Razširitev GR presega občinske meje
Za Bežigradom nastaja gospodarsko
poslovni center
Povod za pričujoči čtanek nam je dal razgovor podpred-sednika republiškega izvršne-ga sveta Zvoneta Dragana na nedavnem sejmu mode na Go-spodarskem razstavišču, ko je dejal. da postajajo razstaviščni prostori pretesni za veliko se-jemsko ponudbo. ki jo nudijo razstavfjalci V pogovoru, ki smo ga nedavno imeli z inž. Stabejem. direktorjem agenci-je GR za marketing in propa-gando. smo izvedeli za mnoge nove in tudi razveseljive mo-mente, ki zadevajo bodoče po-večanje razsiaviSčnih prosto-rov.
Ne gre zgolj za ureditev sa-mega Gospodarskega razsta-vršča, ampak za kompfeksno spremembo podobe okrog se-jemskih prostorov, za popolno spremembo lica tega dela Ljubljane in s tem kakopak tu-di naše občine. Pri Gospodar-ski 2bornici SRS se formira grupa, ki se bo ukvarjala s fi-nanciranjem bodočega gospo-darsko posUvnega centra, ka-terega integralni del naj bi bilo tudi Gospodarsko razstavišfie. Po sedanjih predvidevanjih, ki pa so. resnici na Ijubo. Se pre-cej v zraku, naj bi v sklopu bodočega poslovno gospodar-skega centra poleg GR sodili še novi hotel, statna razstava in prodaja blaga jugostovan-ske industrije in še kaj
Zlasti o stalni razstavi bi ka-zalo spregovoriti nekaj besedi. Po zgledu poslovno zelo uspešnih zamejskih razstav-Ijalcev naj bi v bodočnosti ce-
(oten Pionirski dom spremenili v prostor, kjer bi bila stalna razstava in prodaja naše indu-strije združena na enem me-stu. Po besedah inž Stabeja je to edini resm in moderni pri-stop k celoviti ponudbi indu-strije in poslovnosti trgovine Gre torej za koordinacijo po-nudbe in povpraševanja. ka-kršne tačas v mejah naše drza-ve še nimamo.
Seveda se bomo takoj vpra-šali od kod denar za tako veli-kopotezne. a brez dvoma zelo zanimive in koristne naČrte. Odgovora na to vprašanje ni moč dati direktno Lahko pa povemo. da je predsednik Ijub-Ijanske mestne skupščine več-krat podčrtal, da je GR v inte-resu celega mesta in da bo tre-ba za njegovo razširitev in mo-dernlzacijo angažirati pravvse sile, od proizvodnje do infra-strukture.
Gospodarsko razstavišče s 75 zaposlenimi je v doseda-njem obdobju pod vodstvom Leopolda Kreseta. ki je odSel v
pokoj, doseglo zavidijive re-zuftate in se izvilo iz anoni-mnosti tako doma kot v svetu. Z mnogimi zelo uspelimi raz-stavami in prireditvami se je uspeio pridobiti meslo. ki mu gre in povsem normalno je. da se hoče razvijati naprej. pa ne samo v svojem interesu, am-pak v interesu vsega združene-ga deia in družbe Kolektiv je začel resno razmišijati o svoji bodočnosti in pričakovati je, da bodo v kratkem izdelani kratkoročni. srednjeroČni in daljnoročni plani razvoja tja do leta 2000. Več kot na dlani je, da problemi s katerimi se uk-varja razstavišče (berr: denar), niso samo naša, občinska za~ deva, pač pa presegajo občin-ske in tudi republiške meje. tn ne nazadnje - hala B dobiva mogočen prizidek, pod kate- 4 rim bo površine Čez 15.000 m2. kar bo skupaj dalo totiko pro-stora, da se bodo sejemske prireditve v bodoče lahko ra-zvijale vsaj v optimalnih pro-storskih pogojih. To pa je za začetek tudi že nekaj; vendar samo za začetek.
TADEJ BRATOK