Januar 2006, št. 1, leto 8	NOVICE IZ OBČINE LITIJA	www.litija.net/tiskarna-aco
Iz uredništva...
nadaljevanje na strani 3
Končana plesna sezona 2005
3.12. 2005 se je zaključilo svetovno prvenstvo v show plesih in stepu v Riesi (Nemčija). Našo državo Slovenijo je zastopalo veliko slovenskih plesalcev. Pomerili so se v več kategorijah. Katjuša Premk je z veliko formacijo od 32 skupin dosegla 6. mesto, v stepu z malo formacijo 8. mesto. Tadej Premk je bil zelo uspešen in kot najboljši slovenski solist v show plesih med mladinci dosegel 4. mesto. Konkurenca je iz leta v leto hujša, saj se svetovnih prvenstev vsako leto udeležuje več držav.	M.P.
B3P1S ireibC; itr
Tadej Premk sredi skoka, ki ga je izvedel v finalu Svetovnega prvenstva
Prispevke pošljite do
8. februarja 2006
na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@sioI.net ali tiskama.aco@siol.net
Slovenski kulturni praznik - Geoss,
5. februar 2006
Tako bo tudi letos, v nedeljo 5. februarja. Zbrali se bomo malo prej kot doslej, natančno ob 13.30 uri, na kar vse obiskovalce posebej opozarjamo. Začetek prireditve smo prestavili za pol ure bolj zgodaj zaradi tega, ker sonce okoli 14. ure zaide in se hitro shladi, če je jasno vreme.
DETE... ljubkovalno otrok. Stilno nevtralno pojasnilo, ki pove veliko, a še zdaleč ne vsega. Dele je beseda, ki jo rabimo, ko želimo s posebno veliko naklonjenostjo, nežnostjo izraziti ljubeč odnos do majhnega otroka. »Rodilo se je dete.« Stavek, ki nas razoroži, postavi v čas nesebičnosti, odprtosti in človeškosti. Želeli smo si, da ta čas ne živimo le v decembru, pač pa, da z malo volje in truda postane naš način življenja. Da je to čas, ko ne zapiramo oči in ne odmikamo pogleda.
Kar nekaj je ljudi, ki jim beseda dete zveni simbolno, večina pa nas je takšnih, ki ob pogledu nanj postanemo mehki in dobrotljivi. Želimo mu lahko le dobro. Upam, da nas bo čim več takšnih, ki bomo dobre želje skušali spreminjati v resničnost (Občan, stran 3).
AndrejaŠTUHEC
Triglavske strmine v Litiji
Podeljeni spominski znaki »Za Slovenijo«
Predstava bo na dan 100. obletnice rojstva Metoda Badjure, 22. 2. 2006 ob 18. uri, v dvorani Kulturnega centra na Stavbah v Litiji.
Film si je vsekakor vredno ogledati, saj takšne priložnosti ne bo prav kmalu. Poleg vsebine, prikazuje tudi čudovite prizore plezanja v Triglavski steni.
Nastal je leta 1932, producent in snemalec je bil Metod Badjura, skupaj s Stankom Tominškom, scenarist Janez Jalen, montažerka Milka Badjura, režiser pa Ferdo Delak.
Gre za nemi film, česar večina ljudi, ki živijo v današnjem obdobju, ni nikoli doživela. Dialogi so v podpisih na filmu, glasbo pa bo v živo predvajal prav za to priložnost najeti pianist.
Vstopnina 200 SIT.
Poleg prejemnikov spominskih znakov so bili na podelitvi prisotni župan občine Litija g. Mirko KAPLJA, ki je podobno oziroma praktično enako funkcijo opravljal tudi med osamosvojitveno vojno, podžupan občine Litija g. Jože MIRTIČ, podžupan občine Šmartno pri Litiji g. Tomaž GRADIŠEK, direktor občinske, uprave občine Litija g.
Zdravko Valentin ŠPES, nekdanji poveljnik TO v Litiji in aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne ter predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija -Šmartno pri Litiji g. Rihard URBANC, predsednik policijskega veteranskega društva SEVER Ljubljana, odbor Litija g. Jože JUVAN ter nekateri sedanji policisti. Prireditev je popestril kvartet godbenikov Policijskega orkestra.
Spominske znake so podelili komandir PP Litija Jože PAVLI, župan občine Litija g. Mirko KAPLJA in podžupan občine Šmartno pri Litiji g. Tomaž GRADIŠEK. Prejeli so jih: g. Ismet BESIC, g. Borut BOKAL, g. Roman GOLOBI-NEK, g. Aleksander JANČIČ, g. Rudi JAPELJ, g. Igor
JELEN, g. Peter JELENC, g. Franci KONCILJA, g. Aleksander KRAJŠIČ, g. Robert KRULC, g. Bojan LIBER, g. Zoran OBREZ, g. Mirko POPELAR, g. Vladimir STELE, g. Slavko ŠKRINJAR, g. Marino ŠRENK,_g. Vilko TIČAR, g. Zlatko VEDERNJAK in g. Uroš VIZOVISEK.
Za vse prisotne je bila podelitev tudi enkratna priložnost, da so po uradnem delu obujali spomine na nesporno zelo pomembno poslanstvo, ki ga je v vojni za Slovenijo opravila slovenska milica oziroma policija. Istočasno je spomin prinesel tudi prijetne, včasih tudi smešne dogodivščine.
Jože PAVLI,
KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE
TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA vas vabi

ČETRTEK 23.02.2006 - PTUJSKI KURENTI ob 10. uri v starem mestnem jedru NEDELJA 26.02.2006 - VELIKI PUSTNI KARNEVAL s pričetkom zbiranja ob
12. uri pri spomeniku NOB v Litiji. Karnevalska povorka bo potekala po starem mestnem jedru, preko Rozmanovega trga in povratkom v staro mestno jedro, pred blagovnico Centromerkur, kjer bo zaključni program, razglasitev najboljših skupin in podelitev nagrad... KARNEVALSKA VSTOPNINA 500 SIT
SREDA 29.02.2006 - PEČENE POSTRVI v Ribiškem domu Litija in SLOVO OD PUSTI
s pričetekom sprevoda po Litiji ob 10. uri in z odhodom pusta v onostranstvo od 15. do 16. ure pri Ribiškem domu.
Vsi kupci karnevalskih vstopnic bodo vključeni v NAGRADNO ŽREBANJE!
PREDPRODAJA
VSTOPNIC:
DZS knjigarna Litija V&R Litija
KING d.o.o. - Šmartno in ulični prodajalci.
Turistično društvo Litija vabi vsa društva, šole in vse ostale, ki bi sodelovali v karnevalu, da se prijavijo najkasneje do petka 1/.februarja 2006.
Skupine, ki se ne bodo pravočasno prijavile, ne bodo upravičene do denarnih nagrad.
Prijave: 041 719 444 (Aco J.) in 040 613 666 (Franci K.)
SPONZORJI: Občina Litija, Mestna skupnost Litija, Litijska mesarija, Borovnik d.o.o. Litija
MEDIJSKI SPONZOR: Tiskarna ACO in Radio GEOSS
ORGANIZATORJA PRIREDITEV: Turistično društvo Litija in Ribiška družina Litija
MLADINSKI CENTER LITIJA (v ustanavljanju)
PONOVIŠKA CESTA 12,1270 LITIJA
POVABILO K SODELOVANJU
Javni zavod Mladinski center Litija je začel z delovanjem 01.01.2006. Mladinski center Litija bo v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Litija deloval kot enovit subjekt, svoje delo in dejavnost v javnem interesu pa bo opravljal zlasti na naslednjih področjih:
-	organiziranje in izvajanje programov, prireditev ter dejavnosti za mlade (zlasti v starosti med 15 in 29 let) na področju intermedijskih, glasbenih, scenskih, gledaliških, plesnih, literarnih, filmskih in drugih predstav, likovnih, fotografskih in drugih razstav,
-	informiranje, svetovanje, zbiranje in posredovanje informacij za mlade ter organiziranje info točk,
-	nudenje prostorov za organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti za mlade ter pomoč pri iskanju virov financiranja za njihove kulturne, umetniške in druge projekte,
-	sodelovanje v projektih vseživljenskega učenja in neformalnih oblik izobraževanja mladih,
-	opravljal storitve založništva s področja dejavnosti, nudil specialna znanja, strokovne in tehnične storitve ter oddajal v najem opremo in prostore,
-	organiziranje, koordiniranje, izvajanje, svetovanje in pomoč pri preventivnih dejavnostih za mladino,
-	sodelovanje in pomoč pri izvajanju javnih kulturnih in športno rekreativnih programov ter množičnih prireditev na območju občine Litija,
-	sodelovanje ter nudenje organizacijske in tehnične pomoči društvom, organizacijam ter ustanovam, ki izvajajo različne interesne, prostočasne in počitniške dejavnosti za mlade.
K sodelovanju vabimo vsa društva in organizacije ter skupine mladih, ki bi želeli sodelovati in s svojo energijo in idejami prispevati k večji kvaliteti dela.
Vsi zainteresirani prejmete več informacij na telefonski številki 051 443 410 ali osebno v pisarni Mladinskega centra Litija na Ponoviški cesti 12 (mansarda).
V.d. direktorica: Tina NAGLIČ
Vodstvo slovenske Policije se je odločilo, da po 14. letih obeleži udeležbo v osamosvojitveni vojni s podelitvijo spominskega znaka »ZA SLOVENIJO«. Na Policijski postaji Litija smo podelitev organizirali 16.12.2005 v Ribiškem domu v Litiji. Na prireditvi smo spominske znake prejeli tedanji redno zaposleni miličniki. Takratnim rezervnim miličnikom bomo podelili spominske znake na posebni prireditvi.
Ob 100. obletnici rojstva Metoda Badjure, slovenskega filmskega ustvarjalca, rojenega v Litiji, 22.2.1896, in avtorja prvega slovenskega celovečernega igranega filma, ho Fondacija Villa Litta organizirala predvajanje tega filma v Litiji.
Naslov prireditve, kijepotekala 17. decembra na podružnični šoli Vače, ki je praznovala svoj 50. rojstni dan. Prišloje mnogo ljudi od blizu in daleč, tako krajam, nekdanji učenci in učitelji, prvi upravitelj nove šole g. Štebljaj g. župan in drugi vabljeni gostje.
BARVE SPOMINA V UČILNI ZIDANI
50 let je obdobje, ki ga je vredno proslaviti, je čas, ko se je vredno ozreti nazaj, z vizijo pogleda naprej, v prihodnost. Čeprav je šlo za Abrahamovo slavje stavbe, je le-ta vsa leta pomenila hram učenosti in je za svojimi stenami skrivala in še skriva množico dogodkov in spominov vseh tistih, ki so sodelovali pri izgradnji, tistih, ki so v njej v teh 50 letih »gulili« šolske klopi in seveda tistih, ki so šolo vodili ali na Vačah poučevali.
Veliko spominov na takšna in drugačna doživetja je povzeto v biltenu BARVE SPOMINA, ki je bil izdan ob tej priložnosti in je v njem vpletenih veliko krajanov, s katerimi so se preko intervjujev pogovarjali učenci, v njem so prispevki nekaterih nekdanjih upraviteljev in vodij šole, ki so s to podružnico dobesedno živeli.
Prispevke je skrbno zbrala in uredila profesorica slovenščine ga. Dajana Maurič.
nadaljevanje na strani 10
POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH na 30. redni seji občinskega sveta občine Litija z dne 20.12. 2005
Sejo je vodil Mirko Kaplja, župan Občine Litija, ki je v uvodu najprej ugotovil sklepčnost sveta (od 23 -ih svetnikov jih je bilo na začetku seje prisotnih 18).
Predsedujoči je dal na glasovanje najprej potrditev skrajšanih zapisnikov 5. izredne seje občinskega sveta z dne 21.11.2005 in 29. redne seje občinskega sveta, ki sta bila soglasno sprejeta, nato pa so svetniki prešli na sprejemanje dnevnega reda za 30.sejo. Na dnevni red so naknadno uvrstili točko: prerazporeditev sredstev iz rezervnega sklada za odpravo posledic požara in iz dnevnega reda umaknili dve točki: obravnava sistemizacije v javnem zavodu ZIK Litija ter izbiro variante za pridobitev novih prostorov za širitev osnovne šole in vrtca na Vačah.
- Za prerazporeditev sredstev iz rezervnega sklada za odpravo posledice požara v stanovanjskem objektu družine Voje v naselju Tlaka v KS Gabrovka, je občinski svet sprejel sklep, da se družini Voje za odpravo posledic požara dodeli enkratno denarno pomoč v višini 2.000.000,00 SIT.
Požar je bil dne 19.12.2005 in je hišo popolnoma uničil, prvotna škoda pa je bila ocenjena na okrog 15 mio SIT.
OBVESTILO ZAVEZANCEM ZA ODMERO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
V	Uradnem listu RS, št. 119/2005, je objavljen Odlok o dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija. Z dopolnitvijo odloka lahko zavezanci za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča od 29.12.2005 pa do 31.01.2006 podajo pri pristojnem občinskem organu, vlogo za spremembo namenske rabe zemljišča v planskem aktu občine (sprememba iz zazidljive parcele v nezazidljivo parcelo).
V	tem primeru se zavezancu od dneva vložitve vloge (z letom 2006 dalje) do sprejetja odločitve namembnosti rabe za predmetno parcelo zadrži odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občine.
V	primeru, da zavezanec za predmetno parcelo
-	umakne vlogo za spremembo parcele iz zazidljive v nezazidljivo,
-	pridobi gradbeno dovoljenje
-	dobi zavrnjeno vlogo za spremembo iz zazidljive parcele v nezazidljivo
je dolžan plačati odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišča tudi za obdobje od dneva vložitve vloge do dneva zavrnitve ali umika vloge.
DOBITNIKI PRIZNANJ za
leto 2005 na tradicionalnem novoletnem sprejemu, ki jih podeljuje župan občine Litija
-	Nato so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija.
Občinski svet je sprejel dopolnitev Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija, ki podaljšuje rok za dajanje pobud za spremembo namembnosti nezazidanih zemljišč nazaj v kmetijska zemljišča do konca januarja 2006. Sprejet je tudi nižji odstotek (25%) za obračun odprtih poslovnih površin za odprte športne površine.
-	Nadalje je bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno rekreacijskega centra Ježa- (LR1).
Odlok o lokacijskem načrtu za območje Ježe se nanaša na njegov spodnji del. V območju obdelave je dovoljen širok izbor možnih dejavnosti. V severnem delu je namenjen poslovnim, storitvenim, trgovskim, kulturnim, gostinskim in razvedrilnim dejavnostim, predvidi se novogradnja 4 objektov s pripadajočimi parkirišči, namenjenim poslovnim, storitvenim, trgovskim, kulturnim in razvedrilnim dejavnostim. V južnem delu, namenjenem športnim in rekreacijskim dejavnostim se predvidi novogradnja objekta namenjenega dejavnostim športa, urejanje rekreacijskih površin, igrišč in urejanje zelenih parkovnih površin na skrajnem jugu območja. Vsa igrišča na območju so zasnovana v skladu s standardi velikosti igrišč in jih je možno uporabljati kot klubska ali javna igrišča samostojno, pa tudi kot uporabo za osnovne in srednje šole.
-	Občinski svet je nadalje obravnaval in sprejel Energetsko zasnovo Občine Litija, ki jo je izdelalo podjetje IBE d.d. Ljubljana, novembra 2005.
Energetska zasnova občine vsebuje analizo energetskega stanja v občini, predlaga ukrepe za učinkovitejšo rabo energije in predstavlja predlog celovite strategije energetskega razvoja občine. Izdelavi energetske zasnove sledi sistematično izvajanje predlagane strategije in ukrepov. Izdelani dokument omogoča izdelavo kvalitetne odločitve o nadaljnji energetski oskrbi občine in vodenju aktivnosti za plinifikacijo v Litiji.
-	Na koncu seje so svetniki sprejeli tudi Okvirni program in terminski plan dela občinskega sveta Občine Litija za leto 2006.
V letu 2006 je predvidenih 10 sej občinskega sveta, ki bodo potekale vsak mesec, z izjemo dveh poletnih mesecev, na dnevnih redih pa je predvideno, da se obravnava v povprečju po 8 - 10 vsebinsko obsežnejših točk (odlokov, pravilnikov in drugih zadev iz občinske pristojnosti).
Vloge se dobijo na Občini Litija, Jerebova 14, Litija, Oddelek za gospodarske javne službe, soba 57, oz. na spletni strani www.litiia.net.
Občina Litija
Oddelek za gospodarske javne službe
Poročilo o sprejetih sklepih na 8. korespodenčni seji občinskega sveta občine Litija, ki je potekala od 23.12. 2005 do 28.12. 2005.
-	Občinski svet je pod točko Premoženjsko pravne zadeve sprejel naslednje sklepe:
Občinski svet občine Litija soglaša, da namesto nepremičnine s pare. št. 22/17 pot v izmeri 342 m2 k.o. Kresnice občina Litija vrne nadomestno nepremičnino s pare. št. 22/6 travnik v izmeri 330 m2 k.o. Kresnice razlaščenkam Justini Vozelj, Frančiški Drnovšek in Justini Lešnjak.
Občinski svet občine Litija soglaša s pogodbe z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za promet, Direkcija za ceste RS za nepremičnine s pare. št. 938/4 v izmeri 17 m2, 922/4 v izmeri 111 m2,
935/2 v izmeri 11 m2,938/5 v izmeri 22 m2 in 918/4 v izmeri 14 m2, vse v k.o.
Vodice v višini 2.049.400,00 SIT.
-	Pri točki Kadrovske zadeve pa je občinski svet sprejel sklep o predlaganju naslednjih kandidatov za sodnike porotnike pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in
sicer: Žnideršič Leopold, Kresnice;
Godec Ivan, Litija; Sladič Marjana, Litija;
Lukač Andreja, Polšnik; Kozlevčar Rudolf, Litija; Lemut Karlo, Litija; Lemut Marija, Litija; Dimeč Milena, Litija; Juvan Berta, Litija; Kosmač Klemen, Litija;
Kosmač Vlasta, Litija; Pograjc Vida,
Vače.
Na sliki (od leve proti desni):
-	Vinko Logaj, v zahvalo za prispevek k razvoju Gimnazije Litija in razvoju izobraževanja v občini Litija,
-	Vili Kralj, v zahvalo za dolgoletno uspešno delo na glasbenem področju in promociji kulture in slovenske narodno zabavne glasbe ter mesta Litija v Sloveniji in tujini,
-	Slavko Žurga, za prispevek k razvoju KS Konjšica in projekta Karlosa Kleiberja na Konjšici,
-	Dušan Mak, za prispevek k razvoju KS Dole in projekta oglarska dežele na Dolah,
-	Župan Mirko Kaplja,
-	Franc Cilenšek, v zahvalo za organizacijo in izvedbo 16 zaporednih tekmovanj paraplegikov Slovenije v kegljanju,
-	Ivan Pavlica, za dolgoletno uspešno delo in prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v občini Litija,
-	Marija Smrkolj, na področju krvodajalstva v občini Litija, za 244 krat darovano kri,
sklenitvijo kupoprodajne
Franc Pregl, v zahvalo na področju krvodajalstva v občini Litija, za 90 krat darovano kri.
dan	datum	ura	KOLEDAR PRIREDITEV januar-februar	kraj
četrtek	26.1.	19.00	Potopisno predavanje: V objemu Indijancev-Ekvador/A. Jernejčič	Knjižnica Litija
sobota	28.1.	18.00	Praznik KS Jevnica	Zadružni dom Jevnica
sobota	4.2.	10.00	OTROŠKA MATINEJA	Kulturni center Litija
torek	7.2.	18.00	URA PRAVLJIC	Knjižnica Litija
torek	7.2.	19.30	Gledališki abonma: JAMSKI ČLOVEK	Kulturni center Litija
sobota	18.2.	10.00	OTROŠKA MATINEJA	Kulturni center Litija
torek	21.2.	18.00	URA PRAVLJIC	Knjižnica Litija
sreda	22.2.	18.00	100 let rojstva Metoda Badjure Film TRIGLAVSKE STRMINE	Kulturni center Litija
MLADINSKI CENTER LITIJA (v ustanavljanju)
PONOVIŠKA CESTA 12,1270 LITIJA
JAVNI POZIV ZA OBLIKOVANJE DELOVNE SKUPINE ZA IZDELAVO CELOSTNE PODOBE IN POSTAVITVE SPLETNIH STRANI JAVNEGA ZAVODA MLADINSKI CENTER LITIJA
Občinski svet občine Litija je na 29. redni seji dne 29.11.2005 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Litija. Namen ustanovitve in poslanstvo zavoda je organiziranje in izvajanje različnih interesnih dejavnosti, s katerimi se mladim zagotavljajo dobrine na različnih področjih kulturne in umetniške ustvarjalnosti, nudi mentorsko pomoč in promovira njihove dosežke. Zavod bo skrbel tudi za negovanje kulturnih, socialnih, humanitarnih in drugih stikov med mladimi ter za vzpostavljanje kulturne in socialne identitete mladih, izmenjavo lokalne, nacionalne ter evropskih in svetovnih kultur. Prav tako bo zavod izvajal animacijske programe in dejavnosti za mlade v Litiji in širši okolici, izobraževanja, informiral in svetoval na področjih različnih družbenih potreb, organiziral različne prireditve ter interesne in razvedrilne dejavnosti za mlade. Zavod bo sam in v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo na ali izven območja občine organiziral, koordiniral in izvajal tudi druge dejavnosti ter prireditve za potrebe otrok, mladine in drugih občanov.
Vse, ki želite sodelovati pri oblikovanju celostne podobe javnega zavoda Mladinskega centra Litija, vabimo k sodelovanju. Prvi sestanek delovne skupine bo v ponedeljek, 06.02.2006 ob 19.00 uri, v prostorih Mladinskega centra Litija (kletni prostori). Več informacij prejmete na telefonski številki 051/443 410 ali osebno v pisarni na Ponoviški cesti 12 (mansarda).
V.d. direktorica:
Tina NAGLIČ
MLADINSKI CENTER LITIJA (v ustanavljanju)
PONOVIŠKA CESTA 12,1270 LITIJA
V	skladu z 9. in 31. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Litija (Uradni list RS, št. 110/2005) objavljamo
JAVNI POZIV ZA EVIDENTIRANJE ČLANOV SVETA ZAVODA MLADINSKI CENTER LITIJA s strani uporabnikov storitev oziroma zainteresirane javnosti
Občinski svet občine Litija je na 29. redni seji dne 29.11.2005 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Litija.
V	skladu z 9. členom Odloka predstavnike uporabnikov storitev imenuje občinski svet na predlog skupine posameznikov oziroma zainteresirane javnosti, organizacij ali društev, ki izvajajo dejavnosti za mladino, kjer so bili kandidati evidentirani. Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta od dneva imenovanja oziroma izvolitve.
Skupine posameznikov oziroma zainteresirane javnosti, organizacij ali društev, ki izvajajo dejavnosti za mladino lahko evidentirajo kandidate za člana sveta javnega zavoda Mladinski center Litija ter svoje predloge pošljejo najkasneje do 01.02.2006 na naslov: Mladinski center Litija, Ponoviška cesta 12,1270 Litija, s pripisom v levem spodnjem kotu kuverte »NE ODPIRAJ-Javni poziv za evidentiranje članov sveta zavoda Mladinski center Litija«.
Predlog mora obvezno vsebovati pisno obrazložitev in podatke o predlaganem kandidatu ter njegovo pisno soglasje h kandidaturi.
V.d. direktor MC Litija:
Tina NAGLIČ
Januar 2006
____O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE________3
ALI JE IZGRADNJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE LITIJA OGROŽENA?
Občina Litija je že od leta 2000 vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadih voda z območja porečja osrednje Save. V ta projekt so vključene_še občine Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, po ustanovitvi pa tudi Občina Šmartno pri Litiji.
Projekt vključuje gradnjo kanalizacijskih vodov in čistilno napravo. Za občino Litija je bil v ta namen z državnimi sredstvi že izdelan idejni projekt in investicijski program, ki je opredelil, da je finančno najugodnejša varianta gradnja ene čistilne naprave za 11.000 PE za celotno območje Litije in Šmartnega pri Litiji. ,
Tak investicijski program sta tudi že potrdila šmarski in litijski občinski svet. Za skupen projekt je bila konec lanskega leta že izdelana vloga (Application Form) za pridobitev nepovratnih EU sredstev ter pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.
Zapletlo pa se je v prejšnjem mesecu, konec leta 2005, ko so predstavniki občine Šmartno predstavili stališče, da odstopajo od skupnega projekta.
Glede na poznavanje situacije v tehničnem in finančnem smislu smo na Občini Litija trdno prepričani, da je varianta, ki se kali že dobra štiri leta najugodnejša. Občina Litija bo v primeru odstopa Občine Šmartno od tega projekta, s predvideno investicijo nadaljevala.
Predvidena Čistilna naprava bo locirana vzhodno od mesta Litija med reko Savo in cesto Litija - Zagorje, na koncu litijskega polja, ob izlivu potoka Reka. Kapaciteta naprave je 11.000 PE, razmerje na čistilni napravi je opredeljeno z obremenitvijo naprave in znaša 60 % za Litijo in 40 % za Šmartno.
Vrednost izgradnje Čistilne naprave in pripadajočih kanalizacijskih vodov z DDV (potrjen Investicijski program iz leta 2003, tekoče cene, predvideni čas gradnje je 5 let) znaša:
Občina Litija	1.325.011.440,06 SIT
Občina Šmartno pri Litiji 651.696.205,07 SIT____________________
Predvidena finančna konstrukcija predvideva 60 % delež sredstev EU, 21 % okoljske dajatve, 9 % s strani Ministrstva za okolje in prostor in 10% delež sofinanciranja s strani občinskega proračuna.
Za gradnjo čistilne naprave se potrebuje cca 10.000 m2 zemljišča, od tega bil morala Občina Šmartno pri Litiji odkupiti cca 4.000 m2 zemljišča.
Občina Litija se je v lanskem letu intenzivno ukvarjala s pridobitvijo zemljišča in služnostnih pogodb. Zemljišče s pare. št. 280 k.o. Litija (na koncu litijskega polja) je edino zemljišče, na katerem je v skladu z veljavnimi in obstoječimi prostorskimi akti možna gradnja čistilne naprave.
Postopek odkupa zemljišča je bil dolgotrajen predvsem zaradi vloženih denacionalizacijskih postopkov na tem zemljišču. Leto in pol so se vršili razgovori glede nakupa predmetnega zemljišča s KGZ Litija, v ta namen smo opravili kar nekaj sestankov in pogajanj, na katerih so sodelovali tudi predstavniki občine Šmartno pri Litiji. V mesecu decembru 2005, ko smo se s KGZ Litija končno dogovorili vse potrebno v zvezi z odkupom predmetnega zemljišča in ko bi bilo potrebno podpisati pogodbo o nakupu zemljišča med obema občinama in KGZ, pa se je s strani občine Šmartno nenadoma zapletlo in pri njih so zrasti e nove ideje o svoji, samo šmarski čistilni napravi.
Upamo, da se bo zadeva v dobro vseh vpletenih v čim krajšem času razpletla in da izgradnja predvidene čistilne naprave zaradi zadnjih šmarskih dogodkov ne bo ogrožena, saj večino sredstev prispevata proračuna EU in RS. Na koncu poudarjamo, da bo občina Litija svoje okoljske zakonske obveznosti glede izgradnje čistilne naprave skušala izpolniti, če tudi bo Občina Šmartno od tega skupno načrtovanega projekta odstopila.
Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES
08.00
ZUPI
Levstikova 1, Litija
(nasproti slaščičarne)
TRADICIONALNI BOŽIČNO NOVOLETNI
KONCERT
PIHALNEGA ORKESTRA LITIJA
V zadnjih decembrskih dneh je bil v športni dvorani v Litiji koncert Pihalnega orkestra Litija. Koncert je tradicionalen in je bil tudi tokrat dobro obiskan. Zunaj lep zimski večer s snegom, v dvorani pa prešerni zvoki trobil, pihal in tolkal, ki so navdušili večino zbranih v dvorani. Pihalni orkester je nastopil pod taktirko strokovnega vodje Vasje Namestnika, ki je tudi izbral program za koncert.
