studia
Arheološke raziskave na najdišcu Školska Tumba v Mogili v letu 2014 (Severna Makedonija) 
Alenka Tomaž, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, 
Arheološke raziskave v Pelagoniji (Severna Makedonija) so po nekaj desetletnem premoru v zadnjem desetletju doživele ponoven zagon. V clanku predstavljamo rezultate arheološkega izkopavanja na lo-kaciji Školska Tumba v vasi Mogila, ki jih je izvedla makedonsko-slovenska ekipa v letu 2014. Rezultati so bistveno dopolnili dosedanje poznavanje neolitske poselitve obravnavanega prostora, kakor tudi sre­dnjeveških aktivnosti na obmocju samih prazgodovinskih tumb v regiji. Kljucne besede: neolitik, naselbina Školska Tumba, Mogila, Severna Makedonija 
Archaeological research in Pelagonia (North Macedonia) has undergone afresh restart over the past decade after being paused for several decades. In this article we present the results of an archaeological excavation at the location Školska Tumba in the village of Mogila, carried out by the Macedonian-Slo­venian team in 2014. These results significantly enriched the existing knowledge on Neolithic settle­ment of this area as well as medieval activities at prehistoric tell settlements in general in the region. Keywords: Neolithic, Settlement Školska Tumba, Mogila, North Macedonia 
P
elagonija je v arheološki literaturi od nek­daj poznana kot obmocje številnih arhe­oloških najdišc. Ceprav je regija bolj po­znana po anticnih in srednjeveških lokacijah, so 
universitatis
izjemno zanimiva tudi najdišca, ki sodijo v praz­godovinsko obdobje (Simoska in Sanev 1976). Le-ta so bila v preteklosti veckrat raziskovana, tako, da razmeroma dobro poznamo njihovo ca-sovno umestitev, kakor tudi kulturne znacilnos-ti materialne kulture skupnosti, ki so naseljevale obravnavano obmocje. Vecji del teh najdišc pred­stavljajo t.i. tumbeposelitve umetno ustvarjeni grici, katerih nasta­nek lahko najveckrat vežemo za neolitsko ob-dobje, v posameznih primerih pa so kontinuira-no poseljeni še casu eneolitika in v bronasti dobi1 Železnodobna naselja in nekropole na lokacijah 
1 
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.6(1)33-63 

Inštitut za arheologijo in dedišcino, Koper Goce Naumov, Muzej na Makedonija, Skopje 
tumb do sedaj niso poznani. V redkih primerih 
so sicer zabeleženi primerki anticne keramike, 
vendar pa ni nikakršnih dokazov, da bi bili an-
ticni objekti grajeni na samih tumbah. Vezano 
na srednjeveško poselitev obmocja, se morda zdi 
posebno zanimivo tudi opažanje, da so nekropo­
le tega casa pogosto vezane na lokacije prazgodo­
vinskih tumb, kar je verjetno povezano predvsem 
z njihovo geografsko mikro-morfologijo. Višina 
teh umetno ustvarjenih gricev in izdvajanje od 
okoliških mocvirnatih predelov je namrec omo- – zaradi intenzivne sosledne gocala srednjeveškim skupnostim varen prostor 
za pokopavanje, skupaj s simbolicnim pomenom 
obrednih prostorov v domeni kršcanske ideolo­
gije (Naumov et al. 2014, 345–372). 
. 
Arheološke raziskave na prazgodovinskih 

najdišcih - tumbah so bile v Pelagoniji dokaj šte-
V tekstu uporabljamo izvirni izraz tumba, saj v slovenskem izrazo­
slovju za ta tip arheološkega najdišca ni strokovno ustreznega izra­
za. 
vilne in so se izvajale v vec etapah, ki pa so na 
žalost le redke potekale kontinuirano (Naumov 


Slika 1. Mogila, Aeroposnetek vasi Mogila z oznacenimi lokacijami: 1. »Tumba Sredselo«, 2. »Školska Tumba«, 
3. »Šemoska Tumba«  4. »Ronjevska Tumba«,  5. »Rekovcanska Tumba«, 6. “Tumba Selska crkva”. 
2009, 19-27). Prvi znani podatki o tumbah izha­jajo iz raziskav ameriškega arheologa Vladimir-ja Fewkesa, ki je poleg izkopavanj na najdišcu Crnobuki, izvedel tudi rekognosciranje prazgo­dovinskih naselbin na podrocju Bitole ob Crni Reki, vkljucno z lokacijami Raštani in Bitola (Andonovski 1954; Galovic 1967). Skoraj isto-casno je britanski arheolog W. A. Heurtley izve­del pregled in manjša izkopavanja na kar nekaj prazgodovinskih najdišcih na prostoru današnje Makedonije, vkljucno z najdišci, kot so Opticari, Karamani, Cepigovo (Heurtley 1939). Velik raz­iskovalni interes za pelagonska prazgodovinska najdišca se je pojavil po drugi svetovni vojni. Prva izkopavanja po vojni je izvedel Josip Ko­rošec na lokaciji Grgur Tumba, vendar rezultati njegovih izkopavanj žal niso bili objavljeni. Prvo temeljno arheološko raziskavo ene od neolit­skih naselbin v Pelagoniji predstavlja izkopava­nje Miodraga Grbica in njegove ekipe na lokaciji Tumba pri Porodinu. Raziskava je bila objavljena v monografiji, v kateri je prvikrat podan podro­ben uvid v eno izmed pelagonskih tumb kakor tudi v neolitsko najdišce v Makedoniji na sploš-no (Grbic et al. 1960). 
Zlata doba preucevanja prazgodovine Pela­gonije je nastopila v sedemdesetih letih 20. stole-tja, ko je Dragica Simoska skupaj še z nekaterimi kolegi, med njimi Voislav Sanev, Jovan Todo­rovic in Blagoje Kitanoski, inicirala sistematic­na rekognosciranja in sondažna izkopavanja na številnih lokacijah v centralnem delu Pelagonije (Simoska in Sanev 1976). Takrat so se vršile sis­tematicne raziskave na najdišcih Veluška Tum-ba pri Porodinu, Mogila, Opticari, Trn, Kara-mani, Dobromiri, Radobor in drugje (Simoska in Sanev 1975; Simoska et al. 1976; Simoska in Sanev 1977; Simoska et al. 1979; Simoska 1986; Simoska 1988; Simoska in Kuzman 1990; Simo-ska 1996b). V prilepskem delu Pelagonije je na najdišcih Slavej, Topolcani in Pešterica razisko-val Blagoje Kitanoski, kar sta kasneje nadaljevala Aleksandar Mitkoski in Duško Temelkoski (Ki-tanoski 1977; Kitanoski et al. 1978; Kitanoski et al. 1980; Kitanoski et al. 1983; Kitanoski 1989; Kitanoski et al. 1990). Raziskave pa so se izvaja­le tudi na najdišcih, katera ne moremo oznaciti kot tumbe (Temelkoski in Mitkoski 2001; Mit­koski 2005; Temelkoski in Mitkoski 2006; Te-melkoski in Mitkoski 2008). 
Intenzivne arheološke raziskave v 70-ih le­tih 20. stoletja so omogocile definiranje znacil­nosti t.i. pelagonskega neolitika, kar je kasne­je v kulturno-zgodovinski maniri privedlo tudi do kulturne opredelitve t.i. veluško – porodin­ske kulturne skupine. Znacilna, bogato okra-šena belo slikana loncenina in avtenticni an-tropomorfni modeli hiš so to skupino naredili regionalno prepoznavno in jo izdvojili kot spe­cificno celoto, ki se je neodvisno razvijala tekom celotnega neolitika (Naumov 2010). Po obdob­ju intenzivnega dela Dragice Simoske in Blagoje Kitanoskega v 70-ih letih 20. stoletja, je zanima­nje za neolitska najdišca Pelagonije vse do dru­gega desetletja 21. stoletja nekoliko zamrlo. Šele tedaj Pelagonija kot specificen arheološki feno-men ponovno postane središce zanimanja širše strokovne javnosti. Tako so bile manjše arheolo­ške raziskave izvedene na lokaciji Veluška Tum-ba, katerih rezultati še niso publicirani, v sode­lovanju s Poljsko akademijo znanosti pa so bili izvedeni rekognosciranje, topografske meritve in geofizikalno skeniranje na lokacijah Dobromiri, Trn in Mogila (Naumov et al. 2014, 345–372). Rezultati teh raziskav so ponudili nova spozna­nja o naselbinskem karakterju tumb, ugotovljena je bila koncentricna razporeditev hiš okoli osre­dnje zgradbe naselja kakor tudi prisotnost obo­dnega jarka (Naumov et al. 2014, 345–372). Novo obdobje raziskav kakor tudi presenetljivi rezulta-ti so še dodatno stopnjevali interes za raziskave neolitika na tem podrocju, kakor tudi namero, da se k raziskavam pristopi interdisciplinarno. V luci tega je bilo vzpostavljeno sodelovanje s paleobotanicnim laboratorijem na Karlovi uni­verzi in Univerzo Južne Bohemije z namenom, da se pridobi uvid v neolitsko vegetacijo, klimo in geologijo obmocja (Naumov 2016a). Istocas-no so se zacela tudi ekstenzivna rekognosciranja, modeliranje in kalibriranje obstojecih radiokar­bonskih datacij ter geodetsko mapiranje in GIS modeliranje lokacij tumb v centralni Pelagoni­ji. Enako pomembno je bilo tudi definiranje ca-sovnega sosledja njihovega nastanka (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183; Naumov 2016b). 
Eden od rezultatov je tudi izvedba testne­ga sondiranja na lokaciji Školska Tumba, v osre­dnjem delu neolitske naselbine v vasi Mogila. Ceprav so bile raziskave po obsegu skromne, ve­likosti vsega 4 x 4 m, pa so prinesle povsem nova spoznanja o neolitskem obdobju Pelagonije in na novo revidirale stratigrafijo in materialno kul­turo najdišca, ki je bilo že dlje casa poznano v strokovni literaturi (Simoska et al. 1979). Spri-co obsežnosti odkritega arheološkega gradiva v nadaljevanju predstavljamo samo najbolj izpove­dne rezultate. 
Kratka zgodovina raziskav neolitske naselbine v Mogili 
Vas Mogila se nahaja v centralnem delu Pelago­nije, približno deset kilometrov severno od Bito­le. Neolitska poselitev v Mogili je bila prvic evi­dentirana ob arheološkem rekognosciranju po drugi svetovni vojni (Simoska in Sanev 1976). Takrat se je delno registriral njen obseg, kasne­je pa, ko je nastajala »Arheološka karta na Ma-kedonija«, se je definiral tudi njen koncen obseg (Simoska 1996., 36). Glede na arheološko kar-to je v vasi registriranih 8 neolitskih mikro-lo­kacij: Tumba Sredselo, Školska Tumba, Šemoska Tumba, Ronjevska Tumba, Rekovcanska Tum-ba, Tumba Selska crkva, Tumba Trnska-Mogil-ska idr. (slika 1). Šest od njih se nahaja v sami vasi, tako, da je težko definirati ali so v prazgodovini le-te delovale loceno ali ne. Glede na znacilnosti ostalih neolitskih lokacij v Pelagoniji, je zelo ver­jetno, da ta obmocja predstavljajo le posamezne dele ene velike naselbine, katera je bila vsled casa razclenjena in pozidana z manjšimi gradnjami, ulicami, javnimi zgradbami in privatnimi hiša-mi v vasi (Naumov et al. 2014, 345–372). Ravno tako ne gre izkljuciti možnost, da so k veliki cen­tralni naselbini sinhrono ali v kasnejših prazgo­dovinskih obdobjih gravitirala tudi manjša na­selja – tumbe, kot je to primer pri Opticarih in Trnu (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183; Na-umov 2016). 

