na Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) (Dalje.) oložite roki na glavo — položi! Roki na — klop! Roki pred — se! Roki na klop! Plosknite z rokama — ploskni! Primite se za nos — primi! Roki - klop! Roki pod — klop! Roki na — klop! G 1 e j t e na - rae — glej! Glejte proti durim — glej! Glejte v okno — giej! Prikiraajte z glavo — kitnaj! Odkimajte z glavo — odkimaj! Poglejte v peč — glej! Zasrnejajte se vsi obenern! Vidite, koliko že znate! (Te in enake vaje dela učitelj z otroci vred. Take vaje se ponavljajo vsaki dan, posebno kadar so otroci utrujeni ali nepazljivi.) Vi hodite zdaj v šolo. Otrok, ki hodi v šolo, se imenuje š o 1 a r. V šoli se učite, zato se .imenujete tudi uč-enci. Kaj si torej ti, ker hodiš v šolo? Šolar sem. Kaj si zato, ker se učiš? Učenec sem. Kaj si ti, Anica J. ? Učenka sem. Recite vsi dečki: ,,Učenci srao," Ve, deklice: »Učenke smo." Kdor hodi z vami v šolo, ta je vaš součenec (součenka) I. Iraenuj mi kakega součenca! J. je moj součenec. R., iraenuj mi kako součenko! K. je moja součenka. itd. Učenci morajo biti v šoli mirni in pazljivi, svojim součencem pa postrežljivi. Taki učenci so pridni učenci. Pridni učenci pridejo vsaki dan ob pravem času v šolo. Vi hočete biti tudi pridni ucenci, zato morate tudi vsak dan in ob pravem času dohajati v šolo. Kdo hoče biti torej priden učenec? Priden učenec sedi v šoli ravno, roki ima na klopi, a s hrbtom je naslonjen na naslonjalo. Kadar ga pokličem, prav hitro vstane in potem stoji prav ravno in mirno in glasno govori. Pokažite s prstora vsak svoje sedalo, naslonjalol Dobro! Sedite mirno! Pridni otroci radi poslušajo lepe povesti. Kdo mi zna še povedati povest, kojo sem vam pripovedoval danes dopoldne (včeraj, poprej)? Ker ste bili danes pridni, hočem zopet povedati neko lepo povest. Pozor! Na tej podobi vidite dva psa. Prvi se iraenuje Rujavček, drugi pa Belček. Kako se imenuje prvi? Kako drugi? Belček je dobil v kuhinji kost. Ker pa ni bil lačen, je ni takoj oglodal, ampak jo hoče shraniti za drugi čas. Splazi se torej za hlev in tam zakoplje kost v nekem kotičku. Sosedov Rujavček pa vidi od daleč Belčka, ko nese mimo kost, a ne vidi, kara jo je skril. Rujavček bi bil rad izvedel, kje je kost, da bi jo ukradel in oglodal. Pride torej k Belčku in mu reče: Belček moj, poslušaj me! Nekaj skrivno vprašam te: Kam si lepo kost dejal, Da ne bo je tat ukral?" Gospod Beloek pa ni bil tako neumen. Poznal je Rujavčka in vedel, da je tat, ki mu hoče kost ukrasti in oglodati. Zato reče Rujavčku: ,,Kam sem skril jo, ne povern, Da si zvit, to dobro vera." ...... Rujavček-.-pes:hudobe.i, gre isk-at, išee dojgo, vpjia in koplje. Tara za hlevora. vendar najde zakopano kost. Že jo drži v svojem gobcu, kar priteče Belček, z-grabi ga za vrat in strese ter rau pravi: »Greš, ti, grdi.tat!" Rujavček pa cvili in teče domu, kar ga neso noge. Ali vam je všeč ta povest? Kako se imenujeta ta dva psa? Kdo je dobil v kuhinji kost? Kdo rau jo je ukradel? Katerega iraate najraje? Veseli me, da že toliko znate in da rae tako pridno poslušate; zato vas bodem naučil sedaj-le lepo pesmico, ta se glasi: Ce otroci pridni so, se potera radujejo, In ko vsi dobre volje so, pa delajo tako, pa de- lajo tako: (Pri teh besedah naj učenci posnemajo kako delo, n. pr. kakor bi drva žagali, mlatili, sejali, šivali itd. Tu naj učitelj postavi enega učenca v vzgled, da ga drugi posnemajo. Malim učencem je to najveseleja burka.) Najprej naj se otroci navadijo besed po stavkih, potem naj šele pojo! Petje blaži duha in ogreva srce pa tudi lika jezik. (Napev glej : Iv. Lapajne: -Prvi pouk" str. 109.!) Za danes bodi dovolj. Ker raoramo vsako delo začeti z Bogora in tudi končati z Bogom, zato bomo tudi rai kakor pred ukom, tudi sedajle po uku molili in se ljuberau Bogu zahvalili za vse, kar srao se naučili. Vstanite! Naredite križ tako, kakor vidite mene. Jaz bodem rnolil prav glasno, vi pa za mano nekoliko bolj tiho izgovarjajte besede. Zdaj smete pa iti domov. (Učitelj razloži otrokom, kako naj spravljajo svoje stvari in obleko, kako naj gredo iz klopi, kako naj hodijo po mostovžu, po veži itd.) Pridni otroci hodijo vsaki dan in vedno o pravem času v šolo. Ker ste tudi vi pridni, zato pridite popoldne (jutri) ob . . . uri zopet v šolo. Kam se bos vsedel popoldne (jutri)? Zraven katerega součenca? Popoldne (jutri, prinesite seboj tako-le ploščico in tako-le dolgo porezano pisalo. K plosčici pa privežite tukaj-le tako-le dolgo nitko, na nitko pa tako-le gobico, da boste ž njo pobrisali ploščico. Pridni otroci ne brišejo ploščice s prsti. Mater pa prosite, da vam dado še eno cunjico, s katero boste posušili mokro ploščico. Kaj boš popoldne (jutri) prinesel seboj? Kaj še? Le zaporanite si dobro, kar sern vam naročil! (Dalje prih.) Kulturne slike s Kranjskega. Spisal Jos. Ciperle. (Dalje.) 39. Tretja posebnost kranjskega šolstva. ^a se glasi: Na Kranjskem niso najslabse plačani učitelji. — Zdaj se pa oddahni malo, čestiti čitatelj. Ko se oddahneš, čitaj dalje. Guj vendar še enkrat: Na Kranjskern niso najslabše plačani učitelji. Da, učitelji te kronovine se od 1. vinotoka 1898 še celo zavidajo, ker niso najslabše plačani. Kako veseli bi bili učitelji nekaterih drugih kronovin, ko bi imeli tako mastne plače, k,akor jih imajo na Kranjskem. S tem pa še ni nič rečeno. Tacih plač, kakoršne zaslužijo pedagogi na Kranjskem, še dolgo ne bodo iraeli. Ali dokazano je pa, da drugod učitelji životarijo — kajti to se ne pravi živeti — še pod .iVQUgodtiejšimi razmerami, da se jim mnogo, mnogo prejjpalp plačuje njih plemenito kylturno delo. Saj je vendar dokazano, da je v Avstriji 10.132 učiteljev, ki irnajo manj ijego 400 gld. plače in 1423 jih je, ki še celo 200 gld. iiiinajo. Na Kranjskera pa je vendar prva plača učiteljeva 400 gld., ravno toliko kolikor na Dunaju. Seve, pri tem §p vedno omeni, da so ti učitelji provizorični, da se jim potem, ko postanejo stalni, tako poviša plača. Dobro. Toda naj se omeni tudi ob enera, da iraajo provizorični državni sluge najmanj tudi 400 Igld plače, in da se jira poviša po novi uredbi njihovih plač njih dnevni zaslužek na 1 gld. 50 kr., med tera ko bodo provizorični podučitelji še dalje kultivirali narod za 1 gld. 10 kr. na dan. A do 1. vinotoka 1898 še tega niso imeli. Poglejmo pa še dalje. Celih 61 učiteljev na Kranjskera ima pa celo 800 gld. letne plače. Toda večina teh mož je že morala osiveti v svoji službi, morala je kultivirati narod že takrat, ko si je raoral učitelj še pri kmetih pobirati svoj krompir, inoko in fižol. Sedaj si pao to robo lahko kupijo pri kupcih. Osemsto je tedaj najviša učiteljska plača na Kranjskera. Toda ali ni ravno taka najnižja plača državnih uraduikov? Tu vidimo pa zopet čuden slučaj, da s tisto plačo, s kojo začenja uradnik, končava učitelj. Pač poreče kak modrijan: učitelj ima pa še doklade. Dobro, ali uradnik jih ima tudi, in te znašajo dostikrat več nego učiteljske. In uradnik iraa še poleg tega prednost, da pride v višji plačilni razred, kjer ima več plače nego 800 gld., in potem tudi višje doklade; učitelj pa kar nič vec. Reci se mora pač, da učitelji na Kranjskem niso najslabše plačani, da pa o primerni plači se nikakor ne more govoriti. Dati se jim raora taka plača kot uradnikom. Ali se treba bati, da se bodo potera preobjedli, vsaj se tudi še noben uradnik ni. 40. Še druge posebnosti kranjskega šolstva. Na Kranjskem se ne spoštujejo učitelji tako, kakor zaslužijo. — Nekateri pravijo: nMi jih ne spoštujemo, ker se ne vedejo vsi tako, kakor bi želeli." Kajpada; kranjski ucitelji naj bi se ozirali na vsako željo. Ravno tisti, ki tako govore, se često najmanj ozirajo na želje drugih. Učitelji že dobro vedo, kaj je prav, ali kaj ni prav; a drugi ljudje dostikrat ne vedo tega. Ali se morda drugi stanovi vedno obnašajo tako kakor bi bilo želeti? Ali so drugi stanovi res brez grehov? Ali niso ti klevetniki učiteljstva najveo sami največi grešniki ? Ako bi se nanje zmetalo toliko kamnja, kakor se ga na učiteljstvo, v kratkem bi bila polovica kranjskih buč razbita. Seve, kadar je treba dokazov za kak zlooin učiteljstva, takrat se navadno potulijo ti klevetniki tako, kakor so se tisti svetopisemski Hebrejci, kojim je dejal Kristus: Kdor je z vas brez greha, pa vrzi prvi kamen na to žensko! Drugim na Kranjskem so učitelji zopet premalo učeni. Ti pa dostikrat še manj vedo nego učitelji. Kaj že pravi nemški pregovor? »Dummheit und Stolz vvachsen auf einem Holz." Ge je res komu naobrazba učiteljska premala, naj se poteguje na vse kriplje, da se podeli vsakeniu učitelju prilika, da se bolj izobrazi. S samim čenčanjem se ne bode doseglo nio. Resnica je pa ta: Uoiteljstvo na Kranjskera se spoštuje zato premalo, ker ima ta stan preraalo postavno zajamčenih pravic, in pa zato, ker ima premalo plače. N& Kranjskern je tisti mož, ki irna pod palcein groš. To je vse. Zato bi ne bilo nič preveč, ako bi se dale kranjskitn učiteljem take plače, kakoršne imajo državni uradniki bd enajstega do devetega razreda. Ali morda misli kdo, _.„, se bodo potern učiielji kaf zadušiliv bogastvu ? Saj se še tudi noben državni uradnik ni. Na Kranjskem pride na enega učitelja po 90 učencev. — To je jako mnogo. Samo na Primorskera, v Galiciji in Bukovini jih pride še več. To se pravi vendar: trpinčiti učitelje, trpinčiti otroke; to se pravi: delati z vso silo na to, da bi se otroci ne naučili ničesa. To §e pravi: hoteti dokazati, da pouk v sedanji šoli ni za nič, da sedanja šola še te malenkostne svote ni vredna, koja se potrosi na leto za-njo, in še raarsikaj drugega. — In pri vsem tem so mnogi kranjski učitelji celo vzorni. Kar se pa tiče stroškov za kranjske šole, o teh naj bi pa raje molčali ljudje. Vsak šolar stane Kranjsk.o deželo na leto celih sedem gold inarje v. Satno v Galiciji in Bukovini stane manj, namreo šest goldinarjev. Ti deželi sta seve vzorni vsera onim, ki se na vse kriplje upirajo višim učiteljskirn plačam. Zakaj si neki ne jemljo v izgled Dolnje Avstrije, kjer se potrosi za vsakega šolarja na leto po 20 gld.? Na Kranjskera pridejo na 100 km2 po tri šole. — To je zopet prav posebna posebnost kranjskega šolstva. V tetn obziru naj bi se Kranjci zopet ozrli raalo čez meje in videli bi, da pride na Geškem, Moravskem in v Šleziji na 100 km2 celih deset šol. Zato je pa med kranjskira prebivalstvom 33 odstotkov analfabetov, t. j. tacih, ki ne znajo niti Čitati niti pisati; na Geškem pa le nekaj čez pet odstotkov. Tako cvete naše ljubo kranjsko šolstvo. Zdaj pa le recimo brez vsega strahu: Mi smo rai! (Dalje prih.) Vestnik. Nadvojvoda Ernest f. Dne 4. mal. travna zjutraj je umrl v Arku nadvojvoda Ernest. Pokojnik je bil rojen leta 1824. v Milanu. Leta 1859. je bil zapovednik konjiškega voja, pozneje vojni zapovednik v Ljubljani. Leta 1866. se je udeležil bitke pri Kraljevem Gradcu in bil potem vojni zapovednik v Gradcu. Leta 1868. je zapustil vojaško službo in se je umaknii v privatno življenje. Cesarja Franca Jožefa T. jubilejska ustanora za uciteljske sirote na I_raiijskem: Gosp. Klinar Franc, ucitelj v Hrušici pri Ljubljani, 1 g)d. Uciteljski konvikt: G. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, na knj. kr. podr. št. 20. 6*30 gld.; gdč. Ivanka V elepič, učiteljica v Št. Petru na Krasu, na knj. kr. podr. Št. 146. 7-20 gld. Umrl je g. Koželj Jakob, učitelj v Dvoru pri Zužemberku. N. v rn. p.! Upravni odbor ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društer" je sklenil v seji dne 3. t. m., da bo razširil delokrog ,Zavezi" ter je prekrstil v nZavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društevpo Dalmaciji, Koroškera, Kranjskem, Prirnorskem in Štajerskem". Nova pravila, ki jih je sestavil direktorij, je upravni odbor odobril ter sklenil, da bo letošnja glavna skupščina ,,Zaveze" dno 7., 8., 9. in 10. kiraovca v Gorici. Spomini na cesarico Elizabeto. Dr. Christornanus objavlja v ,,N. F. P." novo vrsto spominov o blagopokojni eesarici Elizabeti, po katerih posnemamo naslednje: O nekem čitanju povestij Dostojevskega je govorila cesarica tudi o ženskem vprašanju in je rekla: ,,Zenske naj bodo svobodne! One so često vredneje tega, nego pa možki. Manj ko se učijo, toliko vredneje so, kajti potem vedo vše same iz sebe." Nekdaj je prišel cesar k cesariGi, ko se je ravno česala. Christomanus se je hotel odstraniti, toda cesar mu je namignil, naj ostane. Cesarica je pričela govoriti s cesarjem o politiki. Cesar je bil zelo resen in cesarica je skušala, da bi ga vdobrovoljila, kar se ji je posrečilo konečno. Ko je cesar odšel, je rekla cesarica: ,,Sedaj sem politikovala z cesarjem. Rada bi pomagala, toda čutim malo spoštovanja do politike in jo smatram nevredno zanitnanje. Ministri so samo za to, da padajo in da potem prihajajo zopet drugi." Potera je rekla čudnim glasom, ki se je slišal kakor notranje sraehljanje: ,,Politiki tnenijo, da vodijo dogodke, a isti jih presenečajo vedno. Vse, kar se zgodi, se dogaja samo ob sebi in z naravno silo; diplomatje konstatirajo samo dejstva." Chri-tomanus navaja potem nekaj izrekov cesarice: nVečina Ijudij je nesrečnih, ker so v nasprotstvu z notranjo neobhodnostjo. — Kdor ne raore biti srečen kakor si žali sam, mu ne preostaje drugega, nego da ljubi svojo bol; samo to pomirja eloveka. Mir je lepota na tera svetu. Lepota je vzrok in cilj vseh stvarij." Nekdaj je cesarica svarila Christomanusa pred spletkarai dvora. »Mislil sem", je odgovoril Christornan na to, ,,da ne samo baron Nopzsa, nego tudi grofica Pestetic in vse ostalo dvorjanstvo je udano Nj. Veličanstvu tako, da se čutim jaz tukaj popolnoma varnega." — „0 da, gotovo", je rekla Nj. Veličanstvo cesarica, ,,ti so zelo udani cesarici. Morda se moram zahvaliti Bogu, da sem cesarica in kraljica, ker sioer bi mi lahko šlo zelo slabo. Ljudje ljubijo svojo cesarico zato, da morda postanejo kaj njej na ljubo." Nekdaj se je cesarica sprehajala s Christomanusem cele tri ure, ne da bi bila pregovorila z njim le besedico. Koncem sprehoda je rekla cesarica: ,,Gesto se rni dozdeva, kakor da sem popolnoma zagrnjena, da-si nisem. Baš kakor v nekaki notranji maškeradi v kostumu cesarice." Mnogokrat je cesarica govorila o smrti. Nekdaj je