Glasbenice in glasbeniki so igrali živahne skladbe, seveda pa ni šlo brez Straussovih Annen Polke in Trisch trasch polke, ki še dodatno poživijo duha ob prazničnih dneh. Gostja koncerta je bila Alenka Godec, ki je s svojim prepoznavnim glasom in izvedbo treh skladb z orkestrom in dveh samostojno ponovno dokazala, da je ena najboljših vokalistk v Sloveniji. S skladbami Poletna noč, Zato sem noro te ljubila in Med iskrenimi ljudmi, nas je za nekaj trenutkov spomnila na dobre, stare čase slovenske popevke. Ob koncu se je orkestru na odru pridružil tudi Vili Kralj, ki je svojo harmoniko raztegnil, kot se le da, v veliko navdušenje občinstva.
S koncertom je Pihalni orkester Litija zaključil delovno leto 2005. Začeli pa so že načrtovati delo v novem letu. V letošnjem letu bi se radi udeležili tekmovalnih nastopov, s katerimi bi še dodatno dvignili kvaliteto orkestra. Počitka nebo, že takoj po novem letu so se članice in člani zbrali v svojem prostoru v OŠ Litija in začeli z vajami za nove nastope. Že na pomlad, v sredini aprila, pripravljajo letni koncert, na katerega vas že sedaj vabijo.
Organizacija koncerta, kot je božično novoletni, ni majhen zalogaj in z dodatno pomočjo sponzorjev ne bi šlo. Zato se PO Litija še posebej zahvaljuje Občini Litija in županu Mirku Kaplji, Mestni skupnosti Litija, Zavarovalnici Triglav, SPL , Matetov! družbi, Predilnici Litija, med sponzorji pa so še: Pino d.o.o., Premed d.o.o., Marko Povše zaključna dela v gradbeništvu, TOM d.o.o., DESUS Litija, Avtoprevozništvo Golob, Cvetličarna Ciklama, Gostinstvo Žust, vinogradništvo Jože Zadražnik, Gostilna Maček, Tiskarna ACO, Tisk Noter, PGD Litija, Foto Format Zofka Hauptman in KGZ Litija. Vsem še enkrat iskrena hvala, enako tudi vsem zvestim poslušalcem, ki so prišli na koncert. Vsem kličejo nasvidenje, na letnem koncertu aprila.
___________________________Aleksandra MAVRETIČ__
NOV PRODAJNI CENTER
na Dolah pri Litiji
V petek, 16. decembra 2005, so si mnogi krajani in okoličani vzeli čas in s svojo prisotnostjo počastili ta dogodek, ga obogatili in izkazali priznanje tistim, ki so nam ga pripravili.
To je bil za naš kraj prav poseben dan. Je čas miru in je veseli december. Nam vsem je še posebej všeč, kajti vsaj mesec dni v letu so ljudje za spoznanje bolj veseli, skriv-nostnejši, zaposleni z rados-tnejšimi temami življenja in polni presenečenj.
Letošnji december je za nas še posebej vesel, saj se je odprl nov prodajni center, ki smo ga vsi že težko pričakovali. Kako radostno smo pogledovali po gradbišču, ki se je v nekaj mesecih spremenilo v tako lep in urejen prostor.
Naložbo nam je predstavil direktor KZ Trebnje Ludvik Jerman. O gospodarskem sodelovanju je spregovoril župan Mirko Kaplja. Slavnostno sta trak prerezala predsednik KS Dušan Mak in Rudi Božič.
Program so pripravili učenci podružnične šoleDole pri Litiji in kljub mrazu razveselili prisotne.
Jožica VRTAČNIK
DETE - Iniciativna skupina za pomoč novorojenčkom
V občini Litija in Šmartno pri Litiji se nekatere mamice (starši) ob rojstvu novorojenčka zaradi šibkega socialnega stanja soočijo z nepremostljivimi težavami: nimajo denarja za nakup novorojenčkove obleke, opreme ali (celo!) hrane. S tem problemom so najbolj seznanjene babice, ki obiskujejo novorojenčke na terenu.
Čeprav straši dobivajo enkratno pomoč iz sredstev občine in države, ki je nadvse dobrodošla, to ne zadošča. Babice in patronažne sestre, ki delajo na terenu, že sedaj poskušajo reševati najbolj pereče probleme, vendar to ni dovolj. Predlagamo ustanovitev skupine DETE za pomoč materam ob rojstvu (iz socialno šibkih družin). Skupina naj deluje v okviru Društva prijateljev mladine Litija, ki je med drugimi dejavnostmi ustanovljen tudi za ta namen. Predlagamo:
-	zbiranje oblačil za novorojenčke; po informacijah oblačil nima RK, redko jih ima Karitas - v medijih bi pozvali starše, da oddajo oblačila, kijih ne rabijo več v zdravstveni dom Litija, kjer bi jih babice lahko odnesle potrebnim družinam
-	zbiranje opreme za novorojenčke (vozički, posteljice...) zbiranje denarja za hrano novorojenčkov; denar bi zbirali na TI R DPM Litija v posebni postavki DETE. Iz sredstev se na predlog babice kupuje hrana, ki se odda staršem.
Ker v občinah že sedaj opravljajo nekateri zavodi in organizacije pomoč pri odpravljanju vse večjih socialnih razlik, dajemo pobudo za srečanje teh zavodov in organizacij za dogovor o začetku dejavnosti projekta DETE in medsebojnemu usklajevanju dejavnosti.
nadaljevanje s 1. strani
Že od leta 1986 se vrstijo v središču naše države, na Geossu, stičišču vseh Slovencev tradicionalne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Vedno jih pripravljamo najbližjo nedeljo pred 8. februarjem in vedno so na pros-tem, pred pomnikom Geoss, ne glede na vremenske razmere.
Slovenski kulturni praznik - Geoss, 5. februar 2006
Na letošnji, že 21. prireditvi, bo slavnostni govornik državni sekretar v kabinetu predsednika vlade gospod Aleksander Zorn, ugleden poznavalec slovenskega literarnega ustvarjanja. Kot urednik pri Mladinski knjigi je zadnja leta izbral in uredil več kot 250 knjig slovenskih pesnikov, pisateljev, dramatikov, družboslovcev itd. Vrsto let kritiško spremlja slovensko literaturo. Je avtor številnih publicističnih in esejističnih zapisov o slovenski družbi v tranzicijskih časih; več jih je izdal v knjižni obliki, zadnjo prav pred kratkim. Z umetniško besedo bo prireditev vodil Jože Logar, dramski igralec in režiser, ki se je več let ukvarjal tudi z novinarstvom. Kratek kulturni program bodo prispevali razni izvajalci, med njimi domači moški pevski zbor Lupa z Vač, ki praznuje 100-letnico delovanja. Kot vedno bo celoten program kratek, trajal bo približno pol ure.
Odbor Društva Geoss vabi vse ljubitelje Geossa, vse, ki spoštujete slovensko kulturo na to svojstveno prireditev v nedeljo 5. februarja ob 13.30 v središče Slovenije, pred pomnik Geoss. Po kratki slovesnosti se bomo ob sproščenem klepetu lahko pogreli v topli dvorani pri Kimovcu. Pričakujemo in vabimo vas!
Peter SVETIK
IZ DELA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RK LITIJA
v OZRK Litija skušamo nesebično prisluhniti večjim družinam, zato pripravimo prednovoletno srečanje in jih skromno obdarimo. Žal število teh družin, ki imajo 5 in več otrok, ni prav veliko - po podatkih CSD jih je bilo v preteklem letu na področju občine Litija in občine Šmartno pri Litiji le trinajst,
in te smo 28. decembra povabili na srečanje.------
Kulturni program so pripravili otroci kar sami, tako so se starši in otroci lahko pogovorili ob zvokih citer in harmonike.
Kot vsako leto smo tudi v letu 2005 obiskali OŠ Litija, podružnico s prilagojenim programom in vseh petdeset otrok obdarili, podružnici pa poklonili didaktične igrače. Ob izteku leta so se prostovoljci po krajevnih organizacijah RK z obiskom na domu spomnili na starejše, bolne in invalidne osebe.
Konec meseca decembra 2005 se je sestal območni odbor OZRK Litija, ki je pregledal delo v letu 2005 ter na podlagi programskih izhodišč za delovanje OZ RK Litija sprejel program dela za leto 2006.
Izkušnje iz preteklih let, ki smo si jih pridobili na posameznih področjih dela, nam bodo služile kot dobra osnova, tako pri organizaciji našega dela, pri krepitvi kadrovske in materialne podlage, predvsem pa pri dograjevanju že doseženega in našem sodelovanju z državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi - občinama in njunimi organi ter drugimi pravnimi in fizičnimi subjekti na področju delovanja organizacije Rdečega križa.
Prizadevali si bomo za dosledno uresničevanje programskih izhodišč za delovanje Območnega združenja Rdečega križa Litija za obdobje od leta 2003 do leta 2007, ki jih je sprejela skupščina tega združenja na svojem zasedanju dne 17.12.2003. Te naloge so usmerjene tudi v pridobivanje novih prostovoljcev in sodelavcev za obogatitev obstoječih in novih programov. Namenjeni bodo za hitro in učinkovito ukrepanje pri reševanju ter lajšanju socialnih in materialnih stisk družin in posameznikov. Vse to z namenom, da se poveča skrb pri uresničevanju ter širjenju humanitarnih načel, ki so namenjena tudi varovanju in spoštovanju človeka. Za dobro delovanje in izvajanje sprejetih programov pa je potreben, po eni strani usposobljen kader, po drugi strani pa večje število dejavnih prostovoljcev - aktivistov tudi iz vrst mladih članov. Tem nalogam smo tudi za leto 2006 v programu namenili posebno pozornost.
Prizadevali si bomo vzpostaviti nove trdnejše stike in partnerstva z gospodarskimi družbami, podjetji, podjetniki ter obrtniki, ki bi bili pripravljeni sodelovati ter materialno sponzorirati in donirati posamezne projekte, ki bi bili v obojestransko korist.
Se naprej mora biti naše vodilo pomoč brez razlikovanja, brez predalčkanja po strankah, veroizpovedi ali kako drugače. Videti moramo le človeka, njegovo trenutno stanje, njegovo stisko in mu po svojih močeh pomagati.
Po 33. členu statuta Območnega združenja Rdečega križa Litija krajevni odbori KORK skrbijo za opravljanje sprejetih nalog, med temi je tudi skrb za pobiranje članarine in prostovoljnih prispevkov.
Vse krajevne organizacije RK si zadajo nalogo, da prostovoljci organizacije RK v prvih mesecih novega leta to nalogo izvedejo. Podajo se od vrat do vrat in pobirajo članarino oziroma poprosijo za članstvo.	D.S.
Članarina je pomemben vir za delo vsake KORK, da pa bi se izognili različnim nepravilnostim (ki se tudi dogajajo), smo se odločili tudi letos, da vas seznanimo o naslednjem: vsak prostovoljec, ki pobira članarino se mora predstaviti in pokazati pooblastilo za zbiranje članarine, voditi mora natančno evidenco o pobrani članarini.
Ot—
• i Iblienje illMfll *" p'Mlo«oJ|n.h pfiepfrvkfri fr» fr
C>*(ce v
ZAKAJ LITIJA POTREBUJE MLADINSKI CENTER?
Ker ga potrebujemo vsi OBČANI in OBČANKE. Ker ga potrebujejo otroci, mladi in starši. Levo ali desno usmerjeni, optimisti ali skeptiki, ker v vseh nas gori želja po izražanju. Ker mladinski center ni več samo ideja posameznikov, ampak je NUJA in klic v sili nas vseh, ki živimo v Litiji. Ker mladinski center pomeni UPANJE, NAČRTOVANJE in USTVARJANJE. Ker lahko z mladinskim centrom posežemo v središče nas samih in ustavimo LITIJSKI SINDROM s kronično in pasivno boleznijo. Ker lahko z mladinskim centrom odpremo vrata širši javnosti in dokončno ovrednotimo slovo naših predhodnih ustvarjalcev. Ker mladinski center lahko postane dom tistim, ki ga nimajo.
Lahko pa se omejujemo z denarjem in dvomi ter še naprej potiskamo lastno ustvarjalnost v znameniti litijski bazen obljub. Z mladinskim centrom bomo pridobili vsi mi, ki si želimo ponovno zgraditi most med generacijami. Razmislite...	Karmen VERDONIK
Na razgovor bomo povabili:
-	Občino Litija	- Občino Šmartno pri Litiji - Rdeči križ Litija
-	Zdravstveni dom Litija	- Center za socialno delo	-Karitas Litija, Šmartno
-DPM Litija
Za iniciativno skupino DETE:
Melita FORTE, Joža OCEPEK, Vika ROZINA in Andreja ŠTUHEC
Vabljeni k sodelovanju pri razvoju podeželja!
V letu 2006 nadaljujemo z aktivnostmi dopolnitve obstoječih Razvojnih programov podeželja in oblikovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS). Izvedli bomo več delavnic, za katere je zelo pomembno, da se jih udeležilo vsi ključni nosilci razvoja tega območja. Dopolnjen Razvojni program podeželja bo omogočil celosten in hitrejši razvoj celotnega območja, vse vključene občine pa bodo imele dostop do dodatnih sredstev tako iz EU kot do državnih sredstev, kar bo posledično vplivalo na njihov hitrejši razvoj.
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija
tel: 01/896-27-10, 01/896-27-15, fax: 01 /896-27-12
info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl
Naziv delavnice	Namen delavnice	Predvideni kraj in termin	Izvajalec delavnice	Ciljna skupina
Krepitev človeškega potenciala na podeželju	Udeležence seznaniti z izzivi podjetništva ter pomenom človeškega potenciala na podeželju, s poudarkom na mladih prevzemnikih in zgodnjem upokojevanju kmetov	Sejna soba Občine Kamnik 18. 01.2006	Iris Suban, Open Door in Valteo Palčič, Portolan	-	prebivalci podeželja- kmetje -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Nove priložnosti za društva in posameznike v obdobju 2007-2013	Udeležencem pokazati možnosti na nivoju individualnih projektov (s poudarkom na uporabi e-tehnologij), glede na predvidene vire financiranja ter potrebe okolja	Sejna soba Občine Dol pri Ljubljani 02. 02. 2006	Violeta Bulc, Vibacom	-	društva, institucije, zveze -	predstavniki CRPOV območij -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Nabor projektov posameznikov (2 izvedbi)	Zabeležiti individualne projekte posameznikov oz. zasebne investicije, za obdobje 2007-2013	Individualni obiski na terenu februar-marec 2006	Lili Mahne, NEC Cerknica	- zainteresirani posamezniki
Trženje izdelkov in storitev podeželja	Udeležencem podati učinkovita znanja s področja trženja izdelkov in storitev podeželja, v luči predvidenih ukrepov EU	Center Ivana Hribarja, Trzin 28. 03. 2006	Iris Suban, Open Door in dr. Miro Kline, Kline&Partners	-	prebivalci podeželja -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Predstavitev in delovanje LAS in Osi LEADER	Vzpostavitev in delovanje javno -zasebnega partnerstva v okviru lokalnih akcijskih skupin, ki bodo spodbudila razvojne procese na lokalnem nivoju.	Kulturni dom Janka Kersnika, Lukovica 12. 04. 2006	Vesna Erhart, zavod Ekometer	-	lokalni koordinatorji -	društva, zveze, institucije -	drugi predstavniki podpornega okolja na podeželju
Pomen lokacij dediščine za trajnostni ekonomski razvoj	Seznanitev z ukrepi za varstvo, povečevanje in upravljanje lokacij dediščine ter definiranje projektov, vezanih na izbrane točke dediščine 8 občin	Kulturni dom Moravče 20. 04. 2006	Lili Mahne, NEC Cerknica	-	prebivalci podeželja, zlasti lastniki točk dediščine -	lokalni koordinatorji -	društva, zveze, institucije
Medobčinsko usklajevanje projektov za obdobje 2007-2013	Definirati skupne - medobčinske projekte ter njihova prioretizacija	Sejna soba Občine Kamnik 11.05.2006	Violeta Bulc, Vibacom in Iris Suban, Open Door	-	lokalni koordinatorji -	direktorji občinskih uprav/tajniki -	predstavniki društev, zvez, institucij
Potrditev plana medobčinskih projektov za obdobje 2007-2013	V predhodni delavnici definirane skupne projekte potrditi na ravni vključenih občin (župani)	GEOSS 25. 05. 2006	Violeta Bulc, Vibacom	-	lokalni koordinatorji -	direktorji občinskih uprav/tajniki -	župani
Ciljne skupine bodo na delavnice tudi pisno vabljene, sicer pa se za udeležbo na delavnicah kot tudi za vse dodatne informacije (tudi za uro izvedbe posameznih delavnic) obrnite na izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja.
PRAZNIČNO MESTO TUDI LETOS GOSTILO PODEŽELJE
Ena izmed prireditev, ki so se vrstile v prazničnem mesecu decembru, je bila tudi tradicionalna »Podeželje v prazničnem mestu«. Letos je potekala dva dneva in sicer 22. in 23. decembra na že uveljavljeni lokaciji, Valvazorjevi ulici v Litiji. K sodelovanju smo privabili trinajst ponudnikov na stojnicah, ki so predstavili svojo ponudbo s podeželja.
Čaroben predpraznični utrip smo popestrili s kulturnim programom. V dopoldanskem času so se predstavili osnovnošolci Litijske in Graške šole. Program je povezovala animatorka Andreja Zupančič, ki je tudi sama avtorica in izvajalka otroških pesmi. Kljub hladnemu vremenu so otroci veselo poplesavali in uživali v družbi dobrega moža Božička. V večernem delu kulturnega programa pa so sodelovali mladi pevci Nove kulture, harmonikarska družina Ferme s Trojan, ljudski pevci Fantje iz Preske nad Šoštanjem ter ljudske pevke FS Javorje.
Kljub skromnemu odzivu Litijanov nam energije za prihodnja leta še ni zmanjkalo, to pa predvsem zaradi dobre volje in zagnanosti organizatorja, ponudnikov in vseh sodelujočih. Zato za naslednjo prireditev že danes pripravljamo program in zbiramo inovativne ideje ter predloge. Vas meščane pa pozivamo, da cenite tudi delo svojih prijateljev, znancev in sprehode ob Ljubljanici vsaj za kako urico zamenjate s sprehodom po starem mestnem jedru Litije.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sodelujočim. Posebna zahvala gre vodstvu VVZ Litija, OŠ Litija in OŠ Gradec ter Gimnazije Litija za podporo in sodelovanje.
IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA PODJETNIŠKO POPULACIJO
za obdobje januar 2006 - maj 2006
Zaradi nenehnih in hitro spreminjajočih se okolij (nove tehnologije, spremenjena zakonodaja, globalizacija...), se od podjetij pričakuje hitrost in odzivnost na te spremembe.
Temu pa se podjetje lahko zoperstavi le z zaposlenimi, ki posedujejo ustrezna znanja. Koncept učečega podjetja je v zadnjem času pridobil na pomembnosti. Bistvene prednosti podjetja, ki vlaga v izobraževanja so: manj napak in nepravilnosti, boljša kvaliteta in inovativnost ter boljše razumevanje posla.
Drugačni, boljši in s tem tudi bolj konkurenčni boste torej lahko le, če boste vlagali tako v vaše izobraževanje kot izobraževanje svojih zaposlenih.
VSEBINA
NOVA DAVČNA ZAKONODAJA, ki velja z 01.01.2006 (Zakon o DDV, dohodnina, zaključni račun, davčni postopek)
1.	predstavitev zakonskih sprememb
2.	Vprašanja podjetnikov
KAKO SE PRIJAVITI NA RAZPIS?
Predstavitev aktualnih razpisov za podjetnike in obrtnike (Slovenski podjetniški sklad, Razpisi za nepovratna investicijska sredstva po »Zasavskem zakonu«, Javni sklad za regionalni razvoj)
USPEŠEN PRODAJNI POGOVOR 1
VODENJE POSLOVNE DOKUMENTACIJE ZA ZAČETNIKE
DELO S TEŽAVNIMI STRANKAMI
UVAJANJE ISO STANDARDA V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH
1.	Sistem vodenja kakovosti ISO 901
2.	Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu
3.	Sistem ravnanja z okoljem_________
UVAJANJE ISO STANDARDA V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH
1.	Sistem vodenja kakovosti ISO 901
2.	Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu
3.	Sistem ravnanja z okoljem
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARSTVO
HACCP-OBNOVITVENI TEČAJ ZA ODGOVORNE OSEBE V GOSTINSTVU (s.p., kmečki turizem...)
IZVAJALEC
Mira Spiljak, podjetniška svetovalka MIRACOLO d.o.o.
Center za razvoj Litija
Business Success seminarji d.o.o.
DATA d.o.o., Sabina Dimnik
Niko Mejaš, 0K Consulting
SIQ - Slovenski institut za kakovost in meroslovje
SIQ - Slovenski institut za kakovost in meroslovje
ISO Spekter Sonja Peterlin s.p.
TERMIN
Torek, 24.01.2006 ob 16.00 uri,
Velika sejna soba na Občini Litija
Četrtek, 16.02.2006 ob 16.00 uri, sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija
Ponedeljek 27.02.2006 (od 13.00 do 20.00 ure) in torek 28.02.2006 (od 11.00 do 19.00 ure), sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija
Petek 24.03.2006 od 9.00 do 14.00 ure, sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija
Torek, 04.04.2006 ob 17.00 uri.
sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija
Četrtek, 13.04.2006 od 9.00 do 14.00 ure, Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1b, Grosuplje
Četrtek, 11.05.2006 od 9.00 do 14.00 ure, Sejna soba Predilnice Litija, Kidričeva 1, Litija
Vsaka zadnja sreda v mesecu
(če je min. 5 prijav)
JUNIJ 2006- natančen termin bo objavljen tudi v Občanu.
OPOMBE
Organizacija v sodelovanju z DOZ Litija. Prijave na info@cr-litiia.si do 20.01.2006,
Kotizacije ni.
Prijave na
into@cr-litiia.si ali na priloženi
prijavnici do 10.02.2006, kotizacije ni
Prijave na
into@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici do 17.02.2006, kotizacija 60.800 sit + DDV, možnost 50% subvencije
Prijave na
info@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici do 10.03.2006 kotizacija 15.200 sit + DDV, možnost 50% subvencije
Prijave na
into@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici do 27.03.2006, kotizacija 7.000+DDV
Prijave na
info@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici do 07.04.2006, kotizacije ni. Udeležba omogoča popust pri certifikacijskem postopku__________
Prijave na
info@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici do 05.05.2006, kotizacije ni. Udeležba omogoča popust pri certifikacijskem postopku
V sodelovanju z DOZ Litija, prijave na info@cr-1itiia.si ali na priloženi prijavnici najmanj tri delovne dni pred izvedbo.
V sodelovanju z DOZ Litija, prijave na info@cr-litiia.si ali na priloženi prijavnici
TURISTIČNA PONUDBA PREDSTAVLJENA NA NOVEM
SPLETNEM PORTALU
Center za razvoj Litija vas vabi, da si ogledate novo spletno stran www.Dosavskohribovie.si. kjer nas lahko tudi kontaktirate in podate svoje mnenje in predloge.
Še vedno lahko na portal vključimo tudi vašo turistično ponudbo, zato nas pokličite (01/896-27-12) ali pa nam pišite, veseli bomo vsakega odziva.
UTRINKI S PRAZNIČNEGA DECEMBRA DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET VAČE
Z novimi močmi smo se lotile naše društvo žena, n deklet nove aktivnosti. Pripravile smo nadaljevalni tečaj rešeljeja pod vodstvom ga. Nataše Pirc iz rokodelskega društva Moravče, s številno udeležbo članic. Nekatere članice med nami so s svojimi izdelki dokazale, kako uspešno je bilo učenje saj so že prave mojstrice.
Počasi se je začel bližati konec leta in z njim težko pričakovani praznični čas, ko si vsaka med nami želi še posebno lepo pogostiti svojo družino in povabljene prijatelje.
Da bi nam bila odločitev lažja, da so božični in novoletni dnevi res praznično minili, smo se udeležile kuharskega tečaja v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani.Naučile smo se pripraviti različne praznične jedi in tudi drugačnega - bifejskega načina postrežbe hrane, ki omogoča gospodinji, da s svojimi gosti skupaj sede k večerji in tudi sama preživi lep praznični večer.
Pod vodstvom dveh mentoric kuharstva, naše članice učiteljice ge. Majde Rebolj in učiteljice ge. Darinke Hull smo pripravile zares bogat jedilnik s kar 12 različnimi jedmi. Podučile smo se o tistih drobnih, nikjer zapisanih kuharskih skrivnostih, ki so pogoj, da so pripravljene jedi res paša za oči in okus.
Pod vodstvom učiteljice strežbe ge. Zofije Barbič Banfi smo se naučile pravilno pripraviti bifejsko mizo in postrežbo jedi. Po opravljenem delu smo skupaj z učiteljicami ob slavnostno pogrnjeni mizi in primernih vinih poizkusile pripravljene jedi. Na koncu ni manjkala niti zdravica s šampanjcem.
Tečaja se vsakič udeleži več članic - tokrat kar 22 - čeprav polovico sredstev plačamo same,ostalo pa društvo. Ne samo,da se naučimo veliko novega, da doživimo prelep dan ob skupnem delu, predvsem prijaznost in gosto-
ljubnost, s katero nas sprejmejo mentorice; s svojim bogatim znanjem in potrpežljivostjo pripravimo pravo praznično počutje, za kar se vsem iz srca zahvaljujemo in upamo, da se še kdaj srečamo.
Marija KRLIKAR
rrn -
OBISK DEDKA MRAZA
»Že gre!« so vzklikali otroci in mu mahali v pozdrav. V zraku so plesale snežinke, tiste čisto prave in osebne pomočnice dobrega moža. Konjenica, kočija in živali, palčki ter ostali pomočniki so Dedka mraza pripeljali do praga otroške domišljije. Da žareli so obrazi, se zahvaljujemo vsem vam, ki ste prispevali in darovali:
MESTNA SKUPNOST LITIJA • OBČINA LITIJA • TRGOGRAD D.O.O.
•	MARIJA TOMŠIČ • PIZZERIJA FRONTO • FRIZERSKI SALON SILVA • ZASTAVLJALNICA LITIJA - Anton Murn • FRIZERSKI SALON TREND • STUDIO LAS • PIZZERIJA IN GOSTILNA KOVAČ
•	MANE BAR • DNEVNI BAR LAP • ELEKTRO PRENOVA D.O.O. • KOVIČ ANTON S.P. • CVETLIČARNA CIKLAMA • BALONARSKI KLUB LITIJA • ZDRAVKO CIRAR
V Društvu prijateljev mladine Litija želimo vsem donatorjem, občanom in občankam ter našim zvestim prostovoljcem USPESNO IN SREČNO NOVO LETO 2006 !
Društvo prijateljev mladine Litija
hidravlika & mehanika
Hidravlika in Mehanika RAF d.o.o.
PungrtS, 1275 Šmartno Tel.: 01/8995 116 E-mail: raf.litija@siol.net www.raf-litija.si
Pred nami so novi izzivi...
Za razvojne projekte na področju hidravlike in mehanike vabimo k sodelovanju inovatorje, sodelavce, študente
Možne oblike sodelovanja: pogodbeno/popoldansko/projektno delo
^aoeBnjp aiefisjiuzeu
hidravlika & mehanika
Hidravlika in Mehanika RAF d.o.o.
Povečujemo uporabnost in izkoriščenost delovnim strojem in prostoru
rm
SOCIALNI
DEMOKRATI
VOLITVE LITIJSKEGA ŽUPANA 2006 - ODMEV
K tokratnemu prispevku me je vzpodbudilo pismo bralca g. Berložnika, objavljenega v decembrski številki Občana. V njem je g. Berložnik nanizal pet obljub, ki naj bi jih pismeno podal kandidat za župana in si s tem priboril njegov glas. Zanimiva ideja, priznam.
Pa naj predstavim še moje razmišljanje na teh pet obljub.
Tržnica j e zagotovo objekt, ki bi ga naše mesto nujno potrebovalo. Tudi lokacija ne bi smela biti večj i problem. Za velike trgovske objekte ni bila. Večji problem je v tem, kdo bona tržnici prodajal in kdo kupoval. V zadnjih letih je bilo nekaj poskusov oživitve tovrstnega trga, a so žalostno propadli. Dejstvo je, da je potrebno vztrajati in omogočiti prostor za tržnico, ki bo stalen, ki za trgovce ne bo predrag, meščanom in ostalim pa bo nudil kvalitetno izbiro domačih pridelkov in produktov. Vendar se sprašujem ali bo naš kmet lahko konkurenčen velikim trgovskim centrom, ki rastejo kot gobe po dežju? Ali se mu bo splačalo pridelovati in prodajati na tržnici? Bo konkurenčen? Vsi se zavedamo kvalitete doma pridelane hrane, pa smo pripravljeni za kvaliteten izdelek tudi več plačati? Torej tržnica da in upanje na oživitev tovrstne prodaje.
