo upadlo, i Pred enim mesecem je bila voda še 1 m nad na-1 sipom, sedaj pa je ino«t za 2 m ven. O Binkošlili i so jezero filmati, ravno tako ludi Cerknico in Je-j zero. O praznikih so se že tudi pojavili prvi ko-! palci. — V nedeljo 8. maja so divjale nevihte, ki j tudi nam niso prizanesle. Okrog 10 je zavrelo v j ozračju in zadivjala je silna nevihta. Marsikomu je obrnilo dežnik in ga do kože premočilo. To ni bilo ravno najhuje. Padala je tudi toča, ki pa ni naredil» dosti škode.
Zadruga krojačer in krojačic.
(Ribnica - Vel. Lašče.)
Pozor! V smislu Mena 456. odstavek 3. novega obrtuegi zakona mora vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod obrtni z3kon, do dne tf. junija 193i pristojnemu občemu upravnemu oblastva prve slcpnje svojo obrt ali poklic prijavili. Tej prijavi, ki je vsake takse prosta, se mora priložiti obrtni list v izvirniku in treh prepisih. Ce se prijava v predpis inein roku ne poda, se imetaiku obrta odvzame pravica obratovanja. Vsled tega podpisana zadruga opozarja svoje člane in članice, da tega roka ne zamude. Zadruga je sklenila, da to zu svoje člane in članice preskrbela prepise ir prijave. Člani, ki zadrugi obrtnih listov še niso oddali, naj iste oddajo potom pošte, na naslov >N'a-čelstvo zadruge krojačev in Urojačič. Ponikve p. V klein Dobrepolje. Obrtne liste je oddali do vštetega 81. maja, ker "po tem času se obrtni listi u« bodo več sprejemali. Kdor pošlje obrtni list, dobi po pošli potrdilo od zadruge, da je istega oddal -Ivan Lenarčič, pretiš, zadruge.
Novice
(Dobruič)
Poročil se je ». t. m. v župni cerkvi v Do-brniču g. Mihael Lah ml. iz Malevasi z gdč. Pepco Slakovo iz Dobrave. Pretekli torek smo imeli prav nizko temperaturo, kot marca meseca; padlo je tudi nekaj toče in snega. Ljudem strašno primanjkuje krme za živino, tako. da so jo bili v škodo prisiljeni prodati živino, seveda po nizki ceni. — Kresovi so goreli v četrtek po vsej nn'i fari v proslavo 60 letnice g. dr. Korošca.
Zlata poroka
(Bučka)
Kar Bučka sloji, kaj takega pri nas še ni bilo. Na binkoštni praznik so pri Komljančevih praznovali zlato poroko. Ker zlaioporočenca nista mogla v cerkev, je g. župnik nesel v slovesnem sprevodu ukoco cele župnije Gospoda Jezusa k njimn na dom. Pri domačem altarju sta pričakovala slav-Ijenca nebeškega Gosta, ki je bil z njima tinji pri poroki pred 50 leti in jih s svojo pomočjo spremljal na poti življenja, ki njima ni bilo nastlano < cvetjem. V ganljivem nagovpru je g. župnik omenil, da je Bog jubilantoma izkazal za njih zvestobo božjim zapovedim iu za neomajno z«-
npanje v božjo Previdnost veliko milost. Ne samo to da sta v božjem, strahu vzgojila svojih Sest otiok (trije so pa umrli Se v nežni mladosti), od katerih je Zalka poročena z Znidaršitem, ugled-nini hi.šn im posestnikom v Zagrebu, Tončka je po-štaricn, Janko je duhovnik, kaplan v Prečiti, Lojzka učiteljica, Angela je poročena s spošlo«. posestnikom Vajsom v bližnji vasi, Ludvik pa prevzame očetovo posestvo, ampak sla tudi v javnosti vzgojno odločilno vplivala na može in žene. Njihova hiša je bila zatočišče vsem, ki so potrebovali pravega nasveta ali telesne pomoči. Komljančeva hiša je znana širom sveta, neštevilni sejmarji se tu ustavljajo, kjer se čutijo kot doma. Več kot cela pridiga pove ljudski glas: Komljančeva gostilna je samo za poštene ljudi. Nikdar nista pustit.?., da bi se pri njih godila kaka nerednost. Z veselo pesmijo sta marsikomu priredila vesele ure. Vse-sulošno spoätovanje in ljubezen uživata. Naj njima Bog podeli še mnogo srečnih dni. — Hišnega slavij« se je udeležila tudi Jožefa Kranjc, ki je bila Komljančevima pred 50 leti starešinka in je edina, ki še živi od tedanjih svatov. V prav domačem in pristno dolenjskem razpoloženju je kar prehitro minilo to slavje.
Zlobna reka poiiga.
(Vitanje.)
V noči 18. na 17. maj je pogorel čebelnjak g. MikuliČa iz Vinice. Zgorelo je 28 panjev čebel. Lastnik trpi občutno škodo. G. Mikulič je priznan .'ebelarski strokovnjak, ki je svoje izdelke večkrat razslavil na ljubljanskem velesejmu. Vzrok požara je še nepojasnjen. V noči 17. maja pa je zopet nastal požar v Drežniku, kjer je pogorel skedenj posestnika Muhiča. Tudi tu se ne ve. kako je ogenj naslal. Za oba požara se sumi, da je zažgala zlobna roka.
Zalivala in priporočilo.
Vitanje
Dvakratni požar, katerega so zanetile iskre iz .nžinske kovačije, je streho na cerkveni hiši občutno poškodoval. Dasiravno je bila hiša zavarovana za neznatno svoto 8000 Din, je vkljub temu Vzajemna zavarovalnica za nastalo škodo nakazala izdatno svoto 3386 Din 20 p, za kar se cerkveno predstojniStvo in cerkvenoskladni odbor isti najlepše zahvalita ter jo vsakomur kar najbolje priporočata.
Zaključek gledališke sezone
Primskovo pri Kranju.)