rekla baje: »Kaj bi bilo, ako bi kdaj utonila. Ljudje bi rekli, čemu je šla na morje po zimi, raesto da. je ostala na dvoru. Mogoče pa, da se zgodi še na čudneji način tudi celo za cesarico-kraljico. Osoda eesto deli zausnice." Dr. France Prešeren. Dne 8. svečna je poteklo 50 let, odkar je zatisnil svoje oči v starodavnem Ivranju na Kranjskem dosedaj še vedno prvi slovenski pesnik — dr. France Prešeren. Ob stoletnici rojstva prihodnje leto mu postavijo v Ljubljani spomenik, — kakor znano. Odbor za postavljenje tega spomenika je izdal zopet poseben oklic, iz katerega posnemamo to-le: BV oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejšo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencera pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi oblikami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne sl.opinje, ko je rabil le hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnera življenju. Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je delala slovenskemu narodu in njega jeziku ter je brez obzira na one kroge, kateriin je bil pokrit slovenski trn v peti, ia brez obzira na strahopetne miritelje rned Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju. Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico, postaviti se ob bok drugim mogoenim kulturnim. narodora. Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom: »Dovolj je spomina, me pesmi pojo", ali, ako Prešeren zaradi tega ne bode imenitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne povzdignemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, arnpak naširn tnočem. Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika, in da ga narnestimo mlajšitn rodovom za vzgled in navdušenje Zatorej se obraea podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pravočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom; obraoamo se do društev, da prirejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabirno narodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku; kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Pozivljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti." Kolumbovi smrtni ostanki. S Kube so prepeljali rakev s Kolumbovimi ostanki v Kadiks, kjer so rakev odprli. Našli so v njej le nekaj pepela in nekaj kosti. Parnik »Giraldo" prepelje rakev v Seviljo, kjer jo bodo slovesno spravili v katedrali. Tako bode Kolurab že petič pokopan. Leta 1506. je v Valladolidu umrl ter bil pokopan v ondotni cerkvi. Gez 7 let so ga prenesli v samostan Las Cuevas pri Sevilji. Kralj Ferdi- nand mu je postavil spornenik z napisora: Kraljestvu Kastiliji in Leonu je pridobil nov svet Columb. Cez 30 let pa so prepeljali rakev v San Domingo na Haiti, kjer jo ostala 200 let. Ko je 1. 1795. postal otok Haiti francoska last, so prepeljali ostanke Kolumba v Havano na Kubo. Dne 15. grudna minolega leta pa je zapustila rakev Kubo. Kmetijska visoka šola na Dunaju ima 339 učencev, in sicer 278 rednih in 61 izrednih. Na njej obstojita dva tečaja: poljedelski in gozdarski; prvi šteje 115, drugi 449 slušateljev. Mickiewicz-eva slaTiiost se je vršila v Varšavi na nacin, ki je pokazal, da poljski narod še tiči v sponah jerobstva. Glavni guverner knez Imeretinski se ni vdeležil slavnosti, vsa slavnost je bila kratka, ter so govorila le bolj srca hvaležnega poljskega naroda. Kako je ta narod zaveden in požrtvovalen, če se gre za narodno prosveto, pove dejstvo, da se je nabralo za Mickiewiczev spomenik v 50 d n e h 260.000 rubljev. Kako vse drugače nabirarao Slovenci za Prešernov spomenik! Vabilo h koncertu, ki ga priredi pevsko društvo »Zvon" v Šmar.nem pri Litiji na korist »učiteljskemu konviktu v Ljubljani" pod vodstvom pevovodje in naduoitelja g. \v Bartl-a dne 16. t. m. v salonu g. I. Wakonigga s sledečim vsporedom: l. Koncertna ouvertura; godba. 2. Nedved: Kranjska dežela; zbor z bariton-solo. 3. I. Bartl: Dornu; moški in mešani zbor. 4. Arija iz opere »Puritaner"; godba. 5. V. Parma: a) Ooetov blagoslov; bas-solo. b) Cesti.anje; dvospev za sopran in alt iz opere ,,Grof Urh Celjski. 6. Iv. Bartl: Domovini; raešani zbor. 7. Fantazija za klarinet s spremljevanjem kvinteta. 8. Uvod: wDopolnjeno je" iz oratorija ,,Sedem besedi Izveličarja." 9. A. Fbrster: Ave Marija iz opere »Gorenjski slavcek". 10. I. Hayden: ,,Nebesje oznanja" iz stvarjenja; zbor. 11. Sraetana: BZbor vaščanov" iz opere ,,Prodana nevesta." Začetek ob 5. uri popoldne. Češke Ijudske šole na Nižje-Avstrijskem. Dunajski Cehi so nabrali na Dunaju in v okolici veo tisoč podpisov za |)rošnjo, naj ustanovi deželni šolski svet v Ottakringu, Henialsu, Wahringu, v Florisdorfu \\\ v Themenau češke ljudske šolo. Gehi pa so dobili za odgovor, da Gehi niso na Nižje-Avstrijskem priznan drugi narod in da oešoina ni priznan deželni jdzik ter da se zato njihova prošnja odklanja! — Kakor znano, je samo na Dunaju okoli 100.000 Gehov, ki torej niinajo pravice do javne ljudske šole! Sladkor — zdravilo, Od davna je že znano, da upliva sladkor dobrodelno na oloveško zdravje in da uteši tu in tam kako slabost ali bolezen. A da je sladkor tako velikega pomena za zdravilstvo, bi človek ne verjel, ako bi ne čul izkušenih ljudi o tem govoriti. Te dni je pripovedoval v neki gostilni postaran gospod, ki je svoj čas ranogo potoval čez morje po širnem svetu in bil celo v Afriki v Kamerunskih pokrajinah. Ta gospod je pripovedoval sledeče: ko sera leta 1889.—1898. na veoji trgovinski ladiji kot načelnik priplul v Kameruu, sem se dolgo mudil v močvirni pokrajini ined rekama Mimi in Old Calabar. Tu sem nalezel hudo mrzlico Malarijo. Da bi udušil rnrzlico, sem innogo užival kinina, a vse ni nič poraagalo, bilo je tako hudo, da sern metal žolč iž sebe. Poleg tega sem trpel še neugasno žejo, proti kateri ni bilo sredstva. Naposled mi je prišlo na misel, piti — sladkorno vodo in kakor bi odrezal ,je mrzlica minula! Na to sem popil vsaki dan do 12 kozarcev sladkorne vode in čudo! Ta voda mi je nadomesčala vsako hrano in sem bil ob vsern tern zdrav kakor riba, dasi sein živel ob sami sladkorni vodi. Pozneje v domovini se je mrzlica ponovila in vsikdar sem jo pregnal s sladkorno vodo. Na to sera opozoril nekega zdravnika in ta je poslej z vspehom zdravil mrzlico, jetrne in žolčne bolezni s sladkorno vodo. Mogoče, da to poročilo najde posnemalcev. Tudi glede nekaterih živčnih bolezni in bolezni srca je sladkorna voda dobro sredstvo in zdravniki jo večkrat priporočajo. Otroška igrišča na strehah. V New-Yorku so začeli napravljati igrišča in telovadnice za šolarje na strehah učilnic. Na ta način se prihrani v pritlioji prostor v druge namene. Amerikanci so torej še najpraktičnejši ljudje na svetu. Časopis ,,der Siiden", glasilo za izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaškega in slovenskega naroda, priporočamo kot najboljši časopis za oglase razne vrste, ker je razsirjen v najboljših in imovitejših krogih med Hrvati in Slovenci in tudi drugod. Cena oglasom (inseratom) je zelo nizka. Gasopis se daje na ogled zastonj. Upravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4. ^a