Hotel? Tu nisem povsem prepričan, če ga Litija potrebuje oziroma povedano drugače ali bi bil zaseden toliko, da bi lahko preživel. Ni težko zgraditi objekta, težje gaje vzdrževati. Občina kot taka zagotovo ne bi mogla vzdrževati objekta take vrste. Morda pa bi se dalo pridobiti investitorja, ki bi bil pripravljen vlagati in bi videl perspektivo v turizmu. Po drugi strani pa bi morda raje pomagali gostilničarjem, ki imajo poleg lokala tudi prenočitvene kapacitete, ki za naše potrebe zagotovo zadostujejo. Ne rečem, da ne bi podprl gradnje hotela, a se mi zdi takšna investicija trenutno manj realna in potrebna. Če pogledamo z očmi ekonomista, so v vseh prenočitvenih objektih vedno prisotni fiksni stroški, ne glede na zasedenost. Kdo bo ob praznem hotelu plačal zaposlene, elektriko, ogrevanje, komunalne in druge stroške, ki nastajajo, ne glede na poslovanje hotela?
Bazen - želja mnogih rodov. Koliko obljub je bilo danih. Pred vsakimi volitvami je bila to, poleg cest, najbolj pogosta tema. Osebno si ga tudi sam želim, vendar zadeva ni enostavna. Še najlažje bi ga bilo zgraditi, a bistveno težje vzdrževati. Moje mnenje je, da Litija letnega bazena, oziroma samo letnega, ne more vzdrževati. Kopalna sezona je bistveno prekratka, da bi bila takšna investicija smotrna. Veliko bolj zanimiv bi bil športni objekt, v katerem bi bil poleg ostalih dejavnosti, denimo squasha, tenisa, fitnesa in podobno, tudi pokrit, zimsko letni bazen - morda dopolnjen z manjšim letnim. Tak objekt bi se zagotovo z dobrim gospodarjenjem lahko sam vzdrževal oziroma iz vstopnine. Poleg tega pa bi občankam in občanom omogočal celoletno rekreacijo. Bi pa bil tako objekt, kot bazen velika pridobitev tudi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino.
Dom upokojencev je potreba in mora postati realnost. Zato takšno investicijo podpirani in če bom to možnost imel, se bom tudi zavzemal, da bi bila čimprej realizirana. Kar pa zagotovo ni odvisno le od župana, ki je zgolj del občinske oblasti. Župan vodi in usklajuje delo, odločitve pa sprejema v sodelovanju občinskim svetom. Zato menim, daje zmotno mišljenje, da lahko župan naredi vse. Sila malo, če nima podpore v občinskem svetu.
Na koncu še avtobusna postaja. Morda nekoč, danes je zmanjkalo avtobusov. Litija je v središču Slovenije, a ni v središču, na katerem bi se križale pomembne transportne poti. Zato so avtobusni prevozniki že davno opustili avtobusne linije skozi Litijo. Za tistih nekaj avtobusov bi se zagotovo lahko uredil nekoliko lepši prostor z malo večjo nadstrešnico in kakšno klopjo. Bolj pomembno kot to bi bilo urejanje prometa okoli Gimnazije in Osnovne šole na Graški dobravi.
To se želje mnogih Litijank in Litijanov. Ob tem pa ne smemo pozabiti na občino kot celoto. Tudi v drugih krajih imajo svoje potrebe. Na Vačah nova osnovna šola, pa tudi Kresnice, Jevnica, Gabrovka, Dole in manjše krajevne skupnosti si zaslužijo kvalitetnejše življenje. Za to pa so potrebne dobre in urejene ceste, prostori za kulturne in družabne prireditve, urejeno predšolsko varstvo, varne in lepe šole, pa še marsikaj.
Lahko to uresniči en sam človek? Ne more. Potreben je župan z vizijo in občinski svet, ki bo znal to vizijo razvijati in udejanjati za blagor litijske občine.
Gorazd MAVRETIČ, predsednik 00 SD Litija

Volitve za litijskega župana / županjo o
V eni izmed prejšnjih številk Občana sem prebral kratek poziv bodočemu litijskemu županu, ki mi je dal misliti. Prav bi bilo, da bi imela Litija čim prej bazen, hotel, tržnico in podobne lepe stvari. A kaj ko je v predvolilni vnemi vse to tako lahko obljubiti, veliko težje pa potem uresničiti. Kajti prava pot do oživitve kraja mora temeljiti tudi na mladih družinah in ne samo na lepih objektih.
če zeli bodoči župan ali županja Litijo zares prebuditi, potem mora najprej poskrbeti za nove zazidljive in cenovno ugodne parcele za mlade družine, ki bi se potem lahko priselile v Litijo. Poleg parcel pa obdržati in še izboljšati vrtce, šole in ostalo infrastrukturo, ki jo kraj potrebuje za vzgojo novih generacij. Ti novi ljudje bodo prinesli v Litijo nove ideje, nov polet, nov zagon in novo podjetništvo. To pomeni rast in razvoj! Z novimi ljudmi bodo v Litijo prišli tudi novi podjetniki, ki bodo tu videli tudi priložnost za vlaganje in investicije. Na ta način bo v Litijo prišel tudi hotel, bazen in še kaj. Brez novih ljudi pa bodo ostali novi objekti, ki bi jih postavil župan samo zaradi predvolilnih obljub, sami sebi namen in mrtvi.
Tomaž ŽAGAR
SERVIS PLINSKIH NAPRAV
Hitro vam opravimo PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE Opg} kuhinjskih plinskih aparatov in peči!
Pokličite:
DAJMOX d.o.o., Kresnice
GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940
LDS
SPREJETA ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE LITIJA - KORAK 00 BOLJŠE RABE ENERGIJE liberalna °™c,,a |N M0ŽN0ST m VGRADNJO BAZENA V LITIJI
Svetniška skupina 00 LDS Litija je pri sprejemanju drugega branja občinskega proračuna za leto 2005 in leto 2006 opozorila, da je strateškega pomena v občini zagotoviti občanom čim cenejšo in kvalitetno rabo energije. V ta namen je svetniška skupina vložila amandma in s sredstvi sprejetega proračuna je bil storjen prvi korak za izdelavo energetske študije oziroma energetske zasnove v litijski občini.
Energija postaja vse dražja postavka tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. Konkurenčnost podjetij v smislu zmanjševanja stroškov, prav tako tudi v gospodinjstvih so še kako pomembne postavke današnjega časa. Kako zmanjšati porabo energije in tudi kako prihraniti denar občanom in gospodarstvu, je vsekakor velikega pomena za vsako občino. Preprost podatek pove, da bi v občini Litija z zamenjavo starih žarnic z varčnimi žarnicami pri javni razsvetljavi prihranili letno kar nekaj milijonov. Pravilna raba energije je gospodarska panoga na dolgi rok in tukaj se splača vložiti sredstva. Obnovljivi energetski viri, plinifikacija mesta, večja kvalitetna izraba energije kot tudi izolacijske zaščite vsekakor povečujejo privarčevana sredstva občanov, kar je velikega gospodarskega pomena in ena pomembnejših naloga občine. Trenutna cena energije v Litiji je ena najvišjih v Sloveniji. Temu v osnovi botruje visoka cena tekočih goriv in slaba izraba kotlovnic ter izolacijskih sredstev. Na podlagi energetske študije občine je sedaj prvič dana strokovna podlaga, da v Litijo dobimo zemeljski plin. Pred leti je bilo že veliko govora o plinifikaciji mesta Litije, vendar ni bilo strokovne podlage, ki bi ovrednotila ekonomsko upravičenost investicije. Plinovod zemeljskega plina, ki poteka mimo Kresnic, bi bilo vredno izkoristiti. Na podlagi pobude, ki je bila dana s strani strateškega odjemalca Predilnice Litija, se je ponudila tudi realna možnost za izgradnjo plinovoda. Predilnica Litija, drugo gospodarstvo, šole, vrtci, zdravstveni dom, gospodinjstva in možnost koriščenja plina v sosednji občini bi skupaj ustvarili ekonomsko upravičeno izgradnjo plinovoda do Litije. Zemeljskega plina je na svetu več kot ostalih tekočih goriv. Cenovno je zemeljski plin poleg obnovljivih virov eden najcenejših virov. Uporaba plina pri ogrevanju ima tudi pozitivni okoljski efekt, kar jev našem zaprtem prostoru tudi pomembno dejstvo. Pri izrabi plina se v današnjem času vse več uporablja možnost daljinskega ogrevanja s toplo vodo in v ta namen se uporabljajo kogeneracijski sistemi. V poenostavljenem smislu so to plinski motorji, ki poganjajo električne generatorje, slednji pri delovanju in hlajenju segrevajo vodo, ki se uporablja za ogrevanje. Ogrevanje objektov s toplo vodo kogeneracijskih postaj se tam, kjer je možnost priključitve na plinovode, vse več uporablja, ker nastajata dva produkta: električna energija in topla voda. Izraba tople vode pomeni cenejšo obliko ogrevanja brez velikih kotlovnic in vzdrževanja opreme. V primeru, da bi se v Litiji postavila kogeneracijska postaja, je Predilnica Litija izpostavila možnost odvzema električne energije. V zimskem času bi s toplo vodo oskrbovali sistem daljinskega ogrevanja, v poletnem času bi se lahko topla voda izkoristila za ogrevanje bazena v Litiji.
Tako bi pri ustrezni uporabi energije imeli v Litiji tudi bazen.
Takoj se zastavi vprašanje, kje pridobiti prostor za bazen?
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet tudi odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa, v okviru katerega je predvidena tudi lokacija za bazen.
Od kod pridobiti vodo za bazen?
Na podlagi zadnje okoljske študije, ki je bila predstavljena v decembru, je bila predstavljena možnost, da bi se lahko uporabljala voda iz vrtin v produ ob reki Savi, saj je voda zaradi sestave savskega proda, ki deluje kot naravni filter, čista in bi jo lahko uporabljali za kopanje.
Plinovod bi vsekakor pomenil velik dosežek za Litijo, vendar bo potrebno še veliko truda, da se bodo udejanile besede spapirja in prav za to se bomo trudili v občinskem odboru LDS.
VZTRAJNO DELO V DOBRO OBČANOM
Sandi GOMBAČ, predsednik 00 LDS Litija
NOVO v LDS-U LITIJA
Vse občane občine Litija obveščamo o odprtju lokalne pisarne LDS, ki bo za vse občane delovala vsako prvo sredo v mesecu, od 19.00 do 20.00 ure na naslovu: Ulica Mire Pregljeve 1, Litija (športna dvorana - prvo nadstropje). Veseli bomo tudi vaših pobud in vprašanj na elektronskem naslovu ooldslitija@lds.si ali pa obiščite naš spletni naslov www.litija.lds.si.
Č lani izvršnega odbora LDS: Aleksander Gombač, MarijaTomšič, Maja Lučič, Drago Poglajen, Robert Potokar, Tomo Bizjak, Igor Medved, Jože Kovič, Dušan Hauptman in župan Mirko Kaplja, vam bomo na voljo za vsa vaša vprašanja, predloge in pripombe, ki so del vsakdanjega življenja.
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete in da skupaj dosežemo cilj.
Občinski odbor LDS Litija
Predsednik: Aleksander GOMBAČ
JČEb,
ZLATARNA^
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00
MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00
Obiščite nas in se prepričajte
O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA.
Vaš nakit bomo popravili, predelali ali
ZAMENJALI ZA NOVEGA.
SLS
Slovenska ljudska stranka
Predstavniki Slovenske ljudske stranke (SLS) so na novinarski konferenci, ki je bila sklicana ob 17. obletnici ustanovitve občinskega odbora v Litiji, predstavili dosedanje delo ter poglavitne cilje in usmeritve v prihodnje. SLS Litija je bila v tem času zelo pomemben dejavnik pri kreiranju lokalne, kakor tudi državne politike iz vidika Občine Litija. Tako je bil kar dva krat s strani volivk in volivcev potrjen mandat državnega poslanca ter posredno tudi mandat državnega svetnika in nenazadnje tudi funkcija državnega sekretarja.
Omenjeno dejstvo je v veliki meri pripomoglo k večji uveljavitvi interesov občine Litija v širšem okviru, še zlasti pa je bilo dejavno delo občinskega odbora SLS na lokalnem nivoju, kjer je prioritetni cilj vse skozi predstavljal razreševanje konkretnih vprašanj, s katerimi se soočajo občanke in občani občine Litija. Občinski odbor SLS Litija je kritično ocenil delovanje občinskih struktur v tem mandatu, še zlasti z vidika škodljivega pozicioniranja občinske politike na pozicijo in opozicijo, kar se kaže tudi v zaostajanju primerljivosti razvoja naše občine s povprečjem. Zaradi navedenega bo po oceni predsednika občinskega odbora Gvida Kresa glavna naloga v letošnjem letu uspešen nastop SLS Litija na lokalnih volitvah tako za župana kot tudi za občinskega svetnika, kjer bo osnovna prioriteta stranke, da se povežejo vsi razvojni programi. SLS Litija bo zato k nastanku tega projekta povabila vse politične stranke, s tem pa k odpravi škodljivih delitev na pozicijo in opozicijo.
Po oceni državnega sekretarja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Francija Rokavca je naslednja prioriteta povabilo občine Litija sosednjim občinam za pripravo dolgoročnega območnega razvojnega programa, v katerem naj bi imela ključno vlogo povezovanja prav občina Litija in hkrati k večji participaciji občanov pri izvajanju in izvrševanju ključnih ciljev lokalne problematike v občini.
Po besedah predsednika mestne skupnosti Bojana Železnika pa je potrebno dati večji pomen mestu Litija, pridobivanju novih delovnih mest in tehnološkemu razvoju.
Kot je poudaril Jože Perme pa mora občina zagotoviti ustrezno mesto tudi krajevni skupnosti in enakomernejšemu razvoju občin.
SLS Litija

Nadvoz ali podvoz na Zg. Logu?
PODVOZ BI MORAL BITI! 0
V	občanu št. 12/2005 je bil objavljen članek o načrtovanem nadvozu nad železnico na Zgornjem Logu. Na članek se odzivam kot član sveta Mestne skupnosti Litija in občinski svetnik, nenazadnje pa predvsem kot človek, ki mu ni vseeno kaj se dogaja s prostorom.
Prav se mi zdi, da so ljudje na Zg. Logu opozorili na probleme hrupa, prahu in nevarnosti zaradi cestnega prometa. In na degradacijo okolja. To pomeni zrelost prebivalstva in zavedanje o celovitosti in dolgoročnosti planiranja uporabe prostora.
V	Litiji na to že dolgo opozarjam in ljudje spoznavajo, daje treba promet, predvsem tranzitni, spraviti stran od bivalnih naselij, ki jih je treba tudi sicer načrtovati celovito z vso infra strukturo, zlasti prometnimi tokovi, ki naj bodo ljudem v korist, in ne v nadlogo. Nihče nima pravice ljudem poslabšati bivalne pogoje in mu mimo stanovanja namerno povečevati promet.
Most in širitev ceste namesto obvoznice
Zgodba o nameravanem cestnem nadvozu na Zg. Logu se začenja že pred davnimi 35 leti. Ce bi država takrat uresničila projekte gradnje obvoznice prek Konja, danes tega problema sploh ne bi bilo in bi ljudje lepo živeli v relativnem miru. Ko pa je država začela kazati prve znake, da ji ta obvoznica ni preveč všeč, ker bi bilo treba v ta nerazvit del države pač nekaj investirati, je takratna Cestna skupnost pričela igrati igro počasnega pozabljanja te obvoznice. Ne zato, ker ne bi bila potrebna, ampak zaradi denarja, ki so ga nameravali usmeriti drugam. Takratna litijska oblast tega ni dojela. Tako je Litija prišla do novega mostu. Tipskega, grdega, prav nič mestnega, takšne so vgrajevali na Jesenicah med železarno in jeklarno... Zraven ni bilo nobenega arhitekta, nobenega razpisa. Za nameček pa so starega, ki je bil simbol Litije enostavno podrli, čeprav bi se ga dalo zlahka popraviti. Potem so razširili še cesto med Zg. Logom in Gradcem in povedali tisto kar je bilo pričakovati. Litijani, postavili smo vam nov most, razširili cesto, sedaj pa nehajte z obvoznico, saj imate lepo cesto.
. Litijski nadvoz bi moral biti podvoz
Potem pa se je zgodil še en hud poseg v okolje. Načrtovani podvoz (!) ceste pod železnico pri knjižnici, so spremenili kar v nadvoz (!). S tem so okolje vse naokrog degradirali. Nadvoz gre na eni strani nekaj metrov mimo oken in balkonov stanovanjskega bloka, na drugi strani pa čez streho in mimo žlebov knjižnice. Prostor pod nadvozom pa je tako kot pri vseh nadvozih zanemarjen, saj se z njega nenehno vsipa prah. Opozarjanje na degradacijo je bilo takrat ovrednoteno kot zaviranje razvoja. Nadvoz bo tako še dolga leta, ko vas, ki to berete (in podpisanega) že zdavnaj ne bo več, kazal svojo neugledno obličje.
Se zgodba ponavlja?
Na Zg. Logu pa je zadeva zelo podobna. Prinesli so načrt za nadvoz čez železnico, ljudje pa so dojeli za kaj pravzaprav gre in napisali javno pismo v katerem predlagajo podvoz. Razlogov za to je veliko, eden od njih je tudi odpor ljudi do degradacije okolja. Slovenska duša je takšna, da se zelo naveže nanj. Nadvozi so že načeloma večinoma grdi in moteči ter močno spremenijo prvotno okolje. Si predstavljajte nasip z nadvozom nad železnico, ki se bo povzpel nekaj metrov nad zgornji nivo železniškega mostu na Zg. Logu? Naselje se bo pogreznilo v nekakšno luknjo med Svibno in nasip. In to v imenu nekega denarja, ki v primerjavi s popolnoma in za vekomaj degradirano okolico, ne pomeni popolnoma nič. Ali pa, si lahko predstavljate kako bi izgledala Ljubljana, če bi namesto podvozov na Dunajski, Celovški in Smartinski, tam zgradili nadvoze(!?).
Zato v celoti podpiram predlog prebivalcev Zg. Loga pri njihovi zahtevi za podvoz. Predvidevam, da bo država skušala zatreti predloge za podvoz z argumenti kot so: da je dražji kot nadvoz, da bi se dela zavlekla, da je problem Save itd.
Mar ne bi sedaj državo spet vprašali, zakaj je pozabila na Litijo in se odločila raje popraviti obstoječo cesto namesto zgraditi obvoznico? In koliko denarja je zato šlo drugam namesto v Litijo? Sedaj pa se v Litiji vztrajno približujemo številki 20 tisoč avtomobilov na dan skozi središče mesta, kar je za mesto iz dneva v dan bolj moteče. Da Litija zaradi tega izgublja identiteto in kakovost bivanja, tistih uradnikov seveda ne zanima več. Obvoznice pa seveda ne bo nikoli, saj so se ob cesti naselile bencinske črpalke in trgovine, kar bo ustavilo vsak morebitni poskus za obvoznico.
Mislim, da v današnjih časih ne bi smeli več pristajati zgolj na enostavne in cenene rešitve. Zavzemati se je treba tudi za kakovost bivanja in okolja na splošno. Vrednost urbanega prostora se vendar ceni po funkcionalnosti, kakovosti in tudi po estetskem izgledu. Na Zg. Logu zaradi vsega tega ne bi nikakor smeli pristati na cenen nadvoz, ki bi bil moteč za ljudi in okolje.
Martin BRILEJ, Litija
TC-MARKET
DELOVNI ČAS:
6 blagajn
ponedeljek-petek
7.30 -20.00 sobota
7.30 - 19.00
telefon: (01)8963-236
NOVO!!!
Ob
nedeljah je odprt
DISKONT
(Valvasorjev trg)
AGROMARKET
DELOVNI ČAS:
telefon: (01)8963-241
ZNAČILNI MODELI
Vsako mesto, in tudi marsikatera vas, ima svoje značilne ljudi. Pravzaprav je vsak človek po svoje značilen, poseben in enkraten. K sreči tudi dva nista enaka, saj bi bil na svetu velik dolgčas.
Posebna kategorija ljudi, predvsem v mestih, so značilni modeli, nekakšni posebneži, ki jih vsak pozna. Nekateri jim pravijo klošarji, čeprav tega izraza zaradi slabšalnega značaja, ne bi uporabljal. Bolj primerno je brezdomci. Ampak so še drugi: zabavljači, malce (javno) zapiti posebneži, žicarji, ljudje, ki niso našli dela, ki bi jim ustrezalo, nesrečniki, ki so jim razpadle družine in so ostali na cesti, propadli umetniki in falirani študenti, zavoženi podjetniki in podobni modeli. Poznal sem jih veliko, še najdlje mi seže spomin na izobraženca, ki je velikokrat obležal na kakšnem pločniku in pri tem vedno kričal »da šola ni Stala.« Ampak, ko je bil trezen, je marsikateremu Litijanu napisal zelo dobre vloge, pritožbe, prošnje in podobne dokumente. Pa drugega, tudi izobraženca, ki se je rad spravljal na »litijsko gospodo« in jim javno in zelo na glas povedal marsikaj, kar niso prav radi slišali. Bil pa je odličen pianist in poznavalec glasbe. Vedno je bilo tudi dosti zabavljačev, ki so visoke goste, ki so prihajali v Litijo, pričakali takoj ko so stopili iz avtomobila in
jim v veliko zabavo ljudi in sramoto Občinarjev pripravili ustrezno sceno. Pa še veliko drugih je bilo.
V tem času sicer poznam nekaj takšnih modelov, ki se zadržujejo v Litiji, vendar so precej neopazni. Živijo bolj skrito, sami zase, se ne pojavljajo med ljudmi, v javnosti, torej jih praktično ni, oz. niso pravi modeli, značilni za mesto. Čeprav so zmeraj bili, hkrati pa ustvarjali litijsko posebnost. Pa se sprašujem o vzrokih za njihovo izginotje. Očitno tu ni več pogojev zanje, kljub temu, da je v Litiji zadosti praznih in zapuščenih hiš, kjer bi se zlahka občasno zadrževali. Marje Litija res izgubila svojo identiteto, ugled, priljubljenost, zanimivost v tolikšni meri, da niti za te modele ni več zanimiva?
Nato misel me je privedel dogodek pred nekaj leti na litijski deponiji. Dobim tam Cigane, ki brskajo po smeteh. Pa jim omenim, da tega ne bi smeli početi, naredim predavanje o zdravju in higieni. Eden od njih mi pojasni, da jih sem tudi brez mojega opozorila ne bo več, ker smo reveži. Reveži?! Kako, na osnovi česa? In mi pove, da oni že po deponiji ugotovijo, kakšen je kraj in ljudje. Seveda jih vprašam kakšna je Litija. In so povedali, da tukaj niso našli prav ničesar uporabnega... Mar zato tudi modelov ni več?
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
ponedeljek-petek
7.00-	19.30 sobota
7.00-	13.00
Zimski čas je tudi čas za popravilo in vzdrževanje strojev, traktorjev... NUDIMO VAM UGODNO IN BOGATO IZBIRO NA ODDELKU
MOTORNA OLJA in MAZIVA
Vse Mercatorjeve prodajne akcije in lastne akcije !!!
Kaj storiti z Litijo ? (xxvi.)
Martin Brilej
Odgovor na članek: MIKLAVŽU VSTOP PREPOVEDAN
V zadnji številki »Občana« (št. 12, 2005, leto 7), je Kulturno društvo Polšnik objavilo članek z zgornjim naslovom, zato, podajam odgovor.
Podružnična šola Polšnik, ki je sestavni del Osnovne šole Litija, je vsa leta njene bogate zgodovine plodno in ustvarjalno delovala skupaj svojim krajem in je bila vseskozi sestavni del kraja. Tako so se med ljudmi stkale bogate vezi in nikakor ni prijetno, da bi se ravno v prazničnem času, ko se vsi želimo posloviti od starega leta, se zahvaliti drug drugemu za opravljeno delo in stkati načrte za novo leto, prikradle sence dvoma in nezaupanja v delo in v ljudi, ki z vso predanostjo sledijo cilju - ustvariti pogoje v kraju, ki bi ljudi združevali.
Osnovna šola Litija z vsemi štirimi podružničnimi šolami vsa leta intenzivno odpira vrata različnim dejavnostim, saj je povezava šole s krajem ena od najpomembnejših nalog šole.
Ravno ta vizija - odpiranje šole - je še zlasti prisotna v
z ljudmi vedno najdemo pristen stik.
Tako v šoli brezplačno potekajo vaje Moškega pevskega zbora, dejavnosti Kulturnega društva, Društva podeželskih žena in deklet, izvajajo se občni zbori vseh društev in krajevne skupnosti ter vsaj šest proslav letno, ki jih Podružnična šola Polšnik pripravi skupaj s krajani.
V zvezi s prireditvijo Srečanje družin in prihod Miklavža od organizatorjev prireditve - Kulturnega društva Polšnik, ni nihče kontaktiral z mano, da bi se dogovorili, saj je šlo za skupno prireditev, kije (k) sedaj nismo imeli. Za situacijo sem izvedela od vodje podružnične šole Ide Dolar in sem se na osnovi do sedaj veljavne zakonodaje odločila, da prireditvi potekata na ločenih lokacijah. Zelo nam je žal, daje prišlo do nerazumevanja in želimo še naprej aktivno sodelovati na vseh področjih.
Gabrijela HAUPTMAN, ravnateljica Osnovne šole Litija
RK Gradišče pri Dolah
SREČANJE STAREJŠIH IN KRVODAJALCEV
Vsako leto v KO RK Gradišče pripravimo sre Čanje za starejše in krvodajalce. Kulturni program so pod mentorstvom Rezke Mrhar pripravili učenci OŠ Dole pri Litiji. Pozdravila nas je sekretarka Območnega združenja RK Litija, gospa Danica Sveršina, ki je spregovorila o pomenu in delu Rdečega križa, predsednik KO RK Dole pri Litiji, gospod Jože Lušina v imenu Krajevne skupnosti Dole pri Litiji, gospa Anica Kotar. Sledila je pogostitev in zabava ob zvokih harmonike Mirka in Meri Vresk.
Hvala vsem, ki so se trudili pri pripravi srečanja še posebno učencem OŠ Dole pri Litiji, mentorici gospe Rezki Mrhar, ki je pripravila kulturni program in se zaradi bolezni srečanja ni udeležila. Naj lepša hvala tudi OZ RK Litija in KO RK Dole pri Litiji za pomoč pri izvajanju nalog.
Predsednica KO RK Gradišče: Irena PIVEC
Iz Krajevne organizacije Rdečega križa Gabrovka
Konec meseca decembra 2005 so se sestali člani Krajevne organizacije RK Gabrovka in izvolili novo vodstvo. Sprejeli so program dela KO RK za leto 2006, obiskali so starejše in invalidne osebe, aktivno pa so začeli pobirati prostovoljne prispevke za pomoč družini iz Tlake pri Gabrovki, ki ji je pogorela hiša.
DAN KULTURE
Knjiga, slika, gradič!
Mnogim čutom neznan ta kič! Piše, riše, gradi!
Na paši mislec um bistri. Stavki, barve, kocke!
Z darom volje v šop zvezane. Pomni, vidi, meri!
V	čas zaman se ne ustavi.
Knjige, slike, stavbe! Velikanke so in majhne.
V	strani, v barvi, v steni! Mozaiki so večletni.
Zapis, obris, projekt!
Vse duhovnost-materialnost. Misel, pogled, stvarstvo!
So ustvarjali garaško.
Spisi, zlivi, satje!
Gradijo družbo - mišljenje.
V	knjige, v slike, v zgradbe! Sidrali so dan kulture.
Pisar, slikar, zidar!
So prisluhnili Zdravljici.
Piši, riši, zidaj!
Za trud Prešernu dlan podaj.
Golišče; Jože Ostrež, 2006
Več avta ^ manj denaijg
Vozila letnik 2005 do 1.200.000 ugodneje!