Prva izkopavanja na podrocju Mogile so bila izvedena v letu 1975 na Tumbi Sredselo, leta 1977 pa so sondirali še na lokaciji Školska Tumba (Todorovic et al. 1980; Simoska 1996., 36). Te-kom leta 1980 je bila izpeljana še ena izkopavalna kampanja, ki se je osredotocila na srednjeveške sloje in pokope (Veljanovska 1996/97). Najnovej­še raziskave v tem delu Pelagonije je v letu 2013 izvedla makedonsko-poljska ekipa, ki je na vec razlicnih lokacijah v okolici Mogile izvedla geo­fizikalna skeniranja (Naumov et al. 2014, 345– 372), arheološko sondiranje pa je na periferiji lokacije Školska Tumba v letu 2014 izvedla ma-kedonsko – slovenska ekipa. Sondažna raziska­va je bila usmerjena v prepoznavanje stratifika­cije naselbine, katere rezultati bodo podrobneje prikazani v nadaljevanju. V letu 2015 je make­donsko-ceška raziskovalna ekipa izvedla še pa­leobotanicna sondiranja in GIS modeliranje neolitskih naselij oz. tumb na širšem prostoru centralne Pelagonije (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183; Naumov 2016). 
Ceprav je bilo nekaj malega o neolitski na­selbini v Mogili znanega že pred tem, so šele ar­heološke raziskave v 70-ih letih 20. stoletja po-dale temeljna spoznanja o sami naselbini, kar so na nek nacin potrdile tudi raziskave v letu 2014, zato jih želimo na tem mestu tudi nadrobneje prikazati. Za našo raziskavo so bila posebnega pomena predvsem izkopavanja, izpeljana v letu 1975 pod vodstvom Dragice Simoske, ki so se osredotocila na prazgodovinsko lokacijo Tum-ba Sredselo, na predelu Mogile, kjer je sama mi-krolokacija tudi najvišja. Ob tej priliki je bila evi­dentirana celotna stratifikacija odloženih plasti na prostoru izgradnje sedanje zdravniške ambu­lante, nedalec od lokacije sondiranja v letu 2014. Tekom raziskav je bilo tedaj ugotovljeno, da je debelina kulturnega sloja na tem mestu 6,05 m (Simoska et al. 1979, 9–30), kar je predstavljalo eno najvišjih stratifikacij neolitske naselbine v Pelagoniji na sploh. Odložene plasti in ostaline so bile tedaj umešcene v tri neolitske faze in pa loceno v srednji vek. Najstarejša faza naselbine naj bi pripadala zgodnje neolitski poselitvi Pela­gonije, saj so bile v njenih plasteh odkrite arhe­ološke ostaline in materialna kultura, ki je zna-cilna za ta cas, med njimi monohromna in belo slikana keramika, kamniti artefakti, žrtveniki ipd. Kamnita orodja so bila maloštevilna, med-tem ko se je keramicno posodje ohranilo v obili­
ci. Evidentirane so bile razlicne oblike posod kot so npr. kroglaste, polkroglaste, konicne in biko­nicne posode z razlicnimi dekorativnimi motivi, od barbotina, belo slikanimi linijskimi crtami in sigmami do posod s crno obarvanim ustjem (Si-moska et al. 1979, 9–30). Tudi naslednja, neko­liko mlajša faza je vsebovala karakteristicne ne­olitske elemente, pri tem, da je bilo številcnejše kamnito orodje, pestrejši pa je bil tudi ornamen­talni izraz na posodju. Odkrite so bile tudi figu­rine in antropomorfni modeli hiš. Posodje, ki je bilo oblikovno sicer podobno predhodnim obli­kam, je okrašeno z arkadnim barbotinom, verti­kalnimi plasticnimi rebri, bradavicami ter z be-limi slikanimi izdolženimi trikotniki, romboidi ter širokimi in krožnimi trakovi. Najmlajša neo­litska faza je bila v precejšnji meri poškodovana s srednjeveškimi jamami in grobovi, zato je bilo njen nastanek casovno težko opredeliti. V njej so se v enaki meri nahajale srednjeveške kot neolit­ske najdbe, pa tudi takšne, ki bi jih lahko pripisa­li kasnejšim prazgodovinskim obdobjem (Simo-ska et al. 1979, 9–30). 
Podobna stratigrafska sekvenca in višina od­loženih plasti in ostalin je bila evidentirana tudina lokaciji Školska Tumba, ki se nahaja v nepo­sredni bližini lokacije Tumba Sredselo (Todoro­vic et al. 1980). Iz tega lahko sklepamo, da ti dve lokaciji morda predstavljata le del ene same vecje naselbine, katera je bila v kasnejših obdobjih pre­polovljena z recentno cesto in zgradbami. V letu1988 je bila v neposredni okolici Školske Tum-be odkrita in raziskana srednjeveška nekropo-la (Veljanovska 1996/97). Rezultati teh raziskav, kakor tudi tistih iz 70-ih let 20. stoletja, potrjuje­jo uporabo lokacije kot prostor pokopavanja. Že v 70-ih let 20. stoletja je bilo odkrito vecje števi-lo grobov, datiranih v širok casovni razpon od 6. do 19. stoletja. Zgodnejši izmed grobov naj bi bili povezani z vpadi Gotov v Pelagonijo, kar je potr­jeno tudi s pomocjo materialne kulture. 
Po petindvajsetletnem raziskovalnem pre­moru, se je v letu 2013 ponovno pristopilo k raz­iskavam tumb v okolici Mogile z uporabo novih arheoloških metod in tehnologij. Makedonsko--poljska ekipa je izpeljala geofizikalno skenira­nje na lokacijah Tumba Sredselo in Ronjevska Tumba, ki so potrdile obstoj podzemnih objek­tov in krožno organiziranih jam (Naumov et al. 2014, 345–372), v letu 2015 pa je makedonsko--ceška ekipa vršila vzorcenje s pomocjo vrtin na prostoru med lokacijama Ronjevska Tumba in Tumba Sredselo (Naumov 2016a). Rezultati vr­tanja so pokazali, da se je ohranila znatna kolici­na peloda tudi v kulturnih slojih izven gabaritov naselja tumbe. Z ozirom na globino odkritih ke­ramicnih najdb pa se lahko predpostavi tudi do-mneva, da se je na obeh lokacijah življenje odvi­jalo tudi izven naselja, kar pomeni, da je prostor aktivnosti teh prazgodovinskih skupnosti obse-gal bistveno vecje obmocje, kot se je predvideva-lo do sedaj (Naumov 2016a). Istega leta se je iz­vedlo tudi detajlno rekognosciranje Pelagonije, pri cemer so bila odkrita številna nova najdišca, hkrati pa so bile potrjene in natancneje locirane tudi nekatere od že poznanih lokacij tumb (Nau­mov in Stojkoski 2015, 169–183; Naumov 2016a). V teh raziskavah, katerih cilj je bil opredeliti go-stoto prazgodovinskih naselij tumb s pomoc­jo GIS modeliranja, je bil zaobjet celoten areal današnje vasi Mogila. Rezultati so pokazali, da prostor Mogile skupaj s tistim na lokacijah Ri­barci, Trn in Opticari, predstavlja enega izmed najgosteje naseljenih obmocij v prazgodovini, ko centralna naselja oz. tumbe dosegajo skupno po­vršino tudi do 8000 m˛. Okoli njih so se formi­rala manjša naselja, za katera pa bo mogoce šele s prihodnjimi raziskavami potrditi ali ovreci pred­postavko casovne pripadnosti in sicer, ali so bile sinhrone s centralno naselbino oziroma ali so na-stale v drugih prazgodovinskih obdobjih. 
Vsi dosedanji rezultati raziskav kažejo na to, da je obmocje, ki ga zajema vas Mogila igral kljuc­no vlogo v neolitiku Pelagonije in predstavlja enega od centrov prvih kmetovalskih skupnosti na tem prostoru. To so potrdila tudi ponovna ar­heološka sondiranja makedonsko-slovenske eki­pe v letu 2014. Poleg tega, da smo z rezultati son-diranj potrdili številna predhodna spoznanja, smo uspeli pridobiti tudi povsem nove podatke 
o
 nacinu formiranja neolitskih tumb, kakor tudi 

o
 razvoju neolitskih in srednjeveških skupnosti na tem prostoru. 


Izkopavanje na lokaciji Školska Tumba v letu 2014 
Po daljšem raziskovalnem premoru so se v letu 2014 na najdišcu Mogila vršile arheološke raz­iskave v obliki sondiranja, katere sta vodila dr. Goce Naumov (Muzej na Makedonija) in doc. dr. Alenka Tomaž (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Inštitut za arheologijo in dedišcino). Raziskave so se osre­dotocile na zahodno periferijo lokacije Školska Tumba, ki se nahaja v centralnemu delu vasi, na katerem stoji osnovna šola “Goce Delcev” ter nekaj stavb, ki se nahajajo vzdolž treh ulic (sli­ka 2). Ta del neolitske naselbine je bil v novejših obdobjih v veliki meri poškodovan z gradbeni-mi posegi, tako da mikrolokacija daje vtis, kot da je od osrednjega centralnega dela naselja nekoli­ko oddvojena. Sprico podobnosti v arheološkem gradivu obeh lokacij, bi lahko sklepali, da sta obe le del ene vecje naselbine, saj odražata obeležja, znacilna za vecja naselja v Pelagoniji. Bodoce raz­iskave bodo to domnevo lahko še dodatno ute­meljile, že tiste iz leta 2014 pa kažejo številne ar­gumente temu v prid. 


Slika 2. Mogila, pogled na mikrolokacijo arheološkega testnega sondiranja (Školska Tumba), na dvorišcu osnovne šole »Goce Delcev« (foto: Goce Naumov, arhiv UP FHŠ IAD). 
Pri arheološki raziskavi (tako pri samih te­renskih raziskavah kakor tudi pri dokumenti­ranju arheološkega gradiva) so sodelovali tudi drugi arheologi in študentje iz obeh držav Ma-kedonije in Slovenije. Arheološko sondiranje je potekalo na prostoru dvorišca osnovne šole “Goce Delcev” v velikosti 4,0 x 4,0 m v juniju in juliju leta 2014. Pred samim posegom je bil prostor raziskave zatravljen, na sami lokaciji pa ni bilo vidnih recentnih poškodovanj ali pre­oblikovanj terena. Pogoji za izvedbo terenskega dela so bili optimalni. Metodologija arheolo­škega testnega sondiranja je temeljila na stra­tigrafskemu odstranjevanju sosledja odloženih plasti in arheoloških ostalin, ki so bile doku­mentirane kot samostojne stratigrafske enote. Grajene arheološke ostaline (mlajših obdobij) 
so se ohranjale »in situ«, odstranjevala se je le zemljina. Za dokumentiranje arheološke strati-fikacije je bila poleg klasicne opisne dokumen­tacije uporabljena tudi klasicna foto-dokumen­tacija, ki je bila izdelana s pomocjo A – stativa (slika 3), kar pomeni, da je bila fotografija iz­delana vedno iz iste pozicije, kar je omogocilo boljšo primerljivost fotodokumentacije. Vse ar­heološke ostaline so bile v celoti georeferenci­rane v Gauss-Krügerjevem sistemu, kar pome­ni, da so jim bile dolocene x, y in z koordinate v absolutnem geodetskem sistemu (slika 4), di­gitalno izrisane ter fotografsko dokumentirane z vertikalno fotografijo, kar je omogocilo tudi natancen izris nacrta posameznih faz naselbi­ne. 