'V nedeljo 22. t. m. nas je naše društvo presenetilo z resno burko-enodejanko : »Pol za šalo pol za res«. Kljub majhni reklami je bila dvorana nabito polna — morda ima pri tem tudi izredno nizka vstopnina kaj besede. Celotno sliko predstave najbolj poda prislovica: malo za šalo, malo za res! Kdor se je hotel iz te igre kaj naučiti, ae je lahko, kdor se je hotel nasmejati, se je tudi lahko. Mogoče se še nobeni gledališki družini ni posrečilo doseči tako tesno sodelovanje igralcev z gledalci; tudi na Primskoveni se še nikdar niso gledalci tako vživeli v dejanje, ki se godi na odru, kakor pri tej burki, ki je vseskozi okusna, čeprav ni vedno duhovita. Pohvaliti moramo izredno spretnost in iznajdljivost našega režiserja, ki je s tako enostavnimi sredstvi izpeljal to samo na sebi težko igro. Da pridobi več prostora na odru, je prostor za šepetalca enostavno odstranil, s čimer je tudi scenerija, gosposka soba, veliko pridobila na naravnosti. Posebno priznanje pa zasluži naš niaBker-samouk! Tako naravnih mask na Primskoveni še nismo videli! Motila jo edino prevelika radovednost in nepočakanost nekaterih igralcev, ki itak vedo, da bodo prišli na oder, pa ne morejo mirno pričakati svoje »izhodniee« in neprestano kukajo pri vratih in oknih in vseh mogočih špranjah na oder, kar nevajenega gledalca vznemirja, ker vsak misli, da je prav on predmet radovednosti nevidnega igralca. Gospod inšpicient, ta ifirbec« bo sčasoma res treba ukrotiti 1 Če še poudarimo. da so pri predstavi sodelovale samo domače moči, smo povedali približno vse — in tudi lo je društvu samo v pohvalo. Gostovanje dveh igralcev sicer ni motilo, nujno potrebno pa res ni bilo, tudi za gtavne vloge imamo na Primskovem dosti talentov, ki bi jih bilo za našo krajevno kulturo škoda, če bi se ne razvili. Po predstavi se je vršila seja, kjer se je med drugim sklenilo tudi to, da se igra kljub splošni želji občinstva ne more ponoviti. — Iskreno čestitamo!
Lit-tuie« uredništva. Bisteršica: Objavljanje takih dopisov kot je vaš, je kaznivo.
Kovaško orodje
kompletno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na: Matija Žitnik, Strauberg, p. St. Peter pri Novem mestu.
Radio
Program Radio Ljubljana od 26. maja do 2. junija.
Vsak delavnik: l'Aiti plošče, 12.45 dnevno vesti, 13.00 čas, plošče, borza, 18.00 salonski kvintet, 22.00 čas, poročila. — Četrtek, 26. maja: 9.90 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve; 10.00 PloSče; 10.80 O vzgoji; 11. Salonski kvintet; 12.00 Cas, plošče; 15.16 Priljudni komisar — ljudska igra; 16.00 Samospevi g. Dermote; 16.45 Zabavni kotiček; 17.00 Salonski kvintet; 20.00 Plošče; 20.30 Religiozne speve poje s spremljevanjem vijoline in čela ga. Thierry-Kavčnik; 21.15 Flavta solo, igra SI. Korošec; 22. Koncert orkestra »Triglav«. — Petek, 27. maja: 11.30 Šolska ura: Metuljarjev muzej; 19.00 Francoščina; 19.30 Gospodinjska ura; 20.00 Sokolsko predavanje; 20.30 Prenos iz Bel-grada. — Sobota, 28. maja: 17.30 Salonski kvintet; 18.30 Gimnastika; 19.00 Angleščina; 19.30 Pi: Patii; 20.00 Esperantsko predavanje; 20.30 Prekmurski večer, prenos iz Murske Sobote. — Nedelja, 29. maja: 9.00 Cerkvena glasba iz cerkve Srca Jezusovega; 9.30 Versko predavanje; 10.00 O vzgoji; 10.80 Zabavno čtivo; 11.00 Salonski kvintet; 12.00 Cas, plošče, poročila: 16.60 Dva bregova (igra); 16.30 Zabavni kotiček; 17.00 Narodne pesmi pojeta J. Gostili in Janko; 17.80 Citre in kitara; 20.00 Samospevi ge. Pavle in gdč. Majde Lovšetove; 2,1.00 Tamburaški zbor »Tabor«; 22.00 Cas,. poročila ; 22.15 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 80. maja: 19.00 Oeščina ; 19.30 Weber; Carostrelec, opera (iz Dunaja). — Torek, 81. maja: 11.80 Šolska ura: Ob Mekongu v Zadnji Indiji; 18.00 Otroški kotiček; 18.80 Salonski kvintet; 19.80 Nemščina; 20.00 Esperantska ura; 20.80 Preno« iz Zagreba. - Sreda, 1. junija: 19.00 Ruščina; 19«) Literarna ura: V spomin na Vido Jerajevo; 30.00 fiinfonični koncert hrv. gl. zavoda; 22.15 Salonski kvintet.
Oče je stopil do učitelja, da poizve kako napreduje njegov sin. Prišedši domov vzame sina v roke rekoč: »Mar ti nisem obljubil, da ti kupim kolo, ako boS napredoval v Soli. Danes pa sem zvedel, da ti ni mar učenje. Kaj pa si počenjal zadnje čase?«
Sinko: »Učil sem se kolo voziti.«
RAZNO
Ker {« kriti ottavo. --Bivšega predsednika republike Cile Ibaneza je obdolžil sedanji gcnat, da ie med svojim diktator-itvom kršil ustavo, in ga bodo oddali sodiiču, proti katerega izreku ne bo nobenega priziva.