CORDOBA ALTEA	IBIZA
V januarju posebna ugodnost za vozila Seat Leon!
KOLIČINE SO OMEJENE!
LEON
Carcommerce
Ljubljanska 16,1270 Litija • Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net • www.carcommerce.si
PREDNOVOLETNO SREČANJE
Članice in člani Društva upokojencev SLOGA, ki združuje upokojence krajevnih skupnosti Jevnica, Kresnice, Ribče in nekaj izven omenjenih krajevnih skupnosti, so se v nedeljo, 18. decembra, zbrali v gostišču Kimovec v Hotiču, da se poslovijo od iztekajočega se starega leta. Srečanje se je pričelo s kosilom in se nadaljevalo s plesom ob zvokih ansambla Ržiški fantje do večernih ur.
V navadi je, da ob koncu leta naredimo obračun za opravljeno delo, zato se je predsednik društva g. Ludvik Jamšek ob kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki so s svojo aktivnostjo pripomogli, da je društvo uspešno delovalo ter za dobre odnose in počutje med upokojenci. Zahvalil se je tudi vsem, ki so društvo predstavljali kot udeleženci na tekmovanjih in družabnih prireditvah. Vsi se trudijo po svojih močeh, da bi lažje in lepše preživljali
jesen svojega življenja.
Prišel je tudi Dedek Mraz, ki je s svojim obiskom in priložnostnimi darili popestril srečanje. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju in je kar prehitro minilo.
Ob zaključku so si v novem letu drug drugemu zaželeli sreče, zdravja in dobrega počutja. Vsem tistim, ki jih ni bilo zraven, pa želijo, da se jim v prihodnje pridružijo. Enako želi vsem članom srečo in osebno zadovoljstvo upravni odbor Društva upokojencev SLOGA Jevnica.
Jože GODEC
Parmova 9,1270 LITIJA
E-mail: knjiznica.litija@email.si www.litija.ne1/mkl
Izposoja, informacije Litija:
01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85
Izposoja Šmartno: 01/899 20 80
njižmca
SPOMINSKI RAZSTAVI V KNJIŽNICI LITIJA
Leto se je komaj začelo, že je zaživela domoznanska dejavnost v Knjižnici Litija. Januar je mesec, ko se spominjamo kar dveh pomembnih mož, povezanih z Litijo. 18. januarja je minilo 120 let od rojstva književnika in prevajalca Vladimirja Levstika, 21. januarja pa 5 let, kar je odšel Nace Simončič, lutkar- »RadovedniTaček«.
Vladimir Levstik je izhajal iz učiteljske družine Mihaela Levstika iz Želimelj. Bil je pesnik, pisatelj, esejist in prvi poklicni prevajalec iz ruskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika. Njegova najboljša dela so Zapiski Tine Gramontove, Gadje gnezdo, Hilarij Pernat, Višnjeva repatica. Med njegovimi prevodi velja omeniti dela: Bratje Karamazovi, Vojna in mir, Stotnikova hči, Gospa Bovary, Taras Bulba in Zločin in kazen. Levstik je sodeloval skoraj pri vseh slovenskih časopisih svojega časa, zlasti z Ljubljanskim zvonom in Slovanom. Z ženo Franko sta v Litiji živela v letih 1937 do 1941, ko sta morala pobegniti pred gestapom. Okupator jima je uničil vse dokumentarno gradivo in imetje, rokopise, slike, knjige. Vladimir Levstik je umrl leta 1957, žena Franka pa je pisateljeve predmete zapustila Osrednji knjižnici Celje, kjer je odprta spominska soba.
Villa Litta klub-fondacija Litija je ob 120 letnici rojstva Vladimirja Levstika izdala spominsko kuverto, v knjižnici pa so pripravili spominsko razstavo.
Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji, kjer je preživel mladost. Bil je mizarski, trgovski in lekarniški vajenec, vojaški muzikant, med vojno partizan in študent igralske šole na osvobojenem ozemlju. Kot igralec se je preizkusil v Črnomlju, nato v ljubljanski Drami. Leta 1951 je začel igrati v Lutkovnem gledališču, od leta 1963 do upokojitve pa je bil vodja lutkovnega oddelka TV Slovenija. Bil je velik prijatelj otrok, njegove lutke in predstave so jih prevzele, naj naštejemo le nekatere: Žogica Marogica, Pavliha, Kužek Ostružek, Kljukčeve dogodivščine in sevedaTaček. Za umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. V galeriji knjižnice je na ogled nekaj utrinkov iz njegovega življenja, med drugim fotografije, ki so nastale 1998 leta, ob otvoritvi mladinskega oddelka litijske knjižnice.
Levstik in Simončič sta bila povezana z Litijo, njuno delo in življenje pa dokazujeta, da sta bila pokončna in zavedna Slovenca, ki sta kljubovala tudi najbolj viharnim časom.
Spominski razstavi bosta na ogled mesec dni.
Aleksandra MAVRETIČ
Helena HAUPTMAN: NASA DEDIŠČINA/5
Človek je bitje, ki ustvarja zgodovino in svoje preteklosti ne more ponoviti, niti je ne more pozabiti.
(Wystan Hugh)
Litija je v preteklosti, zlasti od 2.pol.19.stol. dalje, veljala za močno industrijsko središče. Začetki industrializacije so pomemben mejnik v razvoju človeške dejavnosti in tudi razvoj industrije v Litiji in okolici zaseda eno najpomembnejših dejavnikov v zgodovini našega kraja. Od začetkov prve industrializacije Litije je minilo že najmanj 150 let, zato lahko tudi v naši občini govorimo o tehniški kulturni dediščini. Varovanje tehniške dediščine in tehniških spomenikov ima v Sloveniji, v nasprotju z Evropo, razmeroma kratko tradicijo. Že med 1 .sv. vojno je na Dunaju nastal centralni tehniški muzej, kjer je bila zbrana tudi cela vrsta predmetov in naprav iz naših krajev. Po razpadu monarhije je tako dobršen del naše tehniške dediščine ostal na Dunaju. V novih državah, kot so bile Kraljevina SHS in nato Jugoslavija, se žal ni nihče potrudil, da bi poskrbeli za zgodovino slovenske tehnike. L.1951 je bil sicer ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki naj bi bil zadolžen za zbiranje tehniških spomenikov, a je postopoma, kljub zagnanosti zaposlenih, začel toniti v pomanjkanje prostora in kadrov, kopičenje eksponatov in seveda prepotrebnih finančnih sredstev. K sreči se tudi pri nas začenja spreminjati miselnost, da je staro železo (in tudi vse kar je starega) za v smeti.
Zadnja leta se sama podjetja zavzemajo za ohranitev lastne tehniške dediščine in z lastnimi sredstvi zaščitijo ter ustrezno prezentirajo stare stroje, naprave in druge predmete.
V Litiji, nekdaj močnem industrijskem središču, se ni ohranilo bogvekaj. Nekaj zanimivih tehniških spomenikov pa le obstaja in morda se bodo zadeve v naši občini premaknile na bolje tudi v tej smeri.
Rudarska dejavnost je v Litiji in okolici krojila usodo prebivalcev dolga tisočletja. Od teh tisočletij je danes razen opuščenih rovov in nezaščitenih zračnikov moč videti bore malo. Rudnik Sitarjevec je bil 1.1965 opuščen in z opustitvijo del je propadla tudi večina naprav in rudarske opreme. Veliko napora je bilo potrebnega, da je v prostorih Zavoda za izobraževanje in kulturo nastala skromna rudarska zbirka. Poseben primer tehniške dediščine so ostanki topilnice v Pasjeku. L.1772 je bila v Pasjeku zgrajena topilnica železa. Rudo so kopali pod Mamoljem in na Preski ter jo po leseni gozdni železnici vozili v topilnico. Rudo so v topilnico spravljali tudi s pomočjo vozov in volovske vprege. Velika škoda je, da danes ni ohranjenih nobenih ostankov ene prvih topilnic železa na Slovenskem razen zapuščenih razvalin, ki bi jih občina in druge državne strokovne službe morale ustrezno zaščititi in območje zavarovati.
Z uporabo sodobnih gradiv vztrajno izginjajo priče gradnje starih mostnih konstrukcij. Most čez Savo pri istoimenskem naselju je zato s svojo leseno konstrukcijo vreden posebne pozornosti. Izdelan je bil 1.1931 in velja v slovenskem prostoru za izjemen primerek lesene predalčne gradnje mostov, zlasti zato, ker so bili v tem času že uveljavljeni drugi sodobnejši načini gradnje. Posebnost mostu je nadstrešje, ki varuje most pred propadanjem, kar je bilo v preteklosti prej pravilo kot izjema.
L. 1886 sta Julius Schvvarz iz Trsta in Evgen Zublin iz Manchestra predložila načrte za gradnjo tovarniškega poslopja za predilnico v Litiji, ki je svoje osnovne značilnosti ohranila do danes. Zgradba Predilnice Litija tako velja za enega redkih v celoti ohranjenih in hkrati tudi najlepših primerov industrijske arhitekture 19.stol. Zagotovo bi se v občini še našli primeri dobro ohranjene tehniške dediščine, a nam iz različnih vzrokov niso poznani. Upam, da bodo tudi tovrstni članki vzpodbudili prebivalce k skrbi za našo dediščino, ki ji lahko svoj pomen in obstoj zagotovi le ustrezna strokovna obravnava, kar pomeni natančno evidentiranje in dokumentiranje, zaščito in restavracijo samega objekta ter končno prezentacijo v javnosti. Osnovni pogoj za ustrezno strokovno obravnavo je seveda tesno sodelovanje prebivalcev z javnimi službami, ki se ukvarjajo s tem področjem in zato ponovno prosim vse, ki jim je mar naše kulturne dediščine, da se povežejo s Kulturnim centrom v Litiji. Če ne drugega, potrebujemo vsaj najrazličnejše informacije za register vse kulturne dediščine v občini Litija, ki trenutno nastaja v našem zavodu.


Miro Petek s.p.
Kresnice 78 1281 Kresnice
GSM:041-744-631 GSM:041-546-837
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si
Sredi meseca decembra smo likovniki Litijskega likovnega ateljeja na ogled postavili dela, ki so nastala v septembrski likovni koloniji v Piranu in okolici.
0 njej smo vas že seznanili v prejšnjem Občanu in vam obljubili, da postavimo tudi razstavo. Ker je bila avla občinske zgradbe zasedena, smo se dogovorili in zaprosili za prostor v bistroju Valvasor.
ZIK KULTURNI CENTER Litija
Trg na Stavbah 8a, tel: 0189802 70
OTROŠKE MATINEJE
S prvo otroško matinejo v novem letu so v Kulturnem centru otrokom in staršem še za nekaj dni podaljšali praznično vzdušje. Novoletno zgodbo o jelenu Jarku in živalih v živalskem vrtu so uprizorili člani Teatra za vse z Jesenic. Topla pravljica, prijazne živali in zadovoljno občinstvo so v Kulturnem centru zaznamovali prvi delovni vikend v letu 2006.
GLEDALIŠKI ABONMA
Zaradi bolezni v ansamblu je tik pred zdajci odpadla decembrska gledališka predstava Šentjakobskega gledališča. Nadomestili jo bomo v mesecu marcu.
19. januarja je v Kulturnem centru ponovno gostoval Teater 55 z že znano komedijo Lažeš, kradeš, škampe ješ. Duhovita predstava je prežeta z žgečkljivimi razkritji zasebnega življenja nekega politika, njegove gospodovalne soproge ter podzemnih in nadzemnih gibanj v današnji Sloveniji. Politične teme so vedno aktualne in gledalci so tudi tokrat zadovoljni zapustili dvorano na Stavbah.
RAZSTAVE
Od 23. januarja dalje bo v občinski avli na ogled razstava cvetličnih aranžmajev in suhega cvetja. Domača umetnica Marija-Magda Vozel z Mamolja iz papirja in dmgega materiala ustvarja čudovite cvetlične kompozicije in tisti, ki se vam že toži po pomladi, obiščite avlo Občine, ki v teh januarskih dneh kar kipi od pomladnega cvetja.
MUZEJSKA DEJAVNOST
Od 1. decembra dalje so v prostorih Kulturnega centra odprte tri stalne muzejske zbirke, ki predstavljajo zgodovino Litije in dejavnost naših prednikov. Ker zbirke sproti dopolnjujemo in zbiramo tudi drugo gradivo iz litijske zgodovine, ponovno naprošamo vse prebivalce Litije in okolice, da nam pomagajo pri tem. Vse dokumentarno gradivo in stare fotografije kopiramo in vrnemo lastnikom. Če pa želi kdo nastajajočemu muzeju podariti kakšen predmet, naj se oglasi v pisarni Kulturnega centra in se vpiše na seznam posameznikov, ki pomagajo graditi litijski muzej. Veseli bomo tudi vsake informacije ali pobude za nadaljnje delo.
..	. .	...	. ,	Vabljeni!
Muzejske zbirke so odprte:
Ponedeljek 10-18 • Torek 8-14 • Sreda 8-14 • Četrtek 10-18 • Petek 10-12 Za zaključene skupine je ogled možen tudi ob vikendih in praznikih po predhodnem dogovoru v pisarni Kulturnega centra ali po telefonu 031/364-000.
VSTOPNINA: odrasli- 200 SIT • otroci do 14. leta -100 SIT
Kolektiv Kulturnega centra
KO RDEČI KRIŽ DOLE
OB 90. ROJSTNEM DNEVU SMO OBISKALI NAJSTAREJŠO ČLANICO GENOVEFO PRIJA TELJ IZ HUDIH RAVEN
V	veselem decembru, v času Miklavža, smo obiskali 74 starejših in bolnih članov ter invalidov na njihovih domovih in v domovih za starejše občane v Črnem potoku, v Trbovljah, v Trebnjem in na Izlakah. Srečanja so bila prijetna, obiskov so se vsi razveselili, izročili smo jim skromna darila ter jim zaželeli predvsem zdravja in srečnih dni v novem letu.
V	januarju pa smo že pričeli z aktivnostmi za izvedbo nalog v letošnjem letu. Že drugega dne letošnjega leta smo obiskali najstarejšo članico Genovefo Prijatelj iz Hudih raven, ki je kljub skromnemu življenju in trdemu delu dočakala 90 pomladi. Skupaj s predstavniki DU Dole in KO DIS Dole smo se pridružili praznovanju, ki ga je slavila v krogu svoje številne družine. Sprejela nas je kot vedra, pokončna in nasmejana. Mirko Vresk in pevci skupine Izgnanci so ji s harmoniko in lepo zapetimi pesmi polepšali praznični dan. Slavljenka se je rodila 31.12.1915 kot četrti od 8 otrok v Ribičevi družini na Hudih Ravnah. Ker je bila družina številna in malo zemlje na kmetiji, je še kot mlada deklica hodila paziti otroke k čevljarju Breznikarju na Dole. Kasneje je kot gospodinjska pomočnica služila pri takratnem ravnatelju v šoli na Dolah. Kot mlada, vajena vseh kmečkih del, je večkrat pomagala tudi na takratnemu največjemu posestvu pri Vrtačnikovih na Dolah.
Prišla je vojna in težki časi tudi za mlado Genovefo. Družina Ribič je čez noč zapustila svoj dom in pobegnila čez italijansko mejo v Zabukovje, da so se izognili množični izselitvi v Nemčijo. Sprejeli so jih dobri ljudje, pri Blažičevih, ki so živeli na Mirni. Po vojni so se vrnili na domači dom. Že leta 1947 se je poročila na večjo kmetijo k sosedu Henriku Prijatelju. S trdim delom na kmetiji je pomagala možu obnavljati in graditi gospodarska poslopja in podpirala njegovo zavzeto delo pri RK Dole, kjer je bil dolga leta predsednik. V skromnosti je rodila 7 otrok, ki sta jih z možem vzgajala v duhu poštenosti in delavnosti. Z leti so vsi otroci zapustili dom in z možem sta ostala sama na kmetiji. Zaradi bolezni moža jo je moral zapustiti tudi on, saj je odšel v oskrbo v dom starejših občanov v Trebnje. A kljub temu ni sama, saj za njo skrbi sin Franc, ki je poročen na sosednji kmetiji. Vsi otroci z njihovimi družinami jo zelo radi obiskujejo. Obiskali so jo tudi na prazničen dan in kot velika družina so obujali spomine na čase, ko so v toplem in varnem gnezdu uživali otroške radosti in na kmetiji spoznavali vrednote dela. Člani društev smo se razveselili tudi srečanja z njenim možem Henrikom Prijatljem kot dolgoletnem predsedniku KO RK Dole in častnemu članu Območnega združenja Rdečega križa Litija. Slavljenki, ki je še dokaj čila in zdrava za njena leta, smo zaželeli še veliko srečnih in zdravih dni. Tako ste Krajčkovo Nefi spoznali tudi vi.
V	organizaciji RK bomo tudi v bodoče posvečali skrbi za starejše in bolne člane in izvajali naloge po programu KO RK Dole.
Ana KOTAR
umnoim/uncue
NASA KULTURA Teks in foto: Ciril GOLOUH
Podeželje v prazničnem mestu
Pogled na praznično mesto, v katerem je gostovalo naše podeželje. Kot vidite, so se občani mesta Litije držali zlatega pravila, da naj na podeželju vladata mir, spokojnost, brez hrupa in gneče. Vendar so si prodajalci želeli, da bi jih meščani Litije prišli vsaj pogledat, seveda pa bi bili še bolj veseli, ko bi kupili kakšno njihovo dobroto. Žal so le redki obiskali stojnice, mimo se je sprehajal le Božiček z vrečo in si nenehno ogledoval, od kod bo prišel dedek Mraz z belo brado in sivo kučmo. Toda otrokom je prav vseeno, kdo je Miklavž, Božiček ali dedek Mraz, da le prinese kakšno darilce, a so v današnjem času le redki, ki s seboj prinesejo polno vrečo.
Božiček obiskal otroke pred Trgovino TUŠ
Pred trgovino »Tuš«, na Ljubljanski cesti v Litiji, je 21/12.2005 Božička
pričakala množica litijskih otrok s starši, kjer je le ta obdaril vse otroke in bil prav zadovoljen, ker ga je obiskalo toliko otrok s starši... Po obdaritvi otrok pa je Božiček obdaril tudi mimoidoče kupce, zvezdice pa so z bomboni pozdravljale tudi kupce v trgovini.
Božiček tudi na ploščadi pred cerkvijo Sv. Nikolaja
Množica litijskih otrok osnovne šole Gradec je pričakala z radostjo in veseljem Božička na ploščadi pred cerkvijo Sv.
Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji, kjer je potekal krajši kulturni program in manjša obdaritev otrok.
Najmlajši iz Hotiča prišli pogledat« Božička« v Litijo
Vzgojiteljice iz otroškega vrtca HOTIČ so svoje varovance pripeljale v Litijo, kjer so si otroci ogledali prihod »Božička« in spremljali kulturni program učencev OŠ Gradec.
Pred odhodom (iz podeželja v mesto) spominski posnetek in vrnitev domov na podeželje.
Hofer odprl svoja vrata
10.12.2005	je trgovsko podjetje »Hofer« odprlo svoja vrata v novo zgrajeni trgovini na Ljubljanski cesti v Litiji. Dan se je za nekatere občane začel že ob 3. uri zjutraj j s čakanjem pred trgovino, da bi prišli do zaželenega pralnega stroja, televizorja ali sesalca.
V Litijo so prispeli ljudje z vseh koncev Slovenije, opaženi pa so bili tudi avtomobili s hrvaško registracijo. Litija je ta dan doživela prometno gnečo, ki pa so jo uspešno reševali policisti iz policijske postaje Litija, dobrodošlo pa je tudi novo krožišče, ki je reševalo nastalo prometno situacijo. Žal je odprtje trgovine »Hofer« potekalo brez uradne otvoritve, začelo se je ob odprtju trgovine ob 8. uri, kjer so morali množico kupcev, ki so čakali pred vhodnimi vrati, zaradi nepopisne gneče in varnosti spuščati v trgovino le po 10. Dolga vrsta ob trgovini se je razredčila v poznem popoldnevu, vendar so ljudje vztrajali, nekateri tudi po več ur.
Na sliki pogled na parkirišče pred trgovino, zaparkirana pa je bila tudi Ljubljanska cesta vse do betonarne. Na parkirišču srečni kupci z nasmejanimi obrazi rekoč, rana ura zlata ura.
RAZSTAVA LIKOVNE SKUPINE LILA V BISTROJU VALVASOR
Iz pozdravnega govora župana Mirka Kaplje smo izvedeli, daje na tem mestu v povojnih časih tu prvič razstavljala tudi naša priznana slikarka Mira Pregelj. Iz knjige vtisov smo začutili, da smo Vam pričarali mediteran in tople sončne trenutke sredi mrzlega decembra.
Slike, ki so bile razstavljene, niso bile naslikane po naročilu ali za prodajo, ampak predvsem zase, to pa pomeni za lastno dušo. Vsaka ima svojo zgodbo ali pa svojo pot. Vsaka ima preživeto zelo sončno prosto soboto in nedeljo. Vsaka nosi tudi potrdilo o lepem koščku Slovenije, ali ulici, ali oboku, ali detajlu... Le oči moraš imeti odprte in že lahko raziskuješ ali »namalaš« (kot pravimo v žargonu) motive, ki se nam prikazujejo na vsakem koraku. »Sreča ni sreča, če je nimaš s kom deliti«, pravi pregovor, mi pa smo za vas z veseljem razstavljali: Bojka Drnovšek, Marija Smolej, Pavel Smolej, Marjeta Mlakar-Agrež, Tatjana Lesjak, Miša Urankar-Murn, Olga Tomažič, Danijela Kunc, GabrijelaHauptman, Marjana Šuštaršič, Jože Meglič, Bertajuvan, Tone Sveršina in Marija Bregar-IIostnik.
Marija BREGAR-HOSTNIK, Foto: BertaJUVAN
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA ŽELI VSEM KRAJANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM,USTANOVAM IN DRUŠTVOM VSE DOBRO V LETU 2006.
Denar, namenjen za individualne čestitke, smo namenili za pomoč 19. decembra pogoreli družini Voje s Tlake.
Hvala za razumevanje.	gvet KS Gabrovka
Njegove pesmi in zgodbe so vse, ki smo ga poznali in se veselili z njim, spravile v dobro voljo.
Za tamburico in kitaro pa si je vedno vzel čas, če je le kdo prišel v vas.
In kako hitro mine čas in leta nam teko...
(Minila so že 3 leta.)
KAKO LETA NAM TEKO
Jesensko zlato listje, za listom list odpada.
Kje so tista naša, prešerna leta mlada?
Je Abraham že mimo!
Ah, kje je že vse to... Kako neznansko hitro leta nam teko.
Ko šestdeseto leto mine, je sedemdeseto takoj tu in osemdeseto leto pride kakor v snu.
Nato devetdeseto leto se priplazi, kaj moremo zato, samo deset nam jih še manjka, pa jih bo ravno sto.
Le kaj bi leta šteli, saj ne pomaga nič, bodimo raje vsi veseli, kakor na veji ptič. Želimo si le sonca in mnogo srečnih dni. in snidenje današnje spomine naj budi.
Vsi zbrani danes vam želimo, ko se z vami veselimo, da bi zdravi in veseli vsaj STO LET doživeli.
Jože Rappl
Inmemoriam
MILAN ŠIJAKOVIČ
Smrt teje srečala na poti, ki sijo hodil več kot pol življenja. Na njej si se vedno bojeval zase, za klub. Po tej športni strani sem te dobro poznal, zato vem, da vsak tvoj nastop ni terjal samo ene ure, kot je to v kegljanju normalno, ti si kegljal že nekaj dnipred tekmo, nato pa sipo tekmi še dolge ure dokazoval, kaj je bilo narobepri tebi in tvojih soigralcih. Veselil si se zmag, vsakporaz paje bil zateporaz pisan z veliko začetnico. In ne glede na to, če si vstopal na stezo, ko je bila kakšna tekma že objektivno izgubljena, ti si jo vzel nadvse resno, tvoj nastop je bil do samega sebe in do kluba korekten do kraja. To je bil tvoj značaj, zagrizen, trmast do zadnjega lučaja. Moral bi biti za zgled tvojim športnim kolegom, pa tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom.
Kot tak si vstopil tudi v svoj poslednji dvoboj, prepričan, da ga lahko dobiš, da ga moraš dobiti. To niso besede, s katerimi bi hotel olepšati tvoj življenjski slog. Ne, Milan! Še iz zdravstvenega doma si telefoniral domov ženi:
“Ne skrbi, vse bo še dobro!”
Mislim, da sem s tem o tebi povedal veliko, skoraj vse. Toda če si vprejšnjih spopadih imel nasproti sebe tekmece, kisijih bolj ali manj poznal, tokrat ni bilo tako. Nasprotnik v obliki majhnega krvnega strdka je bil nepoznan, nepredvidljiv, če govorim v športnem jeziku, si ga mogoče malcepodcenjeval. In iziddvobojajebilz vsem tem, kar sem doslej povedal, odločen...
Po treh, štirih urah je bila tvoja zadnja tekma v življenju končana. Žal. Prekmalu za nas, ki smo delali in tekmovali s teboj in še bolj prekmalu za tvoje najbližje. Ti te bodo neizmernopogrešali. Bil si jim mož, oče, ded. Bil si jim resnično vse. Pred tedni sem v neki osmrtnici bral tole: “Kakoprazen je ta svet, ko umre en sam človek ”. Menim, da se bomo tega stavka italijanskega pesnika spominjali vsi tvoji kolegi in tvoji najdražji še dolgo. Na kegljišču bo podoba nezlomljivega borca, predvsem pa nikdar utrujenega vzdrževalca kegljišča - v to sem trdno prepričan - lebdela, dokler bo to kegljišče še stalo.
Milan! Nikdar nisi imel časa za počitek, zdaj se spočij!
V imenu kolegov iz kluba in v svojem imenu izrekam tvojim najbližjim iskreno sožalje!
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02,8/03 - popr. in 58/03 — ZZK-1) minister za okolje in prostor sprejme
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev:
1.	predloga državnega lokacijskega načrta za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji, ki gaje pod številko projekta 1256/04 decembra 2005 izdelal PA Prostor, d. o. o., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: predlog državnega lokacijskega načrta):
2.	povzetka za javnost;
3.	Poročila o vplivih na okolje za rekonstrukcijo ceste G2-108/1182 Ribče-Litija od km 8 + 740 do km 10 + 146 - Zgornji Log, ki ga je pod številko projekta PV0-052/04 maja 2004 izdelal IMOS GEATEH, d. o. o., Ljubljana, ter
4.	drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve predloga državnega lokacijskega načrta.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 30. januarja 2006 do 28. februarja 2006 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija.
Javna obravnava bo potekala 13. februarja 2006 s pričetkom ob 17.00 v prostorih Občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija.
III.
Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko k razgrnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko do 28. februarja 2006 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ustno na sami javni obravnavi, ali se pošljejo na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DLN Zg. Log pri Litiji«.
0 pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči pripravljavec predloga državnega lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga državnega lokacijskega načrta.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.gov.si/upr) ter na krajevno običajen način v glasilu Občan.
Odšla si tja, kjer večno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
UkamHP .
ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANGELE POGRAJC
29.08.1925-23.12.2005 iz Laz pri Vačah
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala duhovnikoma Janezu Zaletelu in Damjanu Proštu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem MoPZ Vače za zapete žalostinke, trobentaču Blažu za zaigrano Tišino ter g. Pavlu Hiršlu za poslovilne besede. Hvala tudi patronažni sestri in ge. Gerti za pomoč v času njene bolezni.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Ivan, Štefan in Vili z družinami
Ljubil si zemljo, ljubil si dom, sedaj pa brez tebe je prazen naš dom.
ZAHVALA
V mrzlem decembrskem popoldnevu smo se poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka
JOŽEFA MATOZA
04. 03. 1945 -08. 12.2005
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ali mašni dar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, gospodu župniku Janezu Zaletelu za lep pogrebni obred, pevcem za doživeto petje, gospodu Hiršlu za lep poslovilni govor, sorodnikom in sosedom za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih ter osebju ZD Litija. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Vsi, ki radi jih imamo nikoli ne umro, le v nas se preselijo in naprej, še naprej živijo, so tu in tu ostanejo.