Stratigrafija 
Stratifikacija plasti in arheoloških ostalin je v raziskani sondi obsegala razpon od geološke osnove do povsem recentnih ostankov v skupni debelini 2,90 m. Ugotovljena debelina kulturne plasti je sicer dosti manjša od tiste, dokumentira­ne z izkopavanji leta 1977 (6,09 m). Takšna razli­ka v debelini pa niti ne preseneca, saj so izkopa­vanja v letu 1977 potekala na najvišjem prostoru tumbe, medtem ko so raziskave v letu 2014 zaob­jele le prostor njene periferije. Pri tem je potreb-no poudariti še, da so recentni gradbeni posegi in pa srednjeveške jame v vecji meri poškodova­li vecino evidentiranih neolitskih plasti in osta­lin. Vsem okolišcinam navkljub pa je stratigrafija omogocila vpogled v jasno zamejene arheološke kontekste, obseg materialne kulture pa je opre­delil karakter te izjemno zanimive naselbine. 
Rezultati izkopavanj potrjujejo jasno sosled­je štirih poselitvenih faz (horizontov), v katerih so bile evidentirane številne stratigrafske enote, ki oznacujejo arheološke kontekste razlicnih os­talin objektov in plasti. Pri njihovem odstranje­vanju in dokumentiranju so bila upoštevana vsa nacela arheološke stratigrafije z uporabo Harri-sove matrike, kar je omogocilo precizno locira­nje odkritih arheoloških kontekstov kakor tudi jasen uvid v samo stratigrafijo naselbine. Na ta nacin pridobljeni podatki podajajo lažje berljiv in primerljiv pregled arheološke dokumentacije odkritih kontekstov, vsaj v tistem delu obmocja, kjer ni bilo kasnejših posegov.
Štiri poselitvene faze so bile najjasneje iz­ražene v severno-zahodnem profilu, kjer so sre­dnjeveški in recentni posegi le v manjši meri poš­kodovali spodaj ležece plasti (slika 5). 
Najstarejša (1.) poselitvena faza je obsega-la neolitske plasti in arheološke kontekste, ki so se odložili tik nad naravno geološko osnovo. Odkriti arheološki konteksti so bili tu ohranje­ni najbolje, ceprav so tudi tu plasti vsaj še delno poškodovane s srednjeveškimi jamami. V prvi poselitveni fazi je bilo evidentiranih vec arhitek­turnih ostalin, nekaj neolitskih jam kakor tudi plasti, ki jih lahko povezujemo z naravnimi ge­ološkimi procesi, ki so se odvijali v najzgodnej­ših fazah naselbine. Najnižja plast prve poselit­vene faze je bila sestavljena iz mivkastega peska, v katero so bile vkopane posamezne zgodnje ne­olitske jame. V njih so bili odloženi posamezni 


Slika 5. Mogila, stratifikacija plasti v S profilu, oznake stratigrafskih enot ter faziranje stratigrafije (izdelali: Alenka Tomaž, Goce Naumov in Aleš Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD). 
odlomki fine loncenine, odlomek modela hiše, noga žrtvenika, sekira in žrmlje. Zunaj teh jam, takoj nad geološko osnovo, pa so bili odloženi odlomki fine polirane in belo slikane kerami­ke, kamnita orodja, sekire, keramicni projektili za frace, perforirani keramicni diski, keramicne figurine in obdelan jelenov rog, kar jasno opre­deljuje neolitski karakter te poselitvene faze. Nad njo so bile odkrite arhitekturne ostaline, ki v neolitiku Pelagonije predstavljajo novost. Izkazovale so se kot ostanki polkrožne zgradbe (objekta), zgrajene iz tanjših lesenih kolov (evi­dentirani kot vkopi za kolice). Na obmocju son-de so bile sicer odkrite samo ostaline polovice zgradbe (druga polovica je segla izven izkopne­ga polja). Notranjost objekta je bila poškodova­na z nekaj manjšimi jamami. Zgradba je bila pos­tavljena na umetno izravnan prostor, kateri se je na vzhodnem delu naglo spušcal. Na tem prede­lu je bila odkrita koncentracija nekoliko masiv­nejših kolov, kateri bi lahko delovali kot nosilci za leseno platformo. Sprico dosedanjih podat­kov je nemogoce potrditi, da sta ti dve konstruk­ciji medsebojno povezani, ceprav, glede na nju-no bližino, takšne možnosti ne gre izkljuciti. Na mestu, kjer teren naglo pada, je za to fazo zna-cilno sosledje temnejših tankih plasti. Te so re-zultat delovanja (dviganja in padanja) vodne gla-dine, kar kaže na številne poplavne dogodke, ki so znacilni za Pelagonijo še danes. Takšni pro-cesi premešcajo zemljo in v njej odložene najd-be, zaradi cesar se formirajo zelo tanke in lecasto odložene naplavinske plasti. Zraven njih se je na­hajala najnižja izkopna tocka v sondi, kjer je bilo zaznano tudi poniranje vode iz geološke osnove. Glede na geološke znacilnosti Pelagonije in tudi same lokacije tumbe je bilo zaznano, da samo ge­ološko osnovo terena sestavlja vodni peskovit oz. mivkast sediment, ki je verjetno nastal kot pos­ledica morskega delovanja na prostoru Pelago­nije pred nekaj milijoni let. Samo dno sonde pa je nedvomno pokazalo, da so bila naselja prvih poljedelcev v Pelagoniji, t.i. tumbe, formirane na naravno privzdignjenih terasah iznad zamocvir­jenih obmocij. 
Drugo poselitveno fazo lahko ravno tako pripišemo neolitskemu obdobju, ceravno je za­njo znacilno, da je bila precej poškodovana s sre­dnjeveškimi jamami; precej poškodovana pa je tudi njena zgornja površina, na kateri se pojav­ljajo še dokaj številni srednjeveški odlomki. V drugi poselitveni fazi je bila odkrita posoda, ki je znacilna za cetrto fazo veluško-porodinske kul­turne skupine, pa projektili za fraco, in še drugi odlomki neolitskih posod (slika 5). Lahko jo ra­zumemo kot najmlajši arheološki kontekst z jas­nimi neolitskimi obeležji, ki je bil odkrit na pro-storu raziskav. Poleg že omenjenih najdb, pa so bili v drugi poselitveni fazi odkriti tudi števil­ni drugi neolitski artefakti, vecinoma premešani po plasteh. Med njimi so bila razmeroma števil­na kamnita orodja, odlomki keramicnega po­sodja, tipicnega za faze 2.–4. veluško-porodinske kulturne skupine, kakor tudi deli antropomor­fnih modelov hiš, figurine, projektili za fraco, plošcati diski s perforacijo idr. 
Nad njo se je nahajala tretja poselitvena faza, katero na osnovi arheoloških najdb casovno lah­ko uvrstimo v srednji vek (slika 5). V plasteh te faze so bili sicer evidentirani tudi odlomki neo­litske keramike, kar dokazuje, da so srednjeveške jame pogosto posegle tudi v neolitske plasti, za­radi cesar so se neolitske najdbe sekundarno od­ložile v višje ležecih srednjeveških kontekstih. Za razliko od predhodnih raziskav pa v arheo­loški kampanji v letu 2014 ni bil odkrit niti en srednjeveški pokop. V tej poselitveni fazi ni bilo evidentiranih niti arhitekturnih ostalin z izjemo nekaj jam in jarkov, kar kaže na to, da ta predel naselbine v srednjem veku ni bil uporabljan kot prostor za bivanje ampak kot prostor gospodar­skih aktivnosti. Mnoštvo odkritih srednjeveških pekacev namrec nakazuje, da je bil prostor na­menjen pripravi in uživanju jedi, v prvi vrsti kru-ha (G8). Sprico dejstva, da so bili v predhodnih izkopavanjih odkriti številni skeletni pokopi, bi lahko morda sklepali, da so bili odkriti pekaci namenjeni uživanju hrane ob pokopu oz. dru­gim pogrebnim obicajem. Vsekakor pa bi bilo potrebno omenjene hipoteze v prihodnje preve­riti še na drugih lokacijah naselja, morda na naj­višji tocki tumbe. Tako bi lahko na eni strani pre­verili deponiranje pekacev v plasti, na drugi pa prisotnost bivališc, kar bi morda podalo povsem drugi uvid v srednjeveško materialno kulturo tega naselja. Preostale najdbe te poselitvene faze obsegajo še odlomke drugih tipov srednjeveške­ga posodja (predvsem lonce ipd.), nekateri izmed njih so tudi okrašeni z vrezi. Izstopa morda pri­merek sklede, okrašene z antropomorfno upodo­bitvijo, ki sodi v cas 12. oziroma 13. stoletja (G1). Poleg keramicnih najdb so bili v tej fazi odkriti še odlomki steklenih zapestnic (G4–5), deli ko­vinskih plošcic (G2), odlomki pušcic (G7), no-žev in keramicnih pip (G3). Najdbe izkazujejo casovni razpon od srednjega veka do otomanske­ga obdobja. 

Najmlajša, cetrta poselitvena faza se je for-mirala kot rezultat novejših gradbenih aktiv­nosti, saj se je v njenih plasteh nahajal odpadni gradbeni material in pa najdbe zadnjih dveh sto­letij (slika 5), v njej pa so bile evidentirane še ne­olitske najdbe kakor tudi srednjeveško keramic­no posodje. 
Arhitekturne ostaline 
Prostor raziskav je bil razmeroma majhen, temu ustrezno pa so bile razmeroma skromne tudi odkrite arhitekture ostaline. 
V srednjeveških naselbinskih fazah ni bilo arhitekturnih ostalin, ki bi kazale na prisotnost bivanjskih objektov ali gospodarskih zgradb. V zgornjih dveh poselitvenih fazah je bil evidenti-ran jarek, sledi ožgane ilovice in mnogotere vko-pane jame, katere pa žal ne podajo mnogo infor­macij o življenju v srednjem veku. Prisotnost jam sicer potrjuje, da so imele prazgodovinske tumbe v srednjem veku poleg funerarnega tudi posvet­ni znacaj, saj so lahko bile uporabljane tudi kot prostor odpada. Ostaja pa vprašanje, ali so evi­dentirane odpadne jame povezane z obredjem pokopavanja ali pa morda z naselbino, katere sle­di do sedaj še niso bile odkrite. Med srednjeve­škimi jamami izstopata dve. V eni od njih je bil pri dnu jame odkrit pokop psa (slika 6a), tik pod njim pa skoraj v celoti ohranjen vrc (slika 6b). V drugi jami je bila odkrita lobanja goveda. 

Na celotnem prostoru Mogile niti v eni od raziskav do sedaj niso bile evidentirane ostaline srednjeveških bivanjskih objektov, zato se tudi ne more potrditi, da je bil prostor v srednjem veku uporabljen kot naselbinski prostor. Takšna odsotnost stavb bi sicer lahko bila planirana, ali pa se tako odraža njihovo unicenje ob izgradnji recentnih bivališc in javnih zgradb. Vsekakor bi bilo smiselno to hipotezo preveriti z raziskavami na najvišji središcni tocki naselja. Po drugi dru­gi strani pa je bilo na vec lokacijah evidentirano, da so se pelagonske prazgodovinske tumbe v sre­dnjem veku pogosto uporabljale kot prostor po­kopavanja, v bližini katerega je bila zgrajena cer­kev, zaradi cesar se je ustvarilo mnenje, da veljajo za prostor, kateri ni bil namenjen profanim ak­tivnostim in bivanju. Odprto ostaja tudi vpraša­nje, v katerem casovnem odseku srednjega veka 


Slika 7. Mogila, izris nacrta arhitekturnih ostalin krožnega objekta iz najstarejše neolitske poselitvene faze in pripada­joca fotodokumentacija (izris in foto: Aleš Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD). 