Mimo resnice... Kao-daizem — nova verska j »ekta v Indo-kini — je nekak novodobni islam: mešanica vseh svetovnih 'er. In širi se s temu podobno naglico — v petih letih je pridobil dva mi-hiona pripadnikov. Temeljne misli kaodaizma so: ljubezen do bližnjega, resnicoljubnost, vestnost, ikladnost v družabnem ustroju; mnogo je v njem teozofičnih in spiritistič-mh naukov. — Po vseh '««jih krajih Cochinkine |n v Kambodži ima svoje templje. Verski poglavar Anamit Le-van-trung, Wez francoske častne le-S'l«. Podrejenih mu le 6 »kardinalov«, 36 »nadškofov« 72 »škofov« in JUUU »duhovnikov«; več Škofov«, 72 »škofov« in
duhovnikov in žensk. Na d j"3i lastijo istočasno fuddho, Konfucija, Lao-r*1» ~ Kristusa, nad vsemi »» s« -Jvi«, k.c-
Sheehan:
23
MOJ NOVI KAPLAN
»Dobro, priskrbite mu kakih knjig; najbrže nas katoličanov sploh ne pozna. Naj spozna našo vero in se je oklene.«
»Žal so ravno tukaj največje težave. Mnogo je bral, prepotoval skoraj ves svet in se ni zmenil za lepo geslo. Izpremeni podnebje, nikdar pa duše — kamor je prišel, povsod je veroval to, kar je tam prevladovalo in bilo novo. V Londonu je bil teozofist, v San Fran-cjseu se je oklenil »Nove luči«, kot mi je pravil, v Kairi mohamedan in še danes mnogo govori o teh vljudnih, moških, ponosnih ljudeh, ki bi s svojo zgovornostjo spravili v zadrego marsikaterega člana parlamenta. Nato se je pajdašil z budističnimi duhovniki v ceylon-skih pragozdih, kjer je njihova tajna, čarobna sila nanj napravila zelo mogočen vtis, še večjega pa njihova filozofija. In prepričan sem,« kaplanov glas je prešel v skrivnostno šepetanje, »prepričan sem, da je poljubil Budhov zob.«	... ,,
»Morda; in kakšne ugodne posledice je imelo to/« »Najbrže nobenih razen, da je bil potrjen v svojem skepticizmu. — Več je stvari v nebesih in na zemlji, Horacij, kot šolska jih modrost doume vaša.«
»Hm, torej tak je položaj. In naše najboljše dekle se zaljubi v takega svetovnega potepuha. Vpllk prepad je med njima... Kako bi ga pridobili? Ali ima kake predsodke proti katolicizmu?«
»Nasprotno, Se ljubi nas. Povsod po širnem »vetu, so mu duhovniki postegli z vsem potrebnim in on nas smatra za poštene in vestne ljudi.«
»Ne verjamem, da bi se Liguori in sveti Karal Bo-romejski soglašala. Toda, molčiva o tem. Ali on pozna glavne nauke naše vere?«
»Natančno pozna naš nauk, prebral je naše najboljše dogmatične knjige.«
»Ali je občeval s katoličani?«
»Precej, vendar niso imeli nanj posebnega vpliva Le poglejte Campione! Kdo neki se bo spreobrnil in navdušil za krščanstvo, če vidi tak vzori«
»Je res težko. Toda dokler ga ne spreobrnete, pogovoriva o njem prijazno. Ali ste že govorili z njim o njegovih težavah?«
»Da, celo večkrat. Že nekaj večerov sem ga spremljal od Campionovih proti domu. Gotovo poanate ono stezo ob obrežju.«
»Prav dobiro. In kakšne težave vam je odkril. Ali mu vzbuja nesmrtnost duše kake dvome?«
Oba sva obmolknila.
»Morda veste,« je dejal končno, »da jaz ne polagam nobene važnosti na dokaze in ugovore. Dovolj dolgo sem živel v Angliji in vem, da je vera zgolj, če ne celo popolnoma, dar Vsemogočnega in da si tega daru ne moremo pridobiti s študijem, ampak samo z molitvijo. Tukaj nam more pomagati samo Gospod in njegova brezmadežna Mati.«
»Res je to,« sem rekel, ko je vstal k odhodu. »Razdelite ta drobiž med otroke in jim naročite, naj molijo rožni venec v ta namen. Jaz si ne morem misliti, da bi Bog koga zapustil.«
»Mimogrede vam omenim še to,« je pripomnil, kc si je oblačil svojo težko suknjo, »da je kljub svoji neveri izredno praznoveren. Ne morete si misliti, kako ga je vznemirilo blebetanje stare žene, ki zagfww-fila bolne konje!«
»Kaj pa mu je rekla?«
Slike
iz današniega življenja
Hrvatski pisatelj Ivan Primorac piše v mesečniku: Nova Revija.
Novodobni luksus je silno razširil pojem tega, kar naj bi bilo človeka potrebno. Včasih so mislili, da je »potrebno« samo to, kar nujno služi, da si ohranimo človeško življenje, toda danes smatrajo mnogi, da je potrebno tudi to, kar služi, da si zadovoljujemo zahteve »modernega« življenja, kakršnih zahtev naši predniki sploh niso poznali, pa so vendar ostali zdravi. Baš zato pa, ker novodobno človeštvo ne more zadovoljili yseh zahtev, ki jih tirja od njega pomehkuženo življenje, zdihuje iri joka. da je v stiski.
Trditev naj pojasnijo zgledi. Pri neki . prireditvi je v letošnjem predpustu (1932) dobilo najvišje število glasovnic za najlepši plesni kostim neka mladenka, katere oče je deset dni poprej pri občini prosil javne podpore. — Na cvetno nedeljo tega leta ni bilo mogoče v mestu X dobiti nobene teletine, Češ, da so mesarji iz mesta J. pokupili v okolici vsa teleta, kar se prejšnja leta ni dodajalo. Meščani mesta J. so torej kljub gospodarski krizi to leto povečali konsum teletine. — Zopet je bilo, ko so delavci delali pri nekem vodovodu. Gospodar jim je obetal za nameček, ko bo delo dovršeno, šunke, kruha in vina. Pa odgovorili so mu: »Čemu nam vino? i Imamo ga doma kolikor hočeš liter po 2 Din; ! raje nam naj da »prošeka* (najboljše hrvatsko vino).«
Ob neki priliki stopim v manjšo knjigarno. Prodajali so med drugim tudi časopise, katere je hodila poleg družil kupovat vsak dan tudi neka devetletna deklica za svoje starše. Tako pride tudi ob moji navzočnosti
in prišedši v prodajalno začne kmalu ogledovati velikonočne razglednice mrmrajoč sama s seboj: »Alti Lepe so, lepe, ...če mi bo mama dala denar, bom tudi jaz kupila eno, da jo pišem prijateljici.«
Zelo me je pa zanimalo, kaj bi storila ta deklica, če bi ji mama denar odrekla; zato jo vprašam: »Kaj pa boš storila, če ti mama ne bo dala denarja??«
»Jokala bom«, se hitro odreže.
»Ali ga ti bo mar potem dala?«, jo znova vprašam.
»O, kolikrat bi mi mama to in ono odrekla, če ne bi jokala«!, je bil njen odgovor.
Sam pa pomislim: Moj Bog! Otrok si nekaj urniHja, da mora dobiti in ko ve, da mu ni ravno potrebno in ne bo dobil, pa se začne cmeriti. Tudi to je »znamenje časa«! Kaj le bo iz te deklice, če kedaj postane mati — žena. Obenem pa mi je postalo ob tem prizoru še nekaj drugega jasno, namreč to, da jok dandanes pogosto ni znamenje notranje žalosti, temveč le človeških kapric.
Zopet sem stopil pred letošnjim božičem v prodajalno, da kupim nekaj razglednic za svoje prijatelje. Zahteval sem one z versko vsebino; toda malo je leb po današnjih prodajalnah. Kupil sem jih v tej trgovini 5—6. — Zdelo pa se trti je premalo. Zato stopim v drugo, da si jib še nekaj poiščem. Prodajalka kmalu opazi, kako izbiram razglednice verske vsebine, pa ini pravi: »Zelo drago nam jc, gospod, da pokupite te razglednice, ker jih sicer ue moremo prodati. Nihče ne mara razglednic verske vsebine in to niti božičnih«. To je bilo v nekem podeželskem mestecu; kako pa inora biti šele v velikih mestih. Zazeblo me je v srcu!
Ko sem razmišljal o vzrokih sodobne krize. mi je pač bilo jasno, da je eden vzrokov tudi ta, ker se javnost tako zelo boji Jezusa.
Jezus je postavljen v vstajenje tistim, ki ga priznajo in poslušajo, v padec pa onim, ki zanj ne ina rajo in bežijo od Njega. Zato ni čudno, da ljudstvo brez Jezusa pada v bedo Zopet sem zavil prilično v splošno znano knjigarno. Pa glej! Zopet pride neka dekli-;, kupit časopis. Bili pa so vsi izvodi razprodani izvzemši enega, ki ga je ravno čital starejši mož. Ze je bil pri koncu in skoraj ji hoče dati časopis. Deklica pa postaja vsa nestrpna, se vrti in pači in mrmra. Ko stari mož odloži časopis, ga dam deklici rekoč: »Na in «a nesi domov; potrebno pa bi bilo, da si potrpežljiva in vljudna napram staremu možu.« Ona pa zgrabi časopis, se obrne in odgovori 7. vso osornostjo: »Jaz ne maram biti potrpežljiva« Kako čuden novodobni otrok! Jezus je učil: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Kdor hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe.« Moderno človeštvo pa odgovarja z besedami one deklice: > Jaz ne maram biti potrpežljiva, ne maram križa, ne maram trpljenja.«
Naj dodam še tole: Medtem, ko seiri izbiral razglednice verske vsebine, je isto dola! v moji prisotnosti neki fant iz vasi Sliäai je, da želim razglednice verske vsebin«. Ob tej besedi pa dvigne eno z besedami: »Vi ialite verskih, meni so pa take dobrodošle«. In videl sem. Bila je slika močno razgaljene ženske z umazanim posmehom. Delal sem se kot da ne vidim in ne slišim. A videl in slišal sein veliko. Slišal in videl sem. da človeštvo oh pogledu na to ženšče ne mara trpljenja, ne mara križa, temveč uživanje, naslado Po vsem tem smemo reči:
Bodisi, da bodo rešili človeštvo novodobni državniki sodobne krize, ven ia." bi novodobni rod vedno zdihova! in t»<nal. da je neznosno na svetu; zakaj ta ro1 v mnogočem no pozna odpovedi, ker ne pozn i Kristusa K>i-ž-inega, temveč pozna I» lul---.u< nt uživanje.
»Njene besede so bile prav malo preroške. Za zabavo je drgnila z novcem po njegovi dlaui; vedela je vse njegove misli, vendar je pregledala tudi njegove poteze na dlani in obrazu in končno spregovorita tri preroške stavke: Hrabro srce premaga tudi najhujši breg; kdor to prenese, zmaga — pritrdil ji je — toda belemu robcu se črn madež ne prilega. To ga je prestrašilo. ,Jaz sem pošten, imam sicer svoje napake in slabosti, toda kaj nečastnega ali nemoralnega nisem nikdar zagrešil,' je rekel. Hotel sem ga pomiriti in rekel sem mu: .Najbrže je pričakovala, da 30 hočete pridržati v stražnici in tako preprečiti, da bi se mešala med može in žene ter si tako služila denar; zato se je hotela maščevati. Pozabite čimpreje njeno čvekanje,« »Govoriti je lažje kot delati, oče,« je rekel in se zamislil. »Belemu robcu se črni madež ne prilega! Kaj je mislila s tem reči?«
»Stara pesem!« sem ustavil kaplana. »Ne pozabite otrokom naročiti, naj molijo!«
Na sveti večer, ko sva ravno odhajala v spoved-nico, naju je prišel obiskat. Bil je zelo zamišljen in tih.
»V cerkvi boste dobili gospodično Campion in ona vam bo vse razložila,« je rekel.
Hotel sem ga nekoliko potolažiti in sem mu rekel: »Mislim, da ni bilo potrebno iti na Ceylon gledat Budo in Nirvano, če imamo oboje doma. Le poglejte!z
Na belo steno nasproti mojemu stanovanju so se naslanjale tri postave. Mali presledki so jih ločili in stali so kot trije aktivni ministri za zelenimi mizami na večer po hudi parlamentarni debati. Mirno so opazovali nalomljeni apnenec, niso si upali treniti z očesom. Stali so tam od zajtrka in sedaj je bilo že poldne.
»Moj Bog!« je rekel oče Letheby. »Ti ljudje so strašni.«
a»
»Vzvišeni k sem popravit
>In vi ste priča, da se ves čas niso premaknili
z mesta?«
»Častno besedo ,..«
»Povsod opažam to. Če se jjeljem v kočiji, ne vidim nikdar voznikovega hrbta, ampak vedno glavo kobilice in kadar se prebudi, kako ugiba, s katero roko bi potegnil za vnjeti. Če grem v hišo obiskat bolnika, mi že zaspi na kozlu. Ves ljubi dan spe ti ljudje pod svojimi čolni ali si posteijejo v njih. Da bi kdo delal, ne pride nikomur na misel. Zakaj ne posije Charcot vseh svojih nervoznih bolnikov na Irsko. T\i zrak ni samo osvežujoč, ampak tudi uspavajoč. To je mir, ki ga oživajo olimpski bogovi, spanec nesmrtnih.«
»Čuden narod smo res,« je zamišljeno pritrdil. *
Gospodična Campionova in njena dublinska prijateljica, gospodična Leslie sta krasili cerkev. Gospa Darcy je po svoje pomagala, toda bojim se, da ni bila zadovoljna z njunim delom. Pojm o lepoti, katerega je imela gospa Darcv, se najbrže ni popolnoma ujemal z Bittrinim. Bittra je bila tiha in varčna z besedami, gospa Darcy pa je neprestano hvalila. Gospodična Campionova je bila v okrasju skromna, gospa Darcy pa razsipna in kričeča. Kjer je gospa Darcy postavila velik šop božjega drevca in kup potlačenega bršljana, tam je gospodična Bittra postavila tri ali štiri krasne, svetle liste s srcem iz rdečih jagod v sredi. Gospej Darcy to ni bilo všeč in končno se ni mogla več premagovati.
»Oprostite, gospodična, ne varčujte tako z bršlja-nom, saj ga je še dovolj.«
»No, gospa Darcy, ali ni to lepo'in prikupno?«
»Je že res lepo in prikupno, gosi>odična, toda gospod župnik gotovo ne bo štedil z denarjem, saj ie Božič m on ni skop.«
daistični simboli zemeljska obla z očesom. Pa viieh kaodaističnih* tem-pljih sloje velike bl«g»j-ne, in kdor hoče biti sprejet v občestvo, mori plačati svoj prispevek — bodisi v denarju, bodisi z delom.
V cirkusu. — V nekem cirkusu je nastopal akrobat, ki ie požiral meče. Nekoč bi moral zopet požirati meče, pa je začel požirati igle. — Oprostite, to niso meči, so z»; čeli protestirati gledalci. — Danes me boli trebim, pa moram držati stroj red v jedi
Velemestni zrak Škoduje rastlinam. Ozračij nad velemesti ali pa nad kraji z visoko razvito industrijo ie silno nesnažno in nezdravo. Saje, pral" pepel, strupeni plim — vsega tega je v takem ozračju preveč. Taksen zrak pa ni poguben m Škodljiv le ljudem, am; pak mori in duši tudi rastline. Kadar namreč v takih krajih dežuje, naplavi dež na tla dokai velike množine rudninskih soli, med temi ti"" dosti kislin. Dež je v mestih, kjer ni fabrik, mnogo čistejši, ampak taKo čist tudi ni, kakor je «a
deželi. Neka znanstvena poljedelska ustanova J Angliji ie sklenila Pr
Dobre knjige
PRODAJALNA K. T. ». (H. NICMAH) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2
priporoča naslednje knjige stolnega pridigarja kanonika dr. Opeke:
Brez vere. Devet govorov o neveri. (Broš. 8 Din,
polplatno 18 Din, platno 80 Din.) Za resnieo. Osemnajst obrambnih govorov. (10 Din,
20 Din, 85 Din.) 0 dveh grehih. Trinajst govorov za moralo. (12 Din,
22 Din, 40 Din.) Začetek in Konee. Petnajst govorov o Življenju
našega življenja. (16 Din, 26 Din, 40 Din.) Velika skrivno««. Sedemnajst govorov o zakonu.
(18 Din, 28 Din, 45 Din.) 0 ljubezni. Dvanajst samaritanskih govorov. (16 Din,
26 Din, 40 Din.) Kam greš? Sedem govorov o božjih klicih. (10 Din,
20 Din, 33 Din.) Vstajenje duše. Petindvajset govorov za prerod. , (28 Din, 38 Din, 46 Din.) Mesto na gori. Štirinajst govorov o Cerkvi. (18 Din,
25	Din, 40 Din.)
Zgodbe o élovoku. Dvajset govorov za emer življenja. (26 Din. 38 Din, 90 Din.) Že na s Solneem. Štirinajst govorov o Mariji.
(18 Din, 38 Dill, 40 Din.) Boiji dnevi. Šestintrideset govorov za življenje s
Cerkvijo. (42 Din, 54 Din, 66 Din.) Večna knjiga. Deset govorov o Sv. Pismu. (16 Din,
26	Din, 40 Din.)
Memento homo. Petnajst govorov o molitvi, delu
in misli na smrt. (22 Din, 32 Din, 40 Din.) Staden« šive vade. Štiriindvajset govorov o svetih
zakramentih. (32 Din, 42 Din, 52 Din.) OdreSenje. Sedem govorov o JezuBOveai trpljenju.
12 Din, 22 Din, 32 Din.) Jagnje boije. Dvanajst govorov o daritvi sv. maže.
18 Din, 28 Din, 40 Din.) Kralj Tekov. Trinajst govorov o Bogu. (20 Din,
80 Din, 42 Din.) Knjiga postave. I., II. in III. zv. (Po 22 Din, 82 Din,
42 Din.) Očeta» klic. (10 Din.)
V vsako hišo »Domoljuba«!
Za smeti
Štrlink, kreš, bunt, je reklo, ko se je àvto zaletel v brzojavni drog. Vozača so potegnili izpod polomljenega avta in ga odnosli v bližnji sanatorij.
»Zdravnika ni doma« se je oglasila po-strežnica« pač pa se nahaja v hiši neki živi-nozdravnik. Mogoče bi ta kaj pomagal«.
»Čisto v redu se je oglasil ponesrečeni, »kar k njemu me nesit* bo že pravi, kajti, bil sem osel, ker Sem mislil, da znani vozili avto.«
*
Neki Amerikaner sc- ji vrnil domov. Ko je šel skozi vas, je vprašal neznanega kmeta če je bilo dosti dežja.
»Malo je bilo, a ne preveč«, j« odvrnil kmet, »ampak moj sosed ga je trobil trikrat toliko kot jaz.«
»Kako je to mogoče?« se je čudil Ameri-kanec. »saj ima samo par metrov proč od vas svoje posestvo.«
»A vendar ima več dežja, to pa zato, ker
ima več zemljišča kot jaz.«
*
Knjigotržec: »Gospod, vzemite to knjigo, ta vam pove vse.«
»Ne, hvala, imam doma ženo, ki mi pove
vse in še več kot vse.«
*
Prvi sosed: »Ali pa veste, da vaš pes neznosno laja cele noči?«
Drugi sosed: »Ne skrbite za našega Cezarja, saj spi podnevi.«
*
Stric: »Namenil sem se, da ti podarim knjigo. Kakšno bi pa rad?«
Nečak: »Najraje bi imel hranilno knjižico.«
»Zakaj pa vaša žena redno poje kadar jt( zobje bole?«
»Zato, da ne trpi sama, ampak tudi jaa z njo.«
sV
Matizelj je bil tudi med onimi rekruti, ki so prvikrat streljali na strelišču. Narednik mu je ukazal, da izstreli na tarčo štiri naboje.; Matizelj je ubogal, toda ko je sprožil štirikrat, je čez nekaj časa spustil še peto krogljo.
»Kaj pa počenjaš?« ga je nafcrulil narednik, »zdaj bi bil lahko ubil kakega vojaka tam zunaj pri tsrčah.«
Matizelj se je nedolžno nasmehnil rekoč: »O, gospod narednik, saj krogla ni šla daleč, ker sem čisto narahlo pritisnil na petelina.«
Stopil bom k oltarju. Slovenska maša za mešan zbor, deloma z orglami. Zložil Matija Tome. Besedilo zložil Janez Pucelj. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partitori 20 Din posameznim glasovom pa 4 Din. Nekoliko boljSi zbori bodo ss veseljem pozdravili to slovensko mašo, Ki ,bo pomenila veliko Spremembo, med običajnimi masnimi pesmimi. Besedilo je posneto po mašnih molitvah, ki jih opravlja ' duhovnik pri oltarju. Zbirko toplo priporočamo!
d Kvharistični kongres ▼ Dublin« «tvori sv. oče Pij XI. s pomočjo radia osebno. Prvič odkar se vršijo svetovni kongresi se bo zgodilo, da bodo udeleženci čuli besede najvišjega nadpastirja. Sv. oče' bo govoril v vatikanski oddajni postaji, ki bo zvezana s telefossko linijo % DubMnom, kjer se bo kongres vršil. Londonska postaja BBC bo tudi prenašala glavne govore, svečano službo božjo iz Dublina.
Ženita« ponudba. Vdovec, obrtnik, s trgovino
v predmestju, srednje starosti, z malo družino, trezen, miren, skrben in dobrega srca, z malim prihrankom, želi poročiti gospodično ali vdovo enakega značaja v starosti 30, do 45 let in z neka) premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče i sliko, ki se vrne, na upravo »Domoljuba« pod litro: »Srečna bodočnost* it. 8009. Tajnost zalaiaŽess«,
iskati vpliv velemettafegi. iraka na rastline. Preiskovali so rastline v lončkih in rastline po parkih in javnih nasadih. — Dognali so, da trpe rastlin« najbolj radi slabie zemlje, kamor nanafta det vso nesnago iz zraka; v taki zemlji rastline kmalu lamro. Ugotovili pa so tudi, da nesnažen dež «nanjluje količino beljakovine v travi, krepi pa vlakna, tako da je krma od take trave prav malo vredna.
Samo, dokler saspi. Janezek: »Mamica, ali smem «tati, dokler ne zaspim?« - Mali: »Da, a dlje nikakor ne.t
Ni vsakdo tako srečen
«ekomorskemu parnlku Ile de Krance se ne pripeti vsak dan, da bi moral zakasniti svoj odhod, m sicer samo zaradi ene osebe. To se mu je pa dogodilo, ko se je gosji o-Ji'fiia Jose Lavai, hči francoskega min. predsednika, zamudila na nekem plesu, da je poza-»"«, kdaj ima paraik od-. Pfuti; tako je moral par-- in vsi potniki na njem — čakati »amo na »jo. Poročilo ne omenja, le-h bila kaj okregaaa od «fogega očeta. Vsekakor Pf se je dobro zabavala t P'avl, da Amerike ne "o zlepa pozabila.
To ni bilo lepo od nje. Vse njene želje in poizkusi upora so ostali neopaženi; žalostno je opazovala kup zelenja, ki je bil raztresen po tleh.
. Gospodična Campion je videla njeno žalost in jo prijazno nagovorila: »Ali naj ie kaj okrasiva ali pa naj končava?«
»Oprostite, gospodična, tu bo zadostovalo. Zelo lepo sta naredili. Želela bi samo, da bi zataknili še nekaj vejic v krono Brezmadežne, morda bi dali tudi Detetu v roke vejico. Na jutrišnji dan ima pač pravico do nje.« ■
Bittra se je nasmehnila In ugodila njeni pobožni želji.
»Gospa Darcy, zataknili bova še nekaj lepih vejic okrog cerkvenih vrat, kar bo ostalo, pa odnesite domov in naj si Jemmy okrasi svojo sobo.«
Prvi sklep je bil gospej Darcy zelo vleč, drugi pa' si je takoj osvojil njeno materinsko srce.
Na božični večer so se zbrali sosedje v sobi gospe Darcy in si ogledovali njeno sobo. Jemmy je osnažil «inaste posode in bakrene svečnike ter jih ovenčal z bršljanom. Sodba je bila kot pri vseh kritičnih ljudeh zelo različna.
»Poglejte, pa je res lepo. Bog jo blagoslovi, ker je obdarovala ubogo siroto.«
»Glejte Jemmyja, kdo bi si mislil, da si tak strokovnjak.«
»Oh, gospa Darcy, vedno ste bili dobra soseda, ali bi mi podarili listile vršiček na tleh. Ded bi rad spletel venec, za malega Jezuščka.«
»Ljudje se znajo preskrbeti,« so na tihem godrnjali drugi, »brez težavo dobi in takoj razmeče. Vprašanje je le, ali ni vzela tega, kar je bilo namenjeno za cerkev ijnvdala otroku i«
Veliki svet v manjšem obsegu!
»Ali se je zgodilo kaj novega?« sem spraševal Bittro, ko sva-se sprehajala sem in tja po hodniku na južni strani cerkve.
»Nič, oče, razèn tega, da hoče jutri oče pristopiti k obhajilu. Kako sem hvaležna Bogu in očetu Lethe-byju!«
»To so res vesele novice, Beata«* sem odgovoril.
• Srečna.
Imenoval sem jo včasih Beato, ker mi je ime Bittra tako čudno zveftèlo. »Res prijetne novice. Morda pa je še kaj drugega, kar bi lahko razveselilo vso oko» lieo. Toda, gotovo nimaš drugih novic, ki bi zanimale starega župnika, ki ti je podelil prvo sveto obhajilo in — ?«
Zardela je in povesila glavo.	; !
»Podaj roko staremu župniku in se mu odkrij, Morda bi ti pomagal.«
»Oh, oče, če bi le mogli; toda to bi bila prevelik«: zahteva. Morda ga pozabim.«
»Ne boj se tega!« sem vzkliknil. »Toda najpreje mi povej!«
»Oče, če bi vi poznali Rexa, kako je dober, plemenit, prijazen do revežev, (»lisjak prekanjeni«^ sem zamrmral), kako nas ljubi; upam, da bo premagal težave in postal katoličan.«
No, in kaj naj storim sedaj? Premisliti sem hotel ta slučaj, pa ti pride ta mlada gospodična Jr, zapofc veličasten siavospev svojemu polbogu. Ali naj jo rata-, burjam s protidokazi?
»Dar vere je dar božji, ki ga dobi le oni, ki živi čisto in neomadeževano življenje, kakor vaš zarod čettec.«
Ob besedi »zaročenec« zadrhtela in smeh ji |<f izginil z obraza.	t
Mali oglasnik
Van k n drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo ■amo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebbino ali prodajajo svoje pridelke ali Ultojo poslov oziroma obrtniki pomoSnlkov ali vajencev In narobe.
Prodani foplar
* Mirimi okni. Naslov pove upravnlštvo »Do molju ha < št. 8206.
F mili» boks 130. dtv blVIJI, lnvsk<> 125. äolne UX1, dobro dobite pr! .Ion»1) Joraj, '/.a doge, costa Smlednik.
Missili peup!
(»glejte si nove paten-tirane posteljno tračnice »Kapo« v paviljon« na velesejmu pri Schneider & V«rovšPk.
Našega »alinea
«prejmeta « vso oskrbo » hiši, Prednost imajo oni, kl s,i «o ie učili. Karo! Dolinšok, krojač, Kamnik, Maistrova 7.
2 čtvijipsfca rajtnea
«e «prejmeta na deželo, v dobro hišo, «tea, ki se jo io učil in drugi *ačetn>k Ponudba na upravi) Domoljuba pod šitro »Cev'jan M.8H08.
1 liumfea «aliREa
takoi sprt»,m. Mitar<ka «adruif« Trnov», Jera-nova U.
lireüiskötetttlstnj
rabljen, ugodno |>r ,1« Kratw Jeloiw, t\*tbrea e fognari. Gorenjsko.
Yaaaaik s prodom pi\>-I rotai* <ja m Zaito-hreva ob Sari. N.dooč-uoje v upravi »Domoljuba pod it. 74 »3.
■a» ta Din tS'-- in i ajuo-ujii kio-palai stroj «me pri Fr, Stopie», iotaimiiai, UjtiMjana. Gosposvet-tk*	I.
«a fatanfpkuho «sob velikosti, prvovrstne pr\>-dajam* iv solo nitki ceni Pišite n» : Kotiar. p^ita S», VW nad l..;uM)
Ugoden nahup
hiSo s trgovskimi loka li, stanovanji in vrtom mi Dobravi pri Gorenji-vasi, krasen krni. velika okolic«. Zaradi prevzema vknjii.be hranilnice potrebi n majhen kapital, dobro amortiziran. Prilika ugodna lastnega doma. pojasnila tvrdka K.iS-nmo, železnimi, Skofja toka.
pod lesk ovo (ušivec) seine po najvišji coni. Ponudbe na upravo »Dorn iljuba poii »Iščejo se nabiralci, it, 82U4.
KosaSlJiga atsnca
«dravepa in kre >t,ega. poltenih staršov, spr »j-mom takoj, »raven se lahko uči avtogenične-ga varjenja. Hrana in stanov» nje v hiši. Anton Celik, kov.- č, Radoho-vas !<i. Po-ta Seiil-Vi i i ri Stični
Pascile ìjp?k e&risti
aa odkup «emlpšlto-knjižnega dolga in nalili i (toàe tva podeljuje »Za truija , f.iubli.m -, p.e.- m predal <07. Iš>e potnike!
Prar« si
star bik. temne bar\e. krepko ratvil, od prav dobre mtekarke. Zup-mšfc> lepi» reber pri Star. m lo.su.
laiim ** niitarsko »ujtsit,« obrt spieioie Janoi Msavašč, mi-tai\.:vu, Pod lipo 12 Vrhnika
Pihnkip ntifta
»erejmem takoj Milan Kopane, }*k, Ikilenjsk* tupiice.
TFHlil nspnKiaj v ii-meri 1®0W> m*. občina
li reto« ira. - Ponve se
teka II.
Prtukar je hotel ravno * doma, ko se mu na pravil ustavi noga. » Vis ienka. tvečer pripeljem s seboj svojega prijatelja is pisarne. < »Xikar ne stori festa,« moleduje tetta. >not*etie stvari nimamo «a pod robe. kuharica «am je «ila, otrok ima oripiee in moj» mali pride.«
»Ravno «to f« pripeljem«, je vttrajal rntvi. »Naj vidi. kako je v takonu. IV vsej stU se- «»»noš1 h.v-e >x*e»i!i.t
Naročajte »Domoljuba«!
IftJjtì*!«!'- Dr. flt-»»* (ildtt.
Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja poseti
XII. ljubljanski velesejem
Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orljea-taeijo era bissa
polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih
700 razstavljale«?, 40.000' m razstavišča
Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljsko republike, hlgljonska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, razstava Prijateljev prirode v stanovaniu. — Legitimacije po Din 30— —

Oobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah Dravske banovine in biljetarnah »Publika«.
PrenočiSča preskrbljena
KOLESU
nova in rabljena, vedno na zalogi in vsi uadomestnr deli. Cene nizke. Popravila prvovrstne izdelave.
Mehan Cria delavnica
STANK RA KOŠ
L uhljana - Moste Društvena ul, 1
Amurofcil knpwclo pohištvo.
Pri Ambroževih so se pripravljali k po-. ki. Materi iti bilo nič kaj prav pri srcu. ttolela bi, da hčerka Se doma ostane. Oče pa jo menil, <t i je le dobro, 6e pride hčerka končno iz h Se.
Tako se je mladi par skupa; z očetom Ambrožem napolil ogledovat pohištvo.
Mlada dva sla stopila kar v prvo največjo trgovino, r. njima (» oče Ambrož. Ali se je ratjeaill Vse mu je bilo predrago. »Tako dr.igega pohištva pa že ne kupim!, iu jo je ubral domov, mlada dva pa hočeiS nočeš tudi, ker denar je imel oče Ambrož.
Teden dui fwwioje pa je prišel ženin k Ambroževim s »Slovencem; v rokah in jo opozoril očeta Ambroža na eene pohištva v tisti veliki Irgovini. Obenem mu je pre ik.žu cenike več drugih trgovin, ki niso inserirale. To je gledal oče Ambrož! Takg razlik i v cenah! V trgovini, ki je inserirai», je bito pohištvo skoraj za polovico ceneje. »Le kako je to mogoče" je vprašal ženina. »-Večja reklama. večji promet, iato pa je tutti vse ceneje!. mu je ta kratko odgovoril.
I'« je kupil oče Ambrož pohištvo v listi veliki trgovini in odslej pridno prebiral »Slovenca«. Poznal je natanko eene. ta «o bilo važne »anj. (Msìej je rad pripovedoval, da mu je »SKwenecf prihranil velike vsote denarja.
Ta »glas v »Stave neue v- rubriki
stane 34 - Din. Vsak« b&seda 2 - Din.
Se »eaite se brez pohištva tvrdke Sovak, Slovenska 24. Se vsak kupec je bil zadovoljen t nin»!
.fdlltf i ■•Usi «ftlastf"
Najboljši šivalni stroji in kolesa
so edino ADUER-GR! i ZNER ia dom, iadwstrijo ia otxt v »-«eh opre<n«li.
IS^M» i-ncarafc c-.t&M
««j UUBIED
'■"call * <Ke.»*i䣫i čtMfc. - Ms&e- C*«^
issi? mm
LJUBLJANA
»««Èà« ta vrnit». ' Tnfij »« e&ffwèts.
L MthllŽ
LfHbijana. Plesittl m IS
Na malo OdiilSfŠ » veim« lisianovifCiKi It» leletesi 228%
Brini«? in flpe dvÄ
v najboljši kakovosti pri FRAN POGACNIK-u, Ljubljana Dunajska cesta št 67 (nasproti mitnice)
NOV POKLIC
■t dame ia geiped«
s vpeljavo strnjtteffn piousvtve t hiši. Zajatnf-au »sluiak aa. ISOO «jt r, b,:pv moneCno. ker s)r«r*, memo Ueotovijeno blajro. j»ta^aiao [ »aslužol; in pletenj« in dostavimo I v tuljavo preja. PiSite fte dttsee po i^ft.yr"! ^.«.J brsaplaCne proepekte na: ^liMMftMB OemuC* I>leUrtka ladastrtia H. t-I JBätp Kall». Mar Iber, TrakarJ've ».
Migljaj.
Gospoda: »Gospod Rice, tale obleka, ki jo nosite v urad je pa že pod vsako kritiko.«
Pisar: »Vem da je staromodna. Kupil sem si jo, takrat, ko ste mi zadnjič zvišali plačo <
Ps»«iRMta
zastonj
, YV

• K
i m--.
r« « i
Vu polljeiao
(MMlaVlurai reaik. 1 Uifri Vu N^k	o sirtintm
p*<	KeofeelMao e!«too n
Dia 4 So.8<!opl»t«>»iOi« ^ SO.
Oit!-JH m Dia 7-JÌS, Mcatroviai (onkkj « um s-»5. l*fc« n l>« «-SO Votar« Jflc« n JÄ Oi>, Svil« Ha*i ei 16 -, t,t)W»4l. a Dia l_ . HliW « Dm ®-SO, SM m Oi. 37 - «4. PwftVjDinJ»-., Odtp Din»« -, Bliriu{piyl HUvslti Di« *S - SSimaiJč« Di« a» -, MoJrac Oi«	j!o»ljm rrtai tla! DI« 4B-- iUL
ItfAN SAVNiK, KRANJ 68 ]
Profesor: »Tu v razredu ne morete .spati« Dijak: »O, prav lahko, samo fe boste nekoliko tišje govorili.«
Furmani!
»L» Jt.l», * a-M-i»-vrnjii, * veja» goront w«M, i.»«» «Hi >radt Jak», Kw-<»ii f östo rnaKO. kiSi
"»»-> '"« F «iw^'.J' ««naj«
'-'"»i1.-, -r* i» <T,I ntt. H
ra.i>.> M-;«»« (iittk i piiiioB i, vtiinfip. Si tO Jt pri kat**»« '*-■*> K-"'»-"- p»tli i» Mt sr «M» '■•"•<■! i» -Ì.-M» val» kot ir».
ml»»	ni „jti
T« ranim) zaamkl
$i.-a3{iri za
kvaHtrto. -,-f ..-( if)? trd«!):« winw i : J »aatko.
Strange št
Credail: J'*i* Kašifak.
Z« Jugoslovansko Iwskarao: Karel Cet