V SPOMIN
Junija bo minilo 20 let, odkar si odšel od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek
Konec januarja bo minilo že 6 let odkar si nas zapustila, zelo te pogrešam, srce in duša pa še boli, boli.
LEON BIZJAK BLANKA BIZJAK
Hvala vsem, ki se ju spomnite in prižgete svečko.
Vsi vajini
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, starega ata in brata
SLAVKA KADUNCA
1950-2005 iz Tep 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Andreju Županu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebcem, govornici Lauri Horvat za ganljive besede slovesa, pevcem MoPZ Polšnik za zapete žalostinke ter Domu Tišje. Posebna zahvala sosedu Ladu Mandlju ter Marku Vrezcu za njuno nesebično pomoč.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Marko, hči Branka z družino, brata Zdenko in Zdravko ter sestra Anka z družinami.
NAJ ODIDEM
Ko se dan zame konča In sonce zaide Si želim miru
Zakaj jokati, ko se duša osvobodi? Pogrešajte me -a ne predolgo,
Ne sklanjajte glave. Spominjajte se prijateljstva,
Ki smo ga nekoč delili! Pogrešajte me-a ne predolgo.
Saj to je pot na katero mora vsak sam! Vse je del Božjega načrta, Stopinja na poti domov.
Ko boste osamljeni, z bolečino v srcu, Poiščite prijateljeI
Pokopljite bolečino in sejte dobroto! Pogrešajte me-a ne predolgo!
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega atija, moža, dedka, brata, strica in tasta,
GVIDA KRESA st.
iz Zgornjega Loga
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nas bodrili v najtežjih trenutkih. Hvala za darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele na njegovem poslednjem domu. Hvala vsem, ki so nam stisnili roko in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki so se srečevali, pomagali in podaljševali življenje našemu dragemu atiju: osebju Zasebne ambulante dr. Ptičar, osebju ZD Litija, Bolnišnici Golnik in Onkološki kliniki v Ljubljani. Hvala za sodelovanje na pogrebni slovesnosti ga. Saši Žibert, g. Franciju Končarju za ganljive besede slovesa, g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred, praporščakom ter pevcem in trobentaču za zapete in zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Francka, sinova Gvido in Marko z družinama, brat Janez z družino in ostalo sorodstvo.
Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj je velika praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, da ti je lepo!
V SPOMIN
15. februarja 2006 bo minilo dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
ELVIR MACANOVIC-MACA
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in podarite cvet.
družina Macanovič
Rad si imel življenje, boril si se,
a zmanjkalo ti je moči in tiho, mimo zaprl si oči.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata
MILANA ŠIJAKOVIČA
(1934-2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Zahvala tudi Kegljaškemu klubu Litija, za poslovilni govor g. Gernedlju in pevcem za zapete žalostinke.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
Vsi njegovi
Nihče ne ve o deklici ki bosa gre čez travnike nihče ne ve
Nihče ne ve o deklici ki njene spet imam oči nihče ne ve
V SPOMIN
Nihče ne ve in ti ne veš ki z mano si in te skrbi ko druga sem in spet želim na svojo stran tja daleč čez v kraljestvo sanj
/Feri Lainšček/
REBEKI MESERKO roj. ŽELEZNIK
(1971-2000)
Tukaj je. Z nami. Še je. Do bolečine naša.
Hvala vsem, ki se jo spomnite s toplo mislijo v srcu ali prižgano svečko na grobu.
Vsi, ki jo imamo radi
Ti, ki te imamo radi, nikoli ne umreš.
Le daleč stran od nas v nebo drugače zreš.
A še si z nami, v naših mislih, srcih, še živiš, v naši hiši, le tvoj korak se več ne sliši.
ZAHVALA
ob smrti naše drage tete in p ra tete
ANE RAZPOTNIK
Kresniški Vrh 32a (11.9.1925 - 9.12.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, kresniškim pevcem za zapete žalostinke, Milanu Petku za vso pomoč ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Še enkrat iskrena hvala vsem.
Vsi njeni
V SPOMIN
MARIJI CEGLAR KATI CEGLAR
5 LET
1 LETO
Odšli sta tiho v svoj ljubeči objem, pustili sta prazen naš topel dom.
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Pogrešamo vaju, najdražji
Žalost ob izgubi
nam razsvetljuje žarek upanja
na ponovno snidenje.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek
CIRIL BOŽIČ
Zagozd 10, Dole pri Litiji
Za izrečena sožalja, pomoč v najtežjih trenutkih, cvetje, sveče ter darovane svete maše, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom -Povše, Kastelic, Močilar, Škoda in Peruci. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebcem, praporščakom in govorniku Dušanu Maku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Tišje za oskrbo in nego pokojnika v času njegovega bivanja v domu.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Čas vrti se neprestano, seka rane in jih zdravi, meni pa sedanjo rano vsak dan znova obudi.
ZAHVALA
v nepozaben spomin možu, očetu in dedku
MARIJANU KOKALJU
1932 -2005
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Staša, sinova Cvetko in Roman z družinama
V SPOMIN
Mineva pet let odkar nas je zapustil
JANKO POTRBIN
Smrt se rojeva življenje na zemlji konča se in plavajoči smehljaj v temo prodre. Plavaš v težkem smehljaju, lebdiš nad oblaki.
Svetloba se začenja neskončna zdaj si v nebesih tam. Razprostrto kakor šotor angelsko petje te osrečuje.
V svetlobi si čudovit in veselja ni konec.
Vsi tvoji
26. decembra 2005 je v 87. letu po hudi in težki bolezni odšla v večnost naša dobra mama, babica in prababica
FRANČIŠKA LAVRIN
z Boltije 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, ji namenili veliko vzpodbudnih besed in sočutnih misli.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Zahvala g župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku in trobentaču.
Vsi njeni

I

Ata, skrb za dom in družino bilo tvoje je vodilo.
Skromno si živel in težko si življenje imel. Prenašal tiho bolečino si, a pošle so ti moči.
Zaprl trudne si oči.
Ata, hvala ti, radi te imamo vsi.
Marjana
ZAHVALA
ob bolečem slovesu od dragega moža, očeta, deda in pradeda
FRANČIŠKA MAHKOVICA
(30.04.1931 -01.01.2006) iz Velikega Vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ZD Litija in dr. Benedičiču, KS P Litija za pomoč in organizacijo pogreba, pevcem, godbenikom in g. Savšku za lep poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
.
Odšla si tja, kjer ni več gorja. Celo življenje si garala, ves svoj trud nekomu dala.
ZAHVALA
ALBINA VISNIKAR roj.
iz Brezovo 10 pri Gabrovki 02.09.1915-01.01.2006
V SPOMIN
8.februarja bo minilo 10 let odkar te ni več med nami dragi mož, očka in dedek
JOŽE GROBOLJSEK
1912 -1996 iz Litije
Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Vsi njegovi
*	»	- »M

KOTAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala vsemu osebju Doma Tišje, prav posebna, prisrčna in topla zahvala pa gre na zaprti oddelek in zdravstvenemu osebju, kjer je bila naša draga mama varovanka deset mesecev.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, ge. Perko za ganljive besede ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerki Marta in Majda z družino

Ena sama bridkost in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Kolikokrat si vzdihoval, potem pa tiho, tiho si zaspal, a v srcih naših za vedno boš ostal.
ZAHVALA
ob prerani izgubi moža, očeta in ata
DARKA BOŽJAKA st.
iz Litije 1952 -2006
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. F. Končarju za poslovilne besede, g. R. Sotlar za zaigrano Tišino, pevcem in vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Darko in hčerka Biserka z družino


Zavod za izobraževanje in kulturo Litija,
Ljudska univerza
Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570
RAZPISUJE
vpis v naslednje javno veljavne izobraževalne programe:
I. EKONOMIJA
1.	Trgovec, IV. stopnja
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti.
2.	Trgovec-dokvalifikacija
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta.
3.	Prekvalifikacija v trgovca
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester.
4.	Ekonomski tehnik- prekvalifikacija
-	poklic: ekonomski tehnik/tehnica
Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto.
5.	Ekonomski tehnik - dokvalifikacija
-	poklic: ekonomski tehnik/tehnica
Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti.
6.	Ekonomski tehnik, V. stopnja, poklicno-tehniško izobraževanje
-	poklic: ekonomski tehnik/tehnica
Pogoj za vpis je končan program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec, administrator ali poslovni tajnik. Izobraževanje traja dve leti.
II. STROJNIŠTVO
1. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti.
III. JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE
NOVO
1.	angleščina za odrasle
2.	nemščina za odrasle
3.	francoščina za odrasle
4.	italijanščina za odrasle
5.	slovenščina za tujce
RAZPISUJE
izvajanja naslednjih strokovno-funkcionalnih zakonsko predpisanih znanj:
I.	PRAVILNIK O HIGIENI ŽIVIL - HACCR SISTEM
II.	VARSTVO PRI DELU
-	izdelava strokovnih predlog iz varstva pri delu (izjava o varnosti z oceno tveganja)
-	izobraževanje in izpiti iz varstva pri delu
lil. TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJA
-teoretičen in praktičen preizkus
Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na številko (01)8980-570.
Vpis v vse izobraževalne in strokovno-funkcionalne programe je mogoč skozi celo leto.
Vabljeni!
S PESMIJO V NOVO LETO
V nedeljo dopoldne, 8. januarja, 2006 smo se v Polšniku spet zbrali ob kulturnem dogodku. V novo leto smo na božično-novoletnem koncertu, tudi tokrat, vstopili s pesmijo.
Na odru dvorane v OŠ Polšnik, so se zvrstili različni nastopajoči. Koncert so otvorili stari znanci naših prireditev, MoPZ Polšnik, pod vodstvom Antona Torija. Zanje je ta koncert že tradicija, saj so na njem zapeli že preko 30-ič. Ko se moškemu zboru pridružijo ženski glasovi, ta pri nas postane mešani cerkveni pevski zbor pod taktirko Jožeta Kosa, kar se je zgodilo tudi tokrat. Ker pa je treba vedno skrbeti za podmladek, ki zagotavlja lepo petje v Polšniku tudi v prihodnosti, ni manjkal niti otroško mladinski pevski zbor, pod vodstvom Hermine Voje. Zborček je nastal v lanski jeseni in ima tudi krepko instrumentalno podporo. S harmoniko jih je spremljal Anže Gospeli, s prečno flavto Nina Košir, z violino pa Špela Kos, katere ideja in delo je bila tudi izvirna scena. Zborčku bi se kaj lahko pridružila tudi Nevena Domanovič, ki je tokrat sama zapela skladbico o jelki, ki raste pod nebo. Da skoraj ni inštrumenta, iz katerega ne bi kdo v Polšniku znal izvabiti lepe melodije, je pokazal še Anže Kos na klavirju, prav tako pa tudi Anita, ki je na njem spremljala mešani zbor. Za šaljiv del koncerta je poskrbel Primož Vozel, ki je na temu primeren način povedal pesem Vide Sladič, o virusu »inšpekcijusu«, ki je razsajal po Polšniku v lanskem letu.
Njena je bila tudi pesem Bahač, katero je napisala in uglasbila za Skrhane kose, ki so se tokrat predstavile v malce okrnjeni zasedbi. S harmoniko je Vida spremljala tudi bratca in sestrico Aljaža in Tjašo Povše, ki sta se v rimah prepirala kot Avsenikova stara zakonca. Koncert so popestrila novoletna voščila nastopajočih in s tem vanj vnesla preproste svežine.
Vse melodije, smo z besedilom, lepimi mislimi in željami, povezale Mateja Jager, Janja Kadunc, Mateja Sladič Vozelj in Laura Horvat.
Vzdušje v polni dvorani, je za to urico spet postalo praznično in nas vrnilo v čarobni čas decembrskih pričakovanj, kljub temu, da smo že dodobra zakorakali v leto 2006. Tako smo v Polšniku leto začeli in upamo, da bomo v tem ritmu in vzdušju tudi nadaljevali. Naslednja priložnost bo že čez slab mesec dni, ko bomo ob kulturnem prazniku priredili literarni večer, posvečen zadnji izdani knjigi Pavle Voje z naslovom In sreča se na božjo pot odpravi. Do takrat nasvidenje.
Kulturno društv o Polšnik, Laura HORVAT
AVDICIJA
Začeli smo s pripravami na snemanje kratkega filma Mat& Fotr&Mulc& Pes&PC. Za igranje v filmu iščemo fotra, mat, mulca, psa in še nekaj ljudi za stransko vlogo.
Film bo govoril o tem, kako so se v tipični moderni, disfunkcionalni družini, odzvali na prihod novega družinskega člana - računalnika. Liki so izrazito grdi, zoprni in vse prej kot simpatični.
Ce se prepoznate na sliki, nam pišite na skoripon@amail.com in nam povejte čim več o sebi.
Boris ULČAR - MALIBU
JERNEJ doo
prodajni center Šmartno pri Litiji
odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fax: 01 898 71 81
Gotovinski popust 15 %
- peči VIADRUS
Gotovinski popust 10 %
-	gips plošče
-	izolacija ursa
-	izolacija isover
-	stiropor
-	armaturne mreže
-	stavbno pohištvo Jelovica
-	vodovodne armature armal
-	laminati
-	odtočne cevi stigma
GOSTILNA IN PIZZER1A
Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01
Ugodna
nedeljska
kosila.
OB »ŽIVIH JASLICAH«
V POSTOJNSKI JAMI
Med vsemogočimi prireditvami In nakupovalno mrzlico, ki nas v zadnjih letih vse bolj prevzema, v prazničnih prednovoletnih dneh, smo si v Polšniku vzeli trenutek samo zase in se odpravili na kratek izlet proti Postojni. Sredi, za nekatere, še delovnega decembrskega dne, sta Iz Litije krenila dva avtobusa polšniških pevcev in njihovih prijateljev, tudi dekliški oktet litijske gimnazije.
Izlet pa ni bil čisto običajen izlet. Lepše bi ga bilo poimenovati romanje. Nastalo je ob pobudi gospoda župnika Andreja, saj nam je pred mesecem posredoval vabilo iz Postojnske jame, ki je vabilo pevce širom Slovenije, da zapojejo ob živih jaslicah. Seveda smo ga z veseljem sprejeli in tako je nadaljnjo organizacijo prevzel in lepo izpeljal eden izmed pevcev, Franc Repovš.
Pot nas je vodila po zasneženih cestah, na naših ustnicah pa so se znašli molitev, pesem in prijeten klepet. Da ni bila predolga in naporna sta poskrbela tudi prijazni voznik Rudi toursa, ter še eden od pevcev, Anton Lokar, ki pa je tokrat prevzel vlogo turističnega vodnika. Treba je priznati, da mu je šlo odlično od rok, saj ni pozabil ne na informativno, ne na duhovno plat romanja.
V	Postojnski jami se nam je pridružila prijetna vodička, ki nas je najprej peljala na ogled jame, sproti pa smo si lahko ogledovali posamezne prizore iz časa Jezusovega rojstva. Mladi, ki so prizore odigrali, so se odlično odrezali, predvsem pa je jaslicam dajalo svoj čar nenavadno okolje. Končno smo prispeli tudi do prizorišča v veliki dvorani, kjer smo spoznali priznani slovenski pevki, Eldo Viler in Ano Dežman. Skupaj z njima smo zapeli psalm in nekaj božičnih pesmi ter prisluhnili dolgemu odmevu, ki nam ga je vračala dvorana z odlično akustiko. Vse prehitro je minila urica, a se nismo vdali, s petjem smo nadaljevali še na vlakcu, ki nas je odpeljal iz jame. Zunaj nas je čakalo majhno presenečenje, saj je v času, ko smo hodili po podzemlju, krepko snežilo in pokrajino naredilo še bolj čarobno.
V	večernih urah smo sklenili naše romanje in se Bogu zahvalili tudi za varstvo na naši poti. Preživeli smo neprecenljive urice s prijatelji v božično novoletnem vzdušju. Le en Božič je v letu, samo en večer je sveti. A njegovo sporočilo, naj nam vse leto bo vodilo. Zatorej do prihodnjič...
Laura HORVAT
| nadaljevanje s I. strmii]
BARVE SPOMINA V UČILNI ZIDANI
Na sami prireditvi so sodelovali nekdanji in sedanji učenci PŠ Vače, zapel je združeni pevski zbor otroškega zbora podružnične šole in učiteljskega pevskega zbora, sodeloval je tudi moški pevski zbor iz Vač, prisrčno čestitko pa so pripravili tudi najmlajši Vačani iz vrtca Sonček.
Vsi nekdanji učitelji, ki so prišli na prireditev, so bili navdušeni, saj so bili med občinstvom njihovi nekdanji učenci, tako daje spomin oživel in polepšane vsakdan. Tudi krajani, ki so pri sami izgradnji sodelovali, so pred polno dvorano obujali spomine na tisti čas in bili ponosni, da je bila šola na Vačah takrat predana svojemu namenu kot ena najlepših na slovenskem.
Seveda danes to več ni, vendar le prostorsko, kjer je popokala po vseh šivih, zato so prizadevanja, da se z adaptacijo prične čimprej, še toliko bolj pomembna. Čeprav ni vedno za vsakega posameznika vse lepo in prav, je res, da je podružnična šola Vače skupnost učencev, staršev in učiteljev, ki s skupno vizijo smelo zrejo v prihodnost, verjamejo v moralno in strokovno rast slehernega vpletenega v proces in se zavedajo, da je šola bila in da ostaja središče kraja.
Bilo je lepo in vsi vpleteni želimo, da se še slovesnejša prireditev kmalu ponovi ob otvoritvi PRENOVLJENE ŠOLE NA VAČAH.
Iva SLABE, ravnateljica
Ga
CENTROMERKUR
blagovnica LITIJA
Tel.: 01/8983 238
Delovni čas:
PRITLIČJE
pon-sob
7.00-	21.00
1. IN 2. NADSTROPJE
pon-pet
8.00-	20.00 sob
8.00-13.00
ZNIŽANI ZADNJI KOSI
pralno-sušilni stroj
INDESIT WD 125 T stara cena: 122.900,00 nova cena: 98.320,00
kondenzacijski sušilni stroj
GORENJE VVT841 stara cena: 84.900,00 nova cena: 67.920,00
izvlečna napa	pomivalni stroj
GORENJE TECHOVVIND 60cm GORENJE PMS 60S-F stara cena: 22.350,00	stara cena: 99.900,00
nova cena: 17.880,00	nova cena: 79.920,00
mali oglasi
ODDAM stanovanje v okolici Litije v drugi etaži hiše 80m2. Cena po dogovoru. GSM: 041-835-884.___________ ____________________________________
NA PRODAJ hiša v Litiji, na parceli 800 m2, na lepi lokaciji, v 3. gradbeni fazi. GSM: 041 844124_______________________________________________________________
KUPIM dobro ohranjen avto, letnik 1998 - 2002, do 1300 cm3,5 vrat, svetlejše barve. Ponudbe s ceno in letnikom po SMS na GSM 031 846 814,__________________
PRODAM STANOVANJE, 55m2,3 sobno na CKS14, Litija, mansarda, ocena 13 milijonov. GSM: 041 -665-833,041 -687-342
OS LITIJA
DECEMBER V OS LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Učenci vseh oddelkov so nadaljevali z izdelovanjem voščilnic in jih tudi zelo uspešno prodajali. V decembru so izvedli tudi dva proizvodna dneva. S pomočjo staršev so nabrali naravni material in izdelovali novoletne ikebane. Pri tehničnem pouku in v oddelku podaljšanega bivanja pa so oblikovali tudi različne novoletne izdelke.
V	tem mesecu je bila izvedena akcija zbiranja starega papirja. Večina učencev je prinesla papir od doma in s tem obogatila šolski sklad.
Na podružnico so prišli učenci razvojnega oddelka Vrtca Medvedek. Ogledali so si terapevtsko sobo in se igrali z učenci 1., 2. in 3. razreda. Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so obiskali naše sponzorje na podjetju Philips v Ljubljani. Presenetili so jih z darili in obiskom Božička.
V	petek 16.12. so imeli starši učencev podružnice drugi roditeljski sestanek. Prijetno s koristnim so združili tako, da so staršem pripravili program, v katerem so sodelovali vsi oddelki in vsi učenci. Obdarili so jih z novoletnimi magnetki, izdelki učencev podaljšanega bivanja.
V	ponedeljek 19.12. so obiskali starejše občane v Domu Tišje in jim s kulturnim programom ter drobnimi voščili zaželeli vse najlepše v letu 2006.
Zadnji teden pouka je bilo vrsto zanimivih dogodkov, ki so polepšali praznovanje. Območna organizacija RK je ponovno obdarila vse učence Podružnice s prilagojenim programom in gibalno ovirane otroke.Vsi učenci so si ogledali baletno predstavo Sneguljčica, ki jo je pripravila Glasbena šola Litija. Bili so zelo navdušeni nad izvedbo. Tudi učence podružnice je obiskal nogometaš Zlatko Zahovič. Poklepetal je z njimi in jim podaril avtograme.
V	starem mestnem jedru je v četrtek 22.12. nastopala vokalna skupina učiteljev Osnovne šole Litija.
OBISK, KI JE OBOGATIL VSE
V	torek, 8. 12. 2005, so se učenci oddelka vzgoje in izobraževanja 2 odpravili na obisk na Osnovno šolo Gradec. Tja so jih povabili učenci 2. a razreda, skupaj z učiteljico Nušo Štros.
Učenci so se drug drugemu predstavili s kratkim programom, nato pa so se ob sladkanju tudi poigrali. Ker so se vsi veselili srečanja in je bilo druženje zelo prijetno, so se dogovorili, da se ob priliki zopet snidejo, saj takšna druženja bogatijo vse.
NAGRAJENEC VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, KLEMEN ZIDAR
V	četrtek, 15.12.,seje učenec Osnovne šole Litija, podružnice s prilagojenim programom, Klemen Zidar, skupaj s svojo učiteljico odpravil v Ljubljano. Povabljen je bil namreč k varuhu človekovih pravic, gospodu Hanžku, saj je bil Klemnov spis z
naslovom Moje, tvoje mnenje na natečaju izbran med osnovnošolskimi prispevki iz cele Slovenije. Gospodu Hanžku je Klemen izročil darilo OŠ Litije, on pa si je skupaj z ostalimi šestimi nagrajenci ogledal prostore varuha človekovih pravic, prejel knjigo in priznanje za nagrajen prispevek ter se skupaj z g. Hanžkom in njegovimi sodelavci odpravil na kosilo. Z varuhom človekovih pravic je Klemen tudi poklepetal In se ponosen in poln lepih vtisov vrnil domov.
Čestitamo Klemen!
PREDSTAVITEV SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA
Poklicna orientacija poteka za učence, ki zaključujejo osnovno šolo celo leto precej intenzivno. V letošnjem šolskem letu so pripravili že vrsto aktivnosti: razredne ure, roditeljski sestanek, zainteresirani učenci so se udeležili dneva odprtih vrat v Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, v okviru projekta Drugače o poklicih, ki poteka v organizaciji Zasavske Ljudske univerze so si učenci, ki jih zanima poklic pomočnik peka slaščičarja ogledali Mini pekarno Friškovec, izvedli so tehniške dneve, v okviru katerih so učenci spoznali proizvodno delo, si ogledali podjetje Kum plast in predstavitev podjetja Philips.
12.12.2005	pa so za učence 8. in 9. razreda podružnice s prilagojenim programom in učence 8. razreda osnovne šole pripravili predstavitev Srednje lesarske šole Škofja Loka. Profesorje učencem predstavil šolo in jih spoznal s poklici v lesarski stroki. Predstavitev je bila zanimiva, na koncu je pripravil tudi kratek kviz z nagradami, ki so jih pripravili dijaki in učencem razdelil promocijski material.
Marjeta MLAKAR-AGREŽ, Sandra RIHTER, Nataša ZUPAN
NOVICE IZ OŠ LITIJA
Na OŠ Litija smo praznični december popestrili z božično novoletnimi delavnicami. Potekale so od ponedeljka 12.12.2005 do četrtka 22.12.2005. Z delavnicami smo začeli ob 16. uri, trajale pa so do 17.30. Izvajali so jih učitelji, namenjene pa so bile učencem in njihovim staršem. Izdelali so lepe voščilnice, darilca, božičke, napekli praznično pecivo, plesali, peli, tekmovali v znanju, v vožnji z avtomobilčki. O zanimivosti delavnic priča velik obisk, saj se je vseh skupaj udeležilo kar 585 učencev in staršev (v povprečju 20 obiskovalcev na delavnico), kar je dobra popotnica tudi za prihodnje.
15.12.2005	smo imeli učitelji OŠ Litija strokovno predavanje z naslovom Inovacijski projekti ZRSŠ in akcijsko raziskovanje. Še toliko bolj z zanimanjem smo prisluhnili, saj je predavala domačinka, dr. Natalija Komljanec.
V sredo 21.12.2005 je OŠ Litija obiskal priznani slovenski nogometaš Zlatko Zahovič. Srečal se je z učenci podružnice s prilagojenim programom, kjer so mu pripravili krajši kulturni program, nato pa ga je v šolski knjižnici pričakalo 80 mlajših in starejših nogometašev OŠ Litija in predstavnikov šolskega parlamenta. Učenci so pripravili intervju, v katerem so mu postavljali zanimiva vprašanja, se z njim fotografirali, vsak je dobil avtogram in tako doživeli nepozabno srečanje.
Zadnji šolski dan v letu 2005 smo preživeli na razrednih zabavah. Razšli smo se z dobrimi željami za prihajajoče leto, predvsem pa mirno brez petard.
Zbrala in uredila Petra PAVLICA
Litijski športniki nadaljujejo z uspešnimi igrami v moštvenih športih.
ŠTIRJE NASLOVI PODROČNIH PRVAKOV ZA ŠPORTNIKE OŠ LITIJA
Konec decembra so učenci OŠ Litija v Trbovljah osvojili naslov področnih prvakov v malem nogometu in se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Prvi teden novega leta so v športni dvorani v Litiji potekala kar tri področna prvenstva: v odbojki za fante in dekleta ter košarki za fante. Prav na vseh treh tekmovanjih so učenci in učenke OŠ Litija dosegli prvo mesto in se uvrstili na državno tekmovanje. Tja so se že uvrstile tudi rokometašice in igralke malega nogometa. Tako se je kar šest šolskih ekip v igrah z žogo preko področnih tekmovanj uvrstilo v četrtfinale državnega tekmovanja. Na tekmovanja so jih pripravljali mentorji: Dzemo Ibiši, Mito Kos, Peter Strle, Dare Šuštar in Karmen Špan.
Četrtfinala bodo potekala v mesecu februarju in vsem športnikom želimo uspešne nastope še naprej.
Karmen ŠPAN
Graška c. 41,1270 LITIJA
Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342
PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL
UVOZ IN PRODAJA RABUENIH VOZIL SPLOŠNI SERVIS
VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI!
Delovni čas:
PON. - PET.: od 8.00 - 16.00
Tudi po nakupu ostanemo z vami!
OS GRADEC
Mesec radosti, sreče, toplih misli in dejanj. Otroške oči iskrive in radovedne. Porajajo se vprašanja: »Le kaj nam bodo prinesli dobri možje?« Hiše in novoletna drevesa okrašena.
OŠ Gradec le zvozila
V	petek, 6.1.2005, je na OŠ Gradec potekal tehniški dan z naslovom Vozila. Aktivnosti so potekale na predmetni stopnji. Dvesto petdeset učencev je bilo razporejenih v sedemnajst skupin, v katerih so obravnavali različne tipe vozil, zgodovino njihovega nastanka in tehnične značilnosti. Učenci in učitelji so bili zelo aktivni in prizadevni, temu primeren je tudi rezultat. Nastali so izredno lepi in zanimivi izdelki, ki so razstavljeni v avli in po hodnikih OŠ Gradec. Na razstavi boste našli avtomobile, kočije, jadralno desko, splav z jadrom, rakete, vlake, ladje, pod stropom pa visi
skoraj čisto pravo letalo. Na kokoški, ki leti v nebo, pa lahko poiščete podatke o slovenskih letališčih.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo policijski postaji Litija, železniški postaji Litija ter Zavodu za izobraževanje in kulturo za pomoč.
Damjan GROBLJAR
VESELI DECEMBER NA PŠ HOTIČ
USTVARJALNE DELAVNICE
Dan pred pričetkom najbolj veselega in norega meseca v letu smo na šoli organizirali ustvarjalne delavnice za naše učence in njihove starše.