Slika 8. Mogila, izris nacrta potencialne lesene platforme in arhitekturnih ostalin krožnega objekta iz najstarejše poselitvene faze (izris: Aleš Ogorelec, arhiv UP FHŠ IAD). 
je imelo naselje takšen status oziroma ali mor­da ni možno, da bi bili v prihodnje morda lahko odkriti tudi bivanjski objekti iz tega casa. 
Neolitske arhitekturne karakteristike 
V posameznih fazah neolitske poselitve so bile evidentirane arheološke ostaline, ki podajajo ne­katere kljucne informacije v zvezi z neolitskimi arhitekturnimi karakteristikami. Za razliko od srednjeveških plasti, so bili v neolitskih plasteh ugotovljeni nekateri objekti in pa jame, katere je mogoce povezovati z življenjem v naselbini. V najzgodnejši fazi so bile odkrite ostaline polkro­žne konstrukcije, sestavljene iz tanjših vkopanih kolov (slika 7a, b), vendar pa v njeni okolici kakor tudi ne v pripadajocih neolitskih plasteh ni bila odkrita vecja kolicina lepa, ki bi lahko nakazo­vala na kakšno vecjo zidano in z glino ometano konstrukcijo. Evidentirana konstrukcija bi mor­da lahko predstavljala del gospodarske stavbe ali pa del nekakšnega bivanjskega objekta, kateri ni imel standardnih obeležij neolitske arhitekture – gradnja iz lesenega prepleta in ožgane gline – lepa (glede na to, da gre za izrazito vodno okolje, morda takšen nacin gradnje niti ne gre predvi­devati). Med raziskavami sta bili registrirani dve fazi gradnje, tako, da je možno, da je bil objekt bodisi popravljen oziroma razširjen (slika 7b). Poudariti je potrebno še, da je bila med dvema koloma na južni strani objekta odkrita kamnita sekira, kar bi lahko bilo rezultat njenega namer-nega deponiranja v tem delu objekta. Pri tem naj izpostavimo še, da je bila omenjena stavba pos­tavljena na ravnem prostoru, ki je omogocal sta­bilno staticno konstrukcijo, pri cemer nagel pa-dec terena v neposredni bližini lahko nakazuje na možnost, da je bil teren, na katerem je bil pos­tavljen objekt, namerno zravnan. 
Na prostoru, kjer teren naglo pada, je bila v nadaljevanju evidentirana vecja koncentraci­ja na gosto postavljenih kolov, nekoliko debelej­ših od tistih, kateri so sestavljali ovalno zgradbo na platoju (slika 8). Lahko bi se predpostavljalo, da so le-ti nosili leseno platformo, za katero pa zaenkrat še ne moremo potrditi, da je bila soca­sna z zgradbo na zravnanem platoju. V kolikor bi bili obe stavbi socasni, obstaja velika verjetnost, da sta bili v medsebojni povezavi, lahko pa da je bila druga stavba zgrajena kot razširitev k oval-ni zgradbi. V primeru stavbe z debelejšimi koli obstaja velika verjetnost, glede na mikrolokaci­jo in stratifikacijo plasti, da gre za stavbo na ko­leh. Na žalost je bil odkrit le relativno majhen del konstrukcije, tako, da rekonstrukcija celotne zgradbe žal ni možna, kakor tudi ni možno opre­deliti njenega namena. V vsakem primeru pa je potrebno možnost stavbe na koleh razumeti kot realno na prostoru Pelagonije, sprico pogostih poplav in zamocvirjenosti okoliškega prostora. Tovrstne zgradbe na koleh so se gradile v Mogi­li tudi še v casu po 2. svetovni vojni, zato ne gre izkljuciti možnost, da so takšne stavbe obstajale tudi pred tem, morda že v neolitskem obdobju. Vsekakor se v prihodnjih raziskavah ta hipoteza lahko potrdi ali ovrže, ceprav že sedaj razpolaga-mo s casovno sinhronimi analogijami, da so na­selbine, ki so locirane zraven vode, lahko nareje­ne na koleh (Kuzman 2013, 297–430). 
Poleg arheoloških ostalin, ki jih lahko po­vežemo z nekdanjo arhitekturo, so bile v najsta­rejši neolitski fazi odkrite tudi nekatere manjše jame. V eni od njih so bili odkriti odlomki fine keramike, kamnita klina ter manjši odlomek ke­ramicne »hiše«, za katerega pa se ne da ugotovi-ti, ce pripada varianti z antropomorfnim cilin­drom ali kakšni drugi varianti. Glede na to, da je bilo v okolici jam odkritega izjemno malo gradi­va, kakor tudi dejstvo, da v ostalih jamah gradi­va takorekoc ni, bi lahko sklepali, da so bile zgo-raj omenjene najdbe v jamo odložene namerno. Jama predstavlja najzgodnejšo antropogeno ak­tivnost na prostoru raziskave; pod njo so se na­mrec nahajale samo plasti brez arheološkega gra-diva oz. geološka osnova. 
Arheološke najdbe2 
Na najdišcu, majhnim dimenzijam sonde navkljub, so bile odkrite številne drobne arhe­ološke najdbe, ki nam nudijo informacije, veza­ne na ekonomske in duhovne vidike tako praz­
2 Najdbe v tekstu so oznacene s crko G, kar oznacuje gradivo in pa zaporedno številko. Posebej ne navajamo slike, na kateri se nahaja. 









godovinske – neolitske kakor tudi srednjeveške skupnosti, ki sta bivali in soustvarjali življenje natem prostoru. Na lokaciji Školska Tumba je bilo odkritih vec kulturnih faz, kot že povedano, ki jih lahko datiramo v neolitsko obdobje in sred­nji vek. Najdbe obeh obdobij so za interpretaci­jo zelo zanimive, ceravno je srednjeveškega gra-diva z ozirom na neolitski zbir razmeroma malo. Takšno razmerje med kolicinama najdb je bilo si­cer tudi pricakovano, saj neolitske plasti predsta­vljajo osnovno formacijo prazgodovinske tumbe, na vrh katere so se kasneje odložile srednjeveške plasti. V nadaljevanju najprej prikazujemo izbor najznacilnejših srednjeveških najdb, podrobneje pa predstavljamo neolitsko arheološko gradivo3 . 
Srednjeveške najdbe 
Med srednjeveškimi najdbami prevladujejo šte­vilni odlomki keramicnega posodja (G6, G8, G9). Dominirajo odlomki pekacev t.i. crepenj, ki so v glavnem zelo standardiziranih oblik in nacina izdelave. Praviloma so plitki, vecjih di­menzij in imajo debela ostenja, nekateri izmed njih pa imajo tudi eno ali dve odprtini na sredi­ni (G8). Med ostalo keramiko je najpogosteje za­beleženo posodje nekoliko bolj grobe fakture in kroglastih oblik, obcasno okrašeno z razclenje­nimi plasticnimi rebri. Med srednjeveškim po­sodjem velja posebej omeniti v celoti ohranje-no amforo, ki je bila odložena na dno vecje jame (G9). Keramike fine fakture in t.i. glazirane ke­ramike je med srednjeveškimi najdbami malo. Izpostaviti velja tudi primerek posode z antro­pomorfnim slikanim okrasom, ki na prostoru Makedonije predstavlja izjemno redkost (G1). V kontekst keramicnih predmetov lahko prišteje-mo tudi nekaj primerkov keramicnih pip, ki pa jih je potrebno datirati v nekoliko kasnejše, oto­mansko obdobje (G3). 
Kovinske najdbe so za razliko od keramic­nega gradiva precej redkejše. Med njimi so še najpogostejši deli nožev, konice pušcic in žeblji (G7). Za slednje ostaja nejasno, ali so ti predme-ti pripadali krstam pokopanih, sprico dejstva, da 
Najdbe so izrisali in graficno obdelali Ljubo Fidanoski, Goce Nau­mov in Janja Tratnik Šumi. Postavitev v table je delo Aleša Ogorel-ca. 
so bili nekdaj v bližini odkriti številni srednje­veški grobovi. V zadnji izkopavalni kampanji si­cer ni bil odkrit niti en grob ali del oziroma par-cialni pokop cloveškega skeleta, kar je lahko tudi posledica bodisi majhnega obsega izkopavanj, lo-kacije sonde, oziroma njene pozicije na periferi­ji, kjer je bilo lahko tudi že zamocvirjeno okolje. Poudariti je potrebno, da na prostoru raziskav niso bile odkrite ostaline srednjeveških graje­nih objektov, tako da je težko dokazljivo tudi, ali ti žeblji pripadajo kakšni grajeni konstrukciji ali ne. Prav tako je bilo odkritih nekaj kovinskih plošcic, za katere morda lahko predvidevamo, da so pripadale nekakšnemu lesenemu predmetu (zaboj, vrata ipd.) (G2). 
Med ostalimi srednjeveškimi najdbami naj izpostavimo še dele steklenih zapestnic, ki so na­rejene v standardnih tehnikah, znacilnih za to-vrstne srednjeveške izdelke (G5). Narejene so iz tordirane vlecene steklene paste, tako da ustvar­jajo izgled prepleta. V posameznih primerih so tudi vecbarvno obarvane zaradi estetskega ucin­ka (G4). Tovrstne zapestnice in še nekateri drugi predmeti omogocajo natancnejše datiranje evi­dentiranih plasti v srednji vek. 
Neolitske najdbe 
Najvecji del odkritih arheoloških najdb pripada neolitskemu obdobju, kar niti ni presenetljivo, saj se je naselbina zacela razvijati že v zgodnjih fazah neolitika. Med najdbami prevladujejo od­lomki keramicnih posod, diskoidni plošcki, ke­ramicne krogle za frace, keramicne figurine, an-tropomorfni modeli hiš, žrtveniki, kamnita orodja na klinah in odbitkih, glajene kamnite se­kire, žrmlje, gladilci, glineni modeli kruha, ute­ži, vijcki idr. V tekstu in na slikah predstavljamo le osnovna obeležja odkrite neolitske materialne kulture, hkrati pa izpostavljamo tiste vidike ma-terialne kulture, ki opredeljujejo osnoven vpog-led v gospodarski in duhovni svet neolitskih skupnosti, ki so nekdaj živele na prostoru vasi Mogila. Najdbe tako ne bodo predstavljene nad­robno, skozi svoje tipološke karakteristike in ar­heološke kontekste, ampak predstavljamo samo njihove glavne znacilnosti. 

Keramicno posodje predstavlja najobsež­nejši zbir odkritih najdb, zato je pri njegovemu izgledu in nacinu izdelave zaznati tudi najvec va­riacij. Gledano v splošnem, keramicna produk­cija najdišca sledi tehnološkim in stilisticnim tradicijam neolitske keramike v Pelagoniji in se v veliki meri navezuje na tipe, definirane te­kom starejših raziskav v Mogili. Kakor na dru­gih bližnjih neolitskih najdišcih tako tudi na lo-kaciji Školska Tumba dominira monohromna keramika, oblikovana pretežno v kroglaste poso­de. Tiste iz starejše poselitvene faze imajo blago navznoter uvito ustje, kar v celoti odgovarja ti-pološkim karakteristikam zgodnje neolitske ke­ramicne produkcije na Balkanu (npr. G12, G13, G14, G23–G25, G27–G30). Prisotno je tudi po­sodje, katerih ustje je izvleceno rahlo navzven, kar je predvsem obeležje posod s fino fakturo in tankim ostenjem (npr. G10, G20, G26). Pri ne­katerih kroglastih posodah je ustje kratko in navpicno izvleceno navzgor (npr. G11), medtem ko imajo druge visok cilindricen vrat, znacilen tudi za kasnejše faze veluško – porodinske sku-pine (npr. G15, G16, G19, G21–G22).
Število bikonicnih posod, katere so prisotne v obeh neolitskih fazah, je razmeroma majhno (npr. G20). Za njih je znacilno, da imajo najvec­krat fino fakturo in tanko polirano površino os­tenja, ki je crne ali temno sive barve. Poleg teh posod so prisotne tudi skodele z grobo ali fino fakturo, katere imajo neredko precej velike di­menzije (npr. G17–G18, G31). Dna so pri vecini posodja oblikovana ravno, ceprav so lahko tudi blago privzdignjena. V tem kontekstu je potreb-no omeniti tudi nekaj primerkov fragmentira­nih nog, ki pripadajo bodisi ritonom oz. poso-dam na treh oz. štirih nogah (npr. G32–G33). Rocaji na posodah so praviloma redki, kar je ena od osnovnih znacilnosti starejših in srednje neo­litskih najdišc v Pelagoniji. Ponekod so prisotne tudi zankaste aplikacije, katere bi lahko delova­le kakor rocaji, ceprav se ne more izkljuciti tudi njihova dekorativna vloga. Za razliko od njih, elipsoidnih aplik s tanjšimi vertikalnimi in ho-rizontalnimi perforacijami prakticno ni, kar je presenetljivo, glede na to, da se le-te pogosto po­javljajo na drugih neolitskih lokacijah v Make-doniji, kakor tudi širše na Balkanu. 
Tehnološke znacilnosti loncenine oziroma faktura njihove izdelave je bila pri vecini posodja groba, ceprav ni malo niti tistih s polirano povr­šino. Med posodjem z grobo fakturo dominirajo monohromne posode s široko odprtim ustjem, ki so lahko bledo rjave, rjave ali sive barve (npr. G17, G18, G31). Njihove dimenzije sicer moc­no variirajo, so pa bili zelo pogosti vecji lonci, ki so se najverjetneje uporabljali za shranjevanje in pripravo hrane. Posodje s fino fakturo je najvec­krat temno rdece, oker in sive barve, medtem ko v mlajši neolitski fazi dominira predvsem posod­je s crno obarvano in polirano površino. V glav­nem so to kroglaste posode s tankimi ostenji, redkeje pa tudi takšne z bikonicnim profilom. 
Posodje lahko opredelimo v razlicne varian­te z vidika oblike kot tudi z vidika okrasa. Neka­teri primerki posodja, grobe fakture, so okrašeni z barbotinom. Lahko so okrašeni z neorganizira­nim barbotinom, pri katerem je grob premaz iz gline nanesen na ostenje v nakljucni obliki, lah­ko pa tudi s t.i. organiziranim barbotinom, kjer je bil glinen nanos razporejen v pravilne linije s pomocjo prstov (npr. G13, G18, G25). V vseh evi­dentiranih primerkih je bil barbotin nanesen na trup posode, torej pod najvecjim obodom, kar morebiti nakazuje tudi na njegovo funkcional-no vlogo. Na posameznih primerkih grobega posodja je bil okras izdelan s tankimi, s prstni-mi odtisi razclenjenimi plasticnimi rebri, ki spo­minjajo na vrvico. Tovrsten ornament je poznan na keramiki številnih drugih neolitskih najdišc v Makedoniji in na Balkanu, dokumentiran pa je tudi na najdišcih kasnejših prazgodovinskih ob-dobij. Poleg plasticnih okrasov je neolitsko po­sodje iz Mogile okrašeno še z vrezanimi okrasi tankih plitvih linij in odtiskovanjem nohtov. Za razliko od barbotina pa so te dekorativne tehni­ke dosti bolj redke. Tudi posode s slikanim ok­rasom so precej redke. Slikan okras je izveden z belo barvo, motiv pa najveckrat prikazuje tanke ravnolinijske in krivolinijske crte, katere so zna-cilne za faze velušina – porodin I – IV (npr. G30, G40). Tako redko pojavljanje belo-slikane kera­mike ne preseneca, glede na to, da je bila razisko­valna sonda locirana na sami periferiji naselbi­ne. Arheološke plasti in faze poselitve so na tem delu naselbine precej tanjše, kar kaže na to, da je bilo samo življenje na periferiji precej manj in-tenzivno kot v njenem centralnem delu. Pri izko­pavanjih v 70-ih letih, ki so bila izvedena v cen­tralnem delu naselbine, je bilo namrec odkritega precej vec slikanega posodja s karakteristicnimi motivi, znacilnimi za zgodnji neolitik Pelagonije (Simoska et al. 1979, 9–30). 
Obseg ostalih izdelkov iz keramike je gle­de na produkcijo keramicnega posodja relativno maloštevilen. Med nje sodijo razna funkcionalna orodja kakor tudi predmeti, namenjeni simbo­licni komunikaciji in obredju. V drugo skupino predmetov sodijo keramicne figurine, antropo­morfni modeli hiš in modeli hiš, narejeni v obli­ki mizic oziroma t.i. žrtveniki. Figurine obsegajo nekaj antropomorfnih in zoomorfnih upodobi­tev, izdelanih v domeni pelagonskih neolitskih tradicij. Antropomorfne figurine so malih di­menzij in najveckrat so ohranjeni ostanki glave in nog. Glave so izrazito stilizirane, prikazan je nos, kateri predstavlja edin prisoten element na obrazu. Ena od teh figurin ima ohranjen tudi del telesa, na katerem so vrezane linije kot tudi desna roka, v kateri je izdelana perforacija. Noge so izdelane v standardni obliki brez posebej na­kazane steatopigije. En primerek noge je precej porozen in zaradi tega v precejšnji meri poškodo-van, medtem ko ima druga votlo notranjost (npr. G34). Za razliko od njih, drug primerek pred­stavlja sestavni del desne polovice fragmentira­ne figurine. Takšno namerno fragmentiranje fi­gurin je prisotno tudi drugje v Pelagoniji, precej pogosto pa je tudi v drugih predelih Makedonije (Naumov 2015). Zoomorfne figurine so redkejše, odkrit je bil vsega en primerek (npr. G35) in sicer predstava rogate živali; podobne so bile odkrite tudi ob starejših izkopavanjih (Simoska in Sanev 1976; Simoska et al. 1979, 9–30). 
V okvir cloveških upodobitev sodijo tudi antropomorfni modeli hiš. Najdenih je nekaj odlomkov cilindrov in delov hiš. Na enem od bolje ohranjenih cilindrov je ohranjen tudi ob-raz v njegovem spodnjem delu. Ohranjena je tri­kotno oblikovana spodnja celjust (brada), ki se zakljucuje s ušesom (npr. G38) izvedba upodobi­tve je tipicna za antropomorfne modele v Pela­goniji (Naumov 2014). Oci in usta so izdelani s pomocjo elipsastih aplikacij, nos je poškodovan. Upodobitev nosa je prikazana na enem od dru­gih primerkov, le da ta mocno spominja na upo­dobitev tega dela obraza, kateri se sicer pravilo-ma nahaja na antropomorfnih posodah in ne na modelih hiš (npr. G36). Pri izkopavanjih so bili odkriti tudi posamezni odlomki zadnjega dela glave, kjer je izdelana aplikacija v obliki zanke in rebro na tilniku. Oboje predstavlja karakteristic­no upodobitev na antropomorfnih modelih hiš v Makedoniji (npr. G36). Z notranje strani je izde­lan navpicni kanal, ki pelje do odprtine na teme-nu, kakor tudi nekaj vodoravnih vdolbin, katere so nastale kot odtis lesene armature, ki je služi-la kot pomagalo pri izdelavi cilindra. Iz skupine primerkov antropomorfnih modelov hiš so bili odkriti tudi nekateri odlomki strehe, na katere so aplicirani dekorativni motivi, tipicni za tovr­stne najdbe in kateri najverjetneje predstavljajo odtise dolocenih likov ali pa upodobitev strešne kritine neolitske hiše (npr. G37). 
Modeli keramicnih hiš v Pelagoniji nima­jo samo antropomorfnih obeležij, ampak pogos-to predstavljajo nekakšne male mizice z arhitek­tonskimi znacilnostmi, katere so v arheološki literaturi pogosto poimenovani kar kot žrtveniki (Naumov 2011, 89–129). Tovrstne najdbe, speci­ficne za Pelagonijo, so bile odkrite tudi v Mogili in to v najstarejših plasteh naselbine. Eden takih odlomkov je bil odkrit tudi v manjši jami, vkopa­ni v glineno geološko osnovo. Tukaj je potrebno opozoriti, da so takšni trikotni motivi prisotni tudi na t.i. antropomorfnih modelih hiš, tako, da je v tem trenutku težko opredeliti ali morda ta odlomek ne pripada tej varianti. Ce vzamemo v obzir, da antropomorfne variante kot tudi žrtve­niki predstavljajo bivališca oziroma gospodar­ske objekte, bi lahko sklepali, da takšno deponi­ranje odlomka modela hiše predstavlja doloceno simbolicno aktivnost. Med najdbe, ki bi lahko imele simbolicna obeležja, sodi tudi en prime-rek keramicnega »hlebcka«, ki je prelomljen na polovico (npr. G47). Takšni predmeti so znacil­na pojava med neolitskimi najdbami na prostoru Republike Makedonije, tako da je povsem mož-no, da je kruh na specificen obreden nacin pove­zan s skupnostjo; predmet pa izraža tudi njegovo simbolno vlogo (Naumov 2008, 185–204). 

Orodja predstavljajo dokaj številcno skupi-no artefaktov, ki so lahko izdelani iz kamna ali keramike. Med keramicnimi predmeti so najpo­gostejše manjše krožne plošcice, izdelane iz os­tenj razbitega posodja. Nekateri izmed njih ima­jo v središcu izdelano perforacijo, na nekaterih so ohranjene sledi belega slikanega ornamen­ta (npr. G39–G41, G43). Njihova funkcija osta­ja še vedno nejasna, ceprav se predpostavlja, da so bili uporabljeni bodisi kot podstavki ali kot uteži (Simoska in Sanev 1975, 25–85). Sicer pa so imele uteži konicno obliko, nekatere izmed njih so bile tudi okrašene z vrezi (npr. G42). Te ute­ži so se najverjetneje uporabljale kot uteži za ri­biške mreže, ali pa so bile uporabljane pri tkanju, ceprav sledi uporabe, ki bi kazale na njihovo upo­rabo, ni. V kontekst tkalske dejavnosti bi mor­da sodili tudi kroglasti vijcki, odkriti v razlicnih plasteh (npr. G43). Med izdelke iz žgane gline sodijo tudi t.i. projektili za frace, ki predstavlja­jo eno izmed številcnejših skupin predmetov. So prepoznavna znacilnost neolitske gospodarske ekonomije v Pelagoniji, namrec drugje v Make-doniji so bodisi redki ali pa sploh niso prisotni. Njihova elipsoidna oblika in velikost sta dokaj standardizirani in ne odstopajo od ustaljenih nacinov izdelave (npr. G44–G46). Med zanimi­ve keramicne predmete sodi tudi vecji podstavek z vboklo zgornjo površino (G48), katerega na­membnost za enkrat še ni povsem pojasnjena. 
Med kamnitim orodjem so najpogoste­je prisotne retuširane kline, izdelane iz kreme­na in pa glajene sekire, izdelane iz tufa. Strgala so najveckrat izdelana iz t. i. medenega kremena, so tanjših in podolgovatih oblik, pogosto s sle­dmi uporabnih retuš (npr. G50–G52). Del teh kremenovih artefaktov je manjših dimenzij in so jih najverjetneje vstavljali v lesene ali košce­ne nastavke, da bi jih lahko uporabljali kot srpe. 
Sekire so izdelane v standardnih okvirih, obi­cajno so manjših ali srednjih dimenzij, pravoko­tnih do nekoliko oglatih zaobljenih oblik (npr. G53–G55). To lahko nakazuje na njihovo pogos-to uporabo ali pa na morebitno socialno-simbo-licno funkcijo, kar pa bi dokazale samo nadaljnje temeljite raziskave. V skupino kamnitih oro­dij bi sodile tudi nekoliko masivnejši tolkaci oz. gladilci, ki so najverjetneje služili za izdelavo in ostrenje kamnitih orodij (npr. G56). Za razliko od kamnitih orodij, takšnih, izdelanih iz kosti ni prav veliko. Najden je bil en sam obdelan del jele­novega roga, katerega funkcija ni znana. 
Zakljucek 
Arheološke raziskave na lokaciji Školska Tum-ba, izvedene v letu 2014, so v veliki meri potrdi-la spoznanja in rezultate raziskav na isti lokaci­ji v letu 1977 (Todorovic et al. 1980). Razlika je le v prepoznavanju in definiranju sosledja posa­meznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizon-tov, oziroma v definiranju še ene kasnejše faze, objektivirane skozi zgornje plasti naselbine. V tem smislu lahko potrdimo, da imamo opravka s tumbo, ki se je formirala v zgodnjem neolitiku in je trajala do njegovih zakljucnih faz; lokaci­ja pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku. Arheološke ostaline, ki bi pricale o poselitvi v ostalih obdobjih prazgodovine in v obdobju an-tike, niso bile potrjene, ceprav so se v preteklosti omenjale tudi najdbe bronaste dobe na drugih tumbah v Mogili, kot so to Tumba Sredselo in Ronjevska Tumba (Simoska et al. 1979, 9–30; Si-moska 1996a, 36). V tem smislu se Školska Tum-ba dobro vklaplja v del pelagonskih tumb, ki so bile poseljene edino v obdobju neolitika in kas­neje še v srednjem veku. Za razliko od njih pa imajo nekatere druge potrjeno kontinuiteto od neolitskega do eneolitskega obdobja oziroma bronaste dobe. Niti ena od njih pa do sedaj nima potrjene uporabe v casu železne dobe.
Glede na geografska obeležja lokacije Škol­ska Tumba, lahko potrdimo, da je le-ta bila for-mirana na pešcenih aluvialnih naplavinah, ki so bile malo privzdignjene nad lokalnim reliefom. Prostor je predstavljal izjemno dobro mikro­-morfološko lokacijo, primerno za formiranje vecjega naselja tik nad mocvirnatimi predeli tega dela pelagonske kotline. Lokacija je omogocala relativno hitro dostopnost hrane in drugih re-sursov iz okoliških gozdov, rek in jezer, dobro pa so uspevale tudi žitarice na plodnih poljih. Zara-di tega ne preseneca, da je v bližini Mogile nas­talo na desetine prazgodovinskih naselij – tumb. Kot je bilo izpostavljeno že v uvodnem delu, se za nekatere od njih, npr. Tumba Sredselo, TumbaSelska Crkva in Školska Tumba, lahko smatra, da so del enega samega velikega naselja, katere­ga pa je modernizacija vasi Mogila razclenila na vec majhnih lokacij. Takšna vecja naselja so po­znana tudi v drugih predelih Pelagonije, nedav-no pa so bili registrirani tudi prostorski areali, ki so jih te naselbine nekdaj obsegale (Naumov in Stojkoski 2015, 169–183). Z obzirom na to, je tre­ba razumeti, da je Školska Tumba le sestaven del te vecje naselbine, kar potrjuje tudi izjemna po­dobnost neolitskega gradiva, odkritega ob izko­pavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975 (Simoska et al. 1979, 9–30). 
Na osnovi znacilnosti odkritih arheolo­ških najdb se lahko potrdi, da je bila ta naselbina prvic naseljena v zgodnjem neolitiku, kar je jas-no razvidno iz keramicnega gradiva, kakor tudi iz radiokarbonskih datacij, ki so bili pred krat­kim na novo kalibrirani (Naumov 2016a). Glede na kalibrirane datacije je bila ta lokacija prvic na­seljena nekoliko po zacetku šestega tisocletja, ra­diokarbonske datacije pa potrjujejo tudi poseli­tev na prehodu med šestim in petim tisocletjem pr.n.št.. Takšna datacija povsem sovpada z za-cetkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in Tumba pri Porodinu, kakor tudi Cuka pri mes-tu Topolcani (Naumov 2016a). Ceprav ti podat­ki temeljijo na analizah maloštevilnih primer-kov in ostajajo diskutabilni, pa se vsaj za enkrat lahko potrdi, da so neolitske skupnosti v Pelago­niji formirale svoja prva naselja v samem zacetku šestega tisocletja pr. n. št. Vsekakor pa se lahko dosedanje poznavanje povsem spremeni z ana­lizami novih primerkov z obravnavanih lokacij.V casu arheoloških raziskav na lokaciji Školska Tumba so bili namrec iz vseh plasti evidentirani in shranjeni vzorci, katerih analize bi lahko po­trdile ali pa korigirale dosedanjo kronologijo te neolitske naselbine. 
Kot je bilo že zgoraj omenjeno, lahko zgo­dnji neolitik potrdijo tudi keramicne najdbe. Za najzgodnejše faze naselbine je znacilno posodje z belo slikanim okrasom v obliki motivov izdol­ženih linij v kompleksni kompoziciji, kar so na­kazovale že najdbe predhodnih izkopavanj, so­casno z njimi pa je tudi posodje, okrašeno s t.i. motivom sigme (Simoska et al. 1979, 9–30; To­dorovic et al. 1980). V tej fazi je najvec registri­ranih kroglastih posod in loncev z izraženim bi­konicnim ostenjem, bolj poredko pa so prisotne bolj odprte forme posod. Okrašeni so pretežno z odtiskovanjem, v nekaj primerih tudi barboti­nom. 
Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa je bila že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi oz. jamami. Glede na radiokarbonske analize bi ta faza naj pripadala obdobju med 6. in 5. tisoc­letjem pr. n. št., vkljucuje pa tudi gradivo, kate­ro je mogoce datirati v sredino 6. tisocletja pr. n. št. Ceprav se v tej fazi nadaljuje predhodna ke­ramicna tradicija, pa je vseeno treba izpostaviti proizvodnjo fine, crne polirane keramike biko­nicnih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Poleg omenjenih najdb so še vedno v uporabi tudi kroglaste posode, okrašene s slikanimi moti-vi (rombi, ravnolinijski in krivolinijski motivi), razmeroma pogosto je v uporabi tudi barbotin. 
V predhodnih izkopavanjih je bila defini­rana tudi 3. neolitska kulturna faza, v kateri pa se je nahajala tudi srednjeveška keramika. Te-kom izkopavanj v letu 2014 na periferiji naselbi­ne pa se je pokazalo, da so bile plasti te faze pre­cej poškodovane s kasnejšimi srednjeveškimi posegi na prostoru, zaradi cesar se je tudi v pla­steh 3. faze nahajala oblica srednjeveških najdb. Leta 2014 je bila tekom raziskav evidentirana tudi 4. faza, katero pa lahko oznacimo za recen­tno in predstavlja najmlajše posege na sami loka­ciji. Plasti vsebujejo premešane neolitske in sre­dnjeveške najdbe, kakor tudi tiste, ki sodijo v 20. stoletje. Pri izkopavanjih centralnega dela te ve-like »tumbe«, katera formalno pripada lokaci­ji Tumba Sredselo, so bili odkriti tudi posame­zni odlomki, kateri so datirani v bronasto dobo. Tovrstne najdbe na periferiji naselbine niso bile evidentirane. 

V zgodnje neolitski fazi so bile dokumenti­rane tudi nekatere arhitekturne ostaline. V naj­nižji plasti so bile registrirana ostaline polkrožne konstrukcije, izdelane iz tanjših kolov, lociranih na izravnanem platoju. Poleg njih so bile eviden­tirane tudi ostaline objekta, grajenega iz ma-sivnejših kolov, ki bi lahko bil prvemu socasen ali pa zgrajen nekoliko kasneje. Takšne oblike zgradb na drugih lokacijah v Pelagoniji niso po­znane, kar pa bi lahko bila posledica tudi dejstva, da so bile dosedanje raziskave pretežno locirane na centralnih delih naselij. Lahko se predvide­va, da so takšne konstrukcije v periferijah nasel­bine imele gospodarski karakter; tudi glede na njene manjše dimenzije. Ce vzamemo v obzir še dejstvo, da je bil ta del Pelagonije mocvirnat, je možno, da so se gradile tudi stavbe na koleh za­radi zašcite pred vodo. Takšne stavbe so se gradi­le v Mogili tudi še v drugi polovici 20. stoletja. In cetudi je prostor že delno osušen in so se v pok­rajini vecino leta ohranjala le jezerca, je ob vecji kolicini padavin celotno podrocje bilo podvrže-no poplavam, kar so dokazale tudi poplave 2015. 
Tudi keramicni modeli hiš so evidentirani v najnižjih plasteh naselbine, en odlomek pa je bil namenoma deponiran v eni od manjših jam, vkopanih v geološko osnovo, oziroma geolo­ško plast, na kateri je kasneje osnovana zaenkrat najstarejša konstrukcija, registrirana v Mogili. To bi lahko potrjevalo, da je bil kultno obredje v bivališcih oz. gospodarskih objektih, kateri so znacilni za Pelagonijo, prisotni že v najstarejših fazah neolitika tega prostora. 
To vsekakor potrjujejo tudi socasni pred­meti iz drugih najdišc Pelagonije, kot so Poro-din, Opticari, Topolcani in dr. Za razliko od teh arhitekturnih modelov se njihove antropomor­fne variante pojavljajo nekoliko kasneje tako v Mogili kakor tudi na drugih neolitskih naseljihv Pelagoniji. Tisti, najdeni v Školski Tumbi, ima­jo obicajne znacilnosti modelov z masivnimi ci­lindri z obrazom apliciranim v trikotno polje, kakor tudi »zdolnište« na pokrovu od hiše. V kontekst antropomorfnih reprezentacij se lahko vkljucijo tudi nekatere figurine, katere ne odsto­pajo mnogo od pelagonskih tradicij, ena izmed njih pa ima tudi obeležja namerne fragmentacije, kar je sprico drugih regij Makedonije tukaj zelo redko (Naumov 2015). Kamnita orodja so pri­merljiva z najdbami ostalih pelagonskih najdišc, pri cemer pa opažamo, da so najštevilcnejši pro-jektili za frace, sekire in kamnite kline. 
Glede na povedano se lahko zakljuci, da je osrednja neolitska tumba v Mogili, katere delpredstavlja tudi Školska Tumba, ena od najvec­jih in najmasivnejših tega casa v Pelagoniji. Gle­de na meritve njenega centralnega dela iz izkopa­vanj v letu 1977, višina celotne stratifikacije plasti na njenem najvišjem delu znaša 6,09 m, ceprav je v Arheološki karti Makedonije navedeno, da je 6,90 m (Simoska et al. 1979, 9–30; Simoska 1996a, 36). Takšna višina naselbinskih plasti ne preseneca, glede na njen centralni znacaj v odno­su do številnih, nekoliko manjših tumb, ki so re-gistrirane v njeni neposredni bližini. Poleg tis-tih, že poznanih iz 70-ih let 20. stoletja, sta bili v letu 2015 evidentirani še dve novi (Naumov in Stojkoski 2015; Naumov 2016a). Celotna pro-storska situacija evidentiranih lokacij potrjuje, da ima Mogila centralno pozicijo med najdišci v tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali števil­ni manjši zaselki, ki so nastali bodisi v casu ne­olitika ali tudi v katerem od kasnejših prazgo­dovinskih obdobij. Takšni centri so prepoznani tudi v drugih predelih Pelagonije, zaradi cesar bi lahko sklepali, da so le-ti imeli pomembnej­šo vlogo v ekonomski komunikaciji kot manjši zaselki. Znacaj centralne naselbine v Mogili za enkrat še ni natancno definiran, kakor tudi še ni pojasnjeno ali so gravitirajoci zaselki s centralno naselbino sinhronega nastanka ali pa so le-te na-stale kasneje. V vsakem slucaju pa njena lokaci­ja kakor tudi arheološko gradivo dokazujeta, da je bila naselbina že v zgodnjem neolitiku v sre­dišcu ekonomskih tokov prvih poljedelcev v Pe­lagoniji in je znatno prispevala k ucvrstitvi eko­nomskih standardov in simbolicnih principov zgodnje neolitskega obdobja. 
Povzetek 
Obmocje Pelagonije (Severne Makedonija) kot prostor intenzivne neolitske poselitve je arheološki javnosti po­znano že precej casa. Velik raziskovalni interes se je za pelagonska prazgodovinska najdišca pojavil tik po drugi svetovni vojni. Prva izkopavanja je tedaj izvedel Josip Ko­rošec na Grgur Tumbi, izpostaviti pa velja tudi temelj-no arheološko raziskavo na lokaciji Tumba pri Porodi-nu. »Zlata doba« preucevanja prazgodovine Pelagonije je nastopila v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so bila izpeljana sistematicna rekognosciranja in sondažna iz­kopavanja na številnih lokacijah v centralnem delu Pe­lagonije. Takrat so se vršile sistematicne raziskave na naj­dišcih Veluška Tumba pri Porodinu, Mogila, Opticari, Trn, Karamani, Dobromiri, Radobor in drugje. Pelagonija kot specificen arheološki fenomen ponovno postane središce zanimanja širše strokovne javnosti šele v drugem desetletju 21. stoletja. V okviru te iniciative je bilo na periferiji lokacije Školska Tumba v Mogili v sode­lovanju makedonsko – slovenske ekipe v letu 2014 vrše-no arheološko sondiranje, usmerjeno v prepoznavanje stratifikacije naselbine. Sondiranje je v veliki meri potr­dilo spoznanja in rezultate raziskav leta 1977 na isti loka­ciji. Razlika je le v prepoznavanju in definiranju sosled­ja posameznih faz naselbine ali t.i. kulturnih horizontov, oziroma v definiranju še ene kasnejše faze, objektivirane skozi zgornje plasti naselbine. V tem smislu lahko potr­dimo, da imamo opravka s tumbo, ki se je formirala v zgo­dnjem neolitiku in je trajala do njegovih zakljucnih faz; lokacija pa je bila ponovno naseljena v srednjem veku. Arheoloških ostalin mlajših prazgodovinskih obdobij in antike nismo zasledili. V bližini Mogile je evidentiranih na desetine prazgodo­vinskih naselij – tumb; za nekatere od njih, npr. Tumba Sredselo, Tumba Selska Crkva in Školska Tumba, se lah­ko smatra, da so bile del enega samega velikega naselja, katerega pa je modernizacija vasi Mogila razclenila na vec mikro lokacij. Predvideva se, da je bila lokacija Škol­ska Tumba le sestaven del vecje naselbine, kar potrjuje tudi izjemna podobnost neolitskega gradiva, odkritega ob izkopavanjih na lokacija Tumba Sredselo v letu 1975. Arheološko sondiranje v letu 2014 je pokazalo, da je na periferiji lokacije Školska tumba možno definira-ti 4. faze poselitve. Najstarejša poselitev (1. faza poseli­tve) sodi v cas zgodnjega neolitika, kar potrjujejo ostan­ki arhitektire in odkrite arheološke najdbe, predvsem keramicno gradivo. Casovni umestitvi pritrjujejo tudi radiokarbonske datacije. Prvic je bila ta lokacija nase­ljena nekoliko po zacetku šestega tisocletja, poselitev pa je izpricana tudi na prehodu med šestim in petim ti-socletjem pr.n.št. Takšna datacija povsem sovpada z za-cetkom naselitve na lokacijah Veluška Tumba in Tum-ba pri Porodinu, kakor tudi Cuka pri mestu Topolcani. Za najzgodnejše faze naselbine je znacilno posodje z belo slikanim okrasom v obliki motivov izdolženih li­nij v kompleksni kompoziciji, kar so nakazovale že najd-be predhodnih izkopavanj, socasno z njimi pa je tudi posodje, okrašeno s t.i. motivom sigme. Oblikovno so prisotne kroglaste posode in lonci z izraženim bikonic­nim ostenjem, redkejše so odprte forme posodja. Groba keramika je okrašena pretežno z odtiskovanjem, lahko tudi z barbotinom. Sledi 2. faza neolitske poselitve, ki pa je bila že precej poškodovana s srednjeveškimi posegi oz. jamami. Glede na radiokarbonske datacije bi naj ta faza pripadala obdobju med 6. in 5. tisocletjem pr. n. št., vklju-cuje pa tudi gradivo, katero je mogoce datirati v sredino 
6. tisocletja pr. n. št. Ceprav se v njej nadaljuje predhodna keramicna tradicija, pa je kot novost potrebno izpostavi-ti še proizvodnjo fine, crne polirane keramike bikonic­nih oblik s krajšim izvihanim ustjem. Ob izkopavanjih v 
70. letih je bila definirana tudi 3. neolitska kulturna faza, v kateri pa je bila dokumentirana tudi srednjeveška ke­ramika. Tekom sondiranj v letu 2014 se je ponovno po­kazalo, da so bile plasti 3. faze precej poškodovane s ka­snejšimi srednjeveškimi posegi, zaradi cesar se je v njih nahajala oblica srednjeveških najdb. Leta 2014 je bila evi­dentirana tudi 4. faza, katero pa lahko oznacimo za re-centno in predstavlja najmlajše posege na sami lokaciji. Glede na povedano se lahko zakljuci, da je osrednja ne­olitska tumba v Mogili, katere del predstavlja tudi Škol­ska Tumba, ena od najvecjih in najmasivnejših tega casa v Pelagoniji (najvecja višina stratifikcije plasti dosega cca. 6 m). Takšna višina naselbinskih plasti ne preseneca, gle­de na njen centralni znacaj v odnosu do številnih, neko­liko manjših tumb, ki so registrirane v njeni neposredni bližini. Celotna prostorska situacija evidentiranih loka­cij potrjuje, da ima Mogila centralno pozicijo med naj­dišci v tem delu Pelagonije, h kateri so gravitirali številni manjši zaselki, ki so nastali bodisi v casu neolitika ali tudi v katerem od kasnejših prazgodovinskih obdobij. Njena lokacija kakor tudi arheološko gradivo pricata, da je bila naselbina že v zgodnjem neolitiku v središcu ekonom­skih tokov prvih poljedelcev v Pelagoniji in je znatno prispevala k ucvrstitvi ekonomskih standardov in sim­bolicnih principov zgodnje neolitskega obdobja. 

Summary 
The area of Pelagonia (North Macedonia) settlement has been known as an area of intensive Neolithic to the archaeological scientific community for quite some time. A great research interest for Pelagonian prehis­toric sites emerged only after WWII. The first excava­tions were then carried out by Josip Korošec at Grgur Tumba; also, first basic archaeological excavation at the Tumba near Porodin has to be pointed out. The “gold­en age” of prehistoric studies of Pelagonia occurred in the 1970’s, when systematic surveys as well as test prob­ing were carried out at a number of locations in the cen­tral part of Pelagonia. At that time, systematic archae­ological research was carried out at the sites of Veluška Tumba near Porodin, Mogila, Opticati, Trn, Karamani, Dobromiri, Radobor and elsewhere. As a specific archaeological phenomenon, Pelagonia is now again becoming the focus of interest of the wider professional community. In the framework of this initi­ative, archaeological test probing was conducted in 2014 in the outskirts of Školska Tumba location in Mogila, in cooperation with the Macedonian - Slovenian team, aimed at recognizing the stratification of the settlement itself. Probing to a large extent confirmed the findings and results of the research, conducted in 1977 at the same location. The difference is only in identifying and defining the sequence of individual phases of the set­tlement, or so-called cultural horizons, namely anoth­er later phase has been recognised, which is objectified through the upper layers of the settlement. In this sense, we can confirm that we are dealing with a tumba (tell set­tlement) that has been formed in the Early Neolithic and lasted until its final phases. The site was also re-set­tled in the Middle Ages. We did not find any archaeo­logical remains of younger phases of prehistory or an­tiquity. Near the site of Mogila, a dozen of prehistoric settle­ments – tumbae has been recognised; some of them, 
e.g. Tumba Sredselo, Tumba Selska Crkva and Školska Tumba can be considered as a part of a single large set­tlement, which has been broken down into several mi­cro locations by the modernization of the village Mogi-la. It is assumed that the location of Školska Tumba was only one integral part of a larger settlement, which is also confirmed by the exceptional similarity of the Ne­olithic material found during the excavations at Tumba Sredselo in 1975. Archaeological probing in 2014 showed that four differ­ent settlement phases can be defined on the periphery of the Školska Tumba location. The oldest phase (first settlement phase) belongs to the early Neolithic, which is confirmed by architectural remains and uncovered ar­chaeological finds, especially ceramic material. Radio­carbon dating confirms the established time span. The site was inhabited for the first time somewhat after the beginning of the sixth millennium, and the settlement was also confirmed at the transition between the sixth and the fifth millennium BC. Such a date complete­ly corresponds with the beginning of settlement at the locations of Veluška Tumba and Tumba near Porodin, as well as Cuka near Topolcani. The earliest stage of the settlement is characterized by vessels with white paint­ed ornamentation in the form of complex composition motifs of elongated lines, trace that has been already no­ticed in uncovered finds of previous excavations, and at the same time there are also vessels decorated with so-called sigma motives. Vessels are of rather globular forms and pots have a pronounced biconic shape, the more open forms of the containers are rare. The coarse pottery is predominantly decorated by stamping, and also with so-called barbotine. Second settlement phase of the Neolithic settlement was already significantly damaged by medieval pits and other interventions. Ac­cording to radiocarbon dating, this phase should be­long to the period between the 6th and 5th millennium BC, however it also includes material that can be dated to the middle of the 6th millennium BC. Although the previous ceramic tradition continues with this phase, it is also necessary to emphasize the production of fine, black polished biconical vessels with a short sputtered mouth. During the 1970s excavations , the third Neo­lithic cultural phase was also defined, in which medie­val ceramics was documented. During archaeological probing in 2014, it was shown again that the layers of the 3rd settlement phase were significantly damaged by sub­sequent medieval interventions, which caused the abun­dance of medieval finds within the layers of this phase. In 2014, phase 4 was also recorded, which represents the youngest interventions on the site itself. According to the results, we can conclude that central Neolithic tumba in Mogila, part of which is represented also by Školska Tumba, is perhaps one of the largest and most massive structures of this time in Pelagonia (the maximum height of the stratification is approx. 6 m). Such a height of settlement layers is not surprising giv­en its central character in relation to many smaller tum-bae that are recorded in its immediate vicinity. The en­tire spatial situation of documented locations confirms that Mogila has a central position among the sites in this part of Pelagonia, which was gravitated by many small­er settlements, which were created either in Neolithic times or in any of the later prehistoric periods. Its loca­tion as well as its archaeological material indicate that the settlement was already in the early Neolithic at the center of the economic flows of the first farmers in Pelagonia and has significantly contributed to the consolidation of eco­nomic standards as well as symbolic principles of the ear­ly Neolithic period. 
Literatura 
Andonovski, G. H. 1954. »Beleški za neolitot vo Makedonija.« Vesnik na muzejsko­konzervatorskoto društvo na NRM 1-2: 2-5. / .........., .. .. 1954. »....... .. ........ .. ...........« ...... .. ........-................ ....... .. ... 1-2: 2-5. 
Galovic, R. 1967. »Zelenikovo - neolitsko naselje«. Zbornik Narodnog Muzeja V: 127-67. / ....... .. 1967. ..........­......... ........ ....... ........ ...... V: 127-67. 
Grbic, M., P. Mackic, Š. Nadj, D. Simoska in B. Stalio. 1960. Porodin: kasno­neolitsko naselje na Tumbi kod Bitolja. Bitolj – Beograd: Narodni muzej Bitolj - Arheološki institut. 
Heurtley, W. A. 1939. Prehistoric Macedonia: An archaeological reconnaissance of Greek Macedonia (West of the Struma) in the Neolithic, Bronze and Early Iron Ages. Cambridge: Cambridge University Press. 
Kitanoski, B. 1977. »Neolitska naselba Cuka kaj selo Topolcani.« Macedonia Acta Archaeologica 3: 27-42. / ........., .. 1977. »......... ....... .... ... .... ..........« Macedonia Acta Archaeologica 3: 27-42. 
Kitanoski, B. 1989. »Vrbjanska Cuka.« Arheološki pregled 1987: 47-48. / ........., .. 1989. “......... .....” Arheološki pregled 1987: 47-48. 
Kitanoski, B., D. Simoska in J. Todorovic. 1978. “Novi arheološki istražuvanja na naselbata Cuka vo Topolcani kaj Prilep.” Macedonia Acta Archaeologica 4: 9-32. / ........., .., .. ....... in .. .......... 1978. “.... .......... ........... .. ......... .... .. ......... ... .......” Macedonia Acta Archaeologica 4: 9-32. 
Kitanoski, B., D. Simoska in J. Todorovic. 1980. “Naselbata Pešterica i problemot na raniot neolit vo Pelagonija.” Macedoniae Acta Archaeologica 6: 9-20. / ........., .., .. ....... in .. .......... 1980. “......... ......... . ......... .. ...... ...... .. ...........” Macedoniae Acta Archaeologica 6: 9-20. 
Kitanoski, B., D. Simoska in J. Todorovic. 1983. “Novi arheološki istražuvanja na naselbata Cuka vo Topolcani kaj Prilep.” Macedonia Acta Archaeologica 6: 9-20. / ........., .., .. ....... in .. .......... 1983. “.... .......... ........... .. ......... .... .. ......... ... .......” Macedonia Acta Archaeologica 6: 9-20. 
Kitanoski, B., D. Simoska in J. Todorovic. 1990. Der kultplatz auf der fundstatte Vrbjanska Cuka bei Prilep. V Vinca and its World. International Symposium The Danubian Region from 6000-3000 BC, uredila D. Srejovic in N. Tasic, 107-12. Beograd: Serbian Academy of Science and Arts, Centre for Archaeological Research, Faculty of Philosophy. 
Kuzman, P. 2013. Praistoriski palafitni naselbi vo Makedonija. V Makedonija: mileniumski kulturno-istoriski fakti, uredili 
P. Kuzman, E. Dimitrova in J. Donev, 

297-430. Skopje: Media Print. / ......, .. 2013. ............ ......... ....... .. ........... V 
..........: ........... ........­......... ....., uredili .. ......, .. ........ in .. ....., 297-430. ......: ..... ...... 
Mitkoski, A. 2005. Sadova keramika od Vrbjanska Cuka. Macedoniae Acta Archaeologica 16: 29-53. / ........, .. 2005. ...... ........ .. ......... ..... Macedoniae Acta Archaeologica 16: 29-53. 
Naumov, G. 2008. Imprints of the Neolithic Mind: Clay seals from the Neolithic Macedonia. Documenta Praehistorica XXXV: 185-204. 
Naumov, G. 2009. Procesot na neolitizacija vo Republika Makedonija. V Neolitskite zaednici vo Republika Makedonija, uredili G. Naumov, LJ. Fidanoski, I. Tolevski in A. Ivkovska, 19-27. Skopje: Dante. / ......, .. 2009.. ........ .. ............. .. ......... ........... V ........... ........ .. ......... .........., uredili .. ......, .. ........., .. ........ in .. ........, 19-27. ......: ...... 
Naumov, G. 2010. Symmetry analysis of Neolithic painted pottery from Republic of Macedonia. V Data Management and Mathematical Methods in Archaeology, uredila K. T. Biró, 255-74. Archaeologia e Calcolatori 21. Roma: Dipartimento Patrimonio Culturale. 
Naumov, G. 2011. Visual and conceptual dynamism of the Neolithic altars in the Republic of Macedonia. V Interdisziplinäre Forschungen zum Kulturerbe auf der Balkanhalbinsel, uredili V. Nikolov, K. Bacvarov in H. Popov, 89-129. Sofia: Nice. 
Naumov, G. 2014. Together We Stand-Divided We Fall: Fragmentation of Neolithic Figurines in Govrlevo and Zelenikovo, Republic of Macedonia. V Anthropomorphism and symbolic behaviour in the Neolithic and Copper Age communities of South-Eastern Europe, uredila C. Ursu in S. Terna, 161-86. Suceava: Muzeul Bucovinei. 
Naumov, G. 2015. Neolitski figurini vo Makedonija. Skopje: Magor. / ......, 
G. 2015. ......... ........ .. ........... ......: ...... Naumov, G. 2016a. Survey on the prehistoric tell-sites in Pelagonia. PAST 82: 15. 
Naumov, G. 2016b. Tell communities and wetlands in the Neolithic Pelagonia Republic of Macedonia. Documenta Praehistorica 44: 327–342. 
Naumov, G. in S. Stojkoski. 2015. Novi predistoriski tumbi vo Pelagonija. Zbornik na trudovi na Zavod i muzej – Bitola 18: 169-83. / ......, .. in .. .......... 2015. .... ............. ..... .. ........... ....... .. ....... .. ..... . ..... – ...... 18: 169-83. 
Naumov, G., M. Teržiecki, M. Pržibila, 
M. Cviej, U. Bugaj, P. Šcepanik, in M. Podsjadlo. 2014. Arheološko, topografsko i geofizicko istražuvanje na neolitski tumbi vo Pelagonija. Patrimonium 12: 345-72. / ......, .., .. ........., .. ........, .. ....., .. ....., .. ........, in ........., .. 2014. .........., ........... . .......... ........... .. ......... ..... .. ........... ........... 12: 345-72. 
Simoska, D. 1986. Veluška Tumba, neolitska naselba. Arheološki Pregled 26: 48. / ......., .. 1986. ....... ....., ......... ........ Arheološki Pregled 26: 48. 
Simoska, D. 1988. Preliminaren izveštaj za 1987 godina od arheološkite iskopuvanja na lokalitetot Tumba v sred selo (Tumba I) selo Mogila. Neobjavljeno porocilo. / ......., .. 1988. ............ ........ .. 1987 ...... .. ............ .......... .. ........... T.... . .... .... (..... I) .... ....... ............ ......... 
Simoska, D. in P. Kuzman. 1990. Tumba Opticari. Arheološki Pregled 1988: 63-66. / ......., .. in .. ....... 1990. ..... ......... Arheološki Pregled 1988: 63-66. 
Simoska, D. in V. Sanev. 1975. Neolitska naselba Veluška tumba kaj Bitola. Macedoniae Acta Archaeologica 1: 25-85. / ......., .. in .. ...... 1975. ......... ....... ....... ..... ... ....... Macedoniae Acta Archaeologica 1: 25-85. 
Simoska, D. in V. Sanev. 1976. Praistorija vo Centralna Pelagonija. Bitola. Bitola: Naroden muzej Bitola. / ......., .. in .. ...... 1976. ........... .. ......... ........... ....... ......: ....... ..... ....... 
Simoska, D. in V. Sanev. 1977. Neolitska naselba na Mala Tumba kaj selo Trn, Bitola. Macedonia Acta Archaeologica 3: 215-37. / ......., .. in .. ...... 1977. ......... ....... .. .... ..... ... .... ..., ....... Macedonia Acta Archaeologica 3: 215-37. 
Simoska, D., B. Kitanoski, andin J. Todorovic. 1976. Naselbata Crnobuki i problemot na istoimenata kultura vo svetlinata na novite arheološki istražuvanja. Macedonia Acta Archaeologica 2: 43-83. / ......., .., .. ........., in .. .......... 1976. ......... ........ . ......... .. ........... ....... .. .......... .. ...... .......... ............ Macedonia Acta Archaeologica 2: 43-83. 
Simoska, D., B. Kitanoski, in J. Todorovic. 1979. Neolitska naselba vo selo Mogila kaj Bitola. Macedonia Acta Archaeologica 5: 9-30. / ......., .., .. ........., in .. .......... 1979. ......... ....... .. .... ...... ... ....... Macedonia Acta Archaeologica 5: 9-30. 
Simoska, D. 1996a. Mogila. V Arheološka karta na Republika Makedonija 2, uredila 
D. Koco in C. Grozdanov, 36. Skopje: MANU. / ......., .. 1996.. ....... V .......... ..... .. ......... .......... 2, uredila .. .... in .. ........., 36. ......: ..... 
Simoska, D. 1996b. Radobor. V Arheološka karta na Republika Makedonija 2, uredila 
D. Koco in C. Grozdanov, 39. Skopje: 
MANU. / ......., .. 1996.. ....... V .......... ..... .. ......... .......... 2, uredila .. .... in .. ........., 39. ......: ..... 
Temelkoski, D. in A. Mitkoski. 2001. Neolitski antropomorfni statuetki vo predistoriskata zbirka od Zavod i muzej Prilep. Makedonsko nasledstvo 17: 53-69. / .........., .. in .. ......... 2001. ......... ............. ......... .. ............... ...... .. ..... . ..... ....... .......... .......... 17: 53-69. 
Temelkoski, D. in A. Mitkoski. 2006. Praistoriska naselba Mogila, Senokos. Macedonia Acta Archaeologica 17: 55­
80. / .........., .. in .. ......... 2006. ............ ....... ......, ........ Macedonia Acta Archaeologica 17: 55-80. 
Temelkoski, D. in A. Mitkoski. 2008. Docnoneolitska naselba na lokalitetot Kutline kaj selo Rakle. Macedoniae Acta Archaeologica 18: 93-108. / .........., .. in .. ......... 2008. .............. ....... .. ........... ....... ... .... ...... Macedoniae Acta Archaeologica 18: 93-108. 
Todorovic, J., D. Simoska, in B. Kitanoski. 1980. Zacetokot i razvojot na prvite zemjodelski zaednici vo neolitskiot period i nivniot premin vo metalno doba na podracjeto na Pelagonija. Neobjavljeno porocilo. Bitola. /........., .., .. ......., in .. .......... 1980. ......... . ........ .. ...... ........... ........ .. ........... ...... . ....... ...... .. ....... .... .. .......... .. ........... ............ ......... ....... 
Veljanovska, F. 1996/97. Paleodemografiski karakteristiki na naselenieto na Makedonija od bronzeno vreme do sredniot vek. Macedoniae Acta Archaeologica 15: 401-14.