Prvošolčki so skupaj s svojimi starši iz slanega testa oblikovali prašičke, ki nam bodo v novem letu prinesli srečo, venčke in snežake, nato pa s temperami barvali novoletne okraske, ki smo jih že v dopoldanskem času vlivali iz mavca.
V	učilnici učencev 2. in 3. razreda so se izdelovali adventni venčki iz povsem naravnih materialov, ki so jih starši prinesli kar s seboj: iz smrekovih vejic in vejic cipres, različnih gozdnih plodov...
Starši učencev 4. in 5. razreda so skupaj s svojimi otroki iz smrekovih vejic, palčk, bršljana in suhega cvetja smiselno oblikovali v zanimive namizne aranžmaje.
OBČNI ZBOR
Nekateri učenci naše šole so skupaj z učiteljico Beti pripravili kratek kulturni program s katerim so popestrili dnevni red Občnega zbora pregnancev in izgnancev občin Litija in Šmartno. S petjem in igranjem na instrumente so nastopili v gostilni Kimovec, 15. decembra 2005, kjer so se posladkali še s sadno kupo.
OBISK DEDKA MRAZA
Vse pridne otroke obišče dedek Mraz in tako je razveselili tudi najmlajše prebivalce KS Hotič.
Novoletna prireditev je potekala v prostorih Gasilskega doma Hotič v zimsko okrašeni dvorani, za kar so poskrbeli učenci naše šole z učitelji cama podaljšanega bivanja Zdenko in Mojco. Najprej so s plesom in pesmijo nastopili učenci vrtca Taček, nato pa so učenci 4. in 5. razreda zaigrali igrico Snežinke pripeljejo dedka Mraza. In res smo ga priklicali. Obiskal nas je čisto pravi dedek Mraz s polnim košem samih presenečenj. Bile so solzice, bil je smeh, a čisto vsi otroci so bili njegovega darila veseli.
Maruša BOKAL
OBISKAL NAS JE BOŽIČEK
Na PŠ Vače smo zadnji šolski dan starega leta preživeli v prazničnem vzdušju. Učenci in učiteljice razredne stopnje smo se zbrali v telovadnici, kjer smo peli, plesali in si ogledali igrico 3. in 4. razreda. Da pa je bilo veselje še večje je poskrbel prav poseben gost, ki je učence prijetno presenetil. Obiskal nas je Božiček in s seboj prinesel polno vrečo sreče in veselja in za vsakega učenca majhno presenečenje. Alenka ZUPANČIČ
Božič malo drugače
Na naši šoli so učenci, ki obiskujejo angleški dramski krožek Drama class pripravili za mlade in malo mlajše prav posebno presenečenje v decembrskih praznikih.
V četrtek, 23.12.2005, so odigrali premiero in reprizo njihove avtorske igre CHRISTMAS WITH TELETUBBIES.
Po odigranih predstavah pa so navdušenemu občinstvu z veseljem dajali tudi avtograme ter odgovarjali na njihova vprašanja o igri, igralstvu, vloženem delu ter o »zvezdništvu«. Obe predstavi sta bili lepo obiskani; prvo si je ogledalo šest razredov, drugo pa štirje razredi. Igra je bila v celoti izdelek učencev angleškega dramskega krožka in njihove mentorice. Preizkusili so se kot tekstopisci, koreografi, scenaristi, rekviziterji, maskerji, kostumografi in nenazadnje kot igralci. Zaradi dobrega odziva gledalcev bo predstava doživela še eno ponovitev v januarju 06. Vendar to niso vsi načrti krožka Drama class za mesec januar. Polni nove energije, moči in idej so se lotili že novega projekta. Oblikuje se novo besedilo: tokrat o navihani rdečelaski, ki ima »malo morje« zelo zanimivih zamisli in v družbi katere res nikomur ne more biti dolgčas. Že veste o kom bo govorila nova predstava?
Ne? No, počakajte še malo in učenci angleškega dramskega krožka vam bodo z veseljem odgovorili na to vprašanje.
mentorica Tjaša LEMUT NOVAK
Pevski vikend MPZ OŠ Gradec
V_prvem letošnjem vikendu se je pevskega vikenda v CŠOD »Čebelica« na Čatežu pri Trebnjem udeležilo 48 pevcev in spremljevalcev. Strokovno delo je vodila Marta Vidic, s pomočjo Marjance in Helene Vidic ter Črta Sojerja Voglarja. Zadali smo si zahteven program in pridno vadili. Uživali pa smo tudi v medsebojnem druženju, sprehodih in v večernih »žurih«, ki so jih udeleženci sami pripravili in vodili. Veselja ni manikalo!	Marjanca VIDIC
December in naš vrtec
Naš »Medvedek« krasi mnogo prelepih okraskov, ki smo jih izdelali skupaj s starši in otroci na prednovoletni delavnici. S skupnimi močmi smo strigli, izrezovali, lepili in barvali ter končno okraske tudi obesili. Mali nadebudneži so bili na svoje starše izredno ponosni, kajti tekom dneva je bilo slišati: »Poglej to pa je naredila moja mamica. To je obesil moj očka.« Najmlajšim otrokom, katerim leta malce nagajajo in še niso dovolj spretni s škarjami, pa so starši pripravili presenečenje. Sami so popoldan obiskali vrtec in skupaj z vzgojiteljicami okrasili igralnico. Hvala vam, dragi starši, otroci in sorodniki, da nam pomagate pričarati čarobno vzdušje, katerega potrebujemo prav vsi, mali in veliki.
Vzgojno osebje vrtca Medvedek Vam v Novem letu 2006 želi veliko uspeha in mirnih trenutkov v krogu svoje družine.
Vanja JUVAN
VRTEC ČEBELICA V GABROVKI IN PRAVLJIČNI DECEMBER
V našem vrtcu je bila rdeča nit pravljičnega decembra pravljica RDEČI PAKET. Rdeči paket smo imeli postavljen pod jelko. To je bil paket, ki ga je babica naredila za svojo vnukinjo, ki jo je imela neizmerno rada, ta pa ga je prinesla v vrtec, da bi osrečil otroke. V njem sta bili sreča in zadovoljstvo, nobeden ga ni smel odpreti pred prihodom dedka Mraza. V ta paket so otroci s svojimi starši prinašali lepe želje in voščila. V vrtcu smo z otroci dali velik poudarek vrednotam, kot so zdravje, sreča, družina, prijateljstvo, zadovoljstvo. Zgodbica o Rdečem paketu se je začela v začetku meseca in nadaljevala na dan, ko je prišel dedek Mraz. Zaigrali so jo starši, ki so se izkazali kot dobri lutkarji. Ob prihodu dedka Mraza sta babica in vnukinja skupaj z dedkom Mrazom prebrali voščila iz rdečega paketa. Tudi darila, ki jih je
prinesel dedek Mraz so bila delo staršev. Po razdelitvi daril smo prisluhnili praznični ■glasbi in se pogostili s pecivom, ki so ga prinesli starši.
Hvala staršem za sodelovanje, s katerim so nam polepšali praznično popoldne. Lutkovna predstava in darila, ki so nas malo stala, a je bil v njih vložen trud in ljubezen do otrok, so v otrocih vzbudila veliko ve-
Selfa' Marinka LENART in Helena KOTAR
GET
inženiring, d.o.o.
Ver nek 3,1281 Kresnice
Ribče 50a, 1281 Kresnice
tel.: 01 /8977-923,8977-924
fax: 01 / 8977-522
GSM: 041 621-130, 070 621-130
get-inzeniring@siol.net
IZRABLJENA MOTORNA VOZILA
OD 1.12. 2005 RAZGRADNJA
ZA VSE
BREZPLAČNA!
Koncesionar v upravnih enotah Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice je GET inženiring, d.o.o. Demontažni center Ribče 50a, 1281 Kresnice tel.: 01/ 8977 - 923, gsm: 041 621 - 130,
070 621 -130
Več informacij o sistemu razgradnje izrabljenih motornih vozil dobite na spletni strani:
www.gov.si/mop,www.get-inzeniring.si
Odprto: vsak dan: 7.00 - 15.00' sreda: 7.00 -17.00
sobota in nedelja zaprto
Košarkarska šola Dušan Hauptman
Na Osnovni šoli Gradec je sredi septembra 2005 pričela s treningi Košarkarska šola Dušan Hauptman. Na OŠ Gradec deluje že 6. leto in nosi ime našega sokrajana, dolgoletnega kapetana ekipe Union Olimpija ter člana slovenske reprezentance, sedaj pa uspešnega trenerja KK Elektre Esotecha iz Šoštanja. V letošnji sezoni se za-četnih treningov udeležuje okoli 30 učencev (dečkov in deklic), ki so razdeljeni v dve starostni tekmovalni skupini.
Treningi potekajo dvakrat tedensko, po 90 minut na skupino. V ekipi je tudi nekaj deklic, ki se uspešno vklj u č ujejo v trenažni proces treninga. Vodja in trener obeh skupin je domačin Urban Hauptman, sicer absolvent Fakultete za šport.
Cilj KŠ je povečati zanimanje otrok za košarko ter jih navdušiti za to popularno igro z žogo.
V	prvih letih treniranja otroci spoznavajo predvsem osnovne prvine-veščine košarke, se učijo pravil, pridobivajo delovne navade in ritem treningov. Seveda pri vsem tem ni zanemarljiv učni uspeh v šoli, ki ga trener budno spremlja, kar je za večino odlična motivacija za prisotnost na treningih.
KŠ deluje na 10 osnovnih šolah v Ljubljani in okolici. Vsi včlanjeni otroci imajo na voljo veliko ugodnosti, ob vpisu pa prejmejo tudi žogo in majico KŠ Dušan Hauptman. Šola že tretje leto zapored organizira tudi interno tekmovanje v košarki, kar je nekakšna liga osnovnih šol Ljubljane in okolice. Obe ekipi OŠ Gradec se uspešno udeležujeta tega tekmovanja. V prejšni sezoni sta ekipi prejeli pokala za osvojeno drugo oziroma tretje mesto.
V	mesecu novembru 2005 sta sodelovali tudi na turnirju na OŠ Bičevje. Mlajši dečki so v izenačenem srečanju izgubili proti domačinom, starejši dečki pa so po ogorčenem boju premagali vrstnike OŠ Trnovo.
V	času šolskih počitnic KŠ Dušan Hauptman organizira poletni košarkarski tabor v Portorožu, ki ga v lepem številu redno obiskujejo tudi učenci in učenke OŠ Gradec. Več informacij o delovanju KŠ Dušan Hauptman in tekmovalnih rezultatih lahko dobite na spletni strani: http://www.kosarkarskasola-dh.com.
Nov Lep Projekt
V občini Litija je pristal en čisto nov NLP, ki razveseljuje staro in mlado. Vodi ga priznana učiteljica plesa Nataša Lovše Pepelnak, ki prav dobro ve, da je gibanje zelo pomembno za zdrav razvoj naših otrok.
Nataša se je odločila, da vse željne gibanja s svojim NLP popelje na plesni izlet v neznano, enkrat tedensko v športni dvorani Litija. Z veseljem hodimo na plesne urice in se pozibavamo v hip hop korakih.
Kaj znamo, smo pokazali decembra v športni dvorani Kresnice, kjer smo imeli prvi čisto pravi plesni nastop. Najprej so med nas priplesale snežne vile in ob pogledu nanje smo se že videli, kako bomo tudi mi čez nekaj let tako dobri plesalci. Potem sta Nataša in Darja na oder povabili male in velike plesalce iz Kresnic in Litije (plesalci iz Vač pašo tisti dan praznovali svoj praznik). Kljub tremi, smo pogumno odplesali svojo točko in se veselili daril, ki so nam jih podarile snežne vile. Prišepnile so nam, da smo na pravi poti, da postanemo dobri plesalci. Prav ponosno in še bolj odločeni, da bomo pridno vadili tudi v naslednjem letu, smo odplesali domov.
Nataši se zahvaljujemo, daje zbrala pogum in se odločila za Nov Lep Projekt in ji sporočamo, da bomo tako mladi, kot mak) manj mladi še naprej potovali z njenim NLP, ker se družimo, zabavamo in pozibavamo v vedno novih plesnih korakih.
M.D. in M.B.
USPEŠEN ZAKLJUČEK ŠD ZG. LOG V LETU 2005
V SD Zg. Log smo uspešno zaključili leto 2005 in realizirali ves začrtan program za leto 2005.
l it
V	februarju smo izvedli vsakoletni turnir v biljardu, ki se je odvijal v Kofetek baru z veliko udeleženci in dobrim znanjem biljarda, prav tako smo odšli na vsakoletno smučanje v rekreacijski center Cerkno. Udeležba je bila velika.
V	maju je bilo kresovanje s postavitvijo mlaja ter velikim kresom ob športnem parku ter kulturnim programom, kar je že dolgo tradicija na Zg. Logu.
Zadnji vikend v juniju je bilo tradicionalno srečanje STARI -MLADI. Prireditev je internega značaja z več desetletno tradicijo z družabnimi igrami, kulturnim programom in večernim druženjem Ložanov.
V	oktobru vsakoletni pohod dobre volje v organizaciji Boštjana Škufce. Pot vodi skozi Pogonik, prva postaja je pri kmetiji Bajde, nato pa pot vodi do cilja, ki je pri domačiji Kavšek, kjer poteka druženje, potem vrnitev na Start in druženje pozno v noč. Pohoda se vsako leto udeleži več pohodnikov iz bližnje in daljne okolice.
V	začetku novembra smo prvič kolesarili. Pot nas je vodila skozi Zg. Log - Trebeljevo - Besnica - Kresnice - Zg. Log. Pot je zelo raznolika, zato je to prav lep izlet.
Tudi v športnem udejstvovanju smo Ložani zelo dobri in tradicionalno v samem vrhu malega nogometa na travi v litijski ligi.
Imeli smo tudi nekaj delovnih akcij, kjer smo urejali športni park in igrišče. V mesecu decembru pa smo uspešno leto zaključili s pogostitvijo in druženjem ter nazdravili novemu letu, uspehojn in zmagam naproti.
Aktivnosti ŠD Zg. Log so: nogomet, odbojka, košarka, kolesarjenje, pohodništvo in smučanje. Vabimo nove članice in člane v ŠD Zg. Log, da se nam pridružijo pri rekreaciji in druženju. GSM: 041 872 784 (Praprotnik Vinko)
Vinko PRAPROTNIK, predsednik ŠD Zg. Log

NK Kresnice vabi k vpisu v nogometno šolo za sezono 2006/07 cicibane, mlajše in starejše dečke letnik 1992 - 98. Prijave zbiramo po telefonu NK Kresnice 01 8977 364/gsm 040 629 005 (Iztok Kos), 040 294150 (Franc Kos). Pokličete lahko vsak dan med 17.00 in 20.00 uro.
Vabljeni vsi mladi ljubitelji nogometa!
Vodstvo NK Kresnice
NOGOMETNI KLUB LITIJA
O delu v našega nogometnega kluba lahko starši naših igralcev, če seveda želijo, dobijo pisne informacije o programu dela in tudi informacije o opisnem ocenjevanju nogometnega znanja in sposobnosti naših igralcev, kar je sploh redek primer v Sloveniji, če ni kar edini!
Naši cilji, ki jih želimo dosegati, in kar je najbolj pomembno, jih tudi dosegamo, so:
odkrivanje sposobnosti in talentov pri naših igralcih ter njihov razvoj, posredovanje nogometnih znanj za razvoj igre, pripravljati igralce za največje preizkušnje, učenje splošnega sodelovanja v nogometu, kot tudi v skupnem sodelovanju v trenažnem delu, pridobivanje izkušenj za uporabo najnovejše metode dela, igralce pripraviti za reševanje različnih konfliktnih situacij v nogometu in dojemanje ravni kolektivnega mišljenja in razumevanja tako ekipe kot igre.
Tudi v letu 2006 redno 3x tedensko izvajamo treninge v OŠ Gradec, v Zimski ligi MNZ Ljubljana pa redno tekmujejo ekipe U8 letnik97 in mlajši (rezultati na www.mnzljubljana-zveza.si), U10 letnik 95 in 96, U12 letnik 93 in 94, U14 letnik 91 in 92. Vpis za vse otroke, ki imajo radi nogomet, je možen na vsakem treningu ali pa v prostorih NK Litija v popoldanskih in večernih urah. Vadnina znaša 4500,00 SIT mesečno.
V začetku februarja se bodo že začele trening-tekme, tako na pomožnem igrišču v Litiji, kot tudi na umetni travi v Ljubljani, in to za vse ekipe od članske do U12 (torej člani, U16, U14 in U12).
NK Litija ponuja redno in strokovno vadbo skozi praktično celo leto, vadba tudi v »fitnesu« to pomeni navajanje igralcev na pravilno uporabo uteži, trenažerjev. Redno in strokovno vadbo - nogometni vratar. Možnost nakupa športne opreme po ugodni ceni. Sodelovanje na turnirjih in tekmovanjih. Ob zaključku sezone lahko po dogovoru organiziramo piknik. Staršem posredujemo razlago in pisne informacije o programu dela in tudi informacije o opisnem ocenjevanju nogometnega znanja in sposobnosti naših igralcev in njihovih otrok.
Za vse nejasnosti lahko pokličete na telefon 031 397 910 predsednik NK Litija: Tomo Vehovec ali za dodatne informacije o strokovnem delu 041 691 942 trener Franc Sivko.
Vedno in vsepovsod iščemo dobre lastnosti in sposobnosti v naših igralcih in lepoto v nogometni igri!
Z veseljem, radostjo in ljubeznijo igrati in spoznavati nogomet!
POR I AL NEPREMIČNINE
Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si
AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav,d.d.
e Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji
IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN
• Priprava pogodb
• Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva
Izberi nogomet - nogomet NK Litija!
Predsednik NK Litija: Tomo VEHOVEC
PLANINSKI KOTIČEK
ni %
PRIJATELJI JANČ - JANŠKI PRIJATELJI
r n	Tradicionalno srečanje Prijateljev Janč - janških
žl prijateljev bo v NEDELJO 29-1.2006 ob 11. uri v | Planinskem domu na Jančah. To bo že četrto srečanje planink in planincev, ki so se v letu dni najmanj petindvajsetkrat povzpeli na Janče in svoj obisk tudi zabeležili v vpisni knjigi. V preteklem letu je bil najvztrajnejši Matej Krnc iz Kresnic, ki je na Janče prikolesaril kar 250 - krat. Med planinci, ki hodijo peš, pa je bila tudi tokrat najbolj marljiva Erika Zupančič iz Kresniških Poljan z 229. vzponi. Oba bosta na slovesnosti prejela prehodno palico, na kateri bo Matejevo ime vgravirano prvič, Erikino pa že četrtič. Pravzaprav bo palico prejela samo Erika, Matej pa bo tokrat na odpravi na naj višji vrh Južne Amerike Aconcaquo. Krog prijateljevjanč se širi, zato tudi tiste, ki v akciji doslej niste sodelovali, vabimo, da se nam pridružite. Srečanje Prijateljevjanč - janških prijateljev je kar dobra priložnost za začetek rednega obiskovanja doma litijskih planincev, saj sojančelepevvsehletnih časih.	VUKOVIČ
Tudi na Silvestrovo seje Matej Krnc s kolesom povzpel na Janče
NOGOMET V JEVNICI ZE 50 LET
Čeprav uradno obstajamo od leta 1958, prvi začetki nogometa segajo v rojstno leto letošnjih abrahamovcev. Za primarni cilj si je novo vodstvo zastavilo uvrstitev članske ekipe v 1. medobčinsko nogometno ligo Ljubljana, kar pa bo v letošnji sezoni zelo težko, saj se moramo za vodilna mesta boriti z bivšima prvoligašema Olimpijo in Ljubjano.
Letošnjo sezono je člansko moštvo pod taktirko domačega strokovnjaka Tomaža Upelja pridno treniralo, v povprečju je bilo na treningu 17 igralcev, v večini iz Jevnice in Senožet, ter po končanem jesenskem delu osvojilo 3. mesto za obema bivšima prvoligašema. Kot zanimivost naj omenimo, da je 9.9.2005 članska ekipa odigrala nočno tekmo pod žarometi Centralnega stadiona v Ljubljani, ki se je končala z rezultatom 5:2 za ekipo Bežigrada, za katero igrajo sami bivši prvoligaški igralci (Židan, Pate, Ubavič...).
Uvrstitev	Klub	T	Z	N	P	Točke
1.	NK Bežigrad	9	8	1	0	25
2.	FC Ljubljana	9	8	0	1	24
3.	JEVNICA	9	5	1	3	16
4.	NK Vrhnika	9	4	2	3	14
5.	NK Termit	9	4	1	4	13
6.	Factor-Šmartno	9	3	3	3	12
7.	NK Belinka	9	3	3	3	12
8.	Komenda	9	2	0	7	6
9.	NK Vir	9	0	3	6	3
10.	Ihan FINANCE	9	1	0	8	3
Vodenje mlajših selekcij (U-8 in U-10) je prevzel šolan nogometaš Damjan Maleševič, ki je do nedavnega svoj kruh služil z igranjem nogometa v Kopru, Domžalah in Zagorju, sedaj pa se je odločil svoje znanje in izkušnje prenesti na mlade upe Jevniškega nogometa.
Veteransko moštvo je pod vodstvom Janija Jeranta nastopalo v veteranski ligi. Sestavljeno moštvo iz igralcev iz Jevnice, Senožet, Litije in Ljubljane je osvojilo 5 mesto med 11 ekipami in so s svojim pristopom k igri lep zgled mlajšim nogometašem.
Vodstvo kluba, na čelu z neumornim predsednikom Cirilom Peterco, si je zadalo cilj izboljšati infrastrukturo in omogočiti
vsem, ki želijo igrati nogomet v Jevnici, primerne pogoje. Vse to je s članarino in donacijami sponzorjev dostikrat zelo težko, zato se zahvaljujemo vsem, ki s svojim prispevkom pomagate, da se je nogomet v Jevnici obdržal toliko let...
Poleg domačih ekip so na naših igriščih igrale tudi ekipe ŽNK Senožeti, tako članice kot kadetinje, ki nastopajo v 1. SZNL ter ekipa veteranov Slavije.
Na jevniških igriščih tako ni minil dan, da se ne bi za žogo podil fant ali dekle.
Vabljeni vsi, ki si želite kakorkoli pomagati našemu kolektivu, pokličete nas in se nam pridružite.
NK JEVNICA VABI V SVOJE VRSTE NOVE ČLANE. Dodatne informacije:
Ciril Peterca (GSM: 041-841-272)
Tomaž Upelj (GSM: 041-635-470) ali Damjan Maleševič (GSM:041-756-516).
POHVALNA SEZONA KEGLJAČEV
Jesen je Kegljaškemu klubu bogato obrodila, tako da lahko prav o vsaki starostni kategoriji napišemo nekaj razveseljivega.
Državno prvenstvo dečkov in deklic v 4 starostnih kategorijah je potekalo preko 7 turnirjev vse leto 2005. Maruša Kokalj je bila v 1. kategoriji srebrna, Valerija Kokalj pa v 3. kategoriji bronasta. Pa to še ni vse, mladi so osvojili še po dve 5., dve 7. in eno 8. mesto. Kadeti imajo svoje prvenstvo spomladi. Jeseni in pozimi pa potekajo kvalifikacije za sestavo državne reprezentance. Pa ne brez nas! Za status reprezentanta (8 najboljših) se potegujeta dva Ivančiča, Jernej in Primož, trenutno sedmi in deveti. Mladinci so v štirih nastopih za državnega moštvenega prvaka zasedli 10. mesto. Spomladi sledi prvenstvo v dvojicah in med posamezniki.
člani nastopajo z dvema ekipama v državnem prvenstvu. Druga ekipa je v 2. ligi - vzhod po prvem delu sicer zadnja na lestvici, z minimalnim zaostankom, vendar ima spomladi bolj ugoden razpored (petkrat domačin in štirikrat gost), z lažjimi nasprotniki doma in zato s povsem realnimi možnostmi za obstanek v ligi.
Prvo moštvo je v jesenskem delu prvenstva v elitni prvi A ligi zasedlo 2. mesto. Tisti, ki vsaj bežno spremlja petletno nastopanje Litijanov v prvi A ligi, bi dejal, da je trenutna lestvica najbrž obrnjena na glavo, saj se je klub doslej vsa leta boril za predzadnje, 2. mesto od zadaj, ki je še zagotavljalo obstoj v ligi. Res, da je liga letos izenačena kot nikoli doslej, vendar imajo naši majhno prednost v tem, da imajo enako ugoden razpored spomladi kot naša druga ekipa. Prave igre naše ekipe so se začele po zmagi doma nad glavnim favoritom za prvaka KK Konstruktorjem. To je bila naša prva zmaga odkar nastopamo v prvi A ligi in najslajša v vsej klubski zgodovini.
Trenutno poteka prvenstvo dvojic in posameznikov v Zasavski območni skupnosti, dva kroga od treh sta že končana. Novak in Poglajen sta med posamezniki 3. in 5., dvojici Novak - Lebeničnik in B. Ivančič - Jerič pa 2. in 5.
Po vsem tem se nam pomlad riše v svetlih barvah, popolnoma drugače pa bo jeseni in naprej. Po predkratkim sprejetem Pravilniku o kategorizaciji kegljišč na litijskem kegljišču, takem kot je, niso več dovoljene tekme v prvi A ligi, v sezoni 2007/2008 pa niti ne več v
Osnovnošolski otroci!
Vabljeni na ZIMOVANJE na
Mariborskem Pohorju, od 20. do 25.02.2006. ki ga organizira PPM Litiia.
Cena: 40.000 SIT (možnost plačila na 3 obroke) Prostih je še nekaj mest. Zadnji rok prijave: 01.02.2006 Info: 031 507 253
prvi B ligi. Odločitev, taka ali drugačna, pa ne samo kluba, temveč predvsem tistih, ki so odgovorni za razvoj družbenih dejavnosti v Litiji, mora biti sprejeta še pred pričetkom tekmovalne sezone 2006/2007.
KK Litija
VETERINARSKA POSTAJA LITIJA
Ježa 12, 1270 Litija, tel: 01 898 30 27, gsm: 041 648 034
30% POPUST
za čiščenje
ZOBNEGA KAMNA
Popust velja do konca FEBRUARJA ! Željena predhodna naročila.
Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Casopjs prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom.
Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, tel.: 0.1/898 38 43; Glavna in
........... Sašo
Litija;
uul' u")	1 *- * V LIIIJU, IVI.. U I / U J U U U tu, UIOVI
odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, L Naklada: 6.700 izvodov

SiiiltiSfVO
If J ... ) ŠTRUS ANTON in EMILIJA
^Topilniška 8, 1270 Litija TEL: 01/898-13-72 (Litija), 01/897-13-74 (Gabrovka), GSM: 040/57-52-22
PRODAJA JABOLK
cena od 60 do 110 SIT
Dostavimo tudi v Litijo!
DVE ZMAGI ZA ZAKLJUČEK LETA IN NOV SPONZOR
Koledarsko leto 2005 so tekmovalci Tenis kluba AS Litija končali v velikem slogu - z dvema zmagama na turnirjih do 12 let, kjer sta slavila Blaž Bizjak in Nastja Kolar - oba AS Litija. Blaž in Nastja sta tudi sicer na 1. mestu slovenske teniške lestvice do 12 let in glavna favorita za osvojitev naslova državnih prvakov na Zimskem državnem prvenstvu do 12 let, ki bo v dneh od 21.-24. januarja prav v Teniškem centru AS Litija. Na tem turnirju sta zelo uspešno nastopila tudi Pia Čuk, ki je v prvem kolu premagala dve leti starejšo tekmovalko in se uvrstila v 2. kolo ter osvojila lep kup novih točk, ki ji obetajo skok po lestvici, ter Mark Čuk, ki je izgubil v 1. kolu od A.nosilca. Ne pozabimo povedati, da sta bila oba turnirja najvišje, torej I. kategorije.
Uspešno so nastopali tekmovalci tudi na tur-nirju do 14 let, ki je bil tokrat na domačih tleh K' ,|k3B v Litiji. Pri dekletih je po pričakovanjih največ „	dosegla Nastja Kolar, ki
vit KP §gnS8! se je prebila v finale,kjer |E 1 "rVISmr pa *e bila Nika Kovač iz
P&9H Ljubljane premočna.
Nik Razboršek se je I uvrstil v polfinale, Živa Ko^ak v četrtfinale, v 2. kolo sta se prebila tudi [ Blaž Bizjak	Blaž Bizjak in Grega
nova oprema, nova zmaga	Jelnikar.
I-----------—----------------1 Vsekakor eden uspeš-
nejših turnirjev, če merimo po številu tekmovalcev, ki so osvojili nove točke.
V	kategoriji do 16 let je uspešno nastopala Anita Kosmač, ki se je prebila v četrtfinale, potem pa je zaradi poškodbe morala dvoboj predati. Anita tako tudi ni nastopila na OP do 14 let, je pa zato redno obiskovala fizioterapevta Gorazda Žužka in računa na to, da bo do Državnega prvenstva do 14 let zopet v stari formi. Anja Poglajen je imela na ITF turnirju v Bruslju veliko smolo, saj je že dan pred pričetkom turnirja dobila visoko temperaturo, tako da je bila proti Italijanki D’Ambrosio brez moči, dvoboj dvojic, ki bi jih morala igrati z Angležinjo Cunninham, pa je morala odpovedati. Zaradi bolezni je morala odpovedati tudi naslednji ITF turnir v avstrijskem Begheimu. Zdaj se, tako kot večina AS-ovcev pripravlja na državna prvenstva in na ITF turnir v Radencih.
Smolo je imel na Orange Bovvlu v ZDA tudi Nik Razboršek. Njega sicer ni izdalo zdravje, pač pa je imel smolo pri žrebu. Nik je po zmagi na pripravljalnem turnirju, o čemer smo poročali v prejšnji številki, nato na uradnem turnirju že v 1. kolu dobil enega najboljših ameriških tekmovalcev in mu moral priznati premoč.
V	najmlajših kategorijah od 8 -11 let v kategoriji mini tenisa še vedno kraljuje Kokalj Grega. Na turnirju v
Ljubljani je bil zopet brez konkurence. V 7 tekmah je zabeležil 7 zmag. Bravo Grega!
Poleg teh zmag in uspehov je tik pred koncem leta tekmovalce Tenis kluba AS Litija razveselila novica, da so pridobili novega sponzorja. Lastnik podjetja TOMMOBIL d.o.o. iz Litije Tomo Kralj se je odločil podpreti mlade tekmovalce TK AS Litija in sicer v kategorijah do 12 in do 14 let. Za vse je nabavil opremo priznanega izvajalca NIKE, tako da so odslej naši tekmovalci na turnirjih ne le med najboljšimi, ampak tudi med najlepšimi. Lepa gesta in še enkrat hvala podjetju TOMMOBIL d.o.o. za podporo.
REKREATIVNI TENIS
Igranje rekreacijske lige je v polnem zamahu in napetost se iz kola v kolo stopnjuje. Najbolj zanimivo je po pričakovanjih dogajanje v 1. moški ligi. Še naprej preseneča Končar Marjan, ki je po tesnem porazu proti Novak Primožu (8:9), ugnal Rozman Blaža (9:6 ). Trenutni vrstni red po posameznih ligah pa je sledeč:
MOŠKA LIGA
4. MOŠKA LIGA
1.	mesto: Gantar Nejc
2.	mesto: Praznik Mirko
MOŠKE DVOJICE
1.	mesto: Božja/Jazbec
2.	mesto: Čuk/Otopal
ŽENSKA LIGA
1.	mesto: Zidar Jolanda
2.	mesto: Bizjak Andreja
3.	mesto: Lukač Joži
4.	mesto: Vrhovec Karmen
JI
montaža Bajec
PUC ORRfl in URRTfl
Borat Bajec SjpJU^^saJa^ IZžO Utija
Telefon: 01/898 08 11^^:01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • Bitoli: bbajec@siol.net
za2r im PROFIl 5000
MM m 6000
1
1.	mesto: Rigler Andrej
2.	mesto: Jazbec Uroš
3.	mesto: Uranič Denis
4.	mesto; Novak Primož
5.	mesto: Rozina Srečo
2. MOŠKA LIGA
1.	mesto: Sedevčič Beno
2.	mesto: Štrus Dušan
3.	MOŠKA LIGA
1.	mesto:Kovačič Jernej
2.	mesto:Južnik Božidar
Ženske dvojice še niso igrale.
Vabljeni vsako soboto in nedeljo na ogled tekem.
TENIS MED ZIMSKIMI POČITNICAMI
Obveščamo Vas, da bo Tenis klub AS Litija v času zimskih počitnic organiziral enotedenski tečaj tenisa za osnovnošolce. Tečaji bodo potekali v dopoldanskem času. Skupine bodo razdeljene glede na število prijav.
Tečaj je namenjen začetnikom. Vadba bo potekala vsak dan po uro in pol. Cena tečaja je 12.500,00 sit. Tečaj bodo vodili teniški trenerji Tenis kluba AS Litija. Opremo (lopar, žoge itd.) se lahko izposodi v teniškem centru, potrebujete samo športne copate za tenis (gladek podplat) in trenirko.
Zainteresirani se bodo po koncu tečaja lahko vpisali v teniško šolo AS Litija, ki omogoča redno tedensko vadbo.
Prijavite se lahko na tel. 031-693-330, ker boste dobili tudi vse dodatne informacije.
M.P.
CANKARJEVA 5, LITIJA - pri železniški postaji
PRODAJALNA PAPI
Delovni čas: PON - SOB od 06.00 do 22.00 ure
NEDELJE in PRAZNIKI - od 12.00 do 22.00 ure
*0VO v ut,j. KEBAB
in svež domači kruh, pecivo ter slaščice
NEKAJ CEN IZ NAŠE PONUDBE:
0,8 kg 2 kg
Vabljeni v našo prodajalno "Papi", da se prepričate o vrhunski kvaliteti
kruh črni
-	kruh beli
-	kruh beli
-	kruh kmečki
-	kmečki kruh
-	diabetični kruh 0,6 kg
-	mini pica
-	krof
-	lepinja
-	kremna rezina
-	sadna tortica
1 kg 300,00 SIT 0,8 kg 250,00 SIT 1,2 kg 290,00 SIT
250.00	SIT
510.00	SIT
280.00	SIT
200.00	SIT 90,00 SIT
110.00	SIT
300.00	SIT
250.00	SIT 250,00 SIT
Rešeno januarsko nagradno križanko pošljite do 8. 2. 2006 na naslov uredništva. .	■ Izžrebali bomo 3 reševalce, ki bodo prejeli USB OPTIČNO MIŠKO V OBLIKI
AZVeORlLO AVTOMOBILA. NAGRADE PRISPEVA: JOVIDAN d.o.o., Zg. Hotič 11 a, LITIJA.
www.jovidan.si
-	spominske kartice Lexar (do 8 Gb)
-	računalniška oprema
-	digitalni fotoaparati
-	tiskalniki
-	svetovanje
18. ČRKA ABECEDE
1010010001011001101010010100111101101010101100101110
FIŽOL-
OVKA,
RAKLA
IVAN
ŠUŠTAR
STARI
OČE
ENKA,
ENICA
TRGOVSKI
DNEVNIK
NALEZLJIV,
KUŽEN
VRSTA
PTICE
UJEDE
NIKAL-
NICA
RIBIŠKA
MREŽA
RUSKA
REKA
PRVA NEZNANKA V MATEMATIKI
NACE
VODNIK
STARA POV. MERA
UKVARJANJE S ČLANKI
NADALJE-
VANJE
GESLA
11. ČRKA ABECEDE
KOPAL-
NICA,
UMIVAL-
NICA
DELAVKA
V
MLAKARNI
ODPRTINA V STENI
GLAVNI
ŠTEVNIK
GORANA
NOTRANJS.
MESTNI
PREDEL
KOPRA
ANTON
ČEHOV
PREBIVALKE ISTRE
MAČJA
DLAKA
SLUŽAB-
NICE
BOGA
ODINA
PAS PRI KIMONU
NIZOZEM.
REŽISER
(JORIS)
BIBLIJSKI
OČAK
VENO
TAUFER
SEVERNO
AMERIŠKO
INDIJAN.
PLEME
BORIS
ŽUŽEK
OKROGAR
ANTON
OSEBNI
ZAIMEK
PRIJETEN
VONJ
OČE
IGRALKA
POWER
IZUM.PTICA NOVA ZEL.
TOVARNA
ŠPORT,
ORODJA
(LESCE)
MESTO
V
KOLUMBIJI
PREBIV.
IRSKE
REKA V FRANCIJI
REKA NA KAVKAZU
JOŽE ADAMIČ
MESTO V INDIJI (BOBMAŽ)
PANČEVO
IZRAEL.
POLITIK
RABIN
LUDOLF.
ŠTEVILO
2. ČRKA ABECEDE
MLADIN.
PISATELJ
(VITAN)
OTOK
ČAROV-
NICE
KIRKE
IZRAEL.
POLITIK
(ABA)
ČRNA
TROPSKA
KUKAVICA
Težje besede: AKOLA, RIONI, MANUAL, IVENS
SESTAVIL: JOŽE VIZLAR
IZŽREBANCI DECEMBRSKE KRIŽANKE:
1.	Tone MEDVED, Dol. vrhi a, PRIMSKOVO
2.	Duško BREZNIKAR, Liberga 1 a, Šmartno pri Litiji
3.	Štefka KOTAR, Čeplje 1, Dole pri Litiji
4.	Andreja BUČAR, Gobnik27, Gabrovka
AVTO - ŠOLA
Sl ° CAR sveti č
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
• POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
Ime in priimek:
Ulica:,
Pošta:.
Tel.:
Izžrebanci prejmejo nagrade v Tiskarni ACO, Cesta Dušana Kvedra 39, Litija. NAGRADE: vsi izžrebanci prejmejo 2 knjigi: 150 LET ŽELEZNICE in BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE.
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v
TOREK, 07. 02.2006 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2
www.si-car.si
TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378
OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Športno društvo Partizan Litija je dne 15.1.2006 na Dolah pri Litiji organiziralo prvenstvo občin Litije in Šmartna v veleslalomu. Na dobro pripravljeni progi se je pomerilo več kot 60 tekmovalcev.
Razveseljiva je bila udeležba najmlajših. Po dveh vožnjah so občinski prvaki postali: v kategoriji do 10 let Neža MURN in Uroš ŠINKOVEC. Pri deklicah od 10 do 15 let je zmagala Katarina ŽELJKO, pri dečkih pa Andraž POGLAJEN. Med ženskami je bila najhitrejša Manja KOTAR. Občinski prvak med moškimi do 30 let je postal Matevž SVERŠINA (tudi najhitrejši med vsemi tekmovalci), od 30 do 45 let Matjaž MIRTIČ in nad 45 let Jernej KONJAR. Med borderji pa sta bila najboljša Ana CIRAR in Peter OBREZA. Ob dobri organizaciji in prijetnem vzdušju so vsi udeleženci zatrdili, da pridejo tudi na naslednje tekme.	ŠD Partizan Litija
Najboljši po kategorijah so prejeli medalje.
PRODAJA in SERVIS	Za člane PD Litija - 21
(£>®(X)®®rc](l PALICE Himalay (teleskopske-3delne, vidia konica, kompas, vzmetene) 4.800 SIT z DDV oz. 4.500 SIT z DDV (pri nakupu več kot enega para)	» 1 ‘ GSM: 041-344-292 - Dajmox d.o.o., Kresnice
■■■■—M—■■MMI —■lllhHPIIHI Hill ■—
■
■
ičhBMiun
CVROPSKO OKNO V SIOVCNSKI DOM
od 1.1. do 31.1.2006
AKCIJA STARO ZA NOVO
za vsako zamenjano staro okno ponujamo od 3.000 do 12.000 SIT
www.interalto.si
INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298
Januar2006,št. 1,leto8	NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.net/tiskarna-aco
Hostnikov zbornik na ruskih gimnazijah in slovanskih akademijah
Veleposlanik Ruske federacije v Ljubljani dr. Mihail Vanin je 21. decembra lani na predbožični sprejem, prvič povabil učitelje in ravnatelje šol, na katerih poučujejo ruski jezik. Povabilo sta prejeli tudi Bojana Jerič, mentorica krožka ruskega jezika v Ustvarjalnem središču Breznikar in Magda Breznikar, direktorica tega zasebnega zavoda. Srečanje je bilo v prostorih ruskega veleposlaništva v Ljubljani. Udeležilo se ga je več kot dvajset ravnateljev in profesorjev iz slovenskih gimnazij in dveh osnovnih šol; med zasebnimi zavodi, ki organizirajo pouk ruskega jezika za otroke pa je še vedno le Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartnega. Po prisrčnem nagovoru je veleposlanik vsem sodelujočim šolam poklonil knjižna darila.
150 LET
‘SSSSSliSSŠP"m^m


Posebno knjižno darilo je prejel tudi veleposlanik dr. Mihail Vanin. V imenu Knjižnice Litija je ob tej priložnosti Magda Breznikar ruskemu veleposlaniku izročila 20 izvodov zbornikov Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo, ki jih je za gimnazije v Ruski federaciji darovala litijska knjižnica. Hostnikovi zborniki bodo z bogato vsebino nedvomno pripomogli, da bo vsaj še nekaj gimnazij v Ruski federaciji /gimnazijam v Kurko-rilski guberniji ter slovanskim akademijam znanosti in umetnosti jih je že pred meseci darovalo Ustvarjalno središče Breznikar/ lahko dopolnilo in poglobilo vedenje o vlogi, ki so jo imeli Slovenci v ruskem kulturnem in tudi širšem družbenem življenju, še posebej pa o zelo ustvarjalnem življenju in delu avtorja prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja Davorina Hostnika.
Prav z ruskimi gimnazijami so povezani tudi prvi odhodi mladih slovenskih razumnikov v Rusijo. Po šolski reformi leta 1864 je narnre č ruska vlada vabila avstrijske Slovane naj se zaposlijo na ruskih srednjih šolah in gimnazijah, saj naj bi prav oni uvedli v reformirane šole višjo raven znanja in poučevanja sploh. Ruska zgodovinarka dr. Iskra V. Čurkina je v Slovanskem učiteljskem institutu v Peterburgu našla ohranjene razredne dnevnike, na podlagi katerih je lahko sestavila seznam Slovencev, mladih intelektualcev, ki so končali univerze na Dunaju, v Gradcu, v Trstu ali v Pragi in so jih po dodatnem študiju v Peterburgu poslali za profesorje klasičnih jezikov na ruske gimnazije. Med štirinajstimi Slovenci so bili kar trije iz šmarsko-litijskega okolja: novembra leta 1869 sta odšla Jernej Brezovar iz Šmartnega in Franc Celestina iz Vač. Brezovarje poučeval klasične jezike na gimnaziji v Kursku, Celestina pa je bil poslan na gimnazijo v Tuli. Deset let pozneje pa je na prigovarjanje šmarskega rojaka Brezovarja v Rusijo odšel še Davorin Hostnik iz Podroj in tam ostal do smrti. Skoraj štiri desetletja je bil profesor klasičnih jezikov in knjižničar na gimnaziji v Rilsku.
Čas bo pokazal, ali bo morda prebiranje Hostnikovega zbornika med ruskimi gimnazijci vzbudilo zanimanje za nadaljnje raziskovanje in razkrivanje vloge, ki so jo Slovenci imeli v ruskem kulturnem in tudi širšem družbenem življenju. Skoraj gotovo pa je to svojevrsten prispevek k poglabljanju slovensko-ruskega prijateljstva. Skoda, da se pobudi ni pridružila tudi občina Šmartno.
M.B.
PRIZNANJE 0KS ŠPELI ŠINKOVEC
V Športnem centru Triglav je 15. decembra potekala slavnostna prireditev Športnik Ljubljane 2005, kjer so podelili nagrade najboljšim ljubljanskim športnikom iztekajočega se leta. Že tradicionalno del svojih priznan za športne uspehe iztekajočega leta podeli tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in sicer športnicam in športnikom ter njihovim trenerjem (Skladno s pravilnikom o priznanjih in nagradah 0KS). Srebrni znak Olimpijskega komiteja Slovenije za osvojeno 1. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v taekvvondo-ju v borbah je prejela tudi Špela Šinkovec.
ODLIČEN ZAKLJUČEK SEZONE
Češki Pelhrimov je bil prizorišče enega zadnjih letošnjih turnirjev v olimpijski - WTF verziji taekvvondoja, imenovan Božični Adidasov pokal. Tekmovanja se je udeležilo okrog 300 tekmovalcev iz Nemčije, Slovaške, Češke, Belorusije, Litve, Madžarske, Poljske, Grčije in Slovenije. Slovenske barve so zastopali tekmovalci taekvvondo kluba Radvanje - Maribor in taekvvondo kluba Chagi iz Ljubljane. Na tekmovanju sta sodelovali tudi Lara Amršek in Špela Šinkovec.
Za zaključek jesenskega dela sezone sta znova dosegli odličen rezultat.
Tokrat sta na tekmovanju obe nastopali v višji starostni kategoriji. Špela je prvič tekmovala med članicami in prepričljivo osvojila 1.mesto; Lara pa je po napaki organizatorjev tekmovala v Juniorski konkurenci. V finalni borbi je izgubila proti reprezentantki iz Madžarske in tako osvojila 2. mesto.
V jesenskem delu se je Špela udeležila štirih mednarodnih turnirjev (Lisičkin poklal - Maribor, Schvvabisch open -Stuttgart, Croatia open - Zagreb in Božični turnir - Pelhrimov, Češka). Trikrat je osvojila prvo mesto na turnirju, enkrat pa drugo mesto.
Lara se je udeležila štirih mednarodnih turnirjev (Lisičkin pokal - Maribor, Schvvabisch open - Stuttgart, Jastreb open - Zagreb in Božični turnir - Pelhrimov, Češka). Lara je na turnirjih enkrat osvojila prvo mesto, dvakrat drugo in enkrat tretje mesto. Udeležila se je državnega prvenstva v tehniki in je osvojila 1. mesto med kadetinjami in s tem naslov državne prvakinje. Rezultati kažejo dobro pripravljenost obeh tekmovalk in jima dajejo vzpodbudo za nadaljnje delo.
Prispevke pošljite do
8. februarja 2006
na naslov TiskarnaACO, C.D.K. 39, 1270 Litij a v elektronski obliki ali
po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net
LETOVANJE OTROK IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
Območno združenje RK Litija je v času božično novoletnih počitnic od 26.12. 2005 - 02.01.2006 organiziralo brezplačno letovanje za 6 šoloobveznih otrok. Otroke so predlagale krajevne organizacije Rdečega križa iz Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, ki so od staršev pridobile tudi pisno soglasje. Otroci so letovali na Debelem rtiču. Organiziran je bil tudi skupen prevoz izpred športne dvorane v Litiji.
»Letovanje je za otroke posebno doživetje, posebno še za otroke iz socialno ogroženih družin. Trudimo se, da bi bili otroci čim bolj sproščeni, zadovoljni, veseli in da bi čim bolj kakovostno in ustvarjalno preživeli čas, da bi se vrnili domov z lepimi spomini in občutji.
Sedemdnevno bivanje je zasnovano tako, da otroci preko telesne dejavnosti in sproščanja dosežejo potrditev in pozitivne vzpodbude. Predvsem pa jih želimo naučiti, kako se spoprijeti z zahtevami, kijih postavlja življenje, ter okrepiti varovalne dejavnike.
Z različnimi kreativnimi metodami želimo otrokom ponuditi tudi program z zdravstveno-vzgojno vsebino (pomen gibanja in zdrave prehrane, zasvojenosti, AIDS, pomen in delovanje organizacije RK).
Tedensko bivanje je razdeljeno na teme dneva, le-te pa so predvsem razvedrilnega in vzgojnega pomena, pozitivnega
samovrednotenja, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, strpnosti, socialne integracije, spoznavanja sebe in skupine, svojih potreb in čustev; vse to pa je prepleteno z namenom gojiti in vzdrževati dobre medsebojne človeške odnose. Dnevni program vsebuje gibalne igre in športne dejavnosti, ustvarjalne likovne delavnice, glasbo, poslušanje pravljic, igre v vodi (bazen), ogled filmskih predstav, sprehodi v bližnjo in daljno okolico (Resljev gaj, Pokopališče školjk); izlete (Koper), plesi in animacija ob večerih, nastopi in srečanja z gosti iz glasbenega področja in umetnosti, igre brez meja, turnirji namiznih iger in vrsta drugih dejavnosti. Program je prilagojen starostni stopnji otrok, njihovim zmožnostim, kot tudi željam in potrebam, predvsem pa je pomembno medsebojno druženje, pogovori, tkanje prijateljskih vezi in čim lepše preživeti in doživeti dni.«
OZRK LITIJA
Spoštovane občanke in občani občine Šmartno pri Litiji!
Z veseljem vas obveščamo, da bo v začetku meseca marca izšla prva številka novega glasila občine Šmartno pri Litiji, Martinov glas.
Glasilo bo izhajalo enkrat mesečno, v njem pa bodo tematsko zajete novice in obvestila s strani občinske uprave, političnih strank in list. Posvetili se bomo tudi področjem vzgoje in šolstva, društev, kulture, športa in razvedrila. Vsakodnevni dogodki, ki nam vsem bogatijo in lepšajo vsakdan, so kamenčki mozaika, ki sestavljajo prijetnost bivanja v naši občini. Zato vas v želji, da bi glasilo zaživelo z in med nami vabimo, da s svojimi razmišljanji, prispevki in obvestili v njem sodelujete tudi vi ter s tem popestrite vsebino našega in vašega glasila.
Uredništvo glasila Martinov glas
Svoje prispevke lahko pošljete do 19. februarja 2006 na naslov:
Glasilo Martinov glas
p.p. 14, 1270 Litija ____________
Elektronska pošta: martinov.glas@preprinta.si Faks: 01/899 02 82
TRADICIONALNO TEKMOVANJE VETERANOV USPELO
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija-Šmartno pri Litiji je 7. januarja letos organiziralo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško in v malem nogometu. Z njim je počastilo 15-letnico Manevrske strukture narodne zaščite, dan samostojnosti in enotnosti ter obletnico bitke na Tisju.
Na njem so sodelovali: Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica, Moravče in Litija-Šmartno, združenji slovenskih častnikov Novo mesto in Litija, veterani vojne za Slovenijo Sever Litija in Policijska postaja Litija.
Na sklepni slovesnosti, ki je bila po končanih tekmovanjih v litijski športni dvorani, sta o pomembnih obletnicah praznovanja spregovorila predsednik litijskih in šmarskih veteranov Rihard Urbanc in litijski župan Mirko Kaplja, nato pa sta podelila ekipam še priznanja in pokale. V malem nogometu je zmagala prva ekipa litijskih in šmarskih veteranov pred častniki iz Novega mesta in veterani z Vrhnike-Borovnice. V streljanju z zračno puško je prav tako slavila prva ekipa domačih veteranov pred prvo ekipo litijskih častnikov in veterani Sever Litija. Med posamezniki je bil najboljši strelec predstavnik
veteranov Sever Litija, Franc Koncilja pred domačima veteranoma Edvardom Srebrnjakom in Jožetom Erjavcem.
Župan in predsednik Rihard Urbanc sta nato izročila še medalje udeležencem domačega veteranskega združenja, ki so sodelovali v internem tekmovanju v petih disciplinah. V tenisu je zmagal Srečo Rozina, v pikadu Edvard Srebrnjak, v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo Jože Erjavec, v streljanju na glinaste golobe Janez Nograšek in v ribolovu Janez Kavčič.
V minulem letu se je v veteransko organizacijo Litija-Šmartno vključilo 15 novih članov; le-tem je na slovesnosti izročil članske izkaznice predsednik Rihard Urbanc.
Slovesnost so veterani, častniki in gostje sklenili z družabnim srečanjem ob golažu, ki ga je pripravila Slovenska vojska. Vsem sponzorjem, ki so omogočili navedeno tekmovanje in srečanje, se organizatorji iskreno zahvaljujemo.
Zmagovalci nogometnega turnirja - ekipa ZVV Litija: (z leve stojijo) - vodja ekipe Rihard Urbanc, Dore Mlakar, Andrej Vrhovec, Aco Jovanovič, Lojze Indof Janez Železnik, (z leve čepijo) - Tone Vrhovec, Janez Medved in Miran Zajc.
Boris ŽUŽEK
NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO
NOVOLETNI NASTOP RITMIČNIH GIMNASTICARK
V sredo, 21. decembra, so ritmične gimnastičarke v športni dvorani v Šmartnem pripravile novoletni nastop. Ko je bilo okoli sto deklet že pripravljenih, da se s svojimi točkami predstavijo staršem, sorodnikom in prijateljem, je zmanjkalo elektrike. A dekleta se niso pustila zmesti. Pričela so s predstavitvijo in kmalu »priklicala«_elektriko. Tako smo si v soju luči lahko ogledali zanimive točke deklet iz Gradca, Šmartnega in z Vač. Prvi del je bil obarvan baletno, v drugem delu pa smo občudovali sestave s kolebnicami, obroči in kiji. Celotno prireditev sta zaključili Karin Tomažič in Karolina Aškerc. Od Božička sta si sposodili kapi in glasbo. Prikazali sta vajo s kiji in obročema, ki sta jo sami sestavili. Na koncu je Božiček razveselil vsako od deklet z majhnim darilom. Vendar ga tudi letos nismo uspeli videti. Darila je namreč pustil v ogromni vreči, sam pa verjetno že odhitel
naslednjim obveznostim naproti.
Sandra ŽILAVEC
NOVOLETNO PLESNO TEKMOVANJE
Letos smo se odločili, da bomo ponovno obudili tradicijo in se podobno kot pred približno desetimi leti v plesnem ritmu poslovili od starega in pozdravili novo leto. Tla v telovadnici so se tresla že od začetka decembra, saj so učenci morali osvojiti kar nekaj za njih novih plesnih korakov. A trud ni bil zaman. Zadnji dan pouka v koledarskem letu 2005 so najboljši dobili priložnost, da svoje znanje pokažejo še na odru.
Tekmovanje, ki smo ga organizirali v Kulturnem domu, je potekalo v treh kategorijah. Plesni pari so tekmovali v mladinski (5. in 7. razred) in članski kategoriji (8. in 9. razred). Vsak razred se je predstavil s svojima predstavnikoma, ki sta odplesala štiri plese. Dekleta, ki rada plešejo, pa so se pomerila med seboj v kategoriji skupinskih plesov. Poleg tekmovalcev so prireditev popestrili tudi nastopajoči. 5.c razred se je predstavil s kavbojsko polko, Lara Mahkovic, ki se tudi sicer ukvarja s plesom, pa nas je presenetila kar dvakrat. Najprej s stepom, ki ga je odplesala na pesem Na Golico, nato pa še kot trebušna plesalka.
Tekmovanje je sodilo deset učiteljev, ki niso imeli lahkega dela, saj so bili tekmovalci zelo izenačeni. Medtem ko so sodniki seštevali točke, nam je z igranjem na harmoniko krajšal čas Domen Hostnik, nastopajoči pa so se še enkrat zavrteli v ritmu polke. Plesno tekmovanje je sproščeno in duhovito povezovala Maja Koprivnikar, skupaj s pomočnicama Saro in Vesno Poglajen. Na prireditvi sta za glasbo skrbela Peter Kračan in Primož Goršek. Čeprav so zmagovalci vsi, ki so se tekmovanja udeležili, smo na koncu vseeno določili najboljše. V kategoriji članov sta zmagala Emi Stanojkovič in Toni Pipan iz_ 9.c razreda, pri mladincih sta se na najvišje mesto zavihtela Petra Komat in Žiga Kaštigar iz 7,b razreda, najvišje uvrščena plesna skupina pa je bila skupina LIK iz 9.c razreda, v sestavi Lare Mahkovic in Ines Mandelj._________________________Sandra ŽILAVEC
TEKMOVANJE IZ BIOLOGIJE
Prirodoslovno društvo Slovenije organizira tekmovanje v znanju iz biologije za Proteusovo priznanje. Letošnja tema z naslovom Gozd je bila zelo obširna, tako da so morali učenci preštudirati veliko literature.
Na šolskem tekmovanju, ki je bilo 20. oktobra, je sodelovalo 35 učencev naše šole. Devet si jih je prislužilo bronasta Proteusova priznanja. Najboljši trije učenci: Patrik Benedičič, Manca Vidic in Gašper Slapničar pa so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 22. novembra. Organizirano je bilo po regijah, udeležilo pa se ga je prek 1000 osnovnošolcev.
Zelo lepe uspehe sta dosegla Patrik Benedičič in Manca Vidic, saj sta oba osvojila zlati priznanji. Obema učencema iskrene čestitke. Mentorica' Vida KRAJNC
VODNA UČNA POT »ŠKRATOVA DOLINA«
V okviru Pedagoške fakultete Maribor so se v letu 2005 začele aktivnosti za realizacijo projekta Slovenija - vodna učna pot Evrope. Ideja projekta temelji na spoznanju, da je Slovenija z vodo bogata in da je po količini, kakovosti vode ter raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta edinstvena v Evropi. To pa za našo državo pomeni veliko gospodarsko priložnost. Temeljni pogoj za uresničitev te priložnosti pa je, da vodne vire ohranimo in tudi izboljšamo tam, kjer so že vidne posledice nepravilnega ravnanja z vodami.
Vse to pa lahko dosežemo le z izobraževanjem javnosti. Proces slednjega pa se mora nujno začeti že v šolah.
Na OŠ Šmartno že leta potekajo terenske aktivnosti učencev, ki se učijo ob vodah, predvsem na dveh potokih, ki tečeta v bližini šole. Učenci merijo fizikalne in kemijske lastnosti vode, ugotavljajo reliefne značilnosti v odvisnosti od vode, spoznavajo rastlinski in živalski svet v in ob vodi ter ugotavljajo vpliv človeka na vodne vire in posledice njegovega nepravilnega ravnanja. Tako se je postopoma oblikovala neformalna vodna učna pot »Škratova dolina«, ki ima ob potoku Cerkovnik osem opazovalnic, na katerih učenci opravljajo meritve in opazovanja (značilnosti vode, reliefa, prsti, kamnin, rabe tal ...). Poleg izobraževalnih vsebin, ki jih s takim delom na terenu pridobijo učenci, je pomemben tudi vzgojni moment, saj z učenjem v naravi pri učencih hkrati razvijamo odnos do vodnih virov in celotnega okolja. Vodno učno pot sicer ne koristimo v celoti naenkrat, ampak v okviru različnih dejavnosti, ki potekajo na šoli med letom - pri rednem pouku, izbirnih predmetih, dodatnem pouku, na naravoslovnem dnevu - del poti pa je bil vključen tudi v regijsko tekmovanje iz geografije.
Vodna učna pot »Škratova dolina« je predstavljena v zborniku VODNE UČNE POTI - izobraževanje javnosti za varovanje okolja. Zbornik je izdala Pedagoška fakulteta Maribor, 15. decembra 2005. Na prireditvi, ki je na ta dan potekala na Pedagoški fakulteti, je vodna učna pot ob potoku Cerkovnik osvojila med predstavljenimi
vodnimi potmi v zborniku 1. mesto.	„ .	....
Sonja MARIN, Vida KRAJNC
VESELI DECEMBER V VRTCU CICIBAN - ŠMARTNO
Vsako leto se v decembrskih dneh vzgojiteljice v šmarskem vrtcu še posebej potrudimo in pripravimo vrsto dejavnosti, ki otrokom pričarajo pravljično in praznično vzdušje.
Ze konec novembra smo skupaj s starši okrasili vrtec in ga odeli v zimsko podobo. Otroci, ki obiskujejo plesne urice, so se nam predstavili, glasba in plesna učiteljica pa je pritegnila k plesu še vse ostale otroke. Uživali smo tudi v nastopanju pred mikrofonom v igri Pokaži kaj znaš. Tudi letos nas je razveselila folklorna skupina najmlajših pod vodstvom Bernarde Smrekar, skupaj smo zaplesali pod takti harmonike Marka Šuštaršiča.
V knjižnici nam je knjižničarka Erna pripovedovala zimske zgodbice, v vrtcu pa nam je vzgojiteljica Dani povedala pravljico o Modrem Božičku. Prijetno nas je
razveselil obisk Modrega medvedka iz uredništva Cicidoja. Z njim smo poklepetali in tudi zarajali. Seveda smo bili vsi skupaj še najbolj veseli Dedka Mraza, ki nam je povedal pravljico in predvsem prinesel veliko igrač. Pri nakupu igrač so nam pomagali tudi starši, saj so pridno kupovali voščilnice, ki smo jih tudi letos izdelale vzgojiteljice. Vzgojiteljice smo svoje izdelke ponudile tudi na Martinovem in Miklavževem sejmu ter tudi tako omogočile, da je bil letos Dedek Mraz bolj velikodušen. Praznični december smo zaključili s čajanko in novoletnim rajanjem. Po sladkali smo se s piškoti, ki nam jih je podarila pekarna Piškotek.
V imenu otrok in vseh, ki smo ustvarjali te trenutke v prazničnih dneh, lahko rečemo BILO NAM JE LEPO. Hvala vsem, ki ste nam pri tem kakorkoli pomagali!
Lili PLASKAN
LDS
OBČINSKI PRORAČUN 2006
Na zadnji izredni seji občinskega sveta naše zaenkrat še najmlajše občine Šmartno pri Litiji v letu 2005, so naši svetniki skupaj z ostalimi obravnavali proračun za to, sedaj še novo leto 2006. Ob sprejemanju najpomembnejšega občinskega akta, občinskega proračuna za leto 2006 se je dogajalo veliko stvari in prav je, da občanke in občani to tudi izvedo.
Svetinki LDS-a so predlog proračuna za to leto v prvem branju sprejeli s sledečimi pripombami: občinska uprava je absolutno predraga, javni zavod Bogenšperk naj bi bil za slabo delo nagrajen z novimi 5 mio/SlT ter predlog za izgradnjo novih stanovanj na Grmačah je nedodelan in nejasen.
Do drugega branja župan in občinska uprava v nobeni od navedenih postavk nista spremenila nič razen to, da so svetniki končno dobili na mizo večkrat zahtevano evidenco o prodaji občinskega premoženja po delitveni bilanci med občinama Litija in Šmartno pri Litiji. Zato se nam zdi pošteno, da vam občanom predstavimo gibanje proračuna v obdobju od leta 2003 do 2006, vsaj v nekaterih postavkah:
LETO	2003	2004	2005	2006	SKUPAJ
V mio/SIT					
Celotni prihodek	527	613	765,5	720	• 2625,5
Občinska uprava in občinski org.	91,3	64,1	83,3	103,6	342,8
Javni zavod Bogenšperk					
- delovanje in plače	7	9,4	14	19,2	49,6
- investicije	3	-	1,5	3	7,5
Pri prihodkih moramo omeniti, da je všteto tudi prodano občinsko premoženje vvišini 242 mio/SIT, ki se jih bo namensko porabilo za izgradnjo novih stanovanj. Pri občinski upravi pa moramo upoštevati v letu 2003 izgradnjo in opremo občinskih postorov v višini 34 mio/SIT in izpeljavo lokalnih volitev v letu 2006 v višini 10 mio/SIT.
Iz razpredelnice je razvidno, kako rastejo stroški občinske uprave in javnega zavoda Bogenšperk, kar za svetnike in 00 LDS ni sprejemljivo in niso glasovali za sprejem takšnega proračuna.
Občinska uprava in njeno delovanje je po našem mnenju predrago, neracionalno in netransparentno. Očitno pa po izjavi vodilnih občinske uprave na ATV-ju, zaposlovanja na občini še ni konec, saj se kar po televiziji išče »nadebudni« pravnik.
Še bolj obremenjujoč je primer javnega zavoda Bogenšperk. Kljub temu, da se je v letu 2005 izvedel razpis za direktorja zavoda in se je tudi izbral in zaposlil direktor zavoda, se iz leta v leto namenja več denarja za delovanje zavoda. Večina svetnikov LDS je ves čas opozarjala, da javni zavod s tremi zaposlenimi ni rešitev za delovanje gradu Bogenšperk.
Župan, občinska uprava in novi direktor so napovedovali pravi preporod poslovanja gradu. Ze po nekaj mesecih pa je lahko vsem jasno, da je bila to napaka, ki bo občino stala precej denarja. Prav bi bilo, da bi vneti zagovorniki avnega zavoda Bogenšperk priznali svojo zablodo in se s skupnimi močmi poišče racionalno rešitev.
Velikokrat lahko slišimo, kako je delovaje občine racionalno in kako smo varčni. Glede na zgoraj navedeno po našem mnenju še zdaleč ni tako. Varčevanje naprimer pri novoletni okrasitvi kraja je svojevrsten izzum. Sprašujemo se, zakaj večina občin po Sloveniji ne varčuje na tak način in prirejajo poleg bogate okrasitev še številne prireditve ob novoletnih praznikih za »svoje občane«. Da pa se na naši občini malo varčuje je dokaz tudi oddaja na ATV Litija pod naslovom Predstavitev občinske uprave občine Šmartno, ki prav gotovo ni bila brezplačna. Namen takšne predstavitve pa je očitno jasen samo neposrednim naročnikom in to po skoraj treh letih delovanja občine Šmartno. Omenimo še to, da ATV programa ne more spremljati kar veliko gospodinjstev v občini Šmartno. V tej predstavitvi se je uprava občine pohvalila z velikih dosežki in marljivim delom na vseh področjih, tudi pri kandidiranju na vse vrste razpisov za pridobivanje dodatnih nepovratnih finančnih sredstev iz države in ali EU. Če pogledamo »Načrt razvojnih programov od 2006-2009« vidimo, da temu ni tako. Res je, dasta v letu 2005 dve postavki: Obvoznica Šmartno 30 mio/SIT in Vodovod Kostrevnica 54 mio/SIT.
Prvo postavko Obvoznica Šmartno lahko ocenimo kot neuspeh, saj bi se morala obvoznica po zagotovilih župana pričeti graditi že v letu 2006. Novi datum pričetka izgradnje obvoznice pa naj bi bilo leto 2009-54 mio/SIT je občina Šmartno pridobila iz t. i. Zasavskega zakona o zapiranju rudnikov. Prav svetniki LDS-a so večkrat opozarjali, da se čas za prijavo na omenjena sredstva, ki so dejansko čakala, izteka. Na koncu se je uprava kljub čudnim izjavam, da iz Zasavja ne bomo nikdar dobili nobenega denarja, potrudila in dobila na razpisu omenjena sredstva. Iz zgoraj navedenega je razvidno, dav naši občini ni vse tako, kot se predstavlja v številnih medijih. Svetniški skupini LDS-a se je zaradi nasprotovanja sprejetja proračuna 2006 očitalo, da je začela predvolilni boj. Prišlo je do verbalnih konfliktov in obtoževanj. Proračun skoraj leto dni pred lokalnimi volitvami vsekakor ni in tudi ne sme biti predmet predvolinega boja. Proračun je dejstvo o dejanski delitvi davkoplačevalskega denarja na nivoju lokalne skupnosti - občine. Zato smo v LDS-u gotovi, da je varčnost pri izdelavi tekega akta, pri njegovem sprejemu in uporabi temelj vsega. Transparentnost vsake njegove točke, zagotavlja drobne prihranke, ki vsi skupaj doprinesejo potrebne kapljice sredstev za zagotavljanje začetka kandidatur na raznih razpisih, ki dolgoročno zagotavljajo večino nepovratnih sredstev iz državnih ali evropskih ustanov. Proračun 2006 je, kakršenkoli pač je, pomembno pa je, da vsak občan ve in lahko vidi kaj se z njegovim prispevkom v ta proračun dejansko dogaja in zgodi. Vsi skupaj vam želimo vse najboljše v prihajajočem drugem mesecu tega leta 2006!
LDS - ljudje držimo skupaj	Svetniška skupina in 10
00 LDS Šmartno pri Litiji
INTERNETNA PODOBA NASELIJ V OBČINI
Ta mesec so nastale prenovljene internetne strani predstavitve naselij v šmarski občini. Nekatera med njimi (Javorje, Vrata, Leskovica...) so predstavljena bogato z opisom in slikami, drugi kraji na to še čakajo. Prav tako bodo prostor našli tudi zgodovina, turizem, kultura in šport ter znamenitosti v šmarski občini. Bogatih vsebin pa ne bo brez sodelovanja občanov, zato vabijo vse, ki bi lahko prispevali kakšno od vsebin, da obiščejo naslov www.smartno.si in pogledajo, kako bi lahko dopolnili vsebine. Strani niso komercialne narave, ampak se vse skupaj ureja ljubiteljsko, podrobnejše informacije pa so na voljo prek e-pošte na naslov info@smartno.si.
Iz Krajevne organizacije Rdečega križa Šmartno pri Litiji
V mesecu decembru so se sestali člani odbora KO RK Šmartno pri Litiji. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli program dela za leto 2006. Aktivno so pričeli tudi s pripravami za pobiranje članarine, obiski na domovih za starejše in invalidne osebe ter s pripravo predlogov za socialno pomoč v obliki prehranskih paketov in pralnega praška za socialno ogrožene družine.
OZRK Litija
ŠPORTNO-REKREATIVNI PROGRAMI DRUŠTVA »PROSTI ČAS« ŠMARTNO
Pungrt 9,1275 Šmartno pri Litiji, tel. 031 721 013
HURA, PROSTI CAS v letu 2006!
REKREACIJA MED VIKENDI ZA OSNOVNOŠOLCE IN MLADINO
SOBOTA: ŠPORTNO PLEZANJE IN BADMINTON: od 9.00 do 11.00, starostna skupina: 7-14 let
NOGOMET: od 11.00 do 13.00, star. skup.: 12-16 let
NEDELJA: NOGOMET: od 10.00 do 12.00, star. skup.: mladina od 16. leta dalje
REKREACIJA V BAZENU OŠ ŠMARTNO: od 10.00 do 12.00, star. Skup.: 7-14 let
HURA. PROSTI ČAS! - REKREACIJA MED ZIMSKIMI POČITNICAMI!
Dejavnosti bodo potekale po naslednjem razporedu: torek, 21.2.2006 • sreda, 22.2.2006 • četrtek, 23.2.2006 • petek, 24.2.2006 • sobota, 25.2.2006
ŠPORTNO PLEZANJE IN BADMINTON - od 9.00 do 10.30, star. skup.: 7-14 let NOGOMET - od 10.30 do 12.00, star. skup.: 12-16 let PLAVANJE - od 10.00 do 12.00, star. skup.: 7-14 let
VSI PROGRAMI HPČ SO BREZPLAČNI!
10-URNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ PLAVANJA Začetni tečaj plavanja - osnovna tehnika plavanja (prsno)
Pogoj: otrok je prilagojen na vodo • Termin: 13., 14., 15., 20. in 21. marec '06., od 17.00 do 18.30 • Cena tečaja: 9.000,00 SIT
Nadaljevalni tečaj plavanja - nadaljevalne tehnike plavanja
Pogoj: otrok preplava vsaj 50 m • Termin: 27., 28., 29., marec in 3„ 4., april
'06., od 17.00 do 18.30 • Cena tečaja:9.000,00 SIT
TEČAJA BOMO IZVEDLI, ČE BO ZA VSAKEGA PRIJAVLJENIH NAJMANJ 6 OTROK.
REKREATIVNO PLAVANJE ZA ORGANIZIRANE SKUPINE
V joopoldanskih in večernih urah lahko organizirane skupine rezervirajo bazen v OS Šmartno. Prijave in dodatne informacije na tel. 041 316 126, Jani Peterlin
ŠPORTNO PLEZANJE V TELOVADNICI OŠ ŠMARTNO
•	REKREATIVNO PLEZANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE IN l. TRILETJE OŠ
TOREK od 18.00 do 19.00, VADNINA: 1.800,00 SIT mesečno
•	REKREATIVNO PLEZANJE ZA OTROKE II. in lil. TRILETJA OŠ
TOREK od 19.00 do 20.30 , VADNINA: 2.200,00 SIT mesečno
•	TRENING ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA OTROKE II. in lil. TRILETJA OŠ
Vadba poteka 3-krat tedensko, in sicer: TOREK - 18.30-20.30; ČETRTEK -18.00-20.00; PETEK -18.30-20.30, VADNINA: 5.000,00 SIT mesečno. Informacije, 031 697-961, Jernej Peterlin.
VADBA ŽE POTEKA NA PLEZALNI STENI V OŠ ŠMARTNO!
Novoletna plezalna tekma Društva »Prosti čas« Šmartno in A0 Litija
V soboto, 17.12.2005, se je v telovadnici OŠ Šmartno v Šmartnem pri Litiji odvijala 1. novoletna plezalna tekma v organizaciji Društva »Prosti čas« Šmartno in A0 Litija. V prvem delu se je netekmovalno v plezanju preizkusilo 20 dečkov in deklic z našega društva, tekmovalni del pa je odprlo 15 mlajših dečkov in 25 mlajših deklic.
V	kategoriji starejših je tekmovalo 12 fantov in 10 deklet. Spodbudna številka skupno 82 udeležencev nam je v potrditev, da smo na pravi poti in se že veselimo organizacije tekmovanja v naslednjem letu. Veseli nas tudi odziv klubov iz vse Slovenije, saj je v Šmartno prispelo kar 13 športno-plezalnih društev, med katerimi se nekateri ukvarjajo s plezanjem bolj resno, nekateri pa le uživajo v tej vrsti gibanja.
V	vseh kategorijah je nastopilo tudi nekaj tekmovalcev, ki so člani Društva »Prosti čas« Šmartno in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. V kategoriji starejših deklic je Karin Tomažič v močni konkurenci zasedla 3. mesto. Prehitela je kar nekaj kategoriziranih tekmovalk, ki že tekmujejo v državnem prvenstvu. Zelo dobro 4. mesto je osvojil Jernej Celestina, le majhna nepazljivost mu je odvzela skorajšnjo uvrstitev med tri najboljše v kategoriji mlajših dečkov, v kateri je z dobrim 7. mestom naše barve zastopal Erik Vidmar. V kategoriji starejših dečkov je nastopil Miha Jarm in dosegel zelo dobro 5. mesto, Matic logar pa je bil 10. Pri mlajših deklicah je nastopila Tadeja Hostnik in osvojila solidno 14. mesto med 25. tekmovalkami.
Po končanem tekmovanju otrok so se v prijateljski tekmi preizkusili tudi člani AO Litija in povabljeni gostje. Veseli smo, da je tekmovanje v celoti uspelo ter se že veselimo srečanja v letu 2006. Posebej bi se zahvalili vsem,prostovoljcem, ki so prispevali svoj delež pri organizaciji tekmovanja, Osnovni šoli Šmartno in naslednjim sponzorjem: Pizzerija Sonček, Pekarna Friškovec, KLIŠE, KJP Kavka Kisovec, Založba Sidarta, Spletna trgovina Kibuba, ClimbersOnly.net-spletna trgovina, CityWall, Vili Guček-plezalni oprimki Stones, K2 Alpinist, Annapurna, Fitness studio Koderman Vojko, Promontana, Smučišče Vidergar, Adacta, Salon za nego telesa Nataša Zagorje, Pizzerija Sonček, Pekarna Friškovec, KLIŠE, Picerija Naš hram Kisovec, Picerija Tik-tak Zagorje, Picerija Čebelica Izlake, Picerija Ašič Zagorje, Picerija Vrt Zagorje in še drugi.
Jernej PETERLIN, društvo »Prosti čas« Šmartno
VARČUJMO Z ENERGIJO
Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo!
Pokliči: gsm - 041 778 985
Marjan Bratkovič, energetski svetovalec
za gospodinjstva in zgradbe.
ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije
Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošitiI
ENERGETSKO SVETOVANJE
LOJZE DRAKSLER
(1916 - 2005)
Vsako slovo je težko, najtežje pa je zadnje slovo, slovo od tistih, ki smo jih imeli radi, slovo od tistih, ki so bili vse življenje z nami. In takšno težko slovo je bilo na svetega Martina dan, ko se je bilo treba posloviti od Lojzeta Drakslerja,. Bil je celo življenje gostilničar, celo življenje pa je bil Človek. Je kdo, ki ni poznal gostilne na Kopačiji, je kdo, ki ni poznal Sumoštrovega Lojzeta s Kopačije, je kdo, ki ni poznal kopačijskega Lojzeta, kot so mu mnogi rekli?
Rodil se je na prehodu pomladi v poletje daljnega leta 1916 materi Julijani in očetu Francu, ki je bil prav tako gostilničar in organist v domači župniji. Otroška leta je preživljal med sedmimi brati in sestrami, njegova najlepša mladostna leta pa je zagrenila vojna. Po vojni so z velikim trudom, z ljubeznijo do domače zemlje in svojega doma, obnovili požgano domačijo in postavili novo gostilno. Poročil se je pred dobrimi štirimi desetletji in s pred letom dni umrlo ženo Anico sta z vso voljo vodila gostilno, trgovino in kmetijo na Kopačiji.
Vsi, ki smo ga poznali, se bomo z veseljem spominjali Lojzeta kot človeka z velikim srcem, ki je po svojih močeh pomagal tudi drugim. V njegovi hiši, v njegovi gostilni so bili mnogi sestanki, zborovanja, celo kino predstave ter družabne in kulturne prireditve so se odvijale tam, dokler niso v začetku sedemdesetih let na Primskovem postavili nove šole. Vedno se je rad družil z mladimi. Spomnim se dobrih dvajset let nazaj, ko je mladim »prepustil ključe gostilne« za njihova srečanja.
Vedno je znal naključne obiskovalce Primskovega spraviti v dobro voljo in mnoge naključne obiskovalce je navdušil, da so postali redni obiskovalci tega območja, od koder sega pogled po širni Sloveniji. In takšne poglede je imel tudi pokojni Lojze. Imel je izreden spomin in še letos sem se imel večkrat priložnost pogovarjati z njim, ko mi je razlagal zgodovino na Primskovem, zelo dobro je poznal življenje in delo na gradu Bogenšperk v preteklosti... Spomnim se ga, kako si je pred dobrima dvema desetletjema želel, da bi Kopačija postala jedro družabnega in kulturnega dogajanja na Primskovem. Vedno je bil poln idej, vedno je bil napreden.
Starejši se ga spominjajo tudi kot izrednega igralca, prav lepo je znal zaigrati na harmoniko, rad je zapel v družbi s prijatelji in bil je dolgoletni pevec v cerkvenem zboru. Na svoje delo in znanje je bil ponosen in je s ponosom govoril o svojem življenju in življenju okrog sebe. In cenil je odkritost, zato je vsakomur na glas povedal brez dlake na jeziku kar mu je šlo. In prav zaradi tega je imel veliko prijateljev, pravih prijateljev, saj je znal prisluhniti vsakomur. Tudi, ko je imel kdo izmed gostov že kozarček prek mere, je znal na svojstven način prisluhniti, malce pomisliti, in včasih tudi na šaljiv način razdreti resnico. Lojzetu je gostilna pomenila druženje z ljudmi in pogovor. Takšen je bil Drakslerjev Lojze. Tako kot je po vsej Sloveniji znana božjepotna Marijina cerkev na Primskovem tako je bila znana tudi gostilna Kopačija, predvsem po nedeljski župci in po zares bogatih kosilih. Od Lojzeta nihče nikoli ni odšel lačen. In do zadnjega trenutka je bila gostilna njegova, njegovo življenje.
Spomnim se pogostih pogovorov z njim in njegovega zavedanja pomembnosti Primskovo. Za Lojzeta je bilo Primskovo središče sveta v pravem pomenu in vse se je vrtelo okrog Primskovega. Kadar koli si se z njim pogovarjal o drugih krajih, drugih svetovih in drugih ljudeh, vedno je iskal vzporednice s Primskovim in vedno je znal najti prednosti, ki jih imamo tu v teh hribih na prehodu
SPBCHAlLIIZEBSAIim TRGOVINA ZA y MALE ŽIVAM SooNvSJMl	Odprto
	pon - pet: 9.00-12.00 I5.00-I9.00
	sob: 9.00- 12.00
Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 01/8981-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19	
zasavskega hribovja v dolenjsko gričevje. Zato je vse življenje negoval vinograd, cenil domače vino s Primskovega, cenil je vse, kar je bilo domače. Tako zelo cenil, da si je pogosto želel, da bi na njegovem nagrobnem kamnu zapisali verze, ki so povezani z vinom. In usoda je hotela, da smo ga v grob položili prav na dan svetega Martina letos in prav dan pred množičnim popotovanjem po Levstikovi poti, za katero je vedno trdil, da je treba ljudem brez nevoščljivosti pokazati širše območje teh gričev.
Lojzeta zdaj ni več. Ljudje po nedeljski maši ne vedo, kam naj gredo na kozarček ali pivo, da malce pokramljajo po napornem delovnem tednu. Gostilne na Primskovem ni nobene več. Zato Lojzetov odhod ni toliko izguba gostilne kot mesto srečanj in drobnih človeških pogovorov, ki jih bodo mnogi pogrešali. V kraju
sta ostali cerkev in šola, birta pa, žal, ni več med nami. „
Rudi BREGAR
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
'M
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata
KARLA BITENCA
2.1.1941 - 28.12.2005 iz Zg. Jablanice, Šmartno pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana za lajšanje bolečin in sestri Jasmini Koci za podporo. Zahvala Tonetu Hauptmanu za vse pogrebne ureditve, g. Marjanu Lampretu za lepo opravljeno cerkveno, pogrebno mašo in Tonetu Zavrlu za lep poslovilni govor.
Vsi njegovi
Minila so leta odkar sta odšla, a v našem spominu bosta večno ostala.
V SPOMIN
Minilo je 26 let odkar nas je zapustila naša draga mama
Minilo je 23 let odkar nas je zapustil naš dragi ata
ANTONIJA
KASTELIC
24.9.1922-30.10.1979
FRANC
KASTELIC
15.7.1916- 20.1.1983
Hvala vsem, ki ju hranite v lepem spominu in jima prižigate sveče.
Janez, Majda, Ani in Francka z družinami
Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je.
Lepše nam ta zvezda zala, nego vse, svetila je.
Toda oh, za goro vtone, skrije se za temni gaj, svetle vprašam milijone, vrne li se še kedaj?
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare mame
MATILDE IZLAKAR
iz Bukovice 12
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala Predilnici Litija in govorniku g. Antonu Zavrlu za besede slovesa.
Zahvaljujemo se dr. Tanji in Stanetu Ptičar za večletno zdravstveno oskrbo in Patronažni službi Litija za vso nego in oskrbo v času njene bolezni.
Žalujoči: sin Dušan z družino
Minevajo dnevi A tebe več ni, Rosijo nam solze Iz naših oči, Jokajo srca,
A vrnitve ni.
.©
V SPOMIN
MARIJI PLANINŠEK
(1923 - 2005)
Hvala za vsako lepo misel nanjo, za postanek in molitev ob grobu, prižgane sveče, poklonjeno cvetje in obisk svetih maš.
Z bolečino v srcu: vsi njeni
ZAHVALA
ob izgubi naše drage sestre in tete
FANI STOPAR
po domače Kolešove Fani iz Vintarjevca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoče sestre in nečakinja z družinami
Ne daleč stran od nas si, v nebo drugače zreš, za nas, ki te imamo radi, nikoli ne umreš.
-rc' J*«..
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše žene, mame, stare mame, tašče in sestre
ANE HOUCKE
iz Zg. Jablanice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalja, prinašali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi gospodu kaplanu Davidu Jensterle za lepo opravljen obred, pevcem iz Prežganja in trobentaču.
Vsi njeni
Ko bo na pomlad roža zacvetela...
Vstoterih barvah vsa narava zažarela, brez tebe bomo še bolj sami, pogrešali te bomo, naša zlata mami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mami
MARJETE VETRIH
iz Šmartna pri Litiji 04.10.1944- 10.12.2005
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam IUV in vsem, ki ste se ji poklonili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Litija, dr. Tanji Zelinka in dr. Renati Kopriva za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih, hvala g. župniku Robertu Hladniku za opravljen pogrebni obred, pogrebcem iz Dol ter govorcu za ganljive besede.
Hvala vsem za izrečena sožalja in hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče.
Žalujoči sinovi Ernest, Peter, Lojze in Jože
Rad si imel zemljo, ljubil svoj dom, sedaj prazen brez tebe naš stari je dom.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
RUDOLF PRELOGAR
iz Vrat 5
19.03.1933 - 31.01.2005
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate s prižiganjem sveč, cvetjem, lepo mislijo ali postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
V življenju le delo in skrb si poznala zdaj od vsega truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj bo ostal boleč spomin.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE ULČAR
iz Štangarskih Poljan 05.10.1922 -02.01.2006
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo ob tej boleči izgubi. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa gre g. Janezu Jesencu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena zahvala velja zdravniku dr. Stanetu Ptičarju in patronažni službi ZD Litija za nego in oskrbo v času njene bolezni. Hvala tudi trobentaču in pevcem za zapete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni