Bukve premišljevanja in molitve k časti britkiga t cepljenj a in sinerti našiga Gospoda Jezusa Kristusa po premišljevanji pobožne nune Ane Katarine Emerih in po spisih nar imeriitniših častiveev presvetiga terpljenja našiga Zveličarja. Po devetim nemškim natis poslorenil Janez Volčič, duhoven Ljubljanske Škofije. (Drugi pomnoženi natis.) Z dovoljenjem visokočast. Ljubjan V LJUBLJANI, 1862. V založbi in na prodaj pri Matii Gerberji. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. prestavljavčev. vftjeset let, in že več, je preteklo, kar sira per- vikrat bral brit k o terpljenje našiga Gospoda Jezusa Kristusa po premišljevanji pobožne nune Ane Ka¬ tarine Emerih. Takrat že mi je nekdo rekel, de bi pač dobro bilo, ko bi te lepe bukve tudi Kranjci imeli. Med tem so bile te bukve nekoliko pre- narcjene, že večkrat nemško natisnjene, kar je gotovo znamnje, de jih Nemci radi berejo in de so na Nemškim že mnogo dobriga obrodile. Na prigovarjanje druzih sim se prederznil, to toliko lepo branje po devetim natisu na kranjsko presta¬ viti in sicer brez vsili svojih pristavkov; zato le to dvoje tu v misel vzamem: Perčič, ker so te bukve v nemškim precej učeno pisane, je prestava marskje nekoliko težavna, de bi bila natančna, zato v takih verstah ni prav gladka, morebiti premalo spiljena, in tako prosim pobožne bravce, naj moji prestavi prizanašajo, ker moj namen tudi ni, učeno, izverstno pisariti; ampak, kar drugič v misel vzamem, moj namen 1 * 4 je edino le, de bi vsi pobožni bravci teh bukev v natančnim popisu britkiga terpljenja našiga Go¬ spoda Jezusa Kristusa spoznali neskončno ljube¬ zen Božjo do nas ubozih grešnikov; — de bi vidili, koliko je mili Bog storil, de bi nas zgubljene ovce rešil večniga pogubljenja; — de bi ga tudi mi vedno bolj in bolj ljubili in si tako nebeško krono prislužili. Zraven pa tudi še posebej opomnim, kar tudi nemški pisavec v predgovoru pravi, de, kar boš, pobožni bravec! noviga našel v tem natančnim popisu, nima nobene druge veljave, kakor le člo¬ veško, de torej ni nobeden siljen, terdno verovati, kar ni v s. pismu, ali kar ni od naše s. kato¬ liške cerkve že razsojeno in poterjeno, de pa ven- der ni nič zoper našo s. vero, de je vse verjetno ter nas spodbadati zamore k večji ljubezni do Boga. — Po moji misli bodo te bukve tudi dobre za „Smariiice“. Res je sicer, kakor mi piše blag prijatel, de v „Smarnicah“ je le Marija pre- čista Devica tako rekoč zvezda, okoli ktere naj se vse šmarničue pobožnosti sučejo; vender mislim, de ravno premišljevanje Jezusoviga britkiga ter¬ pljenja nas bo k ljubezni do Njegove presvete Matere gnalo, ker v tem natančnim popisu britkiga terpljenja našiga Gospoda tudi spoznati moramo, koliko je Marija — naša Mati — v 5 duhu s svojim terpečim Sinam vsa zedinjena za naše zveličanje storila; in ravno v tem se prepri¬ čati moramo, de smo dolžni Marijo, svojo pomočnico, ljubiti. — Tudi bomo v tem premišljevanji svojo duhovno revšino bolj občutili, ko bomo vidili, ko¬ liko je Jezus zavoljo našiga greha terpeti mogel in mi ga z novimi grehi tako rekoč vnovič križamo; kako se hočemo, Njegovi križavci, obloženi s težko butaro svojih pregreh oberniti k Njemu, ki je v neskončni ljubezni do nas pa (udi čez vse svet in pravičen; v tem spoznanji, ali ni nam silno potrebno prijatla, de bi za nas prosil? In kje ga bomo iskali? kje dobili? Ali mar ne v Ma¬ rii, svoji duhovni Materi? — In — kar v Bogu upam — ker ta nar lepši pobožnost današnjiga časa pri pobožnih slovenskih častivcih Matere Božje ne bo pešala, ampak vedno lepši se razcve- tala, bo v spremembo ravno to premišljevanje — morebiti nekoliko po svojim prenarejeno — tudi prav prišlo; akoravno vem in spoznam, de lepote — slave Marije preeiste Device vsi slovenski in tudi drugi pisavci nikoli zadosti popisati niso v stanu. Ker so v nemških teh bukvah premišljevanja le za trideset dni, sim ravno zato za enintrideseti dan postavil molitve k terpečimu Jezusu in k žalostni Materi Božji, kar je v nemškim bolj zadej. — 6 Posebno pripravne bodo te bukve za postni čas; zlasti še za veliki teden. Bog daj, de bi se serca vsili, kterikoli bodo te bukve brali ali jih brati poslušali, vnele v lju¬ bezni do Jezusa Kristusa, našiga Boga, in do Marije Device, naše Matere in pomočnice! Bog daj! — De bodo pa naši pobožni bravci vedili, kdo je bila in kako sveto je živela nuna, ktera je britko terpljenje Jezusa Kristusa tako na tanko popisala, pridenem tu še ob kratkim popisano A Življenje pobožne nune Ane Katarine Emerih. Ana Katarina je bila hči pobožniga kmeta Bernarda Emerih in njegove žene Ane. Njeni starši so imeli majhno kmetijo na zgornjim Nem- -i škim v imenitni škofii Minstcrski, v vasi Elamski. Rojena je bila 8. kimovca 1774. Že v otročjih letih je bila vsa z Bogam zedinjena, njen angel varh se ji je večkrat vidama prikazal v podobi maliga deteta; ravno tako se ji je tudi Jezus sam več¬ krat pridružil; tudi z Marijo Devico ste bile po¬ sebno prijatle in dostikrat je bila Ana Katarina v drušini angela varha, Marije Device in svojiga ne- beškiga Ženina. V svoji nedolžnosti je mislila, de imajo vsi ljudje take prikazni, in ko je včasih od 7 lega kaj pripovedovala in so jo drugi zavoljo tega popraševali, pa tudi zaničevali in svarili, sije mislila: drugi so bolj pametni, ker od tacih pri¬ kazen ne pripovedujejo, zato je t.udi ona vedno bolj zase to ohranovala. V vsih rečeh se je zatajevala, zlasti v spa¬ nji, jedi in pijači. Veliko ponočnih ur je v mo¬ litvi prečula. Na terdih »deskah, navskriž položenih, je nekoliko počila. Jedla je nar raji, kar drugi niso hodi, vse bolje je ubogim dajala. Kjer je bilo kaj viditi ali slišati, je bežala, če je bilo le mogoče in če ni bilo kaj Božjiga. Vse nepotrebno, je djala, je Bogu nedopadljivo, in kar si človek zunanjiga priterga, mu Bog notranje nadomesti. Ko je nekdaj s svojimi starši na polji delala, je zaslišala zvonjenje iz bližnjiga samostana, in takrat se ji je želja obudila, de bi bila tudi ona rada nuna, in te misli se ni več znebiti mogla. V več samostanih je prosila, de bi jo vzeli, pa revne in tudi neučene niso nikjer hotli. Vdala se je vsa v voljo Božjo, tode misel fta samostan ji je bila vedno v glavi. Že popred je pogosto premišljevala britko terpljenje našiga Gospoda Jezusa Kristusa, zlasti pa zdaj v ti svoji britkosti. Noč in dan je bila s terpečim Jezusam zedinjena, in vse, karkoli je storila, je svojimu nebeškimu Ženinu darovala. Iz ljubezni do Njega je vsa gorela. Za toliko lju- 8 bežen, se ve de, ji je pa neskončno dobri Bog tudi velike, celo posebne gnade delil. In ker je iz ljubezni do Jezusa hrepenela tudi ž Njim ter- peti in Mu tako vedno bolj podobna biti, ji je Bog to posebno gnado dodelil, de je res nekoliko ob¬ čutila tistiga veliciga terpljenja, ktero je naš Zve¬ ličar Jezus Kristus pri ternjevim kronanji občutil, ter so se znamnja tega terpljenja tudi na njeni glavi prikazale, kar je Bog v svoji nezapopadljivi modrosti že množim častivcern Jezusoviga britkiga terpljenja dodelil. Od tega ona sama tole piše: v „Stiri leta, preden sim prišla v samostan, v svo¬ jim 24. letu, sim v jezuitarski cerkvi opoldne klečala pred britko martro, in serčno sim molila. Vsa zamišljena sim bila in nekako neznano vroče mi je prihajalo, in vidila sim od tabernakeljna sem iti svojiga nebeškiga Ženina, v podobi blišečiga mladenča. V levici je imel venec cvetlic, v des¬ nici pa je nesel ternjevo krono; oboje mi je po¬ nudil. Segla sim po ternjevi kroni, ter sim si jo z obema rokama na svojo glavo pritisnila in Jezus je zginil, in jest sim v hudi bolečini okrog glave se spet zavedila. Zapustiti sim mogla cerkev, ker mežnar je s ključi prirožljal in je cerkev za- perl. Drugi dan mi je glava čez čelo in sence vsa zatekla in hudo me je bolela. Nisim pa ve- dila, de mi glava kervavi, dokler me niso tovar¬ nice opomnile, naj si drugo ogrinjalo denem na 9 glavo, ker lo je vse rejnato-omadežano. Pustila sim jih v njih ^tiislih in sim ogrinjalo tako popra¬ vila, de kervavenja nobeden ni zapazil, dokler nisim v samostan prišla.“ Od svete Katarine Sienske se ravno tako bere. Njena serčna želja po samostanu se ji je veuder spolnila. Starši neke deklice, ktero bi bile Avguštinarice v mestu Dilmenu rade v samostan vzele, so svojo hčer le s to pogojo dali v samo¬ stan, če bodo tudi Ano Katarino Emerih vzele; in tako je bila v letu 1802 vzeta v samostan. Bog v svoji modrosti pa te, ktere ljubi, tudi z obilnimi britkostmi obiskuje, de jim tako priložnost daje, si lepši nebeško krono prislužiti. Lahko je prenašati trud in zatajevanje, kakoršno si človek iz ljubezni do Boga sam naloži; pa težko je, brez vsiga godernjanja v vcdni ljubezni prenašati krivično obdolženje, zaničevanje in pre¬ ganjanje od družili; in vender se zvesti učenec Jezusov le v tem pokaže, ker ravno tisti križ je nar bolj podoben Jezusovimu križu, kteriga in ka- koršniga Bog sam človeku naloži. Tako se je godilo tudi z našo Ano Katarino. Njene tovaršice so jo zaničevale; zlasti so ji njeno bolehnost očitale, tudi njeno revšino in neučenost, in de so jo le iz usmiljenja, vbogajme vzele, so djale; in spet, de je samostanu le v nadlogo. In 10 ker jo jo velika ljubezen do Boga vedno po ze¬ dinjenji z njenim nebeškim Ženinam gnala, je tudi bolj pogosto sv. Obhajilo prejemala; in zato so jo hinavko imenovale. Večkrat se je tudi primerilo, ker takrat v marskterim samostanu ni bilo dosti ojstrosti, de so druge nune godernjale čez postave samostanske, in Ana Katarina je bila na enkrat med njimi, ter jih je neprestrašeno storjene ob¬ ljube opominjevala; zato so jo tovaršice še bolj čertile. Nar huje ji je pri takim zaničevanji to bilo, ker je mislila, de se tako ljubi Bog zavoljo nje žali. Večkrat je prosila Boga, naj bi njo te¬ pel za pregrehe, ktere so njene tovaršice zavoljo nje storile. V 28. letu svoje starosti je slovesno obljubo naredila, ter se tako z Jezusain Kristusam, svojim nebeškim Ženinam, zaročila. Vsa se je zdaj še bolj popolnama Njemu darovala, po kterim je nje¬ no serce vse žive dni hrepenelo. ..Mirno vse preterpeti, karkoli človeka zadene, je večkrat re¬ kla , to je nar srečnejši stan človekov na zemlji; in ko bi nevošljivost greh ne bila, bi nas zavoljo te sreče celo angeli v nebesih zavidovali“. Zato je pa tudi vse iz ljubezni do Boga poterpela; celo nar manjši terpljenje, vsako delo je Bogu daro¬ vala. Bila je tako vedno v Bogu zbrana, ž Njim ze¬ dinjena, v družbi svojiga angela, Marije Device in Jezusa, svojiga Ženina; s temi se je v duhu 11 pogovarjala, včasih celo glasno, tako, de so njene tovaršice večkrat take pogovore slišale in zato so jo prederzno imenovale. Ona pa je bila vsih ta¬ kih prikazen od mladosti že navajena, in preder¬ zno bi se ji bilo zdelo, večkrat stopiti k s. Ob¬ hajilu, ko bi ne bila v tako otročji — sveti lju¬ bezni z Jezusam zedinjena. Dostikrat se je tudi zgodilo, ko je na vertu kopala, so ptice k nji priletele, na rame in glavo ji sedale, in ž njimi se je pogovarjala in jih Boga častiti opominjevala. Za toliko lepo ljubezen jo je Bog še vedno bolj nase navezoval in ji je v tem svoje dopada- jcnje skazoval, de ji je zmirej nove priložnosti dajal, iz ljubezni do Njega le še več terpeti, de si je tako spet novo zasluženje pridobila. Mno¬ gotere bolezni ji je pošiljal, ne v pokorila za njo, ampak za druge. Večkrat namreč je slišala od kteriga bolnika, de z nejevoljo terpi, ali od dru¬ žili, de so hudo Boga žalili; in precej se je v svoji ljubezni k Bogu obernila in Ga serčno pro¬ sila, naj njo tepe v zadostenje ptujih zadolženj, in Bog v svoji milosti jo je uslišal. Pa njeno serce je vselej več terpelo zavoljo velike ljubezni, kakor pa njeno telo. Kmalo, ko je v samostan prišla, je hudo zbolela in od takrat je pri svojim sercu hude bo¬ lečine čutila. Čez 4 leta ji je bilo pripušeno, svoje starše v Flamski obiskati. In takrat se je 12 zgodilo, de je enkrat v farni cerkvi pred britko martro več ur molila in je bila v Bogu — v Je¬ zusovo terpljenje vsa zamišljena. Prosila je Boga za mir iu edinost svojiga reda in samostana, in zato je še posebej Bogu darovala britko ter- pljenie Jezusa Kristusa, svojiga nebcškiga Ženina; in vsa presunjena od sočutja s terpečim Jezusatn je k Njemu zdihovala, naj bi ji On gnado dodelil, de bi ž Njim nekoliko Njegoviga terpljenja obču¬ tila, in od takrat jo je peklo na rokah in nogah in bila je kakor v vedni merzlici, ter je te bole¬ čine le merzlici pripisovala; de bi jo bil Bog usli¬ šal, ji na misel ni prišlo. Zavoljo teh bolečin je težko delala, težko hodila. Ni bila dolgo v samostanu. Že v letu 1811 je bil samostan odpravljen. Nune so ena za drugo samostan zapustile. Ana Katarina pa je ostala še v samostanu vsa bolehna in revna. Ena dekla ji je iz usmiljenja stregla; tudi stari, pobožni duho¬ ven je ostal v samostanu, ter je tam sveto mašo bral. Pol leta pozneje so tudi ti trije zapustili za- pušeni samostan. Bog svoje ljubljence s šibo ob¬ iskuje ; ker le terpljenje je delež izvoljenih tu na zemlji in le ternjeva pot je kraljeva pot v nebesa. Ano Katarino so usmiljeni ljudje v vasi pod streho vzeli, in tu je v vedni bolehnosti, z Bo- gam zedinjena, svetu neznana, pa tudi svetu ne¬ znano živela. Njeno zamaknjenje v molitvi, njeno 13 združenje z Rogam je bilo vedno lepši, vedno Ijubeznjivši. In bližal se je čas, v kterim je Bog v svoji modrosti sklenil, zavoljo njene otročje, serčnc ljubezni zaznamnjati njeno bolehno, deviško telo z znatnnjem svojiga sv. križa, kteri je Judam pohujšanje, narodam nespamet; in k temu, se ve de, ni druziga pripomogla, kakor le, de je sebe — deklo Gospodovo : — volji Božji popolnama podvergia. Od svoje mladosti sem je vedno molila, de bi ji Bog svoj sveti križ tako globoko v persi vtisnil, de bi nikoli Njegove neskončne ljubezni do nas ne pozabila. Zdaj pa, od sveta zaveržena, zapušena, uboga, je še bolj serčno k svojimu Bogu zdihovala. V god svetiga Avguština, varha nje- niga reda, v letu 1812 , je bolna, v sveti molitvi vsa zamaknjena, ležala na svoji slabi postelji, in zdelo se ji je, de vidi blišečiga mladenča, kakor je svojiga nebeškiga Ženina večkrat vidila, proti nji iti, ki jo je s svojo desnico žegnal; in na desni strani telesa se je res prikazalo znamnje križa, ktero je pekoče se potilo. Dolgo ni od tega nič vedila, ter je vse to le hudimu potenju pripi¬ sovala. Kmalo pozneje je imela enako prikazen, v kteri ji je nebeški Ženin mali križec v desnico podal, kteriga si je terdno na persi pritisnila in potem nazaj dala. Pii vedila, de je tudi zdaj zu¬ nanje znamnje križa zadobila. Ker jo je pa le huje skelelo, je zapazila na persni žličici podobo 14 križa, ki se je rudeče vidi!. Ta križ je od za¬ četka vsako sredo kri potil, pozneje pa vsaki petik, in proti koncu njeniga življenja le o veli¬ kih petkih. Konec leta 1812 je bila z ranami Kristusovimi obdarovana. Tri dni pred novim letam je ležala spet hudo bolna v svoji revni kamrici. Bilo je okoli treh popoldne, ko je z razprostrenimi ro¬ kami zamaknjena bila. Premišljevala je terpljenje Gospodovo, ter je k Njemu v velikim sočutji zdi¬ hovala, in ž Njim terpeti hrepenela. Molila je pet ečenašev v čast s. peterih Jezusovih ran. Velika serčnost jo je preletela, čutila je hudo žejo — hrepenenje po Gospodovim terpljenji. Zagledala je veliko blišobo in v sredi te blišobe križaniga Jezusa, kakor živiga. Njegove rane so se še bolj svetile, kakor de bi gorele. Njeno serce je hude bolečine in veselje občutilo. Hrepenenje z Jczusam terpeti, je bilo pri pogledu Njegovih ran tako silno, de se ji je zdelo, kakor de bi se iz njenih rok in nog in iz njeniga serca vzdigovalo serčno sočutje proti s. ranam te prikazni. In pri¬ kazali so se, nar pred iz rok, potem iz nog, in poslednjič iz strani te svete prikazni, in sicer iz sleherne rane trojni kervavi žarki, ki so, psicam enaki, njenih rok in nog in njene desne strani se dotaknili. Trojni žarki strani so bili širje raz¬ deljeni. In v tem trenutku so se prikazale ker- 15 vave kaplje na njenih rokah in nogah in na njeni desni strani. Dalj časa je še nezavedna ležala, in kadar se je zbudila, ni vedila, kdo ji je roke spet sklenil. Z začudenjem je gledala kri na svojih ranah in hude bolečine je občutila. Mala hči hišne gospodinje, ki je prišla v kamrico po¬ gledat, kako ji je, je zapazila kri na njenih ro¬ kah in je svoji materi povedat hitela. Hišna go¬ spodinja jo je skerbno popraševala, kaj se ji je zgodilo; ona pa je prosila, de bi od tega molčali. Iz ponižnosti od tega ni z druzimi govorila. Od duhovske gosposke zavoljo tega popraševana, je le rekla: „Upam, de je to od Boga“. Od zdaj tudi ni mogla nič več hoditi; od takrat pa tudi skor nobenih jedi ni vživala; le ne¬ koliko vode z vinam zmešane, pozneje sama voda, je bila vsa njena telesna hrana; le malokdaj je nekoliko soka iz kake češnje ali slive poserkala. Tako življenje brez telesne hrane beremo v živ¬ ljenji mnozih svetnikov, kteri razum prejeme sve¬ tih zakramentov niso dalj časa nič vživali. Med njimi je Nikolaj iz Klije, Ludvina, Katarina Sien- ska, Angela, Ludovika in še drugi svetniki. Zdaj se je to njeno čudno življenje razgla¬ silo. Učeni in priprosti, hudobni in pobožni, vsi so, vsaki po svojim, govorili od nje. Postala je zares, v svetim sočutji s terpečim Zveličarjem, kakor križ ob potu, od enih zaničevana, od druzih 16 s solzami pokore pozdravljana, od druzih spet v vsi le mogoči učenosti premišljevana, od nedolžnih pa s cvetlicami zaljšana. V' letu 1817 je njena pobožna mati prišla k nji. Pa kmalo je uinerla, ter ji je bogato dedino zapustila, ktere je do sinerti zadosti imela, in ktero je tudi ona še vso prijatlam pobožniga živ¬ ljenja zapustila. In ta dedina ali erbšina je bila v teh le besedah: „Gospud, kakor Ti hočeš, ne kakor jest hočem1“ — „Gospod, daj polerpežljivost, in potem hudo tepi!“ — „Kar ni za v lonec, je saj za pod lonec," to je, kar ni za hrano, je saj za kurjavo; ali po duhovno: Ako to terpljenje moji ga serca ne razveseljuje, zatnore pa, če ga voljno prenesem, vnemati ogenj Božje ljubezni. Te besede svoje pobožne matere je večkrat ponav¬ ljala, in se vselej hvaležno svoje matere spom¬ nila. _ oče so ji bili že popred umerli. Njena vedna prošnja, de bi ji Bog vzel te zunanje znamnja njeniga notranjiga sočutja z britkim terpljenjem Jezusa Kristusa, je bila čez 7 let uslišana. K koncu leta 1819 je bilo ker- vavenje njenih ran, ktero se je navadno vsaki teden ponovilo, vedno bolj poredkama, in posled¬ njič je celo zginilo; le veliki teden se je še po¬ navljalo. Na sveti dan tega leta so tudi hraste na rokah in nogah se odlušile, in belkaste so se rane poznale, ki so pa ob petkih vselej bolj rudeče 17 poslale Im ji lakral (udi še navadne bolečine de¬ lale. Čutila pa je toliko huje bolečine na glavi, kakor de bi ji široka ternjeva krona glavo preba¬ dala; in kadar so jo (e bolečine obšle, ni mogla glavo nikamor nasloniti, še z roko se je dotakniti ni mogla. Tako je večkrat cele noči, kakor od bolečin prevzeta, s svojo glavo sem ter tje omaho- vaje, prcbudela. In pri teh bolečinah ji je vselej kri, bolj ali manj, z glave čez obličje tekla. — Pobožni kristjan z vsakim svojim delam, ka¬ dar ga Bogu daruje, poveličuje Božje česenje, in vse njegovo djanje, v ljubezni storjeno, ze¬ dinjeno s terpljenjem Jezusa Kristusa, je Bogu do¬ padljiv dar. Ni torej nič čudniga, de tisti sveti ljudje, kteri delavni stan spremene s premišlje- vavnim ali celo terpečim stanam, de taki svoje molitve, enako svojim poprejšnjim djanjem, sklepajo s terpljenjem svojiga Zveličarja, ter jih, kakor v nekakih podobah, za razne potrebe svete katoliške cerkve sploh, ali pa posebej za .nektere ude te svete cerkve Bogu darujejo. In tako je bilo tudi z našo Ano Katarino. Zato le še nekoliko od tega iz njeniga življenja. Kadar je ona, kmetiška deklica, na polji plela, je zraven k Bogu zdihovala, de bi Bog ves ple¬ vel na duhovnim polji svoje sv. cerkve zaterl, de bi se greh s korenino iz polja človeškiga serca izroval, de bi tako vsi grešniki in krivoverci po- 18 stali dobri kristjani. Kadar so jo koprive opekle, ali je slabo opravljeno delo družili popravljati mo¬ gla, je bolečine in trud Bogu darovala, zraven pa prosila, de bi po zasluženji Jezusa Kristusa noben dušni pastir ne omagal in serčno vse nasprotnosti premagati zamogel. In tako je bilo vsako njeno delo v molitev posvečeno, Bogu dopadljiv dar. — Ravno nasprotno je bilo v njenim terpečim, zamaknjenim življenji. Več dni je bila hudo bolna, zamaknjena je s svojimi perstmi pukala po postelji, kakor de bi kaj iz tal rovala; in neko jutro je tožila, de jo persti pečejo in bole, in vidilo se je, kakor de bi bili res od kopriv vsi opečeni. Prosila je več znancev, naj bi ž njo za eno veliko gnado prosili. Drugi dan so jo persti še bolj boleli, ter so zatečeni bili. Na vprašanje, kaj se ji je pri¬ merilo, je rekla: „0h toliko kopriv sim mogla spukati iz nograda, in naprošeni pomagavci so le zeliša tergali, jest pa sim mogla korenine same iz kamnite zemlje s perstmi kopati". Ko je pa tisti, ki jo je vprašal, grajal nerodne delavce, mu je rekla: „Vi ste bili tudi med njimi, ti delavci so moji naprošeni pomagavci, kferi so slabo molili in so tako sicer koprive tergali, korenine pa pu¬ stili". Kakor je bila torej opeklina na perstih znamnje zatrenja kopriv, tako se sme upati, de je njena molitev pomagala tistim ljudem, ali celim faram, za ktere je prosila. Zakaj, če se 19 bo že odperlo njemu, ki terka, ali se mar ne bo odperlo tistimu, kteri tako močno terka, de si s tem terkanjem svoje perste rani? Namen njenima življenja je bil, terpeti za cer¬ kev Božjo ali za posamezne ude njene, česar potreba ji je bila po duhu razodeta; ali kteri so se ji po¬ sebno v molitev priporočevali, in kterih terpljenje je včasih vse prevzela, ako ravno so mislili, de druziga jim storiti ne more, kakor le nektere oče- naše za nje zmoliti. Zmed druzih zgledov od tega le eniga. Več dni je hudo terpela, vedno je bila v ne¬ kaki medlevici; strašno se je potila, vedno je bila vsa premočena; kašelj jo je zadušiti hotel; merzlica jo je v eno mer tresla. Vsaki dan go smcrti čakali in jo v tako groznim terpljenji tudi želeli. Hudo vojsko je imela sama seboj. Neka nejevolja celo ene ptuje osebe jo je nadlegovala, ki se ž njo nikakor spraviti ni hotla. Bolezen je bila le huji. Na enkrat se spravi^ po koncu in prosi okrog stoječe: „MoIite z menoj litanije za mertvel“ Molili so in glasno je odgovarjala. In zdajci se oglasi mertvaški zvon in kmalo stopi nekdo v hišo ter jo poprosi, naj bi molila za nje¬ govo sestro, ktera je ravno kar umerla. Ana Katarina ga sočutno poprašuje zastran bolezni in smerti pokojiie. Čudili so se vsi, de je na enkrat tako mirna postala, kakor de bi ne imela nobenih 20 bolečin več. Ko je pa ptujic pripovedoval, kakšno bolezen je njegova sestra imela, kako ji je ene dni sem odleglo, kako sc je z neko hudo sovraž¬ nico lepo spravila in potem tudi z Bogam, so spoznali okrog stoječi, de ji je Katarina vso bo¬ lezen prevzela in je namesto nje terpela. In takih prigodb se v njenim življenji več bere. Enako se bere tudi v življenji s. Katarine Sienske. V svojih britkostih je k svojimu Jezusu več¬ krat zdihovala, de bi jo skorej že k sebi vzel, pa vselej je pristavila: „Gospod! ne kakor jest hočem, ampak kakor ti hočeš. Ako kaj zaslužiti zamorem s svojim terpljenjem ali s svojo molitevjo, naj tavžent let živim; precej pa naj umerjena, ako bj te kdaj žaliti utegnila". Po velikim terpljenji jo je Bog uslišal in prišla je ura ločitve iz tega revniga sveta, na kteriga nikdar več navezana ni bila. Svete zakramente je z veliko pobožnostjo že sprejela. Še enkrat pa je želela neke malen¬ kosti skesano se obtožiti; kakor nekiga maliga pregreška svoje mladosti, kteriga se je velikrat obto¬ ževala, de je bila namreč, še otrok, skoz sosedov plot zlezla, in je poželela tam na tleh ležečih ja- belk, vzela, hvala Bogu! ni nobeniga. To je imela za prelomljenje desete Božje zapovedi. Mašnik ji še enkrat sv. odvezo podele in mirno se uleže. Vse je mislilo, de je že umerla. Pristopil je nekdo k postelji, ki je menil, de jo je večkrat žalil, ter 21 jo je odpušenja prosil. Začudeno ga pogleda in s sveto resnobo pravi: „Nobeniga ni na zemlji, de bi jest kaj zoper njega imela“. Več ljudi se je zbralo, in ker niso vsi v malo kamrico mogli, in tudi vsim niso vanjo pu¬ stili , so zunaj stoječi med seboj govorili od njene poterpežljivosti, njene vere, in več druziga lepiga od nje. Umirajoča se milo oglasi: „Za Božjo voljo vas prosim, ne hvalite me, obžalujte me! Bog sam je dober; vse do zadnjiga vinarja mora biti poplačano; jest pa sim uboga in vsa zadolžena; naj umerjeni zaničevana, kakor Kristus na križi“. Njeno oko je bilo vperto v britko martro; kuševula je noge britke martre. Molitve za umi¬ rajoče začnejo moliti, in ona še pravi: „0 Gospod, pomagaj! o Gospod, pridi!“ — Še enkrat je zdih- nila in njena nedolžna duša je zapustila s tolikimi čudi zaznamnjano telo, de bi s svojim nebeškim Zeninam na vekomaj se zedinila, de bi tam v nebesih hodila za Njim, po kterim“je vedno hre¬ penela, Mu neznano pesem prepevala, kteriga je tu toliko ljubila, se ž Njim tam radovala, česar terpljenje je tu tako živo premišljevala, za kteriga edino je živela. Njeno telo se je rahlo nagnilo na blazino ob devetih zvečer 9. sušca 1824. Njene rane so postale bolj rudeče. Še le čez štiri dni so jo pokopali. Njeno telo ni postalo terdo, kakor druzih merličev. 22 V dan njeniga pogreba se je še to prigodilo: Zvečer je prišel neki bogatin, ne k Pilatu, ampak k fajmoštru, in je prosi! telo ranjce, ne de bi ga v nov grob položil, temuč de bi ga za nekiga zdravnika drago kupil. Se ve de ni nič opravil. Ljudstvo je pa vendcr bito v strahu, de bi telesa te tako pobožne device kdo ne ukradel. Ker se je od tega le govorilo, je čez 6 ali 7 tednov po njeni smerti res gosposka odperla njen grob v pričo več ljudi, in začudeni so se prepričali, de se strohljivost še ni dotaknila tega telesa. Po¬ dobno je bilo njeno obličje lepo mirno »pijoči. »Kraljevo skrivnost obraniti je dolžnost; pa dolžnost je tudi svetu razodevati veličastvo Božjiga usmiljenja", pravi s. pismo. Z Bogam 1 - —SOi- „;(•£ dor res želi Boga prav spoznati", pravi zve¬ ličani Ludovik Granaški, „kdor hrepeni' po zakladih vcčnlga bogastva, kdor na poli čednost hoče po¬ polnoma biti, ta naj premišljuje Božje skrivnosti v topljenji Jezusa Kristusa, in naj jih vedno v svojim sercu ima; — med vsimi pobožnostmi ni nobene tako gotove, tako zveličavne, za vsaki stan in spol tako primerne, kakor je pobožni spo¬ min na terpljenje našiga Gospoda. Z eno besedo: pobožno, vedno premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa nas varuje vsiga hudiga, nas uterduje v vsim dobrim, nam dodeli tukaj gnado in večno veličastvo v prihodnjim življenji 41 . Zato so svetniki toliko radi premišljevali terpljenje Jezusa Kristusa; zlasti je .cerkveni uče¬ nik s. Bernard vse svoje žive dni ga premišljeval, in je ravno v tem premišljevanji dosegel toliko po- polnamost. On sam pravi: „V začetku svojiga spreobernjenja sim si nabral na vertu britkiga ter¬ pljenja in smerti svojiga Božjiga Gospoda šopek mire, ktcriga nosim na svojih pcrsih. Natergal sim si pasijonskih cvetlic v venec namreč: iz uboštva Njegovih otročjih let, iz truda Njegovih Potov in pridig, iz Njegoviga ponočniga čuvanja v molitvi, iz Njegovih skušnjav in postov v pu- 24 šavi, iz zvijače, s ktero so Ga v Njegovi besedi vjeti hotii; poslednjič iz vsih nevarnost, izdajanj, preklinjevanj, zasramovanj in zaničevanj, iz gajželj, žebljev in dntzih enakih terpinčenj, ktere vse je za naše zveličanje tako obilno preterpel. To premišljevanje sim imenoval svojo modrost, dopolnjenje svojima opravičenja, polnost svoje uče¬ nosti, bogastvo zveličanja in zaklad neskončniga zasiuženja. Zato vedno od tega govorim, kar vsi vedo, in kar Bog ve, vedno to v svojim sercu nosim, in kakor se vidi, tudi vedno od tega pišem. V tem je nar večji modrost: Spoznati Jezusa in sicer k r i ž a n ig a“. Tako govori sv. Bernard. In kaj je sad te modrosti? Na to odgovori častiti Ludovik Granaški: „V vednim premišljevanji terpljenja Jezusa Kri¬ stusa bo naše življenje enako življenju Tistiga, kteri je iz ljubezni do nas — razun greha — nam v vsim enak postal“. In zares! Vedno, pobožno premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa zamore človeka na to¬ liko stopnjo popolnamosti pripeljati, de postane nekako enak Božjimu Sinu ne le v duhu, ampak celo po telesu. Ne bom tu govoril, kterim svetnikain so bile svete petere Kristusove rane telesno vtisnjene. Ni majhno število takih pobožnih kristjanov, kteri so od sv. Frančiška sem v premišljevanji Jezusove ljubezni zadobili to nar večji v znamnje svojiga so¬ čutja s terpečim Jezusam. Ze več, kot petdeset njih je znano. Med temi izvoljenimi dušami je tudi Nna Katarina Einerih, pobožna nuna Avguštinarskiga 25 samostan v Agnetenberg-u na Nemškim. Rojena je bila 8. Kim. 1774 in umerla 9. Sveč. 1824. Kakor sta dva imenitna škofa J. M. Sailer in G. M. Vitman želela, je svoje premišljevanje britkiga terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, na- šiga Gospoda" spisala in te njene bukve so po¬ božne duše z velikim veseljem sprejele; l'o tem premišljevanji" so bile zdelane pri¬ čujoče bukve premišljevanja in molitve „Getze- mani in G o 1 g o t a", ki so iz treh delov. V p er vi m delu je „nauk od premišljevanja" in kaže, kako potrebno in koristno je premišlje¬ vanje sploh, in posebno premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa, in kako se more premišljevati. Drugi del ima „dve in šestdeset premišlje¬ vanj sv. terpljenja in smerti Jezusa Kristusa, na- šiga Gospoda, razdeljenih v jutranje in večerne premišljevanja za vse dni mesca". Tretji del zapopada pobožnost v počešenje presvetiga terpljenja in smerti našiga Gospoda Je¬ zusa Kristusa", nabrane iz pisem pobožnih in svetih častivcev križaniga Odrešenika. V kazalu bo sprevidil pobožni častivec ter¬ pljenja Jezusa Kristusa, de so te bukve premišlje¬ vanja in molitve zares koristne in popolnama. Kar zadeva premišljevanje", naj bo iz po- koršine do zapovedi papeža Urbana VIII. rečeno, celo svojiga sovražnika ozdravil. Pač pre¬ kleta tako terdovratna divjost, ktere ne veli¬ častvo tolikiga čudeža, ne velikost tolike do¬ brote premagati ni mogla! Prekleta terdovrat- ®ost, ki se pred tolikim čudežem ni uklonila 150 in se s toliko milo dobroto utolažiti ni dala!“ Kako strašno je terdovratno serce! 3. Vender, pravi zveličana Katarina Emerih, se je nekoliko vojakov spreobernilo, premagani od tolike krotkosti in ljubezni; tudi Malh, hlapec velikiga duhovna, je bil z gnado Božjo presunjen, in je kmalo potem spreobernjen šel k Marii, de bi ji vse dopo¬ vedal. Drugi pa, ki so se spreobernili in pozneje se učencev deržali, so eden za dru¬ gim pobežali. Farizeji in uni drugi so bili le še bolj zdivjani: „S hudičem ima opraviti/ 4 so vpili. S copernijo, so mislili, je bilo uho odsekano in s copernijo spet ozdravljeno. Ka¬ kor stekli volkovi so planili zdaj čez Jezusa, to nedolžno Jagnje, ki svojih ust ni odperlo. Straža pa, in stotnik in hlapci Judov so Je¬ zusa zgrabili in zvezali. „0h, kdo ne bo to¬ čil solza, pravi s. Bernard, ko sliši, kako so v tisti uri tolovaji roko nanj položili! kako so, o predobrotljivi Jezus! zvezali Tvoje nedolžne roke, kako so Tebe, Jagnje nar krotkejši, kakor ubijavca nesramno peljali v smert! Zve¬ zali so Jezusu roke, križema na persih tako terdo, de so Mu naglo zatekle. Širok pas, v kteriga so žeblje zabili, so Mu okoli ledja oklenili, in roke so Mu še enkrat s tertami priterdili. Tudi na vrat so Mu djali ternjevo 151 vez, ki je bila z dvema jermenama križema čez persi pripeta na pas. Na štirih krajih tega pasu so dolge vervi privezali, s kterimi so Gospoda sem ter tje pahati in vleči zamogli. Oh, kako strašno mili pogled! „Bog je zve¬ zan!“ zakliče s. Ligvori. In zakaj to? in od koga? Oh, od svojih lastnih stvari! Kaj pravite vi k temu, angel ji nebeški?! Sveti zdililjcji. „0 Kralj vsih kraljev! toži s. Ber¬ nard, kako si prišel v vezi? kaj imajo vezi sužnjih in razbojnikov s kraljem vsih kraljev, s svetnikam vsih svetnikov? In če se ljudje prederznejo, Te zvezati, od kod, de Ti vsigamogoeni teh vezi ne pre- tergaš? de se ne rešiš terpljenja, ki Ti ga pripravljajo ti grozovitneži? Oh, pa sej niso vervi, ki Te vežejo; ne, lju¬ bezen do nas, ta Te ima oklenjeniga, ta Te pelja v grozovitno smert!“ Kdo bo brez čudenja premišljeval, kako Jezus tako »lilo, tako krotko iu tiho, tako voljno in ljubeznjivo poda svoje roke, de bi Mu jih zvezali! Za naše napihovanje, za našo flepoterpežljivost, za našo nepokoršino je On s tem hotel zadostiti. O sladki moj Jezus! jest sam sim Te torej zvezal, ker 152 sim se tolikrat ustavljal Tvojim gnadam; sim Te tako rekoč za roke deržal, de mi svoje ljubezni, svojih zakladov še dati nisi mogel. O Jezus nar ljubeznjivši! zveži me zdaj s sladkimi vezmi svoje svete lju¬ bezni! Tvoje vezi so vezi zveličanja moji- ga! Oh, tako terdno me priveži na-se, de se vekomaj od Tebe ločiti ne morem! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Poiskati si dobriga dušniga pastirja, ali, če ga že imam, mu popol- nama pokoršino skazovati. Spominek. 1 ..Njegove vezi so vezi zveličanja/ 4 (Sir. 6, 31.). Večerno premišljevanje za sedmi dan. Beg aposteljnov. Pot v Jeruzalem. 1. Grozna množica se začne naprej po- mikvati, ko so še več bakel nažgali. Naprej 153 gre deset mož straže, za njimi brici, ki Jezusa zvezaniga na verveh derže in sem ter tje pa- hajo. Bili so ti ajdje nar zaničljive! verste. Čez kolena, roke in vrat niso imeli nobeniga oblačila; okrog ledij so bili prepasani, čez persi kratki persnik brez rokavov, na straneh z jermeni zapet. Bili so majhne, terdne po¬ stave, leni, zaničljivi, zagorele farbe, kakor egiptovski sužnji. Za njimi so šli norčevavni farizeji, in vojni hlapci zadnji. Zdajci so Ga vsi učenci zapustili in so zbežali. ,,Neki mladeneč pa je hodil za Njim s platnam oger- njen; in so ga prijeli. On pa je popustil platno in jim je ušel.“ O ljubi moj Jezus! celo aposteljni so Te z daj zapustili. Zakaj ne pridete, de bi rešili svojiga Jezusa iz rok Njegovih sovražnikov? kliče s. Alfonz. Zakaj ne greste za Njim, de bi saj pred sodniki se potegovali za Nje¬ govo nedolžnost? Kako pač je to Zveličarja bolelo! Pa prevdari, duša moja! mi vsi beži¬ mo pred brhkostjo in Gospoda samiga pusti¬ mo iti v terpljenje; in če Ga včasih spre¬ mimo v terpljenje, hodimo le od deleč za Njim, kakor eni Njegovih učencev; to je, tako malo poterpimo, de skor ni vredno tega v mi¬ sel jemati. Še več: večkrat zapustimo Go¬ spoda, ko še nobene nevarnosti ni; in če tudi 154 pri vsim tem gnado Božjo, notranji mir in zveličanje svoje zgubimo. Koliko večji, o Gospod! je tedej naša slabost, kakor je bila slabost Tvojih aposteljnov! O kolikrat, duša moja! si tudi že ti svojiga Boga z greham tako zaničljivo zapustila! 2 . Briči so nespodobno ravnali z Jezu- sam, kar in kolikor so le mogli, iz hudobije pa tudi na videz iz prilizovanja do šesterih služabnikov višji duhovšine, kteri so bili polni serda in strasti, priseženi sovražniki do Je¬ zusa. Jezus je bil bos; imel je volnato, ple¬ teno obleko brez šiva in pa ogrinjalo. Hitro so šli. Prišli so do dolziga mostu čez reko Cedron, Jezus je zavoljo neusmiljeniga pa- hanja in sovanja z vervmi nekterikrat padel. Ko so pa na sredo mostu Ga prignali, so hotli vso svojo hudobijo zliti nad Njim; vergli so Ga seženj globoko čez most v reko Ce¬ dron, ter se norčevali, zdaj naj se do sitiga napije. Jezus pa je padel na kolena in po¬ tem na obraz. Znamnje Njegovih kolen in pa nog se je vtisnilo v kamnje. Mehkejši je bilo kamnje, kakor serca človeške. Tu je tedej Jezus ležal; čuda, de se ni ubil. Pil je nekoliko iz reke, de se je spolnilo s. pismo, ki pravi: „Iz reke na poti bo On pil. 66 (Ps. 109, 7.). Bila je pa to čudna skrivnost; ker 155 v to reko Cedron, ki je memo Jeruzalema tekla, so Judje vse smeti in gnjusobo metali; v to reko je nekdaj kralj Jozijas, kadar je tempelj malikvavskih darovanj očiševal, po¬ metal prah zdrobljenih malikov in njih altar- jev. Tako je bil tedej v to reko Cedron ver¬ zen tudi Jezus, ki je nase vzel vso gnjusobo sveta, v znamnje, de je vse pregrehe in gnjusobe v studenec Božjiga usmiljenja spustil in v neskončno morje svoje nezmerne ljubezni potopil. Zato, o duša moja! potopi tudi ti vse svoje grehe v dragi Kervi Jezusa Kri¬ stusa. 3. Brici so tedej Jezusa po verveh na¬ zaj potegnili in Ga na stran iz globoke grape vlekli. Med vpitjem, norčevanjem, kletvijo, sovanjem in tepenjem so Ga ti nesrečni gnali naprej. Njegovo dolgo, volnato oblačilo, v vodo vtopljeno, je bilo tesno na Njem. Ni bilo še prav polnoči. Vlekli so Ga čez oj- stre kamne in groblje po ternjih in lepinjah nečloveško naprej, in preklinjaje Ga biff. Šesteri služabniki velikih duhovnov so bili vedno blizo Njega, če je le pot pripustila. Vsaki teh je imel palico, s ktero Ga je dre¬ gal, soval ali tepel; med tem so se rahlali, smejali, Ga nespodobno zaničevali in nad Njim vpili, rekoč* Tu Mu je kerstnik slabo 156 pot pripravil, in več taciga. — Ti pa, o duša! imej usmiljenje z Jezusam; spremi Ga v Jeruzalem; pregleduj Njegove raztergane, kervave noge; daruj vse Njegove stopinje, zdihljeje in solze, in vse kaplje Njegove Kervi, ktero je tukaj že točil! O ktero serce bi se ne zjokalo, ko vidi Jezusa v sredi teh volkov! Sveti zdildjeji. O moj zapušeni Jezus! kdo se bo za Te potegnil, kadar so Te zapustili vsi Tvoji nar ljubši prijatli! Pa, koliko duš, ki so za Teboj hoditi sklenile, in so ve¬ liko posebnih gnad že sprejele, je zavoljo nečimerniga veselja, ali zavoljo ljudi Te vnovič zapustilo! Oh, jest revež ubogi, sim tudi med temi nehvaležniki! O moj Jezus, odpusti mi! Ne bom Te nikoli več zapustil. Ljubim Te in raji vse, tudi živ¬ ljenje zgubim, kakor še kdaj Tvojo gnado. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Opustiti neumno boječnost pred svetam, in zavoljo ljudi nikoli nič dobriga ne storiti, ne opustiti. 157 Spominek. „Kdorkoli bo Mene spoznal pred ljud¬ mi, ga bom tudi jest spoznal pred svojim Očetam, ki je v nebesih.“ (Mat. 10, 32.). Jutranje premišljevanje za osmi dan. Jezusov vhod v Jeruzalem. Pogled na Jezusovo Mater. 1. Prišli so po ti žalostni poti do tistih mestnih vrat, ktere skoz predmestje Ofel der- že na goro Sionsko, kjer sta bila Ana in Kajfa, od spodnje strani tempeljna. Ofel je bil z zidovjem obdan hribčik. Tu so stano¬ vali večidel revni ljudje, delavci* ki so derva in vodo v tempelj nosili. Jezus je popred te uboge ljudi večkrat tolažil, učil, jih tudi ozdravljal in jim vbogajme delil. Zato je imel tu več svojih prijatlov. Ti ubogi ljudje so bili pozneje tudi večidel k pervim kristja- nam prišteti. Ko so se pa Judje bali, de bi ti dobri ljudje Zveličarja ne oprostili, so vrata in vse pota z vojaki nastavili. Zavoljo tega hrupa in kadar so vojaki od vrat sem 158 priderli, so bili vsi ti dobri prebivavci Ofel-a prebujeni. Hiteli so iz svojih hiš na pota in proti vratam, ter so popraševali, kaj de je. Vojaki so jim vpili naproti: Jezus, hudodelnik, vaš krivi prerok, je vjet in ga peljajo. Veliki duhoven Mu hoče vzeti Njegovo delo. Na križ bo mogel iti! Jok in stok je naglo napolnil vse predmestje. Ubogi ljudje so jokaje sem ter tje letali, z razpetimi rokami na kolena padali in so proti nebu klicali, in dobrotljiviga Je¬ zusa hvalili. Vojaki pa so jih sovali in bili, jih nazaj v stanovanja podili, jih kleli, zmer¬ jali in zaničevali. — Premisli britkost in bo¬ lečine teh dobrih ljudi, in kakor so oni usmi¬ ljenje imeli z Jezusam in se zasramovanja in zaničevanja vojakov niso bali, tako žaluj tudi ti s svojim Zveličarjem, in nikar se ne sra¬ muj, Njega posnemati, ko bi bil zato tudi zasramovan in zaničevan. H. Prišli so tedej v predmestje Ofel. Je¬ zus je bil že nekterikrat padel na tla in skorej ni mogel naprej. Kakšno zdihovanje in tarnanje je bilo še le zdaj, de bi serce počiti moglo, kadar so ti ubogi ljudje Je¬ zusa tako zvezaniga zagledali! Od vsih strani so skupaj vreli; na kolena so padali in z velikim glasam so vpili: „Spustite tega človeka! kdo nas bo zdravil? kdo nas tolažil? 159 Spustite tega človeka!“ Grozovito-mili pogled je bil ta: Jezus ves bled in vpaden, z zmede¬ nimi lasmi, v mokrim, omadežanim oblačilu, na verveh sem ter tje pahan, s palicami bit, od prederznih bričev in napuhnjenih vojakov peljan skoz predmestje Ofel, med drenjem zdihajočih in hvaležnih prebivavcev, ki so stegovali za Njim svoje roke, ktere je On ozdravil, zdihovali za Njim, kterim je dal govoriti, gledali, jokali za Njim, kterim je dal, de so vidili. „Oh, zakliče častiti Ludovik Granaški, kdo bi ne imel serčniga sočutja, ko vidi Gospoda vsiga veličastva, čigar celo življenje je bila sama dobrota, kteri je bol¬ nike ozdravljal, slepim dajal, de so vidili, in zveličanski nauk oznanoval; zdaj pa tako zasramovan, z zvezanimi rokami, od bričev obdan, med neštevilno množico po očitnih cestah peljan. O grozovitne serca! Ali Nje¬ gova velika britkost nobeniga sočutja v nas obuditi ne more? 3. Tako ženejo Jezusa med vednim za¬ sramovanjem in zaničevanjem skoz Ofel na Sionsko goro. Za njimi dereče ljudstvo pa so s silo nazaj podili. Le hudobni derhali je kilo pripušeno, nad Gospodam uganjati vsako hudobijo. Pa še druga žalost in britkost je prišla nad prebivavce tega predmestja. 160 Presveta Devica in Mati Marija in druge svete žene, gnane od ljubezni do Jezusa, so šle v Cedronovo dolino. Bile so Marta, Magdalena, Marija Kleofova, Marija Salome, Marija Markova in še druge žene. Peljajo zdaj te s. žene in še nekteri drugi prijatli Jezusovo Mater iz doline Cedron čez Ofel v hišo Marije Markove, ki je biia tik Sionske gore. Ko so ti dobri ljudje Jezusovo Mater zagledali, je med njimi vstal nov jok in stok, novo milovanje in zdihovanje; vse hoče k Marii; vse se žene proti Nji, de so Jo skor nesli po poti. Marija pa je bila tih, od bo¬ lečin, žalosti in brhkosti. — In jest bi ne jo¬ kal s Teboj, o žalostna Mali Marija! in bi v Tvoji neskončni brhkosti nobeniga deleža ne imel? Oh, kakšni zdihljeji so takrat puhteli iz Tvojiga Ijubeznjiviga serca! O Ti nevesta vsih bolečin! zdaj se spolnuje, kar pravi s. pismo: Ti išeš svojiga ženina po mestnih cestah, in hčere Jeruzalemske so Ti Tvojiga ženina kervaviga pokazale! Češena mi bodi, o žalostna Gospa! ki si se vse tolažbe zne¬ bila, de bi le mene tolažila! Sveti zdihljeji. O žalostna Mati! nekdaj si se s. Bri¬ giti pritožila, de tako malo ljudi s Tvo- 161 jimi solzami in bolečinami usmiljenje ima! Ali bom mar tudi jest med temi nehvalež- niki, ki pozabijo Tvojo nar večji in ža¬ lostno materno ljubezen? O varuj me take nesreče! S sveto Gero Ti zato zakličem: O žalostna Mati! spomni se, koliko zdih- Ijejev, koliko serčne molitve, koliko milih tožba si takrat storila, kadar si zvedila, de je Tvoj Sin od Judeža izdan, od Judov vjet, pred Ana in Kajfa peljan; kadar si britko klicala: Moj Sin, Jezus! moj Sin. Kdo mi bo dal, de bi umerla za Te, o moj Jezus! Zavoljo tega meča britkih bolečin, ki je takrat Tvojo dušo presunil, Te prosim, stoj mi na strani v moji zadnji uri, kadar bo moje serce pred brhkostjo trepetalo, omagovalo. O Mati mila! jest želim žalovati s Teboj! O de bi bil s Teboj v morje tega terpljenja z Jezusam ves potopljen, de bi bil vreden nekdaj večniga tolažila. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Vsaki dan saj kaj maliga storiti v čast žalostne Matere Božje. 162 Spominek. „Brez nehanja joka po noči, in njene solze ji po licih teko.“ (Zal. pes. 1, 2.). Večerno premišljevanje za osmi dan. Kaj počno Jezusovi sovražniki? Pogled na Jeruzalem v ti uri. 1. Ko sta Ana in Kajfa zvedila, de je Jezus vjet, je bilo vse po koncu pri njima. Sodnje dvorane so bile vse razsvetljene, pred vrata in po mostovži so bile straže postav¬ ljene; njuni hlapci so dirjali po vsim mestu, klicaje vse ude tega zbora, pismoučene in vse, kterikoli so kdej pri sodbi kej smeli go¬ voriti. Bili so pa takrat v Jeruzalemu zavoljo praznika, vsi farizeji in saduceji in drugi hu¬ dobni ljudje iz Nazareta, Kafarnavma in iz vse Judeje, kterim je Jezus večkrat pričo ljudstva resnico govoril v njihovo sramotenje. Vsi so bili polni divjiga serda proti Jezusu, vsaki je še kake potepuhe iz svojiga kraja poiskal med romarji, jih z denarjem podku¬ pil, de bi vpili in pričali po krivo čez Jezusa. Niso pa vedili drugiga kakor laž in zasra- 163 movanje. Vsi ti so sčasama privreli pred sodnjo hišo Kajfovo, in s temi so se združili Jezusovi sovražniki zmed napuhnjenih fari¬ zejev in pismoučenih s svojim lažnjivim paj- daštvam iz Jeruzalemskiga mesta. Tu so bili eni razkačenih prodajavcev, ktere je bil Jezus iz tempeljna spodil; več napuhnjenih učenikov, ktere je bil Jezus pred ljudstvam k molčanju pripravil; terdovratni grešniki, kterih ozdraviti ni hotel; grešniki, ki so spet v stare pregrehe pa tudi v stare bolezni zabredli; prevzetni mladenči, kterih ni hotel svojim učencem pri¬ šteti; potepuhi, kterih tovarše je spokoril; nečistniki in prešestniki, kterih sogrešnice je na pot čednosti pripeljal; z eno besedo, veči¬ del vsa nagnjusna smet in pleve Judovskiga ljudstva, sami sovražniki Božji in vsiga sve- tiga; priseženi satanovi hlapci. Dobri, po¬ božni ljudje so žalovali, prikazati se niso upali in so molčali. Celo eni na pol dobri in slabi so omagovali, od Jezusa odstopili: prav malo njih je bilo zvestih. — Premisli, moja duša! Ali nisi bila tudi ti že med takimi so¬ vražniki Jezusovimi? Ali se nisi pred svetam Jezusoviga križa sramovala, Jezusa zapustila? Kadar je svet zaničeval sveto vero, nisi Je¬ zusa samiga pustila? 2. Peter in Janez sta od deleč hodila 164 za njimi. Kadar sta v mesto prišla, sta hitro šla k enim znancem, ktere je s. Janez med posli velikiga duhovna imel, de bi bila prišla v sodnje dvorane, kamor so Gospoda peljali. Iskala sta Jezusovih prijatlov, zlasti Niko- dema in Jožefa iz Arimateje, de bi se ven- der kdo za Jezusa potegoval; teh bi more¬ biti Njegovi sovražniki poklicali ne bili. — Premišljuj tu, moja duša! Od vsih aposteljnov gresta le dva za Jezusam; ljubila sta Ga namreč bolj serčno, kakor drugi, in teže jima je bilo, se ločiti od Njega. Ljubezen ji je tedej gnala. Oh, prizadevaj si tudi ti za serčno ljubezen do Jezusa! Le edino ta te v boji obderžati zamore, in tudi če si tako nesrečen, de si Jezusa zgubil, te bo le ta nazaj k Njemu pripeljala. Pa tudi Jezus je nar bolj ljubil ta dva učenca: Petru je zročil ključe svoje cerkve, in s. Janez je na Nje¬ govih persih slonel in njemu je Jezus svojo Mater zročil; ker na Jezusovih persih se je napil sladkiga duha ljubezni, ki ga je zdaj tudi za Jezusam gnala. Tako je tedej Jezus prečudno jeklo, ki nase vleče vse Boga Iju- bijoče duše. „Z vezmi ljubezni sim jih vlekel nase.“ Pa tudi ta učenca sta le od deleč hodila za Njim, ker bala sta se za svoje živ¬ ljenje. Oh, kdaj bo nek pregnala ljubezen 165 vso boječnost od nas, de ne bomo druziga iskali kakor le Jezusa samiga! 3. V Jeruzalemu, tem velikim, z ljudmi natlačenim mestu je vse mirno, vse v spanji; le sovražniki Jezusovi so po koncu; le kodar so Gospoda peljali, je vse bilo zbujeno. Yse hiti na Sionsko goro, kjer je bilo vse raz¬ svetljeno. Sem ter tje se sliši terkanje po vratih, de bi spijoči vstali. Zmotnjave, strah in ropot, hitro popraševanje se sliši po večih kotih veliciga mesta. Ljudje so vsi zbegani, vstaje ali punta so se bali. Tudi zaničljive besede so se slišale; zdaj Mu ne mečejo pal¬ movih vej pod noge, prav je hinavcem, zmi- ram so hotli biti bolji kakor drugi, in več taciga. Le v predmestji Ofelu je vse nepo¬ gojno in miliga sočutja. Sej je bil Jezus uče¬ nik, tolažnik in pomočnik teh ubogih ljudi! — Drugi učenci in aposteljni so tavali po do¬ linah krog mesta, ali so se poskrili po votli¬ nah Oljske gore, ter so tiho popraševali, kaj bo iz tega. Okrog sodnje hiše pa je hrup in šum. Vse se je svetilo od bakel in gore¬ čih smolnatih ponva. Od zunaj mesta pa se je razlegalo rjovenje veliko tovorne in darivne živine, ktera je bila pripravljena za praznik, in vmes so milo bleketale jagnjeta, ki bodo z daj zdaj zaklane. Pa le eno je pravo, čisto, 166 neomadežano velikonočno Jagnje, ki bo zdaj v mesnico peljano in ne odpre svojih ust — Jezus Kristus! — Čez vse to je prečudno boječe razpeto nebo. Luna, za meglicami bleda, kakor bolna po nebu gre, boječa, biti polna; zakaj kadar bo polna, bo Kristus umorjen. Angelji pa trepetajo med žalostjo in veseljem; proti Božjimu sedežu bi zdihovali na pomoč, pa polni začudenja zamorejo le moliti čudež Božje pravice in milosti Njegove, kteri je v svetiši vsili nebes od vekomaj skle¬ njen , zdaj pa v ti strašni noči na zemlji svoj začetek ima. Sveti zdililjeji. O Jezus! Ti brezdno ljubezni in mi¬ losti! kdo bo zadosti presoditi zamogel, kaj si Ti terpel to noč iz ljubezni do nas? O žalostna noč, ki je našitnu Zveličarju in Njega ljubeznjivi Materi te nezmerne brit— kosti in bolečine prinesla! Kdo bo mislil na te in tvoje skrivnosti premišljeval, in ne bo ranjen in otožen v dnu svojiga ser¬ ca? Ali mi bo mar pretežko, s Teboj, o Jezus! čuti nekoliko, in Te spremiti po Tvojim žalostnim potu? Ali mi bo mar pretežko s Teboj, o Mati Božja, nekoliko žalovati, s Teboj tudi jokati? O ne! Ta 167 noč je sicer nar bolj žalostna, pa je nar bolj gnade polna. Ta je noč tista, ki je bila pred dnevam nasiga odrešenja in je konec storila vsi tenioti na zemlji. Bodi mi toiej cesena, o presrečna noč, za ktero se je prikazala zarija odrešenja! Ljubi moj Jezus! zavoljo vsiga tega, kar si v ti britkosti polni noči preterpel, Te prosim, naj v mojim serca luč Tvoje gnade vedno bolj in bolj sveti in naj prežene vso temoto iz moje duše! Dodeli luč mojimu sercu, vžgi ogenj lju¬ bezni v meni, in daj, de vse zaničujem, vse zametujem, kar ni Tvoje ljubezni! Daj, de Te ljubim na večno, o sladki moj Je¬ zus ! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Po noči včasih nekoliko v spanji si pertergati in moliti, ali saj, ko se zbudim, se spomniti Tvojiga britkiga terpljenja. Spominek. „Po noči si Ga iskala, kteriga ljubi nioja duša.“ (Vis. pes. 3, 1.) 168 Jutranje premišljevanje za deveti dan. Jezus pred Anatam. 1. Zelo polnoči je bilo, kadar so Jezusa v hišo Anatovo skoz razsvetljeno dvoriše na mostovž sodnje dvorane pripeljali. Vratam nasproti je sedel Ana na visokim prestolu, obdan od osem in dvajset svetovavcev. Brici so Jezusa na verveh privezaniga skor pri¬ vlekli v dvorano. Tam je bilo vse polno voj¬ nih hlapcev, serditih Judov, Anatovih slu¬ žabnikov, nekaj prič, različna derhal, vse malo prida. Ana je že komaj pričakoval Zveličarja. Ves gorel je potuhnjeniga ve¬ selja, zaničljivosti in serditosti proti Jezusu. Bil je on za perviga v tisti sodbi, ki bi imela nad pravim naukam čuti, in ki je krive učenike višji duhovšine naznanovala. Jezus je stal bled, vpaden, v mokri, z blatam oma- dežani obleki, z oklenjenimi rokami, od bri- čev z vervijo zvezan in deržan, s pobešeno glavo, tiho pred Anatam. Ana, ta stari, ku- merni hudobnež z majhno brado, poln hudo¬ bije in judovskiga napuha, se hinavsko smeh¬ lja, kakor de bi nič ne vedil od tega, ter se zelo čudi, de je Jezus njemu napovedani 169 jetnik. Nekako takole je bil Jezusa nagovoril: Lej, lej, Jezus Nazarenski! Ti si?! kje so pa Tvoji učenci? kje je Tvoje kraljestvo? kje Tvoja imenitnost? Govori zdaj, puntar! zapeljivec! Nov nauk hočeš Ti učiti? kdo Teje za učenika postavil? kje si se Ti kaj učil? Kakšen je Tvoj nauk, ki vse preku- cuje, ljudstvo zapeljuje? Govori zdaj! — In Jezus je vzdignil svojo trudno glavo, Anata pogledal in djal: „Jest sim očitno govoril pred svetam; Jest sim vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnim nisim nič govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sim jim govoril; glej! oni vedo, kaj sim jest govoril. 44 (Jan. 18, 20. 21.). Premisli tu hinavšino in hudobijo tega sodnika, ki praša Jezusa po nauku, pa ne, de bi se poboljšal, temuč, de bi Jezusa vjel. Prevdari pa tudi krotki, ponižni in modri odgovor..Jezusa Kri¬ stusa. Kako bi bil Jezus lahko svojih čude¬ žev omenil; pa hvaliti se noče; tudi svojih učencev izdati noče. Dobro je vedil, de Mu izgovarjanje nič ne bo pomagalo; zato ne da temu prevzetnežu na vse njegove vprašanja ^obeniga gotoviga odgovora. „Bog se pre¬ letnim ustavlja, le ponižnim da svojo gnado. 44 Premisli, moja duša! Jezus, sodnik vesoljniga ^ctzemani, 8 170 sveta, je bil pred to sodbo toliko in tako spraševan; kako se bo godilo tebi pred sod- njim štolam tvojiga Boga? 2 . Serd in jeza se je pri teh Jezusovih besedah brala Anatu na obrazu, in to za¬ gleda zraven Jezusa stoječ Gerd brič, udari Gospoda s polno pestjo z železarn oboroženo po obrazu, in zakriči: „Tako odgovarjaš ve- likimu duhovnu ?“ Jezus, pretresen od tega hudiga udarca, od bričev sem ter tje pahan, pade znak na tla. Kri se Mu vlije iz obraza. Vpitje, zasramovanje, zaničevanje, mermranje, smeh in groženje se razlega po dvorani. O moj Bog! kako je mogoče, de se ni zemlja pri ti priči odperla, in ni na večno tega hu¬ dobneža požerla, ki se je prederznil, svojo roko vzdigniti zoper nar svetejšiga, biti tisto obličje, ki s svojo blišobo cele nebesa raz¬ veseljuje, česar pogled je svetnikam v zveli¬ čanje dan; tisto obličje, ktero gledati angelji hrepenijo! Če se je že obličje Mojzesu, ka¬ dar je govoril, toliko blišalo, de Izraelci niso mogli vanj gledati, de je mogel svoj obraz zakrivati; kako veličasten je bil še le obraz Jezusa Kristusa, kteri je Beseda Očetova, večna modrost, neskončna čednost, nar večji dobrota, popolnama zveličanje, pravo veli¬ častvo in bistri studenec vse lepote! Pa lej, 171 l o grešnik! z vsako hudobijo, z vsakim raz¬ galjenjem Božjim ponoviš to zasramovanje, biješ tako rekoč svojiga Zveličarja v obličje, kadar v nesrečni prederznosti grešiš pred Njegovimi očmi. Prosi vender Boga, de, kadar boš pred sodbo prišel, te to sveto obličje milo in milostivo pogleda! Gorje tebi, če ga boš takrat serditiga vidil, zakaj Nje¬ gove oči bodo potem kakor plameči ogenj, in kakor pravi s. Janez: »Njegovo obličje je bilo kakor solnce, ki sveti na vso moč, in kadar sim Ga zagledal, sim padel k Njegovim nogam, kakor mertev.“ Premisli to, moja duša! 3. Gospod pa je mirno rekel: „Ako sim hudo govoril, spričaj od hudiga; ako pa prav, kaj me biješ?“ Reči je hotel: Po krivici si Me udaril, sej nisim nič hudiga storil. O neizrečeno velika je pač krotkost Jezusa, ki te ga hudobneža ni preč pogubil; le ljubez¬ nivo ga je opomnil njegoviga pregreška in Poboljšati ga je hotel. Pomisli, keršanska duša! ali bi ti iz ljubezni do Jezusa tak udarec hotel prestati? Morebiti ne moreš le f ne ojstre besede prenesti, de bi se že ne Jezil. Morebiti ti je hudo, de so Zveličarju koliko britko sramoto napravili; o, raji obžaluj Sv °jo slabost, ki ne more poterpcžljivo pre- 172 nesti nar manjši britkosti. Morebiti večkrat delaš velike sklepe in misliš kaj imenitniga storiti v čast Jezusa Kristusa; pa pri pervi besedi svojiga nasprotnika si morebiti ves zbegan. Priteči tedej k Jezusu in prosi Ga serčno za gnado poterpežljivosti. O Jezus nar ljubeznjivši! Ti moč in podpora terpečih duš! daj, de vender že enkrat vse zaniče¬ vanja in zasramovanja z mirnim sercem pre¬ našam ! Sveti zdihljcji. „0 poterpežljivost mojiga Zveličarja! kako je zaslužilo tako zasramovanje toliko mirni odgovor? vpraša s. Ligvori, in to v pričo tolike množice, v pričo velikiga duhovna samiga, ki nespametniga ni po- ' svaril, s svojim molčanjem celo poterdil njega prederzno hudobijo.^ O moj Jezus! vse to si Ti zato terpeti hotel, de si za¬ dostil za razžaljenja, s kterimi sim jest Tebe že žalil. O moja ljubezen! bodi mi zahvaljena zato! O večni Oče, odpusti mi zavoljo Jezusoviga zasluženja! O presveto obličje mojiga Jezusa, o, ko bi Te jest kušniti mogel, in bi ti za vse storjene za¬ sramovanja neskončno čast in ljubezen ska- zati zamogel! Amen. 173 Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Krotak biti proti njim, ki me žalijo. Spominek. „Zakaj Me biješ ?“ (Jan. 18, 23.). Večerno premišljevanje za deveti dan. Jezusa peljajo k Kajfežu. 1. Ko je bil Jezus udarjen, je Ana, še bolj serdit zavoljo Jezusove krotkosti, silil pričujoče, naj pričajo od Njega, kar so slišali in kar vedo. Postane zdaj zmešano vpitje, eden čez drugiga so rjuli: Rekel je, de je kralj; Bog Njegov Oče; farizeji prešestniki; ljudstvo šunta; ob sabotah s hudičem ozdrav¬ lja; z neverniki in čolnarji hodi in več taciga. to so eden čez druziga vpili in kleli, briči pa so Jezusa sem ter tje pahali in nad Njim kričali: No, odgovarjaj se zdaj! Ana 'u njegovi sodniki so vmes zaničljivo menili: No, zdaj slišimo Tvoj lepi nauk, kaj praviš 174 k temu? To tedej je Tvoj očitni nauk? Kdo si Ti? kakšen kralj? Kdo bi mislil, de si tesarjev sin; zakaj ne zapoveduješ zdaj kakor kralj? Take in tem enake bogokletstva so imeli. In tedej je rekel Ana: Prav, napisa in časti Tvojiga kraljestva Ti nočem zaderže- vati! In tri pedi dolg papir si je dal prinesti, nanj je zapisal celo versto tožba in natolce¬ vanj in to je zavil, v malo vratno bučo djal, jo zamašil, na palico nataknil in Mu zanič¬ ljivo s takimi besedami podal: Tu imaš žezlo svojiga kraljestva; Tvoje imena, časti in pra¬ vice so tu noter zapisane, nesi jih velikimu duhovnu, de Te po vrednosti obsodi. Zvežite Mu roke in peljite tega kralja k velikimu duhovnu! — Žaluj, o duša! zavoljo tega bo¬ gokletstva, zavoljo zaničevanja in zasramo¬ vanja, ki ga je storil ta hudobni Ana Zve¬ ličarju tvojimu; imej usmiljenje s svojim ne¬ dolžnim Jezusam, in prosi odpušenja toliko bogokletstev, onečastenj in rotenj, ki nar svetejši serce Jezusovo še zdaj vsaki dan žalijo, zlasti z zasramovanjem svete cerkve, njene vere, njenih služabnikov. Oh, kako se ponavlja to britko terpljenje! 2 . Med smeham, krohotanjem, vpitjem in sovanjem peljajo Jezusa iz dvorane k Kaj- fežu. Bilo je okoli tri sto korakov daleč. 175 Pot je bila razsvetljena z velikimi lešarbami na kole nataknjenimi, natlačena serditih, divje rjovečih Judov. Vojaki so komaj skozi pre- rili in Jezus je bil vso pot zaničevan, sem ter tje sovan. Nekaj malo jih je bilo, ki so zdihovali in jokali, te so briči proč podili; nasproti seje metal denar med tiste, ki so nar bolj in po krivim vpili. Tako so do sodnje hiše Kajfeževe prišli. Skoz več dvoriš so Ga peljali; v sredi eniga teh dvorov je bila zakurjena peč. Vojaki, briči, najete priče, vsaktera derhal se je gnjetla okrog ognja. Tudi slabe nesramne babe so bile tam; neko rudečo pijačo so točile in kruhke so pekle vojakam za denar. V sodnjo hišo pa nobe- niga niso pustili; le tožniki in krive priče so sli vanjo; vse druge so ven zapodili. Sodnja dvorana je bila v polokrogu zidana. Sodniki so sedeli v polokrogu na zvišanih stoleh; v sredi pa, še nekoliko višje med njimi je imel veliki duhoven svoj sedež; in Jezus je bil postavljen spodej pred stole; na desno in na levo, za Njim in po vsi dvorani se je vse terlo tožnikov in krivih prič. Ko so Jezusa pripeljali, je bil Kajfež že na sodnjim sedeži in okoli njega zelo sedemdeset udov te visoke sodbe. Veliko farizejev, pismoučenih in dru¬ gih je tu sedelo, in okrog teh veliko prič in 176 slabiga ljudstva; pri vratih in scdnjim stolu so bili vojni hlapci postavljeni. — Spremi, moja duša! svojiga Zveličarja po ti žalostni poti in daruj nebeškimu Očetu vse Njegove stopinje in tolike zaničevanja! Premisli pa tudi in postavi se v duhu pred sodnji stol Božji, kamor boš nekdaj stopil in vidil tam Jezusa, obdaniga od tavžent in tavžent angeljev svo¬ jih, sedečiga na prestolu veličastva. Zdaj že se pripravljaj na to! 3. Premisli zdaj, kakšniga sodnika je imel tvoj Zveličar: Kajfež, mož zagoreliga, jezniga obraza, je imel dolg, temnorudeč, z zlatarn polno obšit plajš, ki je bil na per- sih, na ramah, spredej z blišečimi zankami ves zapet in spleten. Imel je kapo, ki je bila zelo podobna nizki škofovi kapi. Bil je že precej dolgo s svojimi svetovavci v dvo¬ rani. Nepoterpežljivost in jeza ste zavoljo čakanja toliko v njem zrastle, de je v tem blišečim oblačilu celo svoj sedež zapustil in doli na dvoriše letel, se kregal in rotil, zakaj de Ga tako dolgo že ne pripeljajo. Med tem so se z Jezusam približali in Kajfež je šel na svoj sedež nazaj. Če je že groza pred taciga človeškiga sodnika stopiti, kako strašno, kako grozovito bo še le za grešnika, stopiti pred Božjiga 177 sodnika! Kes, de Jezus ni krivičin, ampak nar bolj, neskončno pravični sodnik; pa ravno Njegova velika, sveta pravica, ali te ne bo ta pogubila? Tudi Jezus Kristus se bo prikazal v veličastnim škerlatu, namreč v škerlatu svojih poveličanih ran in svoje drage Kervi. Na Njegovi glavi se bo ternjeva krona v nebeško krono, krono zveličanja spreme¬ nila; Njegovo obličje se bo svetilo kakor solnce blišeče, in kakor blisk Njegove oči; iz Njegovih ust pojde na dvoje brušeni meč, ki bo presunil mozeg in kosti. Tam ti bo svoje rane pokazal in vse, kar je terpel za te. Svetniki bodo ž Njim pri sodbi sedeli, angelji bodo Njegovi služabniki, spolnovavci Njegove volje; hudobni duhovi pa tvoji tožniki. Ali si upaš zdaj le — preč — v tem stanu duše, kot si — si upaš pred to sodbo stopiti? Do¬ bro premisli! Sveti zdililjeji. O moj Jezus! ko bi me hotel zdaj le soditi, kaj bi bilo z menoj? O večni Oče! poglej obličje svojiga maziljenca! Obžalujem vse razžaljenja, kterekoli sim Ti napravil! Poglej Kri, poglej rane svo¬ jiga Sina in usmili se mene! Moj Jezus! če sim tudi dozdaj zaničeval Tvojo lju— 8 ** 178 bežen, Te pa zdaj vender hočem ljubiti! Res, ljubim Te, o moja ljubezen! in upam, kadar Te bom pervikrat svojiga sodnika zaklical, de Te bom ravno tako imeno¬ vati smel. Daj, de Te vedno bolj ljubim, in de bom vedno tudi ljubljen od Tebe! Potem stori z menoj, karkoli le hočeš. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Vsakdanje nasprotnosti po- terpežljivo prenašati. Spominek. „Vzemite Moj jarm nase, in učite se od Mene, ker jest sim krotak in iz serca ponižen. (Mat. 11, 29.). Jutranje premišljevanje za deseti dan. Jezus pred Kajfežem. 1. Med rjovečim vpitjem, sovanjem in pahanjem, z blatam omadežan je bil Jezus v 179 sodnjo hišo peljan. Komaj stopi v sodnjo dvo¬ rano, že se Kajfež zadere nad Njim: Ali Ti si preklinjevavec Boga, ki nam nepokoj delaš nocojšno noč? Dolgovratna buča je sneta iz zaničljiviga žezla, in ko so krive pritožbe in natolcevanja prebrali, ni mogel Kajfež na en¬ krat vsiga svojiga serda razliti nad Jezusam, njegove usta so polne zmirjanja, polne rote¬ nja; briči pa so, Jezusa sovaje, vpili: Odgo¬ vori se; odmaši usta; kaj ne znaš govoriti? Kajfež, še huje kakor Ana, eno vprašanje za drugim na Jezusa daje. Jezus pa slop tiho, mirno terpeč gleda pred se, in ni se ozerl v Kajfeža. Briči pa so Ga silili govo¬ riti, so Ga bili po herbtu in od strani. Tedej so priče zaslišali. Vse so spet skupaj spra¬ vili, kar je že bilo stokrat rečeno: On sabote ne posvečuje; ljudstvo šunta; prerokuje raz- djanje Jeruzalema; imenuje se kralja, prero¬ ka, Sinu Božjiga; ima nove nauke; kdor ne je Njegoviga Mesa in ne pije Njegove Kervi, ne bo zveličan. Tako so černili Njegove be¬ sede in nauk. Priče pa so si same zoper govorile; eden pravi: On se za kralja ima; drugi spet: Ne, On hoče le kralj imenovan biti. Tako so se prepirali med seboj, vmes pa preklinjevali in vpili: Pokaži zdaj svojo moč; zakliči legijone angeljev, od kterih si 180 na Oljskim vertu govoril, in več taciga. — Premisli, moja duša! to zmešnjavo, to hudo¬ bijo in to strašno obnašanje proti Jezusu! g. Kajfež je bil tedej ves serdit; gerdo obnašanje do Jezusa, priče, ki se niso stri¬ njale, nezapopadljiva, tiha poterpežljivost Jezusova je veliko pričujočih čudno presunila. Nekterikrat so bile priče zasmehovane. Mno¬ gim je bilo hudo pri serci, ker je bil Jezus le tih; enih deset vojnih hlapcev je bilo tako ginjenih od tega, de so se ven zmuzali, re¬ koč, de jim je slabo prišlo. „To tiho molčanje Jezusovo, so menili, pri tem grozovitim ob¬ našanji se ne more prestati; je, kakor de bi se zemlja odperala in človeka požreti hotla . 44 Iskali so tedej veliki duhovni in ves sodnji zbor kri¬ vih prič zoper Jezusa, de bi Ga bili v smert obsodili, pa jih niso dobili; desiravno je bilo veliko krivih prič pristopilo, pa njih priče¬ vanja se niso strinjale. „Zadnjič pa ste prišle dve krive priči, in ste rekle: Ta je govoril: Jest moram podreti tempelj Božji in v treh dneh ga spet sozidati . 44 Pa tudi to pričevanje se ni strinjalo. Kajfež, zavoljo kriviga pri¬ čevanja in krega teh prič, ves sam iz se, je vstal s svojiga sedeža, je šel ene dve stop¬ nji niže proti Jezusu, stopi na sredo, vpraša Jezusa, rekoč: ,,Ali nič ne odgovoriš na to, 181 kar ti zoper Tebe pričujejo ?“ Jezus pa je molčal in ni odgovoril. Velikiga duhovna je to jezilo, de ga Jezus še pogledal ni. Brici so zdajci Gospodu glavo za lase nazaj po¬ tegnili in Ga s pestmi pod čeljusti bili. Nje¬ gov pogled pa je bil le v tla obernjen. O prečudno molčanje Jezusovo! Lej, Gospod molči k vsimu natolcevanju, k vsim krivini tož¬ bam. Za tvoje hrepenenje po hvali in slavi se zdaj pokoriti hoče, ker se ti pri nar manj¬ šim obdolženji preč izgovarjati hitiš. Jezus nam zgled ponižnosti zapustiti hoče, de bi vse zasramovanja in krive natolcevanja radi in molče prevzeli, in ko bi bile še tako ve¬ like. „Blagor vam, kadar bodo ljudje vse hudo zoper vas Iažnjivo govorili: vaše plačilo je obilno v nebesih!“ Ali posnemaš v tem svo- jiga Zveličarja? — 3. Zavoljo tega tiliiga molčanja Jezuso- Vl ga je bil Kajfež vedno bolj serdit; jezno povzdigne svoje roke in s serditim glasam zakliče: „Zarotim te pri živim Bogu, de oam poveš, ali si Ti Kristus, Sin Božji?“ Melika tihota postane med vso to divjo zmeš¬ njavo, in Jezus spregovori s častitim, vse presunljivim glasam, z glasam večne Besede: »Ti si rekel. Pa povem vam: Posihmal bote v idili Sinu človekoviga sedeti na desnici moči 182 Božje, in priti v oblakih neba . 44 Med temi besedami je bil Jezus kakor ves razsvetljen; zdelo se je, kakor de bi se bile nebesa nad Njim razgernile. Kajfežu pa je bilo, kakor de bi se bil pod njim sam pekel odperl. Ves presunjen je bil od serditosti vsiga pekla. In ko je spregovoril Gospod, de je On Sin Božji, se pretrese in zgrudi ves pekel. Bilo je, kakor de bi neštevilne pošasti vso hišo napolnile, in z neznanim divjanjem pričujoče obsedle. Njih serd se v divjost spremeni; bil je ta trenutek kaj grozniga, kaj strašniga. Kajfež, kakor od pekla obseden, zgrabi rob svojiga imenitniga plašča, ga zareže z nožem ter ga z žvižgajočim šumam preterga, re¬ koč: „Preklinjal je Boga; kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali preklinjevanje. > Kaj se vam zdi ? 44 Vsi pričujoči so vstali in so vpili s strašnim glasam: ,,Smerti je vre¬ den! Smerti je vreden ! 44 Med tem vpitjem je bilo černo divjanje pekla nar strašnejši v ti hiši. Jezusovi sovražniki so bili, kakor upi¬ janjeni od satana. Bilo je, kakor de bi te- mota svojo zmago praznovala čez luč. — Je¬ zus je torej do zdaj le molčal. Ko je pa šlo za čast njegoviga nebeškiga Očeta, je odperl svoje usta pred svojimi sodniki, ter je očitno in slovesno spoznal, de je Sin Božji. S tem 183 nas je učil, de je naša dolžnost govoriti, ka¬ dar gre za čast Božjo in za spoznanje svete vere. Premisli pa tudi, kako hudobno, kako nesramno so ti sodniki Jezusa v smert obso¬ dili. Nič niso preiskovali, le zato so Ga ob¬ sodili, ker verovati niso hotli. Jezus je pa tudi to smertno sodbo tiho prevzel. V smert je hotel biti obsojen, ker si ti smert zaslužil, in de bi tebi življenje dodelil. Sveti zdililjeji. O moj Zveličar! Ti hočeš biti v smert obsojen za me, de bi mene rešil večniga pogubljenja. Oh, kako se mi bo godilo nekdaj pri sodnjim stolu mojiga Boga, če ne boš Ti za me govoril, za me se po¬ tegoval? „0 ljubezen! zakličem s sveto pero, bodi ti moja priprošnjica; odgovar¬ ja se za me; sprosi mi odpušenje; po¬ teguj se ti zame, de živim zavoljo tebe! a ^em, kaj bom storil. Kelih zveličanja bodem prejel; kelih Jezusov bom djal na tehtnico Božje pravice. Tako, s tem ho¬ čem nadomestiti, kar meni pomanjkuje. S tem bom pokril vse svoje pregrehe; s tem kelham bom popravil svoje pomanjkljivosti; s tem kelham bom poravnal obilno svoje hepopolnamosti. Dobro, o ljubezen! tedej 184 hočem svojiga Jezusa, tvojiga kraljeviga in pa iz milosti toliko oslabljeniga jetnika, kteriga si ti, o ljubezen! ob ti uri v to strašno sodbo peljala, de bi grehe vesolj- niga sveta zložila na Njega, ki vender ni madeža nad Njim, ki ima le ljubezen do mene in plačuje moj dolg, kteriga ti od Njega tirjaš — tedej hočem, o ljubezen predraga! tega iz ljubezni do mene v smert obsojeniga jetnika, k večni sodbi v tovarša seboj vzeti. O presladki moj Jezus! pojdi z menoj pred sodbo! Bodi tam moj zago- varjavec; potem se mi ni nič bati in osra- moten nikakor ne bom. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Nobeniga prederzno ne soditi. Spominek. „Ne sodite, de ne bote sojeni. u (Mat. 7 , 1.). 185 Večerno premišljevanje za deseti dan. Jezus je zasramovan. Peter Ga zataji. i. Veliki duhoven je tedej rekel bri- čem: Vam izdam tega kralja; skazite Mu čast! In zdajci se vzdigne derlial vsih pri¬ čujočih hudobnih, kakor razdraženo gnjezdo strupenih osa, čez nedolžniga Jezusa. Že med sodbo so briči in drugi hudobneži cele šope las iz brade Jezusu neusmiljeno izderali, Ga v obraz zapljevali, s pestmi hudo bili, in s ošpičenimi palicami sovali; zdaj pa so spustili svoj gerdi serd, kakor strupeno zelo eez uboziga Jezusa. Zaporedama so djali ^ e e kron na glavo iz slame ali bičja spletenih ,n Mu jih med gerdim rohlanjem spet z glave Sijali. Zdaj so vpili: Lejte Sinu Davidoviga s krono njegoviga Očeta! Zdaj spet: Lejte, ta je več kakor Salomon! Ta je kralj, ki na¬ pravlja ženitnino svojimu sinu. Tako so Ga zasramovali, bili s pestmi in palicami, sovali Ga sem ter tje, ter Ga nesramno zapljevali. Med tem so Boga strašno preklinjevali. Tudi v obraz so Ga bili, Ga zagrinjali in Ga tako s pestmi tolkli. Drugi so Mu zaušnice dajali 'n Ga vpraševali: ,,Prerokuj nam, Kriste! kdo 186 Te je udaril?“ Jezus pa je bil tih, molil je za-nje, zdihoval je iu poterpežijivo je vse preterpel. Tako zaničevaniga, zvezaniga, omadežaniga so okoli sem ter tje vlačili. Strašno, grozovitno djanje, kakor de bi bile same peklenske pošasti krog Njega. Oh, kdo bo to djanje premišljeval in ne bo usmiljenja, sočutja z Jezusam imel? Nje¬ govo nebeško obličje je bilo tako onesnaženo, s pljunki in nagnjusnimi izmečki pokrito, de se je komaj spoznalo. Jezus pa je pripustil svoj sveti obraz tako zakriti in toliko biti, ker si bila ti, keršanska duša! na omišljeno lepoto svojiga obraza tolikrat napuhnjena, si svoje oči v nespodobne poglede obračala, bila s svojim obrazam drugim v spotikljej, s tem morebiti druge v greh napeljevala. Tudi ti si hotla tako rekoč Bogu samimu zakriti oči, de bi te grešiti ne bil vidi!; ali saj si djanje dopernašala, kakor bi te Bog viditi ne mogel. Oh, obžaluj tedej svoje grehe in pa zdihuj, naj ti Bog spet pokaže svoje milo obličje! 2 . Janez, ki je bil znan z velikim du- hovnam, je v preddvor velikiga duhovna šel preč takrat, kadar so Jezusa k Kajfežu pe¬ ljali. Peter pa je zunaj pred vratmi bil. Pri veliki gnječi bil je prepozno prišel. Tedej je šel Janez tje, je z vratarico govoril in 187 Petra noter spravil. Ko je bil Jezus pred Kajfežem, sta tudi ta dva učenca prišla v sodnjo dvorano. Mili Jezus ji je pogledal, kadar so ga memo nju peljali, pa svoje glave ni obernil proti njima, de bi ju ne bil izdal. Tako sta stala v dvorani v veliki britkosti in čakanji tega, kar se ima zgoditi. Neizre¬ čeno sta terpela! Kadar je pa Jezus slo¬ vesno odgovoril: „Jest sim!“ in je Kajfež svoje oblačilo pretergal in se je razlegalo strašno vpitje: „Smerti je vreden!“ in je pekel zlil ves svoj serd, in je bilo vse polno groze in strahu: takrat Petru in Janezu ni bilo več obstati tu, kjer sta toliko terpela in pomagati nič nista mogla. Janez, v svoji britkosti, se spomni uboge Jezusove Matere. Pal se je, de bi kteri Jezusovih sovražnikov * e ga strašniga djanja še bolj černo in ne¬ usmiljeno ji ne popisal, se ozre še enkrat na uar svetejšiga vsih svetih, misleč: „Učenik, Ti veš zakaj preč grem; in hitro je šel, ka¬ kor od Jezusa samiga poslan, iz sodnje hiše k sveti Devici. Peter pa Ga ni mogel zapu¬ stiti; ljubezen mu tega ni pustila. Premisli, moja duša! ljubezen teh dveh učencev, zlasti otročjo ljubezen s. Janeza in ujega ljubo skerb za sveto Devico, za Jezu¬ sovo Mater. Oh, v toliki britkosti Marije ni 188 mogel zapustiti; ljubil Jo je, kakor svojo lastno ljubeznjivo Mater. Kako lepo pobož¬ nost in veliko češenje je imel ta učenec do Marije, in kako čist in svet je mogel pač sam biti, de mu je Gospod svojo deviško Mater izročil! Posnemaj ga v ti pobožnosti do Marije in zdihuj pogosto s s. Gero: „0 s. Janez, ti ljubljeni učenec Jezusov, sprosi mi tisto pobožnost, čistost in svetost duha, ktero tirja cvet in sin tiste lilije, kteri si bil ti v varha postavljen!“ 3. Peter se je komaj že zderžal, britko je jokal, pa zakrival, kolikor je mogel. Tu ostati ni več hotel; njegova vnema za Jezusa bi ga bila prodala, in tudi se ni mogel ni¬ kamor in nikakor skriti, de bi ne bil v drugih suma obudil. Ves zbegan od britkost in bole¬ čin, utrujen, od jutranjiga mraza občutljivo spreletavan, je zakrival svojo obupajočo ža¬ lost, kakor je vedil in znal, in boječ se je bližal zakurjeni peči na dvoru, kjer se je vsa nečimerna derhal okrog dervila, kjer so jim denarje metali in kjer so nezmerno jedli in pili. Tudi hlapci in služabniki so bili pri ognji; merzlo je bilo in so se greli. Peter se je tje približal in se grel. Tih je bil, in britka žalost se mu je na obrazu brala, pa ravno zato so ga začeli pogledovati. Tadaj 189 je pristopila tudi vratarica k ognju, in ko je vse od Jezusa in Njegovih učencev blebetalo in zabavljalo, se tudi ta po navadi prederznih nesramnic vmes vtikuje, in kadar Petra za¬ gleda, ga le pogleduje in pravi: „Nisi tudi ti zmed Njegovih učencev? Tudi ti si bil z Jezusam Nazarenskim! 44 Tadaj je bil Peter ves zbegan; bal se je, de bi ga zdivjano ljudstvo ne zgrabilo, in rekel je: „Žena, jest Ga ne poznam, in ne vem, kaj praviš! 44 In bežal je po dvoriši. Tadaj je petelin zapel. Kmalo potem, ko je bil pri vratih, ga je za¬ gledala druga dekla in je rekla tem, ki so tam stali: „Tudi ta je bil z Jezusam Naza¬ renskim. 44 Okrog stoječi so rekli: „Nisi tudi ti zmed Njegovih učencev? 44 Tadaj je bil l J eter ves prestrašen, v veliki britkosti in je spet tajil s persego: „0 človek! jest nisim! Ne poznam tega človeka! 44 Peter je bil od žalosti in skerbi za Jezusa tako prevzet, de skor ni mislil na svoje zatajevanje. Ni bilo pokoja za njega; ljubezen do Jezusa ga je gnala zdaj sem, zdaj tje. Kako uro pozneje je terdil spet drugi in je rekel: ,,Resnično, tudi ta je bil ž Njim, ker je tudi Galilejic! 44 j 5 Res, so rekli zraven stoječi, tvoj jezik te razodeva. 44 Ko se je pa hotel Peter izgovar¬ jati in proč bežati, je pristopil eden zmed 190 hJapcpv velikiga duhovna, stric tistiga, kte- rimu je bil Peter uho odsekal, in mu reče: „Te li nisim vidil na vertu pri Njem?“ In Peter je bil ves sam iz se, se ni vedil kam oberniti, začel je rotiti se in persegati: „ČIo- vek! jest ne vem, kaj ti praviš! Jest ne po¬ znam tega človeka, od kteriga vi pravite!“ In ko je še govoril, je petelin vdrugič zapel. Tako se je tedej dopolnilo, kar mu je Gospod popri d prerokoval. Njegovo preveliko zaupa¬ nje na se, njegova lenoba v molitvi, strah pred ljudmi, nar več pa slaba priložnost, v klero se je podal, vse to ga je zapeljalo. Kdo iz med nas zantore reči: Jest bi v taki ne¬ varnosti ne bil tudi Jezusa zatajal? Oh koli¬ kokrat smo Ga zavoljo takih vzrokov zatajili, ko še nobene nevarnosti bilo ni! In ali mar ne ponavljamo tega še zdaj? še vsaki dan? Sveti zdikljeji. O moj Jezus! kako je pač Tebe bo¬ lelo, kako je ranilo Tvoje serce, ko Te je eden Tvojih nar ljubeznjivših učencev očitno trikrat zatajal, kakor, de bi Te ne poznal, in vender si mu Ti skazal to¬ liko gnad in dobrot! Iz tega spoznati za- morem, kako slab je človek, sebi pripu- šen, če je v ljubezni do Tebe tudi že vi- 191 soko stopnjo dosegel. Oh, kdo bi se pre- derznil terditi, v taki nevarnosti, sili, brit— kosti in zmotnjavi, v takim boji med lju¬ beznijo in straham, oslabljen, zbegan, skor nezaveden od bolečin in težav take strašne noči, de bi bil močneji, kakor je bil Pe¬ ter?— Ti, o Gospod! si ga njegovi lastni slabosti prepustil in tedej je oslabel, ka¬ kor oslabe vsi, ki pozabijo besede Tvoje: „Čujte in molite, de v skušnjave ne pa¬ dete !“ O ljubeznjivi moj Jezus! odpusti mi moje obilne nezvestobe, in ne zapusti me ob uri skušnjave! Dodeli mi pred vsim leto gnado, de bežim pred hudo prilož¬ nostjo , kjer bi Te le količkaj žaliti utegnil. O Jezus! bodi mi hramba, bodi mi varh! Marija, moje pribežališe! x'\men. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o moj Jezus! sklenem za dans: V ponižnosti se vaditi 3n na se nikoli nič zaupati. Spominek. „Preden petelin zapoje, Me boš tri¬ krat zatajil “ (Mat. 26, 34.). 192 Jutranje premišljevanje za enajsti dan. Pokora s. Petra; njegovo pribežališe k Marii. 1. Ravno, ko je Peter Gospoda tajil in je petelin drugič zapel, so peljali Jezusa iz sodnje hiše po dvoriši v ječo, ki je bila pod sodnjo dvorano. Gospod pa se je ozerl in milo Petra pogledal, in Peter se je spom¬ nil besedi: „Preden petelin dvakrat zapoje, Me boš trikrat zatajil.“ In s strašno močjo so padle te besede na njegovo serce. V brh¬ kosti in težavi ves zdelan, je popolnama po¬ zabil prederzno na Oljski gori storjene ob¬ ljube, raji umreti s svojim učenikam, kakor Ga zatajiti. Pri pogledu Jezusovim pa gaje vsiga presunila prelomljena obljuba. Pregre¬ šil se je — in kako? Nad svojim zaniče¬ vanim, nedolžno obsojenim, nar grozovitniši tiho terpečim Zveličarjem, ki ga je tako zvesto svaril — nad Njim se je pregrešil — in tedej kakor omamljen od žalosti in kesanja beži iz hiše in britko se zjoka. — Premisli tu veliko ljubezen in milost Je¬ zusovo: Peter je padel; trikrat je Gospoda zatajil, in še ni spoznal svoje pregrehe. Tedej ga je Jezus sam opomnil še enkrat storjene 193 pregrehe. Edini" pogled Njegove gnade je presunil Petrovo serce, in spremenjen je bil; njegovo serce je bilo poterto od kesanja; točil je britke solze. Oh, kolikrat je že tebe Jezus pogledal s takim pogledam svoje gnade! Oh, morebiti še več! Kolikrat te je že Jezus opominjal, po tvojih starših, pridigarjih in spo¬ vednikih, in kolikrat z notranjim navdihova¬ njem! Ali si te opomine vselej poslušal? Ali ni tvoje serce pri vsim tem merzlo, neobčut¬ ljivo ostalo? Ali nisi v svojih grehih še zdaj terdovraten? Oh, ozri se na Jezusa; lej, kako milo pa britko te gleda, kakor de bi ti klical: Moje dete, kako dolgo se boš še ustavljalo moji gnadi?! Sž. Kako lepa, posnemanja vredna je pokora s. Petra? Kakor hitro je spoznal svojo pregreho, je britka žalost napolnila njegovo serce. Njegova pokora je bila torej hitra in brez odlašanja; bila je pa tudi res¬ nobna in resnična; britke solze je on točil, v sa duša njegova je bila prevzeta. Oh, on svoje pregrehe ni objokoval le iz strahu pred kaznovanjem; raji bi bil nar hujši terpljenje prestal, de bi le ta greh storjen ne bil; ob¬ žaloval je svojo pregreho iz čiste ljubezni do Jezusa. Le to mu je bilo hudo, de je lju¬ bezen Jezusovo z nehvaležnostjo in zaniče- Getzemani. g 194 vanjem povernil, de je Jezusa žalil in s tem Njegovo, že tako veliko terpljenje še pomnožil. On ni le obžaloval svoje pregrehe, ampak je tudi preč priložnost zapustil; hitro je šel iz dvoriša, in nobeniga se več ni bal, tako, de bi bil zdaj vsakimu povedal, kdo de je in kako se je pregrešil. Premisli tu, kakšna mora biti prava pokora. Ali si ti tudi preč po storjenim grehu hrepenel po spravi z Bo- gam, ali si morebiti dolgo le odlašal? Oh, obžaluj svojo gerdo nehvaležnost, zaničuj svoje pregrehe in obudi popolnama grevengo čez nje! Prosi vsaki dan za gnado prave grevenge iz gole ljubezni; prosi Boga duha prave pokore in želi živeti in umreti, kakor resnični spokornik. Uči se tu strahu nevar¬ nosti, zaničevanja sveta, ljubezni do samote. Vsiga tega ti je potreba, če hočeš se res¬ nično spokoriti. Prevdari vse to in delaj ne- prenehama za pravo spokorjenje; zvoli si zato s. Petra v posebniga varha. — 3. Marija, presveta Devica in Mati Jezusova, je šla med tem iz hiše Marije Markove v hišo Lazarja, ki jo je tu v Je¬ ruzalemu imel. Oh, pač je bilo žalostno, kako je ta od terpljenja vsa utrujena Mati z Jezusovimi prijatlicami v strahu in trepetu po mestnih cestah hitela iz hiše v hišo. 195 Skrivale so se pred memovpijočo derhalijo; večkrat so bile zaničevane, slišale so britko grozovitue pogovore memogredočih, redko milovavno besedo za Jezusa. Kadar so pri- sople na svoje pribežališe, so vse utrujene padle na tla, vzdigovale svoje roke, se ob¬ jemale ali sedele v britko terpljenje vtopljene s pregernjenim obrazam. Presveta Devica, z Jezusam po duhovno vedno zedinjena, je vedila in vidila vse Njegovo terpljenje. In tako Jo je dobil s. Janez, kadar je prišel iz sodnje hiše, de bi Ji strašno naznanilo prine¬ sel; dobil Jo je že v Lazarjevi hiši. Ko so med jokam in stokam to žalostno novico zve¬ dite, je želela Marija in tudi od žalosti skor že skopernela Magdalena in nektere druge žene, de bi še bliže Jezusa šle. S. Janez jih je spremil iz hiše. Mater Jezusovo so druge s. žene peljale. Magdalena tarnaje tava za njimi po poti, ki je bila" od lune raz¬ svetljena pa polna domu gredočih ljudi. Šle so vse zavite po judovski šegi. Pa njihovo vdihovanje ino tarnanje jih je memo gredočim izdajalo, in tako so mogle marsikaj hudiga preslišati. Le sem ter tje je kteri še usmi¬ ljeni človek rekel: O ti žalostna Mati! o britkosti polna Mati nar svetejšiga v Izraelu! fako pridejo do dvornih vrat sodnje hiše. *9 * 196 Marija je hrepenela, de bi se odperle te vrata, ker vedila je, de jo le te vrata ločijo od Njeniga Sina, kteriga so ravno po dvoriši v ječo peljali, in takrat je petelin vdrugič zapel. Pri ti priči so se vrata odperle in Pe¬ ter jim perhiti z obrazam, z rokami zakritim, britko jokaje nasproti. Oh, kako se je Peter prestrašil, ki je zagledal pri svetlobi lune in bakel presveto Devico, ki ga je prečudno krotko in milo nagovorila: „0 Simon! kaj je z mojim Sinam Jezusam?“ Oh! ni se mogel več premagati. ,,Mati! zavpije, nikar me ne vprašaj, Tvoj Sin terpi nečloveško, in jest sim Ga trikrat nesramno zatajil. O Mati, o ljubeznjiva Mati! prosi vender zame, in sprosi mi od svojiga Sina gnado odpušenja!“ In bežal je na Oljsko goro. Marija pa, s to novo bolečino ranjena, od britkosti in žalosti zavoljo tega noviga razžaljenja svojiga Sina prevzeta, pade zraven stebra velicih vrat na tla na kamen. — Premisli tu bolečino in lju¬ bezen te svete Matere in, ki si grešnik, za¬ teci se tudi ti pod Njeno varstvo. Sej je ona pribežališe ubogih grešnikov. Sveti zdililjeji. Preljuba Mati mojiga Boga! lej tu pred Svojimi nogami revniga grešnika. 197 ki k Tebi pribeži in na te zaupa. Sicer res ne zaslužim, de bi se ozerla na me, ker jest sim, o žalostna Mati! tisti ne¬ hvaležnih, ki Ti je tolike britkosti napra¬ vil. Oh, grešil sim: Tvojiga ljubeznjiviga Sina sim tolikrat razžalil in s svojimi be¬ sedami in djanjem sim Ga tolikrat zatajil. Zdaj se k Tebi, o žalostna Mati! zatečem, ker vem, de si Ti pribežališe vsim greš- nikam, upanje obupajočim, podpora vsim zapušenim. Za toliko drugih Ti prosiš; oh, prosi tudi zame svojiga Jezusa! Reci Mu Ti, naj mi odpusti, in gotovo mi bo odpustil; reci Mu, de želiš mojiga zveli¬ čanja, in gotovo bom rešen. Sprosi mi gnado, de svoje grehe, kakor Peter, prav obžalujem in objokujem, in de nikdar ne jenjam Tebe in svojiga Zveličarja na večno častiti, na večno ljubiti. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Včasih si kako malo poko¬ rilo za svoje storjene grehe naložiti. Spominek. „Išimo si gnade, išimo je pa po Ma- rii. {t £S. Bernard.). 198 Večerno premišljevanje za enajsti dan. Mati Božja pri sodnji hiši Kajfeževi. i. Kadar so Jezusa v ječo odpeljali in so se ljudje izšli, so stale dvorne vrata od- perte. Ko se je presveta Devica malo opo- čila, je želela biti še bliže svojiga Sina. S. Janez in druge s. žene so jo peljali do ječe Jezusove. Oh, dobro je vedila za Jezusa, in Jezus je vedil za Njo; pa ne le duhovno, tudi zunanje slišati zdihovanje svojiga Sina je hrepenela zvesta Mati; in zaslišala je Nje¬ gove zdildjeje in tudi zaničevanje Njegove straže. Tode tu niso mogli dolgo nepoznani biti. Magdalena je bila prevzeta od velikosti bolečin, in akoravno je presveta Devica nar strašnejši terpljenje nekako prečudno-mirno prenašala, je tudi na ti poti britke besede slišati mogla: „AIi ni ta Galilejčeva Mati! Njen Sin bo gotovo križan, vender mende ne pred prazniki, če ni nar večji hudodelnik." Ko je pa Marija na kraj gnjusobe prišla, kjer so morivci vpili: „Smerti je vreden!" Jo je preveliko sočutje spet prevzelo, in Janez Jo je s sv. ženami, bolj merliču kakor živim« podobno preč peljal. Vsa še pričujoča der- 199 hal je bila tiho; le čudno so gledali. Bilo je, kakor bi čisti duh šel skoz pekel. Premisli tu, duša moja! serčno Materno ljubezen do njeniga Sina! Nič Je ni moglo odločiti od Jezusa; le kamniti zid Ji je te¬ lesno ločil, Njune serci pa ste bile nerazloč- ljivo sklenjene. O duša moja! spravi tudi ti vse preč, kar te ločiti zamore od tvojiga ljubeznjiviga Jezusa! Pa sej druziga nič ne dela tega ločenja, kakor edino le greh. Kaj nas hoče druziga ločiti od ljubezni do Jezusa? Ne britkosti ne težave, ne bolezen ne bole¬ čine. Edino greh je tista pošast, ki nas od Jezusa ločiti zamore. Obžaluj, in ko bi se bil tudi le enkrat v vsim svojim življenji na to vižo od svojiga Jezusa ločiti dal. 2. še ena druga, nova britka bolečina je bila namenjena za Jezusovo Mater in Njene spremljevavke, ki je pa Njeno serce že ra¬ nila, še preden je prišla do sodnje hiše. Pot je namreč deržala za to sodnjo hišo memo nekoliko zvišeniga kraja, kjer so pod slabim postrešjem pri blišobi bakel Jezusu križ te¬ sali. že takrat namreč, ko je šel Juda s hudobno derhalijo k izdajanju na Oljsko goro, so Jezusovi sovražniki zapovedali, če bodo Jezusa vjeli, preč križ za-Nj pripravljati, de hi Pilat nobeniga odloga ne imel; ker skle- 200 nili so, zgodaj v jutro mu Jezusa v obsojenje izdati. Križa pa za una dva razbojnika so imeli že Rimci pripravljena. Les za Jezusov križ je sedem sužnjev zelo četertinko ure delec sem prineslo; zbrali so ga zmed lesa, ki je bil za tempelj pripravljen. Steber križa je zrastel v dolini Jozafat pri potoku Cedronu, ki je bil čez ta potok padel in ljudje so ga tako za berv imeli. Ko je Nehemija sveti ogenj in sveto posodo poskril v vodnjaku Betezdi, je bilo tudi to drevo z drugim vred čez te poskrite reči verženo, pozneje pa spet od¬ brano in k drugimu lesu tempeljna djano. Po Božji previdnosti je bil ta križ na čudno vižo pripravljen. Delavci so kleli in rotili Jezusa, ker so po noči mogli delati za-Nj. Vsaka beseda je prebodla pri slehernim mahljeji ra¬ njeno serce presvete Matere Marije in vender je molila za te oslepljene ljudi, ki so priprav¬ ljali preklinjevaje orodje svojiga zveličanja in strašne smerti Njeniga Sina. Kakor s sodbo, tako tudi s križem niso mogli priti do konca. Večkrat so mogli drugi les privleči, ker to ali uno ni bilo prav stesano ali se je ulomilo: tako dolgo, de so imeli taki les skupej, ka- koršniga je Bog hotel imeti. Bilo je, kakor de bi bili sami angelji branili, dokler ni bilo po volji Božji končano. 201 3. Premisli zdaj to žegnano, častito orodje našiga zveličanja, sveti križ, in po- prašuj se, zakaj je tvoj Zveličar mogel ravno na lesu križa umreti za te? — Jezus Kri¬ stus je hotel na lesu umreti, ker je pervi človek na lesu se pregrešil. Nad drevesam se je bil pervi Adam pregrešil, in s tem pre¬ kletstvo vsimu svetu nakopal. Na drevesu je mogel Jezus Kristus, drugi Adam, za nas terpeti, pokoriti se in umreti in nam tako spet blagoslov Božji zadobiti. Zato je pisano: Blagoslovil se bo les, na kterim se je pravici zadostilo. De bi nas rešil prekletstva, je šel Jezus sam v taisto. ,,Preklet pa je, pravi s. Duh, kteri na lesu visi.“ Naše dolžno pismo je moglo biti pretergano in v večni spo¬ min in znamnje nabito. Kdo drugi pa je to naše dolžno pismo pretergal, kakor Kristus •Jezus, na kteriga so bili vsi naši grehi pre¬ pisani, ktere je On sam vse prevzel? In kam bi Ga bili lože nabili, kakor na križ? S križa torej nam je prišlo naše odrešenje, in s tem vse gnade, vsi žegni, vse zveličanje in večno življenje. Pa tudi podoba križa nam kaže veličastne zmage njegove. Steber križa po¬ meni vedno ravno sveto voljo Božjo, les po čez pa našo lastno voljo, ki se volji Božji ustavlja, jo na ravnost prekrižuje. Jezus 9 ** 202 Kristus je mogel tedej na križi pregrešno voljo človeško s sveto voljo Božjo zediniti, to je k pokoršini jo nazaj peljati. Sveti križ s svojimi rokami ima podobo tehtnice. Križ je tehtnica, na kteri se cena zveličanja vsiga sveta, namreč Rešnja Kri, nebeškimu Očetu odvaguje. Je sveti križ, pravi s, Katarina Sienska, podoben konju, na kterim je Jezus Kristus, kot pravi jezdie, sovražnike prebo¬ del in nam sedež večniga življenja pridobil, kteriga nam ne hudobni duh, ne druga stvar več odvzeti ne more, če sami nočemo. Sveti križ je prižnica, na ktero je stopil Jezus Kri¬ stus, in od tam uči On, nebeški učenik, ve¬ soljni svet, kaj nam je storiti, kaj opustiti, če hočemo zveličani biti. Križ je poslednjič bandero zmage, k kterimu se verste vsi otroci Božji, de bi se vojskovali zoper vidne in ne¬ vidne sovražnike svojiga zveličanja, in ktero se bo nekdaj spet veličastno na nebu pri¬ kazalo. Sveti zdihljeji. O moj Jezus! s svetim Bernardam Ti zakličem: Usliši moj glas, o Gospod! in nagni tisti mili križ čez svojiga hlapca; drevo življenja tistim, ki ga objamejo; in teči hočem veselo potem in neutrudljivo za 203 Teboj nositi križ, ki pride od Tvojih so¬ vražnikov ! Naloži na inoje rame tisti križ Božji, cesar širokost je ljubezen, česar dolgost je večnost, česar visokost je mo¬ gočnost, česar globočina je nezapopadljiva modrost! Na ta križ pritisni moje roke in noge in predelaj, o Gospod! svojiga hlapca vsiga po svojim svetim terpljenji. O moj Bog! ki si bandero svetiga križa z drago kervijo svojiga Sina posvetiti hotel; prosim Te, de vsi, ki se poveličevanja Tvojiga s. križa veselimo, ravno tako Tvoje var¬ stvo vselej občutimo, po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle- iL en ?. za ^ans : K časti žalostne Matere Božje včasih kaj dobriga storiti. Spominek. ,,Z brhkostjo me je nasitil, s pelinam «ie napojil. u (Z. p. 3, 15.). 204 Jutranje premišljevanje za dvanajsti dan. Od svetiga križa. i. Veličastvo in gnadepolne zmage sv. križa se vidijo tudi v podobah stariga testa¬ menta, in iz teh zamoremo spoznati njega skrivnost polni pomen. Podoba s. križa je bila Noetova barka, v kteri je bilo sicer le malo ljudi rešenih vesoljniga potopa. Prava barka pa, v kteri se rešiti zamorejo večniga pogubljenja vsi, ki v nji išejo pribežališa, je s. križ, ne s smolo oblit, kakor Noetova barka, oblit pa z drago Kervijo Jezusa Kri¬ stusa, de vode pogubljenja ga potopiti ne morejo. — Druga podoba s. križa je bil tisti les, ki ga je nesel nekdaj Izak na svojih ramah na hrib Morijo, de bi bil na njeni za¬ klan in v žgavni dar Bogu darovan. S. križ je altar praviga žgavniga daru, na kterim je bil Jezus Kristus, edinorojeni Sin Očetov zaklan, in v ognji svoje neskončne ljubezni sežgan, de bi nas z Bogam spet spravil. — S. križ je prava Jakobova lestvica, po kteri ne hodijo le angelji iz nebes in nazaj, ampak po kteri je šel sam Sin Božji, de bi nam vrata nebeške odperl, po kteri tudi mi 205 hoditi moramo, de pridemo v nebesa, in po kteri edini v nebesa priti zamoremo. Križ je torej prava nebeška lestvica. — Podoba s. križa je bila tista skrivnostna palica Mojze¬ sova, s ktero je Izraelcem odperl pot skoz rudeče morje, s ktero je skalo omečil, de je vodo dala, s ktero je delal toliko čudežev gnade in milosti Božje; ktera je pa tudi Egipčane z nar strašnejšimi nadlogami tepla, jih v valovih ravno tistiga rudečiga morja pokopala, v znamnje, de s. križ je za svoje zveste častivce studenec gnade in milosti Božje, za sovražnike in nespokornike pa v večno pogubljenje. — In ko je nekdaj Mojzes na gori Horebu z razpetimi rokami molil do solnčniga zahoda, kadar so Izraelci se boje¬ vali s sovražniki, in ni jenjal, de je bil pre¬ magan sovražnik, celo še si je roke podpirati rekel, de ni omagal; je s tem pokazati hotel, de le s križem bomo vidne in nevidne sovraž¬ nike svojiga zveličanja premagali. O pre¬ čudno, skrivnost polno znamnje s. križa! 2. Edino, le v križi je naše upanje, naše rešenje, naše zveličanje. Na križ je hotel biti Kristus povzdignjen, de bi s križa vse nase potegnil, in rešil vse, ki pri Njem išejo pribežališa. Prava podoba s. križa je bila tudi tista bronasta kača, ktero je Mojzes 206 postavil v pušavi, de bi od strupenih kač ranjeni Izraelci se ozerali na njo, in bi tako spet ozdravljeni bili. Tako naj bi vsi od strupa peklenske kače pičeni, in v smertnih težavah stokajoči Adamovi otroci s svojimi pobitimi po rešenji hrepenečimi očmi se oze¬ rali na s. križ, in najdli bodo — in sicer le v njem spet svoje zveličanje. V križi so za- popadene vse gnade. — Je s. križ skrinja zaveze noviga testamenta, v kteri niso le Mojzesove table, bukve postave in mana za¬ klenjene, temuč v kteri biva sam postavo- dajavec, pravi kruh življenja. Je sedež vse gnade, prevlečen z nar drajši Kervijo kakor z nar čistejšim zlatarn, s kteriga Gospod sam vse gnade deli. — Posebno pa je s. križ postal drevo življenja, česar peresa so v zdravilo vsim ljudstvam, in česar sad vse sladkosti v sebi ima; zato poje tudi sveta cerkev: O križ, izmed vsih gojzdov ne pride nobeno boljši drevo! Nobeno nima Iepšiga cvetja in perja, nobeno boljšiga sadu! O sladki križ! sladka je teža, ktero si ti nosil prebodeno! O čudno drevo s. križa, obloženo s sa- dam za večno življenje! Zato pravi zveličana Johana od križa: Veseli se, o Kristusova cer¬ kev! podedovala si nar svetejši drevo, česar 207 nebeški sad ž njega širokih vej nabirati za- moreš! O to drevo je tvoj ženin plačal drago! Brez števila marternikov, zaljubljenih v sad taistiga, je svoje življenje darovalo v ter- pljenje, ki so tako sami lepota na sadnim drevesu svetiga križa postali. Brez števila devic objema zveličansko drevo s. križa, pije nebeške sladkosti iz Jezusoviga serca, daruje serce, dušo in telo drevesu, ki ob- senči njih devištvo. Na milijone duš zori za nebesa, ki se naslanjajo na ta križ, ki je Judam sramota, nevernikam neumnost; vsim pa, ki vanj verujejo, Božja moč in Božja modrost! 3. Premisli zdaj, duša moja! če hoče- m ° biti deležni sadu tega križa, moramo za¬ povedi Božje spolnovati. Zato pravi s. Kata- r *na Sienska: ,,Bodite vsi zvesti spolnovavci sladkih in svetih zapoved Božjih, ker veste, de drugač nikakor ne moremo imeti deleža kervaviga sadu neomadežaniga Jagnjeta, kteri — sladki Jezus — nas je resnico učil in je rekel: „Jest sim pot, resnica in življenje.* — On je torej naš ljubeznjivi Učenik, ki nam je zveličanski nauk zapustil, kadar je sto- pivši na presveti križ s prelito svojo Kervijo Ooga in bližnjiga prav ljubiti nas učil. Pre¬ kisli potem, de tavžent in tavžent učenikov 208 je bivalo v senci tega s. križa, ki so z mo¬ drostjo od tega križa sprejeto vsi z enim glasam pričali, de ni druge poti v nebesa, kakor le kraljeva pot križa, premišljevanja in zatajevanja. Hodi torej pogostama v šolo tega križa. Pod tem s. križem se boš več naučil, kakor iz vsili bukev vsiga sveta. Prav pogosto zdihuj z zveličano Johano od križa: O sveti križ, častiti les, ti bramba po zmotnjavah tega sveta! skaži mi svojo moč, skaži mi svojo milost! Ne jenjaj mi peti svoje nebeške pesmi! Zeleni, razcvetaj, ne¬ beška gredica cvetlic, ternjeva za Jezusa, cveteča za nas, obložena s sadovi, ki zorijo za večno življenje! Sveti zdildjeji. Bodi mi česen, o sveti križ! Ti častit¬ ljivo znamnje našiga zveličanja, ti življenja drevo, na kterim je Zveličar sveta pre¬ magal s svojo smertjo smert človeškiga rodu. Ta sveti križ je naša čast, naše veselje, upanje naše. S tem častitljivim znamnjem zaznamnjam svoje čelo *}*, de se nikoli ne sramujem Jezusoviga križa; zaznamnjam svoje usta de večno sla¬ vim, o Jezus! Tvojo smert, kakor svoje zveličanje; zaznamnjam svoje persi *{*, de 209 se iz tistih spomin Tvojiga britkiga terplje- nja in smerti nikdar ne zbriše. Dodeli mi o nebeški Zveličar, de oboroženimu s tem s. znamnjem -j-, vse zalezovanja vidnih in nevidnih sovražnikov mi škodovati ne mo¬ rejo, in de z močjo Tvojiga križa vse skušnjave srečno premagam! In kadar se bo enkrat to častito znamnje prikazalo na nebu, naj mi bo takrat, o Jezus! Tvoj sveti križ v tolažilo, ne pa v strašilo. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Ljubiti ta od Boga meni naloženi križ in zato Ga hvaliti. Spominek. »Ge edino v križi je zveličanje.^ (.Tomaž Kempčan.). Večerno premišljevanje za dvanajsti dan. Jezus v ječi. I. Ječa pod sodnjo hišo Kajfeževo, v kteri je bil Jezus zapert, je bila majhna, na 210 okroglo zidana. Tu sem so pripeljali Jezusa, ko so Mu vnovič roke zvezali. Kadar je Gospod v to ječo stopil, je molil k svojimu nebeškimu Očetu: naj bi On vse te zaniče¬ vanja in zasramovanja, kar jih je dozdaj preterpel in jih bo še terpeti mogel, sprejel v spravni dar za te svoje sovražnike in za vse tiste ljudi, ki bi se kdaj v enakim ter- pljenji z nejevoljo ali jezo kaj pregrešili. Tudi tu mu tolovaji niso nobeniga pokoja dali. V sredi te ječe so Ga za nizki steber prive¬ zali, in se nasloniti Mu niso pustili, tako de je na svojih utrujenih, od padcev in udarcev verige, ktera je segla do kolen, ranjenih in zateklih nogah se sem ter tje martral. Dva briča pa sta bila vedno pri Njem, ki sta se z drugimi po kratkim času verstila. In ti niso jenjali hudo ž Njim ravnati. Oh, to se popisati ne da, kaj vse hudiga so ž Njim počeli! V ti ječi stoje je Jezus vedno molil za nje, ki so Ga nadlegovali. Poslednjič, ka¬ dar so se vsi utrudili in umirili, se je Jezus nekoliko na steber naslonil. In napočil je dan: dan neskončniga terpljenja in zadostenja; dan našiga odrešenja zabliši, boječe migljaje skoz majhno votlino na verhnim zidu te ječe, na naše sveto velikonočno Jagnje, ki je vse grehe sveta vzelo nase; in Jezus je povzdignil 211 svoje uklenjene roke proti jutranji zarji, in je svojiga nebeškiga Očeta milo zahvalil za ta dan, po kterim so stari očaki že davno zdiho¬ vali, po kterim je On sam že hrepenel; za dan, na kterim ima končati namen svojiga življenja — naše zveličanje, ki ima odkleniti nebesa, premagati pekel, odpreii nam studenec gnade in dopolniti voljo svojiga nebeškiga Očeta! Oh tako milo je pozdravil ta dan! Neizrečeno žalosten, ljubeznjiv, resnoben in svet je bil, kadar je perve žarke tega veliciga darovav- niga dneva hvaležno pozdravil. Bilo je kakor de bi prišel pervi žark tega dneva k Njemu, kakor pride kervavi sodnik k v smert obso- jenimu v ječo, de bi se pred še ž njim spra¬ vil; in On se mu ljubeznjivo zahvali. Jezus je bil nekaj čez eno uro v ti ječi. 2 . Premisli zdaj, moja duša! nezapo- padljivo terpljenje Jezusovo v ti ječi! Ali se ti nič ne smili? Oh, kako osramotljivo pač je za nas, de od neskončniga martranja, kte- riga je Jezus nedolžno za nas terpeti hotel, iz mehkužnosti in gnjušenja pred terpljenjem še slišimo neradi! Kako ti je? Ali te nič ne pretresne, enako morivcu, ki bi mogel svojo roko na rane umorjeniga položiti? Oh pre- vdari: Jezus je toliko terpel; in ni odperl svo¬ jih ust. Bili so ljudje, grešniki, ki so divjali 212 nad svojim bratam, nad svojim Zveličarjem, nad svojim Bogam. Tudi ti si divjal, ubogi grešnik; tudi zavoljo tebe je bilo to terpljenje. Na sodnji dan bo vse odkrito; takrat bomo vsi vidili, koliko je vsak iz med nas se udeležil strašniga terpljenja Božjiga Sinu s svojimi grehi, ki jih še vedno ponavljamo, in ravno s tem nekako privolimo in pa pomagamo sa¬ tanski derhali Jezusa terpinčiti. Oh, ko bi mi to prav premislili, pač bi molili veliko bolj serčno tiste besede, ki so v večih spokornih molitvah, besede kesanja: „Gospod! raji u- inreti, kakor Tebe še s kakim greham žaliti!“ 3. Ves čas, odkar je bil Jezus vjet, je izdajavec Juda Iškarjot zunaj mesta po ozki, stermi dolini Hinom sem ter tje divjal, kjer ni bilo nobene steze, po prekletim kraji, po močvirji, polnim smeti in nesnage; hudobna vest ga je grizla, bal se je svoje sence; bil je čisto sam, le satan ga je lovil. Tedej, ko je Jezus v ječi bil, se je bližal sodnji hiši Kajfeževi. Počasi je taval in nesel je zaderg- njeno mošnjico krivičnih srebernikov — ceno izdajanja — na pasu privezano. Bilo je že vse mirno, in nepoznan je zaprašal stražo pred hišo: Kako bo z Galilejcem? Rekli so mu: V smert je obsojen in na križ bo perbit. Druge je slišal, med seboj se pogovarjati, kako gro- 213 zovito so ž Njim delali in pa kako poterpež- Ijiv de je bil; de bo zgodaj v jutro še enkrat postavljen pred veliki zbor, kteri Ga bo slo¬ vesno obsodil. Ker je pa dan že napočil, in so v hiši in okrog hiše spet robaniti začeli, jo je Juda preč pobegnil, de bi Ga ne spo¬ znali. Bežal je, kakor Kajn, pred ljudmi; obupnost je rojila v njegovi duši. Pa kaj se mu je pripetilo? Prišel je tje, kjer so strašni križ tesali. Bil je zdelan križ in delavci so spali zaviti v svoje plahte. Nebo je bilo bledo tje čez Oljsko goro, kakor de bi ga bilo groza, pogledati orodje našiga odrešenja. Juda se pretrese in zbeži preč. Vidil je vislice, na ktere je Gospoda prodal. Skril se je pa blizo tam, de bi zvedil sklep jutranje sodbe. — Premisli tu strah slabe vesti! O kako strašan, grozoviten bo nekdaj za nespokorjeniga greš¬ nika pogled križa, ki se bo v svoji časti na nebu prikazal! Sveti zdililjeji. O moj Jezus! obišem Te v duhu v Tvoji žalostni ječi, in smiliš se mi. Z ganjenimi, golimi nogami stojiš na mokri tn merzli skali, trepetaje od mraza, pri¬ vezan na steber, s Kervijo in pljunki omadežan. Oh, kaj si vender preterpel 214 v ti strašni noči! Kako je mogoče, o ljubi Zveličar! de sim jest marsiktero noč v le¬ nobi in preobilnim spanji, ali pa celo v razuzdanosti in grehu že prebil, ko Ti v ječi terpiš! Tvoji svetniki molijo in jokajo, uboge duše v vicah zdihujejo in Te milu- jejo! O moj ljubi Jezus! odpusti mi mojo veliko lahkomišljenost! Zavoljo te britke ječe, v kteri si molil tudi zame, Te pro¬ sim, obvaruj me vender ječe večniga po¬ gubljenja! O moj Jezus! ne pripusti, de bi bilo zgubljeno nad menoj toliko terplje- nja, in spomni se tudi ubogih duš v vicah, ki brez nehanja zdihujejo k Tebij reši jih iz une nesrečne ječe! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V Kristusu skrito živeti, in vsih nepotrebnih ali posvetnih družb se ogibati. Spominek. „V ječi sim bil, in ste k Meni prišli. 44 (Mat. 25, 36.). 215 Jutranje premišljevanje za trinajsti dan. Jutranja sodba čez Jezusa. Juda obupa. 1. Ko je dan že napočil, bilo je že svetlo, se zberejo Ana, Kajfa, starašini ljudstva in pismoučeni zopet v veliki sodnji dvorani k sodnjimu zboru. Sodba ponočna ni bila veljavna; je bila le, ker se je zavoljo praznika mudilo, nekaka priprava, de so priče zaslišali. Zdaj pa je bilo veliko zbirališe. Ko so pa svet imeli zoper Jezusa, so govo¬ rili Nikodem, Jožef Arimatejic in še nekteri zoper Jezusove sovražnike, ter so tirjali, de bi se odložila ta reč čez praznike, de bi kak brup ne vstal; tudi nobene pravične sodbe skleniti še ne morejo, so djali, ker te priče se ne strinjajo, kar so jih zaslišali dozdaj. Veliki duhovni in vsa njihova stranka so bili serditi čez ta ugovor, ter so jim očitali, de taka sodba se ve de ni po njih volji, ker vlečejo z Galilejcem in niso čisti Njegoviga n auka; zato so vergli iz zbora te vse, ki so Za Jezusa govorili. Oni pa so terdili, de ne Privolijo v to, kar bodo v zboru sklenili, in s ° sodnjo dvorano zapustili in ven šli. In od 216 takrat tudi niso več prišli v zbor. Potem ukaže Kajfež uboziga, zmartraniga, zavarva- niga Jezusa iz ječe pripeljati pred sodbo, in sicer tako, de bi Ga po sodbi brez odloga k Pilatu gnali. Sodnji hlapci hite v ječo, rote in preklinjajo Jezusa, Ga odvežejo od stebra in med sovanjem in pahanjem Ga peljajo iz ječe. Priči so Ga, enako ubogi darilni ži¬ vini, skoz gnječo pred hišo že zbranih vojnih hlapcev podili v sodnjo dvorano, in ko je bil od vsiga prestaniga terpljenja tako strašno zdelan, v umazanim oblačili, se jim je studilo nad Njim, in še huje so divjali. Usmiljenja ni bilo v nobenim judovskim serci. Kajfež pa, poln jeze in serda do britkiga Jezusa, Mu je rekel: Če si Ti maziljenec Gospodov, obljubljeni Mesija, nam povej. In Jezus je zopet odgovoril in rekel: „Kakor vi pravite, Jest sim. Na to Gospodovo besedo so eden čez druziga vpili: „Kaj potrebujemo še prič? Sami smo iz Njegovih ust slišali.“ In tako so slovesno sklenili smertno sodbo čez Jezusa nedolžniga. Še enkrat premisli, moja duša! to strašno djanje proti Jezusu, in pa neizrečeno hudo¬ bijo teh ljudi. Uči se pa tudi od Nikodema in Jožefa Arimatejca, kako hitro moraš be¬ žati iz družbe hudobnih. — Ne delaj znanja 217 s hudobnimi in ne bodi v njih drušini, varuj se ne v sercu, ne očitno, če tudi le na videz ž njimi potegniti, de tudi ti ne boš ž njimi vred na večno pogubljen. H. Juda izdajavec, ki ni šel deleč od sodnje hiše, je zvedil, de je Jezus obsojen k smerti; tudi je od nekaj ubogih, ki so tam blizo bili, razne pogovore slišal; de Ga k Pilatu peljajo; ali visoki zbor je Galilejca k smerti obsodil; na križ bo mogel; on, ki Ga je prodal, je bil Njegov učenec in je malo pred ž Njim velikonočno jagnje jedel; jest bi ne hotel biti deležen tega djanja; zares, ta potepuh zasluži, de bi ga obesili in več ena- ciga. — Tedej je bila vojska strahu, pre- pozniga kesanja in pa obupnosti v gerdi duši Judeževi. Satan ga je spodil in stekel je preč. Mošnjica s sreberniki na pasu privezana ga je žvenkljaje bila po strani in mu je bila želo peklensko. Hitro je tekel, pa ne"za drugimi, de bi se pred Jezusa na poti vergel in Ga milosti prosil, ne de bi ž Njim umreti želel; ne, ne de bi svoj greh pred Bogam skesano spoznal, temuč de bi se znebil svojiga dolga in prejetiga plačila za izdajanje, pa le pred ljudmi. Letel je, kakor neumni v tempelj, kamor se je podalo več sodnikov po skončani sodbi, ki so bili spredniki drugih duhovnov, Getzemani. 10 218 kteri so nje že čakali, pripravljeni za službo Božjo; bilo je tudi nekaj starašinov ljudstva že tam. V obupajočim kesanji ves zbegan stopi Juda pred nje, sterga mošnjico s sreberniki iz za pasa, jim jo pomoli, rekoč: „Svoj denar vzemite nazaj, in Jezusa spustite! Jest raz- tergam svojo pogodbo: močno sim grešil, ne¬ dolžno Kri sim prodal.“ Duhovni pa so se začudeno pogledovali, potem so z napuhnje- nim posmehovanjem v Juda operli svoje oči, odtegovaje svoje roke od ponujanih sreber- nikov, kakor de bi se s plačilam izdaje oskruniti ne hotli, in so djali: „Kaj nam zato, če si ti grešil? Če si nedolžno Kri prodal, glej ti sam; to je tvoja skerb, mi vemo, kaj 'smo kupili od tebe, in smo Ga smerti kriviga spoznali; ti imej svoj denar; mi ga nočemo.“ In obernili so se zaničevaje od Juda preč in so ga pustili samiga. Pri ti priči ga prevzame serd in obupnost, de je bil kakor neumen; lasje so mu stopili po konci, preterga mošnjico, v kteri so bili na¬ brani sreberniki, jih verže po tempeljnu in beži iz mesta. 3. Kakor norec teče tedej Juda v dolino Hinon, in satan v strašni podobi na strani, ki mu šepta vse prekletstva, ktere so preroki zrekli čez to dolino, kjer so Judje nekdaj 219 svoje lastne otroke malikam darovali, de bi ga v obupnost pripravil. Potem je zvonilo po njegovih ušesih: ,,Kajn, kje je tvoj brat Abel j? Kaj si storil? Njegova Kri vpije k Meni v maševanje. Preklet si zdaj na zemlji!“ In ko je do potoka Cedrona priderl, in proti Oljski gori se ozerl, ga je vse spreletelo in preč se je obernil. Slišal je spet besede: „PrijateI, čemu si prišel? S kuševanjem iz- daješ Sinu človekoviga?“ Strašno hudo mu je bilo; njegov duh je bil zbegan, in satan mu je šepetal: „Tu čez reko Cedron je tudi Da¬ vid pred Absalomam bežal. “ Absalom je na hrastu obvisel. David že je pel od tebe, re¬ koč: „Uobro so s hudim povračevali; terdiga sodnika naj ima; satan naj mu bo na desni; sleherna sodba naj ga obsodi, malo časa naj živi, njegovo službo naj drugi prevzame; Go¬ spod naj ne pozabi hudobij njegovih očetov, pregreh njegovih mater, ki je brez milosti preganjal uboziga in umoril razžaljeniga; pre¬ kletstvo je ljubil, ima naj ga tedej; kakor obleko je nase vzel prekletstvo, in kakor voda je derlo v njegov drob, kakor olje v njegove kosti; kakor oblačilo je prekletstvo na njem, kakor pas, ki ga večno opasuje.“ V tem groz¬ nim grizenji svoje vesti je bil prišel Juda na pusti kraj, na groblje izmečka in na smerd- 10* 220 ljive mlakuže, do hriba pohujšanja, kjer ga nobeden viditi ni mogel. Iz mesta se je razle¬ galo glasno vpitje. Satan mu je navdihoval r „Zdaj peljajo v smert Njega, ki si Ga ti pro¬ dal. Ali veš, kaj je pisano: Kdor je iz med bratov ali zmed Izraelovih otrok eno dušo prodal, in je za njo plačilo prejel, naj bo umorjen? Končaj se, nesrečni, končaj se!“ In Juda obupajoč je vzel verv in se je obe¬ sil na drevo, ki je rogovilasto rastlo v neki globočini. In ko je visel, se je razpočilo nje¬ govo truplo in drob se je izsul na zemljo. — Lej tu konec nespokorjeniga grešnika! Sveti zdihljeji. O Gospod, in moj Bog! o hudo, hudo sim se pregrešil; veliko hudobij imam nad seboj, in to tudi spoznam; vender obu¬ pati nočem; zakaj če je greh še tako velik, je Tvoja gnada še večji. Ne, o Ijubez- njivi Zveličar, Jezus Kristus! Neštevilne moje pregrehe me ne bodo prestrašile, tudi me ne bodo v obupanje gnale, če premiš¬ ljujem Tvoje britko terpljenje. Žeblji, ki so prebodli Tvoje češene roke, in sulica, ki je odperla Tvoje Božje serce, mi vpi¬ jejo na glas, de sim spravljen s Teboj, če Te le ljubim serčno. V Tvoje odperto 221 serce se hočem skriti, in tam bom mirno in brez vse skerbi! O predobrotljivi Jezus! V Tvojim naročji želim živeti, v Tvojim naročji tudi umreti. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Večkrat na dan vero, upa¬ nje in ljubezen obuditi. Spominek. „Bog noče smerti grešnikove, ampak de se spokori in živi.“ (Eceh. 18.). Večerno premišljevanje za trinajsti dan. Jezusa peljajo k Pilatu. 1. Ko so sodniki Jezusa k smerti ob¬ sodili, so Ga izdali bričem, naj Ga vnovič zvežejo, Mu, ker je k smerti obsojen, verige na vrat denejo, in Ga tako peljajo k Pilatu. Že pred so Pilatu sporočili, naj bi priprav¬ ljen bil, eniga hudodelnika soditi, ker se za- 222 voljo praznika že zelo mudi. Godernjali pa so čez rimskiga deželniga poglavarja, ker so bili primorani, se k njemu podati; zakaj sami niso smeli smertne sodbe skleniti v rečeb, ktere niso le vere in tempeljnovih postav za¬ devale. De bi bili pa Jezusovo smert toliko bolj opravičili, so Ga tudi kakor hudodelnika proti cesarju soditi dali, in tako je bilo obso- jenje Njegovo prišlo sosebno v roke rimskiga poglavarja. Že, ko so Jezusa še le vjeli, so veliki duhovni Pilatu sporočili, zakaj de so predmestje Ofel in nekoliko Sionskiga hriba z bojnimi hlapci obdali; pa eden druzimu niso prav zaupali — veliki duhovni in Pilat. Tudi on je čul, je sprejemal pisma in sporočila in je dajal povelje. — Tako so tedej Jezusa pe¬ ljali k Pilatu. Vzdignili so se z Jezusam s Sionskiga hriba skoz nar bolj živo stran me¬ sta, kjer je bilo ravno zdaj vse polno ptuj- cev iz vse dežele, in peljali so ga do sodnje hiše Pilatove, ki je bila na zgornji strani tem- peljna velikimu tergu nasproti. Kajfež in Ana in več udov veliciga zbora so v prazničnim oblačilu šli pred njimi. Pisane tožbe v za¬ vitkih so za njimi služabniki nesli. Za tem so šli pismoučeni in drugi Judje, med temi vse krive priče in serditi farizeji, ki so Go¬ spoda tožili. In kmalo za temi so peljali na- 223 siga ljubiga Gospoda Jezusa, obdaniga od bojnih hlapcev in tistih šest služabnikov, ki so bili že na Oljski gori zraven, kadar so Jezusa vjeli, in so ga tudi v Jeruzalem spre¬ mili, deržaniga od bričev na verveh. Vse je skup vrelo od vsih strani in se je gnjetlo med to žalostno procesijo. Gospod od terpin- čenja pretečene noči skor ni bil poznati; omahljiva revna podoba z zmešanimi lasmi, z bledim, od udarcev zateklim in zagorelim obrazam. Milo — grozni pogled! Norčevaje so Mu kraljeve imena dajali in pod noge so Mu kamnje, polena, in cunje metali, de bi Mu veličastni vhod cvetne nedelje oponašali, nesramne pesmi Mu peli, in kakor so vedili in znali, so Ga na ti poti zaničevali. 2 . Ne ravno deleč od Kajfeževe hiše je v neki kot vgnana, britkosti polna, stala ža¬ lostna Mati Jezusova z Magdaleno in s. Ja- nezam, ki so čakali tega vhoda. Njena duša je bila vedno pri Jezusu; pa kjer Ji je bilo le mogoče, je tudi telesno hotla biti blizo Njega; ljubezen Ji ni miru dala, ter Jo je gnala na Njegove pota in Njegove stopinje. Po ponočni poti k sodnji hiši Kajfeževi je bila v tihi žalosti nekoliko časa v hiši, kjer so zadnjo večerjo obhajali; vzdigne se spet, se zavije v svoj plajš in svoje zagrinjalo ter 224 reče Janezu in Magdaleni: „Spremimo Mojiga Sina k Pilatu; s svojimi očmi Ga viditi želim.“ Tedej so šli po drugim potu in so naprej prišli in čakali na vhod. Mati Jezusova je pač dobro vedila, kako je ž Njenim Sinam; Njena duša Ga je vedno pred očmi imela; pa Njeno duhovno oko Ga ni moglo viditi tako zdeljaniga, tako razdjaniga, kakor je bi! s človeško hudobijo v resnici postal. Tedej pa je zagledala strašno vresničenje svojih misel. Serditi in ošabni Jezusovi sovražniki, veliki duhovni praviga Boga, v posvečenih praznič¬ nih oblačilih, so memo šli polni laži in goljufije, prekletstva in morije. Duhovni Božji so po¬ stali satanovi služabniki — strašan pogled! — potem hrup in šum ljudstva in vsili krivih prič in tožnikov in na zadnje Jezus, Sin Božji, Sin človekov, Sin Njen, nečloveško zdelan, zvezan, stepen, gnan bolj omahovaje kakor gredoč, od gerdih bričev, na verveh vlečen, v dimu zasramovanja, zaničevanja in bogo¬ kletstva! Oh, ko bi ne bil On nar bolj ubogi, nar bolj revni, edino mirni, v mili molitvi, v ti nevihti oklenjeniga pekla, Marija bi Ga spoznala ne bila; in ko se Ji približa, zdihuje Ona po človeško: „Gorje! ta je moj Sin! Oh, res je moj Sin! O Jezus, moj Jezus!“ Hitro so derli naprej. Gospod se je ginjen ozerl 225 na svojo Mater in omedlela je. Janez in Magdalena sta Jo peljala preč. 3. Pod hribam tempeljnovim je stala ne¬ koliko zvišana hiša rimskiga poglavarja Pi¬ lata. Po kamnitih stopnicah se je šlo v hišo, od kodar se je vidil prostorni terg, ki je bil obzidan v podobi veliciga mostovža, kjer so prodajavci svoj smenj imeli. Štiri ceste so deržale v ta terg. Tudi je stala tam velika straža v prostorni hiši, z velikim dvoram na sredi, in pod tem dvoram so bile ječe, kjer sta bila tudi dva razbojnika zaperta. Vse se je terlo tu rimskih vojakov. Blizo straže je stal na tergu steber gajžlanja. Tudi več drugih stebrov je bilo okoli po tergu; bolj bližnji so bili za tepenje ljudi, daljni pa, de so na prodaj postavljeno živino na nje pri¬ vezovali. Čez od stražine hiše na tergu je bilo lepo visoko zidano omizje, s kamnitimi sedeži, in s tega kraja, Gabata imenovaniga, je govoril Pilat slovesno sklenjene sodbe. Po kamnitih stopnicah v Pilatovo hišo se pride na dvor, in preč pri vhodu na ta dvor je bilo tudi eno tako zvišano omizje, kjer je Pilat tožbe poslušal; tožniki pa so njemu nasproti nekoliko niže na kamnitih plošah sedeli. Glasno govoreči so se tu lahko zastopili. Do teh sedežev, in ne dalje, so šli judovski duhovni 226 v sodnjo hišo Pilatovo. „In oni niso šli v shodilo hišo, de bi se ne omadežali, temuč de bi smeli jesti velikonočno jagnje.“ Spremi, moja duša! spet Jezusa po ti žalostni poti; imej usmiljenje ž Njim, in da¬ ruj te Njegove stopinje in vse na ti poti Je¬ zusu dane zaničevanja, za svoje večkrat pre¬ grešne pota, ki si jih že storila; tudi daruj Njegovo vedno notranjo molitev, ki jo je za svoje sovražnike po ti poti opravljal; tudi Njegovo molčanje, Njegovo poterpežljivost! Tudi imej serčno usmiljenje ž Njegovo žalostno Materjo! O de bi zamogel tudi ti z Magda¬ leno in Janezam Jo spremiti, ž Njo jokati, Jo tolažiti, Ji svojo ljubezen skazovati! Stori to saj v duhu; to lahko storiš; vsaka solza, vsaki zdihljej, ki pride iz usmiljeniga, lju— beznjiviga serca, bo prijeten Tvojimu Zve¬ ličarju. Sveti zdihljeji. O Jezus, moj Zveličar in Odrešenik! ali mi je mogoče, toliki ljubezni se še dalje ustavljati? Ali je mogoče, de vse to verujem, in vender kaj druziga ljubim, kakor Tebe? Veržem se torej pred svo- jiga Zveličarja, kteri je bil od sodbe k sodbi peljati, ino rečem: O moj ljubez- 227 njivi Jezus! kako je mogoče, de, ker sim Te tolikrat in tako obilno razžalil, me Ti vender tako ljubiš? O moj Jezus! naj ob¬ čutim tudi jest vse Tvoje bolečine in vse britko terpljenje Tvoje deviške Matere Ma¬ rije! O ljubezen mojiga Jezusa! bodi ti edina moja ljubezen! Marija, moje upanje, prosi Jezusa za me! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V čast te žalostne poti Je¬ zusove kako prijetno obiskovanje opustiti. Spominek. „Iskala sim svojiga ljubiga po ulicah in cestah mesta; iskala sim Ga, pa Ga nisim našla.“ (Vis. p. 3.). Jutranje premišljevanje za štirnajsti dan. Jezus pred Pilatam. 1. Bilo je po našim okoli šeste ure, ko so veliki duhovni in farizeji s strašno zde- 228 lanim Zveličarjem prišli pred hišo Pilatovo. Veliki duhovni in Judje so šli le do sedežev na obeh straneh pota med tergam in vhodam v sodnjo dvorano, ter so se shodne hiše ogi¬ bali, de bi ne bili omadežani. Jezusa pa so briči nekoliko bliže Pilata peljali. Pilat je tedej ven šel k njim na obzidano omizje. Vojaki in stotniki so stali krog njega, posta¬ vili so tudi znamnja rimske oblasti. Ko je vidil Pilat, kako hitro, med velikim hrupam in vpitjem so priderli in revniga Jezusa v njegovo hišo podili, jim je zaničevaje ošabno rekel: „Kaj imate spet tako zgodaj? Kako ste tega človeka tako strašno zdelali? Zgo¬ daj ste začeli biti in klati ?“ Oni pa so bri— čem vpili: „Naprej ž Njim v sodnjo hišo!“ Jezus je bil od bričev po kamnitih stopnicah vlečen, in je prišel za omizje, od kodar je Pilat govoril ž Njegovimi tožniki. Ko je vi¬ dil Jezusa, od kteriga je že popred mnogo slišal, tako strašno zdelaniga, in je vender nekaj častiti ji viga na Njegovim obrazu spoznal, se je le še povikšalo nagnjusno zaničevanje od judovskih duhovnov in svetovavcev v njem, in žugal jim je, de ne bo obsodil Jezusa ne¬ dolžno. Rekel je tedej mogočno pa zanič¬ ljivo velikim duhovnam: „Kakšno tožbo pri¬ nesete zoper tega človeka ? ; ‘ Na to so raz- 229 draženi odgovorili: ,,Ko bi ta ne bil hudodel- nik, bi ti Ga ne bili izdali.« Pilat jim je tedej rekel; „ Vzemi te Ga vi, in Ga po svoji po¬ stavi sodite.« Judje so mu tedej rekli: „Mi ne smemo nikogar umoriti.« Polni serda in jeze so bili. Vse njihove pritožbe so bile strašno silne in nagle, de bi pred zapoveda¬ nim praznikam z Jezusam skončali in zamogli klati velikonočno jagnje. Oh, in oni niso spoznali, de je Jezus sam pravo velikonočno Jagnje! 2. Ko jih je tedej deželski poglavar silil, naj bi svoje tožbe povedali, so oni tri posebne tožbe zoper Jezusa vzdignili, za vsako je bilo deset krivih prič. Postavili so jih pa tako, kakor de bi se bil Jezus zo¬ per cesarja vzdigoval. Narpred so rekli: »Tega smo našli, de zapeljuje naš narod. Je¬ zus je tedej nepokojnež, zapeljivec naroda; hodi okoli, ima zbirališa, prelomuje saboto, ozdravlja v saboto." Pilat jim zaničljivo vmes pravi: Sej mende niste bolni, sicer bi vas ozdravljanje ne pohujševalo. Oni pa so vpili naprej: On zapeljuje narod s krivimi nauki; zakaj On pravi: Naj jemo Njegovo Meso in pijemo Njegovo Kri in večno bomo živeli. Pilat se je zjezil nad serditostjo, s ktero so Ga tožili; svoje stotnike je smehljaje pogle- 230 doval in Judam je ojstro med drugim rekel: Meni se zdi, de hočete Njegov nauk posne¬ mati in večno živeti, ste, kakor de bi hotli res Njegovo Meso in Kri jesti. — V drugo so Ga tožili: „De brani cesarju davke dajati.* 4 Pilat, ker to ga je kakor služabnika cesarje- viga posebno zadelo, jih hilro zaverne: To je gerda laž; to se mora do konca dognati. — Judje pa so vpili in so tretjo tožbo vzdig¬ nili: Vender je temu tako; ker ta človek pravi, de je Kristus kralj, maziljenec Gospo¬ dov, Mesija, obljubljeni kralj Judov, in tako Ga tudi drugi imenujejo. Šumeči vhod je imel v Jeruzalem, „Hozana Sinu Davidovi- mu!“ so Mu vpili, in kraljevo čast so Mu skazovali. Na to pritožbo, de je Jezus Kri¬ stus kralj Judov imenovan, je začel Pilat nekoliko premišljevati. Šel je z odpertiga omizja v pervo sodnjo sobo, in je rekel stra¬ žam , naj mu Gospoda tje pripeljajo. 3. Pilat je bil zgubljen, praznoveren nevernik; razne misli je imel od sinov svojih malikov, ki po njegovih mislih na zemlji ži¬ vijo, tudi mu je bilo znano, de so Judovski preroki že njega dni maziljenca Gospodoviga, Odrešenika, kralja prerokovali, in de veliko Judov Ga je ravno tačas pričakovalo. Vedil je tudi, de so bili kralji iz Jutroviga pri He- 231 rodu, ki so popraševali po novorojenim kralji Judovskim, de bi Ga častili, in de je Herod zavoljo tega veliko otrok umoriti ukazal. Te govorice od Mesija, kralja Judov, je vse ve- dil, pa zvesti malikovavec ni tega nič verjel; tudi si ni misliti mogel, kakšen kralj bi on utegnil biti. De bi bil pa Jezus, tako reven, tako zdelan, kakor je pred njim stal ta ma¬ ziljenec Gospodov, ta kralj, kakor so Ga Judje tožili, ni misliti mogel in to se mu je smešno zdelo. Vender ker so Jezusovi so¬ vražniki to, pravice cesarjeve prelomljivo pritožbo zoper Njega prinesli, je ukazal Zve¬ ličarja pred sodbo peljati. Premisli tu, moja duša! spet, kako ser- diti, hudobni so ti tožniki, kako krive, kako zaničljive njihove pritožbe! Ti gerdi ljudje so se bali omadeževanja, ko bi bili v shodno hišo stopili, pa se niso nič bali, usmertenje Boga si nakopati, in toliko krivih priseg sto¬ riti. Premisli tudi tega noviga sodnika, na- puhnjeniga in praznoverniga ajda in maliko- vavca, ki še v praviga Boga veroval ni. Kaj smemo tu pričakovati za Jezusa? Ozri se pa tudi na svojiga, toliko zmartraniga, v neza- popadljivi poterpežljivosti tihiga Jezusa, kako za svoje sovražnike v duhu vedno moli. Žaluj, zdihuj in moli tudi ž Njim! 232 Sveti zdihljrji. Zbudi se, moja duša! zbudi se iz spanja svoje mlačnosti in lenobe in pre¬ mišljuj svojiga Zveličarja! Lej, kakor nar krotkejši Jagnje Božje vse tiho prenese, pripusti, de vsak ž Njim dela in počne, karkoli mu navdaja hudobija in jeza, ne pa, kakor Njegovo Božje veličastvo za¬ služi. Poglej zatekline in s Kervijo ob¬ dano obličje; z zvezanimi rokami, z verigo na vratu, tožen kakor zapeljivec in puntar naroda, stoji pred Pilatam. Kaj praviš k temu, moja duša! O človek, prah in pepel, in vender tako napuhnjen! lej, kaj počne Sin Božji! O usmiljenja vredni grešnik! lej, pota, ktere On hodi! O Jagnje Božje! ki odjemlješ grehe sveta! O moj sodnik! moj Bog! moje zveličanje! Odpri, o Gospod! moje oči, in razsvetli mojo pamet, de spoznam pota, po kterih Ti hodiš in de tako spoznam pogubljenje krivih potov! O moja nebeška luč, od¬ pusti mi mojo slepoto, razsvetli me in kaži mi Svoje pota, uči me, vodi me, de za¬ pustim svoje grehe in svoje hudobije, jih objokujem pred Teboj, in hodim tiste pota, ktere me Ti hoditi učiš! Amen. 233 Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Nikoli od pregreškov dru¬ gih ne govoriti. Spominek. „Ljubezen ne misli nič hudiga.“ (T. Kor. 13, 50. Večerno premišljevanje za štirnajsti dan. Jezus pred Pilatam. 1. Jezus pa je stal pred deželnim po¬ glavarjem, in Pilat Ga je z začudenjem gle¬ dal in Mu rekel: „Ti si kralj Judov?“ Jezus je odgovoril: ,,Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene?“ Tedej je bil Pilat nejevoljen, de ga je Jezus za tako ne- umniga imel, tako revniga človeka po svoji misli vprašati, če je kralj, ter je zabavljivo odgovoril: „Kaj sim jest Jud, de bi to vedil? Tvoj narod in veliki duhovni so Te meni iz¬ dali, kaj si storil ?“ Jezus mu je veličastno odgovoril: „Moje kraljestvo ni od tega sveta. 234 Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, de bi ne bil Judam izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod.« Jezus je hotel s tem reči: Z nebes sim prišel, in želim vse ljudi seboj v nebesa vzeti. Zato je moje kraljestvo višji, čeznaturno, ne¬ beško, in kdor hoče biti ud tega kraljestva, ne sme iskati tega, kar je doli, ampak to, kar je gori, kakor pravi apostelj. Tu doli na zemlji pa je ljubezen do bogastva, poželenje do časti in nasitovanje mehkužnosti, ali z dru¬ gimi besedami: Poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja. To torej moraš zaniče¬ vati, zatajiti, in za Jezusam v zaničevanji, v revšini in terpljenji radovoljno hoditi. Vpra¬ šaj se tedej, ali si dozdaj svet in njega na¬ puh zaničeval? Odtergaj si vsimu, kar ni Bog, ne poželi nič druziga, kakor le Boga in Njegove ljubezni. Le Bog sam je vreden, biti čez vse ljubljen. Vse drugo je neči- merno, le Boga ljubiti in Njemu samimu slu¬ žiti, ne. 2. Pilat je zaslišal resnobne Jezusove besede nekako presunjen in zamišljeno je re¬ kel: „Tedej si Ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, de sim jest kralj. Jest sim v to rojen, in v to prišel na svet, de pričam res- 235 niči. Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, je spet šel ven k Judam . 44 O Pilat! de bi bil saj še en trenutek po¬ čakal, de bi bil zvedil, kaj je resnica. Nje¬ govo serce je bilo že nepokojno, celo gi¬ njeno. Spoznal je, de je Jezus nedolžen; vender ni na to resnobno mislil, vnemar je to pustil in svoje zveličanje zapravil. Lej, koliko prizanesljivo je bil Jezus s tem ajdam, celo podučiti ga je hotel. Premisli pa tudi, kako nevarno de je, resnico, ktero nam Bog dans po pridigarjih in spovednikih ali z no¬ tranjim navdihovanjem kaže, kako nevarno je, to resnico zaničevati, ali jo sicer poslu¬ šati, pa ne premišljevati, je ne spolnovati, ampak lahkomišljeno jo zavreči. Oh, de bi le tvoje premišljevanja ne bile brez vsiga sadu! Prevdari tedej, ali tudi storiš, na kar te premišljevanje napeljuje? Edino dobro premišljevanje čez besede: ,,Kaj je resnica ? 44 bi bilo morebiti Pilata večniga pogubljenja rešilo? Iši, oh, iši resnice, in živi po nji. V besedah in v zgledu Jezusovim, v Njego¬ vim terpljenji in smerti jo boš nar lože dobil. Edino prava katoliška vera in zgled svetnikov ti kaže, de greh in hudobije sovražiti, svet in njega veselje zaničevati, le po nebesih 236 hrepeneti, vse poterpežljivo poterpeti, in le Boga ljubiti — to je resnica; vse nasprotno je laž. 3. Pilat je bil tedej spet zunej na vi¬ sokim omizji. Jezusa ni mogel razumeti, to¬ liko pa je zvedil od Njega, de ni noben kralj, de bi bil nevaren cesarju; de noče nobeniga kraljestva tega sveta; kraljestvo pa druziga sveta cesarju ni mar. Velikim duhovnam je tedej zavpil z visociga omizja: „Jest ne naj¬ dem nobene krivice nad Njim.“ Vsa jeza se je vnovič vnela med Jezusovimi sovražniki in na enkrat so spet zagnali polno dolženja proti njemu. Gospod pa je mirno molčal, ter je molil za te uboge ljudi. In ko je Pilat se proti Njemu ozerl in Mu rekel: „Nič ne od¬ govoriš? poglej! koliko reči Te tožijo!“ tudi ni Jezus nič več odgovoril, tako de se je Pilat čudil in si je mislil: Vidim, de imajo le laž zoper Tebe! Judje pa so naprej vpili: Kaj? nič kriviga ne najdeš nad Njim? Kaj ni to zadosti „ker šunta vse ljudstvo, ker uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do sem.“ Ko je pa Pilat slišal Galilejo imeno¬ vati, je nekoliko pomislil in potem vprašal: „Ali je ta človek Galilejic in podložnik-Hero¬ dov ?“ In tožniki so poterdili: Njegovi starši so bili v Nazaretu, in zdaj je bil On večidel 237 v Kafarnavmu. Pilat pa jim reče: Če je temu tako, de je On Galilejic, podložni Herodov; Ga peljite k Herodu, tukaj je zavoljo praz¬ nika, in on naj Ga sodi. Vesel je bil, misleč, de se bo znebil tako obsojeniga nedolžniga Jezusa; ker čudno se inu je vse to zdelo, in zraven je imel še namen, se prikupiti s tem Herodu, ki je že davno želel Jezusa viditi, zakaj Herod in Pilat sta bila v sovraštvu med seboj. O zaničljivo djanje Pilatovo! ve, de je Jezus nedolžen, vender iz strahu pred Judi, de bi se jim ne zameril, se ni hotel nič po¬ tegniti za Jezusa! Rad bi se bil znebil tega, pa iskal je le časniga dobička. Jezusa se je celo poslužil, de bi se Herodu prikupil. Sveti zdihljeji. Ljubi moj Jezus! s svojimi besedami, s svojim zgledam, s svojo smertjo in s svojim vstajenjem si nas resnice prepričal; ker nič nisi govoril, de bi Ti zmotnjavo ali laž očitati zamogli. Tvoje življenje je bilo po Tvojim nauku; s svojo smertjo si ga poterdil, s svojim vstajenjem tako re¬ koč z nebeškim pečatam zapečatil. Do¬ deli mi gnado, de tudi jest ne le s svo¬ jim sercem, ampak s svojim djanjem in 238 nehanjem vse svoje življenje po Tvojim nauku živim, in do smerti v tistim stano¬ viten ostanem. Ne pripusti, de bi iz bo- jecnosti ali pa zavoljo hvale ljudi, ali celo zavoljo časniga dobička odstopil od Tvo¬ jih zapoved. O moj ljubeznjivi Jezus! kaj bi mi pomagalo, ko bi tudi ves svet pri¬ dobil, na svoji duši pa škodo terpel? Le edino Tebe hočem ljubiti, ko bi tudi za¬ voljo tega bil zaničevan. Hrepenim le po Tvoji ljubezni; le ta sama zarnore nasititi moje serce, ki je vstvarjeno le za Božjo ljubezen. O ljubezen, spremeni moje serce v čisto ljubezen, in vse pokončaj, kar je še Tebi na poti. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Svojiga serca ne navezo¬ vati na pozemeljsko. Spominek. „Moje kraljestvo ni od tega sveta. u (Jan. 18, 36.). 239 Jutranje premišljevanje za petnajsti dan. Jezusa k Herodu peljajo. 1. Pilat je ukazal Jezusa spet iz sod- nje hiše k Njegovim sovražnikam peljati; tudi je Herodu poslal stotnika, de bi mu na¬ povedal prihod njegoviga podložnika, Gali- lejca Jezusa Nazarenskiga. Sovražniki Jezusovi so bili vsi razkačeni čez to, de jih je Pilat z Jezusam tako odpravil, pred vsim ljudstvam osramotil, in ker so mogli naprej k Herodu iti. To se jim je zdelo preveč in svoj gerdi serd so spet hotli nad nedolžnim Jezusam zliti; zato so Ga z vojnimi hlapci obsuli in naglo peljali proti Herodu čez terg >n ceste, kjer je bila vedno večji gnječa ljudi, ki so vreli iz vsih krajev skup. Ljudje so stali v trumah, kakor so iz mnogih krajev Judeje prišli na praznik, namešani s serditimi farizeji iz vsih krajev, kjer je Jezus učil, k* so šuntali omahljivo, začudeno ljudstvo zoper Jezusa. Pri rimski veliki straži, pred hišo Pilatovo in večih krajih mesta so bili po¬ stavljeni rimski vojaki. Sodnji hlapci so gnali Jezusa, vnovič zvezaniga med suvanjem in 240 tepenjem v silni naglici čez z ljudmi natla¬ čeni terg, po drugi cesti proti hiši Herodovi, ki je bila višje od terga v novim mestu. Ni bilo ravno deleč do tje, in truma rimskih vojakov je šla ž njimi. Bili so ti vojaki iz zgornjih Laških deželš doma. Sovražniki Je¬ zusovi pa, serditi, ker so mogli ž Njim okoli hoditi, niso jenjali, Ga zaničevati ter so briče dražili k sovanju in pahanju. In tako se je pričela spet nova versta terpinčenja za Je¬ zusa. 2 . Marija je zavoljo britkiga pogleda svo- jiga preljubeznjiviga Sina na poti proti Pilatu omedlela, in ko se je komaj malo opočila, je šla s s. Janezam do dvorane Pilatove. Med vso to tožbo pred Pilatam je stala Marija z Magdaleno in Janezam med ljudstvam v voglu nekiga mostovža na tergu, ter je slišala z grozovitnimi bolečinami to vpitje in razsajanje. Ko je bil pa Jezus k Herodu peljan, je šel Janez s s. Devico in z Magdaleno nazaj po kervavi poti do Kajfeža, Anata, skoz Ofel celo v Getzemani na Oljsko goro; in kjerkoli je Jezus padel, ali se Mu je kaj liudiga zgodilo, so postali, žalovali in ž Njim terpeli. Večkrat je presveta Devica padla na zemljo, je kušnila tla, kjer je Jezus padel, in Mag¬ dalena je v žalosti vila svoje roke, in s. Janez 241 je jokal, ji tolažil, ji vzdignil in naprej pe¬ ljal. — To je bil pervi začetek sv. Kri- ževiga pota, to je: milo premišljevanje in češenje Jezusoviga terpljenja, še preden je bilo končano. Takrat že je objokovala in častila izvoljena, gnade polna Mati stopinje svojiga Sina in Boga. O kakšno sočutje! Kako je šel z neusmiljeno močjo ojster meč skoz Njeno serce in je boleč v tistim zasajen ostal! Tako je šla nar čistejši, neomadežana Devica in Mati v zgled sveti cerkvi po sto¬ pinjah križeviga pota naprej, de bi neskončno zasluženje Jezusa Kristusa — na vsih teh krajih, kakor drage kamne nabirala, kakor cvetlice na poti tergala in jih nebeškimu Očetu za vervajoče darovala. Vse, kar je bilo kdaj svetiga pri človeštvu od nekdaj do zdaj, vsi, kteri so zmiraj in kdaj ljubezen in terpljenje Gospodovo premišljevali, so hodili, žalovali po tem s. križevim potu, molili - , darovali s sercem Gospodove Matere, ki je tudi zvesta Mati Njegovih vernih otrok in s. cerkve. 3. Magdalena je bila od bolečin vsa prevzeta. Neizrekljivo, sveto ljubezen je imela do Jezusa. Pa kadar je svojo dušo v lju¬ bezni do Jezusa k Njegovim nogam vso zliti hrepenela, kakor nekdaj dišeče mazilo na Njegovo glavo, se je postavilo brezdno med ®etzemani. \ 1 242 njo in njeno ljubezen. Neizrekljiva je bila ža¬ lost čez grehe, neizrekljiva hvala za odpuše- nje. In kadar je v svoji ljubezni svojo zahvalo kakor dim kadila proti Jezusu vzdigniti hotla, je vidila Jezusa zaničevaniga, v smert pelja- niga, tudi zavoljo njenih pregreh, kterejenase vzel. Tedej se je zavzela njena ljubezen za¬ voljo storjenih grehov, za ktere je Jezus mogel toliko terpeti, ter seje v duhu pogreznila v brezdno kesanja, kteriga ne izliti , ne na¬ polniti zadosti ni mogla, in spet se je v hre¬ penenji vzdignila po svojim Gospodu in Uče¬ niku, in vidila Ga je v strašnim britkim ter- pljenji. Tako je bila njena duša nekako pre- tergana med ljubeznijo in kesanjem, med za¬ hvalo in premišljevanjem nehvaležnosti njeniga naroda do svojiga Zveličarja. In vse to se je bralo na njenim obrazu, v njenih besedah in njenim obnašanji. Janez pa je ljubil in terpel in je spremljeval Mater svojiga Uče¬ nika, svojiga Boga, ki je terpel tudi za nje¬ ga, ter je gledal v prihodnost na Križevim potu, po kterim so ti trije pervi molili. O duša moja! spremljaj tudi ti pogosta- ma te svete ljudi po Križevim potu Jezuso- viga terpljenja, saj v duhu; zedini se ž njimi, žaluj, objokuj, moli in daruj ž njimi vse, kar je tvoj Zveličar preterpel na tem svetim, bo- 243 lečin polnim Križevim potu; in hodi po njiho¬ vih stopinjah za njimi! Sveti zdililjcji. Na Križevim potu, pravijo svetniki, dobi grešnik svojiga Zveličarja, spokornik svojo pomoč in podporo, žalostni svoje tolažilo, ubogi svojiga bogatiga, radodar- niga Gospoda, nadleževani svoje pribeža¬ le, nevedni svojiga učenika, ovca svo¬ jiga pastirja, dete svojiga očeta, pravični svojiga plačnika, ljubijoči svojo ljubezen, umirajoči svoje zagotovljenje, duša v vicah svoje rešenje. Tako je tedej s. Križev pot zares kraljeva pot v nebesa, kjer Je¬ zusa vselej lahko najdemo, in Njegovih gnad in zasluženj deležni biti zamoremo. In jest, o moj Zveličar! bi ne hodil po ti poti, kjer si Ti nam naprej šel, kjer so Marija, Magdalena in Janez, kjer so vsi svetniki po Tvojih kervavih stopinjah za Teboj hodili? Ali bi jest mar gnad in milost po drugim kraji iskal? Nikakor ne! O Jezus! prav dostikrat, vsaki dan naj hodim po tem svetim Križevim potu; vsaka stopinja, ktero si Ti tam storil, je drajši, kakor zlato, vsaka solza tam prelita ime- nitniši kakor biseri: vsako zasramovanje, n* 244 vsako terpljenje, vsaka bolečina, ki si jo tam občutil, drajši, kakor balzam3 vsaka kaplja Kervi, ki si jo tam točil, drajši, kakor drage kamna, podobna dišeči cvet¬ lici, ki nebo in zemljo s svojo dišavo na- polnuje! O pripusti mi tedej, de zvesto in skerbljivo nabiram te zaklade, ki so nar imenitniši gnade za večno življenje! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Sveti Ki-ižev pot večkrat obiskati ali moliti. Spominek. „K rižev pot je kraljeva cesta v ne- besa.“ (Tomaž Kempčan.J. Večerno premišljevanje za petnajsti dan. Pilat in žena njegova. 1. Že pri zadnji, tretji tožbi Judov čez Jezusa je Klavdija Prokle, Pilatova žena, 245 poslala služabnika do Pilata, ki mu je spo¬ ročil, de želi ona nekaj silniga ž njim go¬ voriti; in kadar so Jezusa k Herodu peljali, je bila skrivaj na visokim mostovži, ter je veliko gnječo s straham in grozo gledala, gnati se čez veliki terg. In tedej je Pilat se sošel ž njo v neki vertni lopi zad za svojo dvorano. Klavdija je bila vsa zbegana. Bila je velika, zala ženska, pa bleda; tenčica ji je visela po herbtu od glave; njeni lasje krog glave spleteni z iepotijami vmešani, tudi uhane in druge zlatnine po vratu, spredej zapetnico, s ktero je svoje dolgo oblačilo zapeto imela. Dolgo je s Pilatam govorila, ga prosila in rotila pri vsim, kar mu je sveto, se ne pre¬ grešiti nad Jezusam, tem prerokam, tem nar svetejšim vsih svetnikov. Pripovedovala mu je čudne prigodbe ali sanje, ktere je od Njega imela; zakaj ,,veliko je v sanjah terpela za¬ voljo Njega.“ Vidila je v sanjah vse nar ime- nitniši čase Jezusoviga življenja; vidila ozna¬ njenje Marii Devici, Jezusovo rojstvo, molitev pastircev in kraljev, Simeonovo prerokova- nje, beg v Egipt, morije nedolžnih otrok •n tako dalje. Vidila je tudi druge čase Nje- goviga svetiga in zveličanskiga življenja; vi¬ dila Njegovo svetost, Njegovo neskončno ter- pljenje v toliki ljubezni in poterpežljivosti, 246 pa tudi svetost in bolečine Njegove Matere; zraven pa tudi prederznost in hudobijo Nje¬ govih sovražnikov, v nar strašnejših podobah. To vse je po noči terpela, ter je veliko čudežev in resnic, nektere bolj temno, ne- ktere bolj na tanko spoznala. Vsa prestra¬ šena je tedej na vse zgodaj sporočila Pilatu, kar mu je zdaj z veliko grozo in straham pripovedovala; ker ni vsiga razumela, tudi prav dopovedati ni mogla; pa prosila ga je, zdihovala pred njim in mu radovala zato. 2 . Pilat se je čudil temu, kar mu je pripovedovala ter je bil ginjen. Vidil je, de se vse to strinja s tem, kar je on sam slišal sem ter tje od Jezusa, pa de se tudi strinja s serditostjo Judov, z molčanjem Jezusovim in ž Njegovim terdnim pa čudnim odgovoram na Pilatovo vprašanje; postal je omahljiv, ne- pokojin, je poterdil misli svoje žene in je rekel, de je že Judam zaterdil, de ne najde nič kriviga nad Njim; de Ga tedej ne bo ob¬ sodil , ki je vso Judovsko hudobijo spoznal. Pomiril je svojo ženo, ji je s prisego zago¬ tovil, de Ga on ne bo obsodil. Celo neko zagotovilo, perstan ali pečat ji je zato dal. In tako sta šla spet vsaksebi. O kako čudno si je Gospod prizadeval in je tega ajdovskiga sodnika svaril, de bi 247 ga opomnil velikosti njegove pregrehe in pri- hodnjiga odgovora, ako Jezusa nedolžno ob¬ sodi, de se nikakor izgovarjati ne bo mogel, de ni vedil, kdo je Jezus! kako ljubeznjiv, pa tudi pravičen je Gospod, On nobeniga noče v skušnjavo zapeljati ali čez moči ga skušati. O de bi bil pač Pilat se poslužil teh velikih gnad in Božjih navdajanj! Pre¬ misli, ali si bil ti bolj zvest pri enakim Božjim opominovanji in navdajanji, s kterim te je Bog grehov obvarovati hotel? — 3. Pilat je bil zmoten, lakomen, omah¬ ljiv, napuhnjen in zaničljiv človek, ki je v vse privolil brez vsiga strahu Božjiga, če mu je le kak dobiček kazalo ali všeč bilo, ter je razno malikovanje in vedeževanje uga¬ njal, kadar je v kako zadergo prišel. Tudi zdaj je bil ves zmoten; s svojimi bogovi je vedno imel opraviti, na skrivnim jim je v svoji hiši kadilo zažigal in od njih vsakterih znamenj pričakoval. Imel je tudi še druge neumne prazne vere. Satan ga je motil, mu zdaj to, zdaj uno silil. Kmalo je mislil, Je¬ zus, ker je nedolžen, mora biti oprosten; pa je spet menil, njegovi bogovi bodo zato žaljeni, se nad njim znosili, ker hoče tudi Jezus Bog biti in bi njegovim bogovam kaj škodovati zamogel. Pa je spet premišljeval čudne po- 248 nočne sanje svoje žene, ktera Jezusa nikoli popred vidila ni, in to je omahljiviga Pilata zelo nagibalo, de bi Jezusa oprostil, tudi je to v drugič že sklenil. Pravičen je hotel biti, pa ni mogel, zakaj vprašal je: „Kaj je res¬ nica ?“ pa odgovora ni čakal. Jezus Naza¬ renski, kralj Judov je resnica. Premisli, kako reven, kako nesrečen je človek, ki nima nobene vere in ne veruje pra- viga Boga. Vse verjame, samo resnice ne ve¬ ruje. Poprašaj se tudi, ali nimaš tudi ti na kake vraže, prazne vere ali take reči večjiga zaupanja, kakor na Boga? — Sveti zdihljeji. Jezus nas nič ne potrebuje, pravi s. Alfonz Ligvori; Jezus je ravno tako sre¬ čen, ravno tako bogat, ravno tako mogo¬ čen, če Ga mi ljubimo ali ne. Vender Jezus tako serčno želi, de bi Ga ljubili, kakor de bi v ljudeh bilo njegovo zveli¬ čanje. O duša moja! Bog iše tako skerbno ljubezni revniga červa te zemlje 5 kdo bo to zapopadel? Sej bi bila že velika gna- da, ko bi bil nam, o ljubeznjivi Zveličar! le pripustil, Te ljubiti5 pa tako željno hre¬ peniš, de bi Ti mi svoje serce darovali. „Daj mi svoje serce, moj sin!“ Pa po- 249 slušajte in čudite se še bolj: Če Te tudi, o Jezus! nehvaležna duša spodi, je Ti vender še ne zapustiš; pred vratmi njeni- ga serca obstojiš, kličeš in terkaš, de bi Te spet še sprejela. „Stojim pred vratmi in terkam. 44 Oh, celo svojih smertnih so¬ vražnikov išeš, de bi jih rešil, dobri pa¬ stir! O moj Jezus! ali nas tolika prošnja, toliko silno hrepenenje ne bo nagnilo, Tebe ljubiti, ki tako serčno želiš, od nas ljub¬ ljen biti? O moj Bog, jest Te ljubim! Daj mi vender, de Te večno ljubim! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Vsaki dan svojo vest spra¬ ševati in notranje navdajanja slušati. Spominek. „Stojim pred vratmi in terkam. 44 (Skriv. raz. 5.). 11 *« 250 Jutranje premišljevanje za šestnajsti dan. Jezus pred Herodam 1. Poslani služabnik Pilatov je bil pred Jezusam prišel k Herodu. In Herod je Jezusa že pričakoval na velikim mostovži, kjer je na nekim visokim sedeži na blazinah sedel. Ve¬ liko njegovih dvornikov in vojakov je bilo krog njega zbranih. Veliki duhovni so se po dolgim mostovži na dve strani postavili; Jezus je pri vhodu stal. Herodu se je kaj dobro zdelo, de mu je Pilat prepustil, Galilejca pred veliko duhovšino očitno soditi. Ves pre¬ vzet in napuhnjen je bil zavoljo tega; tudi to se mu je dobro zdelo, de je imel pred se¬ boj toliko ponižaniga Jezusa, kteri se mu je popred le ugibal. Janez Kerstnik je tako slo¬ vesno, imenitno govoril od Njega, tudi Hero- dijani in drugi prilizniki so mu že toliko od Jezusa pripovedovali, de je želel Ga viditi. Posebna radost ga je obhajala, ko je še le mislil, kako imenitno bo sodil pred svojimi dvorniki in pred velikimi duhovni. Zvedil je pa tudi, de Pilat ni nobene krivice najdel nad Njim. To je bilo njegovi hinavšini ravno prav; zato je nekako zaničeval tožnike, kar je pa 251 te le še bolj dražilo. Z vso silo so gnali svoje pritožbe preč, ko so na mostovž sto¬ pili. Herod zanje ni veliko maral, radovedno je le Jezusa gledal, ki je bil tako reven, tako zdelan, z zmešanimi lasmi, z razbitim, s ker- vijo in blatam pokritim obličjem, z omadeža- nim oblačilam, in ta grozni pogled je meh- kužnimu, nečistimu kralju gnjušenje in nekako milovanje obudil. „Kako si upate tako zde- laniga, omadežaniga človeka pred me pripe¬ ljati ?“ serdito reče, ter se hlini v vsim Pilata posnemati. Očital je tedej duhovnam njih gro- zovitnost in jim reče: „Vidi se na Njem, de je mesarjem prišel v roke.“ Jezusu pa se je prav prijazniga hlinil. H. Tedej je bil Herod prav zgovoren, celo jezičen proti Jezusu, ter mu pripovedo¬ val vse, karkoli je vedil ali slišal kdaj od Njega. Nar pred Ga je več reči spraševal, tudi čudežev je želel od Njega; ker je pa Jezus le molčal in tiho pred se gledal, je bil Herod jezen, ker je bil tako pred vsimi osramoten; vender je pa to skrival pred pri¬ čujočimi, in je zato mnogo vprašanj Jezusu dajal. Pervič se Mu je prilizoval zelo takole: z al, težko mi je, de Te taciga vidim. Ve¬ liko sim že slišal od Tebe. Kaj praviš na te pritožbe? Le molčiš? Veliko so govorili 252 od modrosti Tvojih naukov; želim, de bi Ti svoje tožnike dobro zavernil; kaj praviš? Ali je res, de si Ti kralj Judov? Ali si res Sin Božji? Kdo si Ti? Slišim, de znaš čudeže delati; pokaži mi. Veš, de Te jest lahko re¬ šim. Ali je res, de si dal slepim viditi? Ali si Ti Lazarja od smerti obudil? Si Ti veliko tavžent ljudi z malo kruham nasitil? Zakaj ne odgovoriš? Zarotim Te, pokaži en čudež. Bo Tebi v prid, i. t. d. Jezus je pa na vse te čenčarije molčal. Dobro je vedil hudobijo in nesramnost Heroda, ki je z ženo svojiga brata v prešestvu živel in je zavoljo tega greha tudi že s. Janeza Kerstnika umoriti dal. Tudi nam je Gospod s tem pokazal, de čudežev ni delal, de bi nečimerni radoved¬ nosti ž njimi stregel. Veliki duhovni pa in pismarji so stali in Jezusa terdo tožili. 3. Herod pa, akoravno ves jezen za¬ voljo molčanja Jezusoviga, je vender le hotel mošk biti. On ni hotel Gospoda obsoditi, ker Ga tudi Pilat ni obsodil; in ravno s tem se je hotel Pilatu prilizniti pričo velike duhov- šine. „Herod pa s svojimi vojaki Ga je za¬ ničeval, in zasramoval, in Ga je oblekel v belo oblačilo in Ga je nazaj poslal k Pilatu." Oh, koliko zasramovanja je mogel Jezus tedej spet terpeti! Peljali so Gospoda na veliko 253 dvoriše in so Ga neizrekljivo vnovič zaniče¬ vali; to dvoriše je bilo v sredi Herodove dvo¬ rane, in Herod na ravni strehi stoječ je ne¬ kaj časa gledal, kaj so vse ž Njim počeli. Vergli so Mu belo sramotljivo oblačilo med gerdim rohlanjem čez glavo; pripogovali so se zdajci pred Njim, sem ter tje Ga pahali, Ga nesramno zapljevali; v obraz so Ga bili, ker kralju odgovarjati ni hotel, kraljeve ča- stenja so Mu norčevaje skazovali, blato vanj metali, neusmiljeno sovali, krog Njega plesali, celo na tla Ga pobili in grozovito vlačili; celo najeli so briče, kteri so Ga s pestmi in kolmi bili. Neusmiljeno je bil zmar- tran, zdihovaje se je od terpljenja tresel: oni pa so Njegovo zdihovanje nesramno opo¬ našali in pri vsakim novim terpinčenji velik hrup in šum zagnali. Ni ga bilo nobeniga, de bi bil usmiljenje imel ž Njim. Kri pa je tekla v curkih čez Njegovo obličje, in več¬ krat je padel na tla pod težo njihovih udarcev. Oh, mende so le jokajoči angelji Njegovo glavo mazilili; zakaj brez posebne pomoči Božje bi več živ biti ne mogel. Tako so te- dej Jezusa kakor norca, neumniga imeli. Je¬ zus pa je hotel sprejeti to belo sramotljivo oblačilo, de bi bil zadostil za napuh in neči- mernost v obleki, s ktero mi toliko Boga ža- 254 limo, in tudi, de bi nam s tem pokazal, de je prišel na svet, nam dati oblačilo nedolžno¬ sti, ktero smo z grehi zgubili; in de zamo- remo svoje dušno oblačilo čisto — belo oprati v Njegovi Rešnji Kervi. Premisli to, moja duša! in obžaluj vse grehe, ktere si v ti reči storila! Sveti zdihljeji. O moj Bog! zakličem s s. Alfonzam Ligvorjem, tudi jest sim Te zaničeval in zasramoval, kakor nekdej Herod. Ne kaz¬ nuj me tako, kakor si Heroda, de bi nam¬ reč več ne govoril z menoj! Herod Te ni spoznal, kar si v resnici bil; jest pa Te spoznam, de si moj Bog. Herod ni obža¬ loval, ko Te je razžalil; jest pa iz vsiga serca to obžalujem. Herod Te ni ljubil; jest Te pa iz serca ljubiti želim in Te lju¬ bim čez vse. — O moj Bog! ne vzemi mi glasu Svojih navdajanj! Povej mi le, kaj Ti tirjaš od mene. S Tvojo močjo hočem storiti vse! Marija, moje upanje, prosi Jezusa za me! Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Se v molčečnosti vaditi in vse nepotrebno govorjenje opustiti. 255 Spominek. „V molčečnosti in v upanji bo vaša moč. u (Izaija 30, 15.). Večerno premišljevanje aa šestnajsti dan. Jezusa peljajo od Heroda k Pilatu nazaj- i. Ko so veliki duhovni in sovražniki Jezusovi vidili, de tudi Herod Jezusa noče obsoditi, so bili vnovič vsi razkačeni in zdiv¬ jani. Poslali so nektere zmed se v tisti kraj mesta, kjer je bilo nar več farizejev, ter 80 jim denarja poslali rekoč, naj z vsimi svo¬ jimi ljudmi pred Pilatovo liišo gredo, naj med ljudstvo denarje dele, de bo silama tir— jalo smert Jezusovo. Druge pa so razposlali °koIi, de naj ljudem dopovedujejo, če ne bodo tirjali smerti Jezusove, si bodo sodbo ^ožjo nakopali. Tako so ljudstvo šuntali in ga s svojim žuganjem vsiga zbegali; kakor 80 vedili in znali, so zoper Jezusa ljudstvo dražili; Herodovim vojakam so denarje metali, de bi Jezusa še bolj serdito martrali; za¬ kaj mislili so, de naj bi raji bil umorjen, 256 preden bi Ga Pilat oprostiti mogel. Podali so se tedej z Jezusam od Heroda nazaj k Pilatu. Sram jih je pa bilo, ker so neobso- jeniga spet nazaj peljali tje, kjer je bil že nedolžen spoznan, šli so po drugi 'daljni poti, de bi Jezusa lože in dalje terpinčili. Pot je bila gerda, kamnita, roglata. Vlekli so Gospoda v neizrečenim zaničevanji in za¬ sramovanji. Dolgo sramotljivo oblačilo Mu je hojo še opoveralo, po blatu se je vleklo; nekterikrat je padel na tla in med udarci na glavo in sovanjem z nogami je bil na verveh spet po konci potegnjen. Oh, kako strašna pot! Jezus je molil, de bi zdaj ne umeri, de bi dopolnil svoje terpljenje za nas! 2 . Bila je že osma ura preč, ko so tako zdelaniga Jezusa po drugi poti čez veliki terg spet pripeljali pred Pilatovo hišo. Ljud¬ stva je bilo neizrečeno veliko; ptujci iz vsih krajev večidel skupaj, med njimi so farizeji se gnjetli in šuntali zoper Jezusa. Pilat pa, ker se je vstaje ali punta bal, je postavil okoli tavžent vojakov po tergu, pri veliki straži in okoli svoje dvorane. Presveta De¬ vica Marija, s. Magdalena in druge svete žene, kakih dvajset skupaj, so med tem z Oljske gore prišle nazaj in so stale v kotu nekiga mostovža, kjer so vse lahko vidile in 257 slišale; tudi s. Janez je bil od začetka med njimi. Jezusa so peljali v sramotljivim obla¬ čilu skoz gnječo ljudstva, ki je med smeham >n vpitjem se iz Njega norčevalo. Neki dvorni Herodov služabnik je že Pilatu sporočil, kako dobro se je Herodu zdelo, ker mu je Pilat to sodbo prepustil, de pa nad tem imenitnim Galilejcem nič krivice ne najde, de se mu le mutast norec zdi, in Ga tudi kakor norca na¬ zaj k njemu pošlje. Pilatu je spet to dopadlo, de je Herod njegovo sodbo poterdil in ni Jezusa obsodil; mu je pozdravljenje poslal, tako de sta se sprijaznila tisti dan, ki sta bila popred v sovraštvu med seboj. Jezus je bil tedej čez terg pripeljan v Pilatovo dvorano po kamnitih stopnicah na razvišano zidano omizje. Med neusmiljenim sovanjem bričev je stopil na dolgo sramotljivo oblačilo, ter je na bele stopnice tako hudo padel, de je na nje Kri iz Njegove glave tekla. -Sovražniki Jezusovi pa, ki so spodej na dolgih klopeh ostali, in vse ljudstvo je zagnalo veliko kro¬ hotanje in smeh nad tem padcam, in briči so Jezusa sovali naprej. Spremi tedej svojiga Zveličarja v duhu; hušni kaplje svete Kervi, ktera je tekla na le stopnice in daruj jih nebeškimu Očetu za svoje grehe, v ktere si padel. Imej usmi- 258 Ijenje s tem bolečim padcam Jezusa, svojiga h Odrešenika! J 3. Pilat je slonel na stolu z blazinami 1 na zvišavi. Majhna mizica je bila pred njim, 1 na mizi so ležale znamnja rimske oblasti. s Tudi zdaj so stali nekteri stotniki in drugi t možje z zavitki v rokah krog njega, kakor 1 popred. Vzdignil se je Pilat in je zaklical „velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor de bi odvračeval ljudstvo; in glejte, jest sim ga vpričo vas izprašal, in nisim na¬ šel nobene krivice nad tem človekam v tem, česar Ga tožite. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal sim vas bil k njemu, in glejte, nič smerti vredniga ni bilo najdeno nad Njim. Pretepel Ga bom tedej in spustil.“ Na to se vzdigne hudo mermranje in vpitje med fari¬ zeji, in ljudstvo so še bolj šuntali, in denarje med nje metali. Zaničljivo jih je Pilat za- vračeval, ojstro jim je očital, rekoč: Ali ne bodo še dans nedolžne kervi pri klanji obilno teči vidili? Kako velika je pač slepota Pilatova! Vidi, de je Jezus ves nedolžen, to očitno spo¬ zna, de ne najde nič krivice nad Njim, in ven- der pravi: „Pretepel Ga bom tedej in spustil. 44 Ako je nedolžen, zakaj Ga hočeš tepsti? Kaj te sili, Zveličarja tepsti dati? Oh, le gola 259 boječnost pred ljudmi in posvetna modrost; Judam je hotel s tem saj nekaj privoliti, se jim s tem prikupiti. Mislil je morebiti, s tem jih potolažiti. Mar mu je bilo za ubo- *iga Jezusa? de bi le sam s častjo pred sve- tam se zmuzal iz te njemu toliko sitne pravde. 0 nesrečna posvetna modrost! Sveti zdililjeji. Ni je večji bolečine, pravi s. Alfonz, za serce, ktero ljubi, kakor je bolečina ta, če vidi, de se zaničuje njegova lju¬ bezen. Nehvaležnost pa je toliko večji, kolikor večji je skazana ljubezen. Kako ljubeznjivo, o presladki moj Jezus! si pa Ti iskal Pilata in vsih svojih sovražnikov? Pa za vse to so Te le zaničevali. Koliko hvaležniši pa, o moj Jezus! sim bil jest dozdaj proti Tebi? Komu si skazal več gnad, več ljubezni, kakor meni, od moje mladosti sem, noter do zdaj ? In kdo Te je bolj zaničljivo zasramoval, kakor spet jest nesrečni? Oh, naj bo že enkrat konec te nehvaležnosti! Spreoberni me že ^ender enkrat, de jenjarn žaliti Tvoje to¬ liko ljubeznjivo serce! O zaničevano serce mojiga Jezusa! razserdi se nad menoj, pa le v svoji veliki milosti: Vžgi me namreč 260 v ognji svoje ljubezni, in požgi s svojo ljubeznijo v meni vse, de zanaprej ne lju¬ bim nič druziga, kakor le Tebe samiga! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Rad po nedolžnim kaj po- terpeti in se nič ne izgovarjati. Spominek. „Nič kriviga ne najdem nad tem člo— vekam. u (Luk. 23, 4.). Jutranje premišljevanje za sedemnajsti dan. Jezus in Baraba. 1. Bilo je ravno v tistim času, ko je Judovsko ljudstvo o veliki noči po neki stari navadi pred deželniga poglavarja prišlo, de bi jim eniga zmed vjetih spustil, za kteriga koli so prosili. Farizeji so pa ravno pred med ljudstvo tudi zato denar metali, de bi 261 ljudstvo podkupili, de bi saj ne tirjalo opro- stenja Jezusa, temuč de bi za Njega križa¬ nje vpilo. Pilat pa je menil, de bo ljudstvo za Jezusa govorilo, in de bi Judam ne bilo treba veliko premišljevati, je imenoval zraven Jezusa nekiga imenitniga hudodelnika zavoljo oprostenja, kteri je bil že k smerti obso¬ jen. Temu hudodelniku so rekli Baraba in vse ljudstvo ga je celo čertilo in klelo. Bil je zavoljo nekiga v mestu storjeniga punta in uboja v ječo verzen. Vstal je pa velik hrup med ljudstvam po tergu. Neka derlial se žene skoz gnječo bliže Pilata in vpije: Pilat! stori nam po navadi praznika. In ravno tega je čakal Pilat, zato jim je rekel: „Na- vada je pri vas, de vam eniga spustim o ve¬ liki noči. Kteriga tedej hočete, de vam spu¬ stim: Baraba, ali pa Jezusa, ki je imenovan Kristus ?“ Pilat je bil namreč ves omahljiv, >n ni vedil, kaj bi storil. Na to Pilatovo vprašanje je ljudstvo nekoliko potihnilo, in le sem ter tje se je kdo oglasil za Baraba. In tadaj je Pilata poklical služabnik njegove Ze ne; in umaknil se je nazaj in služabnik ® ,u je pokazal zastavo, ktero je bil Pilat svoji ženi v jutro zastavil, in mu reče: Klavdija Brokle te s tem opomni. Farizeji in veliki duhovni pa so bili vsi po konci; sami so šli 262 med ljudstvo, šuntali, žugali, zapovedovali so, bilo je pa to tudi kaj lahkiga, ker ljud¬ stvo ali podkupljeno ali preplašeno je bilo že vse zoper Jezusa. 2. Marija, Magdalena, Janez in druge žene so stali v kotu bližnjiga mostovža, so molili in solze točili, in akoravuo je Jezusova Mati dobro vedila, de ni drugač rešenja za človeški rod, kakor le v smerti Jezusovi, ven- der se je za Njegovo življenje bala, kakor Mati nar svetejšiga Sina, in kakor je Jezus, akoravno je prostovoljno človek postal, de bi na lesu križa za nas umeri, vender bolečine in terpljenja teh strašnih marter nedolžno k smerti obsojeniga, kakor človek terpel; tako je terpela Marija britkosti in terpljenja Matere, ktere svetimu Sinu je nehvaležno ljudstvo to¬ liko hudiga storilo. Tresli so se, bali se in upali. Janez je večkrat nekoliko preč stopil, de bi kaj boljiga zvedil. Marija je molila, de bi se vender toliko greha ne delalo; mo¬ lila je, kakor je molil Jezus na Oljski gori: „Če je mogoče, naj gre preč ta kelih!“ In tako je ljubeznjiva Mati še zmiraj upanje imela; ko je vidila in slišala, koliko se fari¬ zeji trudijo in prizadevajo ljudstvo podšuntati, je tudi zvedila, de Pilat želi Jezusa spustiti. Blizo tam jih je stalo veliko iz mesta Kafar- 263 navma med njimi, ktere je Jezus učil in ozdravil; čudili so se, skrivaj so pogledovali Gospoda, toliko nesrečniga, se pa zakrivali pred Marijo in drugimi ženami. Marija je mislila — tudi drugi so menili — ti bodo za Jezusa prosili, svojiga dobrotnika, svojiga učenika, ne pa za Baraba; pa vender niso. O kdo bo zapopadel britkost in bolečine Ma¬ riine v ti žalostni uri? 3. Pilat je razumel, kaj mu hoče njegova zena, in je nazaj poslal zastavo v znamnje, de njegova storjena obljuba se ni prelomljena. Spet je stopil na visoko omizje, se usedel pred mizico na stol; tudi veliki duhovni so posedli svoje sedeže, in Pilat je spet zavpil: ^Kteriga teh dveh hočete, de vam spustim ?‘ £ in tadaj se je razlegalo vesoljno vpitje po vsim tergu: „Preč s tem, daj nam Baraba!“ Pilat je še enkrat rekel: „Kaj hočete, de storim s kraljem Judov, z Jezusam, ki je imenovan Kristus ?“ Tadaj so z velikim hrupam nagnali: „Križaj Ga, križaj Ga!“ Pilat je ^tretje vprašal: „Kaj pa je hudiga storil? Jest ne najdem nič smerti vredniga nad Njim. Stepsti Ga bom dal, in potem spustil.“ Pa v pitje: Križaj Ga! Križan naj bo! se je raz¬ legalo, kakor peklenski šum in hrup od vsih strani, in veliki duhovni so bili kakor divji 264 od samiga vpitja. Tedej je omahljivi Pilat spustil Baraba hudodelnika in Jezusa jim je dal, de bi bil gajžlan. Tako so tedej hudob- niga morivca in ubijavca oprostili, svojiga Zveličarja in Odrešenika pa umoriti sklenili. O nezapopadljiva ponižnost Boga samiga, ki je hotel biti slabši, kakor ubijavec! Sveti zdililjeji. O moj preljubeznjivi Zveličar! koli— krat sim se potegoval ne le za hudodelnika ali morivca, ampak za sužnost satana, Tvojiga perseženiga sovražnika, ki je laž- njivec in morivec od začetka, oče vsili morivcev; se pa nisim potegoval za Tvojo sladko ljubezen in gnado, za Tvoje Božje dopadajenje, s tem namreč, de sim pro¬ stovoljno zapeljevanje satanovo poslušal in v grehe zabredel! O nesrečna slepota! de sim le enkrat v svojim življenji, Tebe, moj Jezus! zapustil in Tvojo ljubezen za¬ ničeval! O moj Jezus! tako pridem tedej potert k Tebi spet nazaj: dodeli, de me nobena stvar več ne zapelja, de na večno ljubim le Tebe! Bežite vse stvari iz mo- jiga serca! Jezus sam naj bo zapopadek moje ljubezni! O Jezus! de pozabim na 265 vse, le Tebe nikoli, ki si edina moja lju¬ bezen ! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Zavoljo Jezusa rad zani¬ čevan in preganjan biti. Spominek. „Kdor Jezusa zgubi, vse zgubi. 44 (Tom. Kemp.). Večerno premišljevanje za sedemnajsti dan. Jezusa gajžlajo. 1. Pilat, zaničljivi in omahljivi sodnik, je večkrat izrekel krivične besede: „Nič kri— viga ne najdem nad Njim, pretepel Ga bom tedej in Ga spustil. 44 Vpitje Judov pa se je razlegalo v eno mero naprej: ,,Križaj Ga, kri¬ žaj Ga! 44 Še je hotel Pilat nekoliko premisliti, svojo voljo poskusiti, in je ukazal Jezusa gajžlati. Peljali so tedej briči Jezusa, raz- bitiga, zaničevaniga, zapljevaniga Zveličarja GeUemftni. 266 sovaje in pahaje skoz zdivjano ljudstvo tje na veliki terg, iz Pilatove hiše proti veliki straži, do stebra gajžlanja, ki je tu na ter- gu pred nekim mostovžem stal. Rabeljnovi hlapci so prihrumeli z gajžlami, šibami in vervicami, ter so vse to orodje pred steber k Jezusovim nogam pometali. Bilo jih je šest; rujavi, zagoreli ljudje, manjši kakor Jezus, z zmeršenimi lasmi. Bili so gerdi razbojniki iz egiptovskih krajev, ki so bili tu v sužnost prodani in težke dela, večidel zidanje, oprav¬ ljali; nar hudobniši, nar zaničljivši iz med takih sužnjih so bili za to odbrani in kakor hlapci rabeljnovi v sodnjo hišo pripeljani. Ti gerdi, ti neusmiljeni ljudje so že več ubogih grešnikov pri tem stebru do smerti stepli. Imeli so nekaj živinskiga, satanskiga nad se¬ boj; bili so na pol upijanjeni. Bili so Gospoda z jezo, akoravno je radovoljno šel, ter so Ga z divjo serditostjo vlekli k stebru gajž¬ lanja. Steber je bil kake štiri pedi visok z železnim obročem obdan. Jezusa je groza ob¬ šla, stresel se je pred stebram. Jezus je sam v trepeči naglosti odpel svoje oblačila s svojimi od terdiga pervijanja zateklimi in ker- vavimi rokami, ki so Mu drugi tiste tergali in Ga sovali. Molil in zdihoval je, oh! tako milo! Sramoval se je, se tako sleči. Pa s 267 tem je hotel za našo nesramožljivost zadostiti. Marija pa, od britkih bolečin vsa prevzeta Mati, ki je s svetimi ženami v kotu terga bila, se je pri tem preč obernila in omedlela v naročji svetih zraven Nje stoječih žen. a. Jezus je tedej objel steber in briči so med strašnim kletjem in pahanjem Njegove svete roke na železni obroč stebra pripeli. Nar svetejši vsih svetih je bil nag v neskončni britkosti in sramožljivosti na steber hudodel- nikov terdo privezan, in dva teh divjakov sta z neusmiljeno serditostjo začela tepsti po Jezusu od verha do tal in spet od tal do verha. Perve gajžle so bile iz suhih volov¬ skih žil ali terdih belih jermenov. Naš Go¬ spod in Zveličar, Sin Božji, pravi Bog in pravi človek, se je pretresnil in vil pod straš¬ nimi udarci teh gajžel gerdih hudodelnikov; zvijal se je, stokal je sladko-britko zdiho- vanje kot ljubeznjivo molitev med grozovitim terpljenjem, in to milovanje se je mešalo med švigajoče in žvižgajoče udarce gajžel. Več¬ krat pa je te svete, milo-tožljive, britko- žegnajoče zdihljeje zadušilo strašno vpitje ljudstva in farizejev, jih ko černo-gromeči oblak zagernilo: Na vse gerlo so vpili: »Preč ž Njim! Križan naj bo!“ zakaj Pilat je še zmiraj barantal z ljudstvam in če je 12* 268 neznani hrup in šum zadušiti hotel, de bi on govoril, je trobenta zapela, de je vse potih¬ nilo; in tedej so se po tergu razlegali grozni udarci, milo zdihovanje Jezusovo, kletev bri— čev in rabeljnovih hlapcev, pa tudi bleketanje darivnih jagnjet, ki so jih blizo tam v ov¬ čjim vodnjaku omivali, preden so bile daro¬ vane. To nedolžno bleketanje jagnjet je imelo nekaj čudno ginljiviga v sebi. Edini glasovi so bili ti, ki so se lepo strinjali z milim zdi- hovanjem Zveličarjevim. Judovsko ljudstvo je od stebra gajžlanja za eno pot širjave od¬ stopilo. Rimski vojaki so bili sem ter tje na¬ stavljeni , zlasti proti stražni hiši. Vsak- tera derhal je bila blizo tam, eni tihi, drugi norčevaje, le nekteri so bili ginjeni. Nesramni, skor nagi briči so pri stražni hiši pletli nove šibe; drugi so šli po ternja. Briči velikih duhovnov pa so denar dajali tem, ki so gaj- žlali. Tudi so prinesli velik verč z rudečo debelo pijačo, iz kteriga so pili, de so bili toliko bolj serditi in pijani. Čez eno pičlo četertinko ure sta perva dva odstopila in k pijači pristopila. Jezusovo Telo je bilo viš- njevo-rudeče; Njegova sveta Kri je kapala iz Njega. Zganoval, tresel se je. Norčevanje in krohotanje se je razlegalo od vsih strani. 3. Druga dva rabeljnova hlapca sta pri- 269 stopila in z novo divjostjo sta planila čez Jezusa; imela sta šibe, z vozli, ternjem in drugimi bodečinami opletene. S svojim divjim tepenjem sta raztergala Jezusovo Telo, de je Njegova Kri na okrog tje škropila; roke bričev so bile okervavljene. Jezus je zdiho¬ val, molil in se zganoval. — Dva naslednja briča sta Jezusa spet z drugačnimi gajžlami tepla. So bile na železni deržaj pripete male verižice namešane z jermeni, ki so imeli na konci železne ternke in sta s tem strašnim orodjem cele kose mesa in kože tergala z Njega. O kdo zamore popisati ta revni po¬ gled! Pa teh hudobij še ni bilo zadosti; od¬ vezali so vervi in so Jezusa s herbtam na steber privezali; in ker je bil že toliko zde¬ lan, de stati ni več mogel, so Ga z vervicami terdno na steber navezali; Njegove roke pa so zadej na steber terdo perpeli. Strašno je bil tako zadergnjen, s Kervijo* in ranami obdan. Kakor stekli psi so Ga bili, in eden je imel malo šibico v levici, s ktero je celo Njegovo obličje raztepel. Ni bilo nič zdra- viga več na Gospodovim Telesu. On pa je svoje neusmiljene pretepavce s svojim Kervi polnim očesam milo gledal in je molil zanje; pa oni so vedno hujši divjali, On pa je vedno bolj tiho zdihoval: „Gorje!“ 270 Sveti zdihljeji. O zaklad, o bogastvo mojiga serca! zakličem s častitim Tomažem od Jezusa; strah in groza me spreletuje; začuden ne vem, kaj bi rekel; padem pred Tvoje svete noge. Zakaj, o moj Jezus, o sladka lju¬ bezen mojiga serca! zakaj si tako grozo- viten proti sebi, pa tako mil proti meni? Ali bi ne bilo bolj prav, de bi bil jest gajžlan, ne pa Ti? zakaj jest sim grešil, ne pa Ti, o Jagnje nedolžno! Oh! torej objokujem svoje pregrehe, zavoljo kterih si bil Ti gajžlan; spoznam jih vse, in milosti pričakujem za nje; ne pusti mi, se še kdaj od Tebe ločiti! Od rane do rane čem iti, in, kakor dela čebela na paši, hočem pokusiti iz tistih ljubeznjivost Tvoje sladkosti. V te nar svetejši rane nas zberi, o nebeška sladkost! in poživi naše serca in jih zredi v ljubeznjivosti Svoje drage Kervi; tu nas varuj z očetovsko ljubeznijo; tu nas obogati kakor pravi oče z vsimi dobrotami; tu nas pripravi k rasti prave notranje velikosti, de bomo v Tebi, po Tebi, postali Tebi enaki! Oh srečen, kdor Te nikoli ni zapustil! Oh srečen, kdor ni nobeniga druziga prostora v po¬ koj si zbral! Oh srečen, kdor je vedno 271 le po teh ranah zdihoval in iz celiga serca se v tiste potopil! — Oh, naj se tudi jest vedno bolj v te s. rane potopim! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Zatajevati poželjivost in lenobo mesa. Spominek. „Grešniki so kovali na mojim herbtu.“ (Ps. 128, 3.). Jutranje premišljevanje za osemnajsti dan. Jezusa gajžlajo. 1. To grozovitno gajžlanje je zelo tri četertinke ure terpelo; kar je neki ptuj in malo vreden človek jezno prilomastil od une strani stebra s krivim nožem v roki, in za¬ vpije: Stojte! ne bijte nedolžniga človeka celo do smerti! In upijanjeni briči so ga po- 272 gledali in odjenjali in naglo so porezali ver- vice, s kterimi je bil Jezus povezan, in tisti človek je zbežal, se med ljudstvo zgubil. Je¬ zus pa seje zgrudil s svojim kervavečim Te- lesam pri stebru kakor omedlen, v kolobaru svoje Ker vi. Rabeljnovi hlapci so Ga pustili na tleh; pili so in vpili unim rabeljnara v stražno hišo, naj dobro delajo ternjevo krono. Jezus se je še zganoval v svojih bolečinah, s kervavečimi ranami pri stebru ležeč. In tedej so šle ene prederzno spodrecane nemarne ženske memo ^ T j e g a » za roke so se sprejele in pred Jezu- sam postale in gledale so Ga z mehkužnim gnjušenjem. In Njegove rane so Ga še bolj zabolele, in svoje revno obličje je obernil tako milo proti njim! In šle so naprej in vo¬ jaki so za njimi nesramno vpili. Med gajžla- njem pa je bilo, kakor de bi angelji žalovaje pri Jezusu bili. Jezus pa je molil ter se je vedno v tem britkim in sramotljivim terpljenji nebeškimu Očetu daroval za grehe ljudi. Tedej pa, ko je pri stebru ležal v svoji Kervi, je bilo, kakor de bi bil po angelji okrepčan. 2. Premislimo zdaj velikost osramote- nja, ktero so Gospodu z gajžlanjem storili. O presunljivi pogled! Lej, moja duša! kako je tu Gospod vsiga sveta, enako očitnimu hu- 273 dodelniku, na steber privezan in gajžlan; po¬ slušaj, kako angelji tožijo, ki popolnama spo¬ znajo veličastvo tega Gospoda, zdaj pa so priče, kako je boleče s šibami in gajžlami zmesarjen. Tedej se je spolnilo, kar prerok Izaija prerokuje: „Zginila je vsa lepota Nje¬ gova, postal je v zasramovanje ljudem; mož bolečin je On, razderto je Njegovo obličje; ni več poznati; enak je gobovimu, kteriga je roka Božja zadela. u O padi torej pred svo- jiga v Kervi ležečiga Zveličarja in moli ga! Prašaj se: Kdo, kdo Te je, o sladki moj Jezus! toliko raztepel? Kdo je vzrok tega neskončniga terpljenja? Oh kdo drugi, ka¬ kor jest sam? „Zavoljo naših hudobij je bil ranjen, pravi prerok; de seje za naše pre¬ grehe spokoril, je bil toliko pobit, šiba naših pregreškov je čez-Nj prišla; z Njegovimi ra¬ nami smo bili mi ozdravljeni.“ (Iz. 53.). Ker so pa naše pregrehe neštevilne, So tudi rane Njegove in bolečine Njegove brez števila. In kako čudno poterpežljivo je On vse to terpel! O nespametni človek! zakliče častiti Ludovik Granaški, o maloverna duša! sem- kej se ozri in poglej, kako po pravici mo¬ raš tega Gospoda ljubiti, se bati in upati vanj, in kako je spodobno, de imaš usmi¬ ljenje z Njim in Njegove bolečine zapišeš v 12** 274 svoje serce. K ljubezni bos nagnjen, če paz¬ ljivo premišljuješ, koliko in koliko strašniga je za te On terpel; strah te bo preletel, ako premišljuješ, kako ojstro tepe Bog greh celo na svojim lastnim Sinu; pa upanje te bo po¬ živilo, ako pregleduješ bogato odrešenje in obilno zadostenje, ktero nam je to gajžlanje zaslužilo; usmiljenje poslednjič boš imel, ako si velikost teh bolečin k sercu vzameš in obilnost Kervi, ki je tu tekla za te. 3. Pred vsim drugim pa je gerda pre¬ greha nečistost, ktera je Gospoda zdelala tako strašno. Poglejte, pravi neki cerkveni učenik, poglejte ve zavoljo nečistosti kumerne duše, koliko terpljenja je vaša mehkužnost, vaše meseno poželenje ljubeznjivimu Jezusu sto¬ rilo! Poglejte, kako je to čisto meso le ena rana od glave do nog! Ali pogled tega ker- vaviga stepenja ne bo ginil vašiga serca? In ve, spokorne duše, ki ste nekdaj živele v ti gerdi pregrehi, pa ste v svojo srečo jo obžalovale, spomnite se te drage Kervi, ktero je hotel Jezus točiti, de bi vas rešil iz te nagnjusne zmešnjave; dobro in zvesto si pa to v spominu ohranite, de serca svo- jiga nar boljšiga in nar ljubeznjivšiga Zve¬ ličarja nikdar več ne bote razžalile! Tudi za vas, duše nedolžne in čiste! je Jezus 275 prelival svojo Kri, de bi vam namreč gnado zaslužil, to lepo lilijo, sveto nedolžnost, čisto, neomadežano, cvetečo ohraniti. — O grešnik! nikar torej ne obupaj! Ta Kri, ktero so tvoje roke iz Jezusoviga Telesa škropile, ta Kri bo tebi v mazilo, zaceliti rane tvoje duše, če v zatajevanji svojiga mesa, v čuječnosti svojih počutkov, zlasti v vrednim prejemanji sv. po¬ kore si prizadevaš, to drago Kri sebi pri¬ lastiti. O nikar ne zamudi tega iz lastniga zadolženja! Sveti zdihljeji. Kaj je to, o nar višji kralj! zakli¬ čem s častitim Ludovikam Granaškim, ka- košno kaznovanje, kakošno tepenje je to? Kaj si počel, de bi tako veliko britkost, tako neznano sramoto zaslužilo? Zares, prav nič! Jest, jest, zaničljivi-človek in otrok pogubljenja, jest sim kriv tvojiga grozovitniga terpljenja; Ti se pokoriš, kar se nikoli nisi pregrešil! Lej, o Gospod! jest spoznam svoje grehe, svoje hudo¬ bije! Moje pregrehe so krive Tvojiga gajžlanja. O Jezus! kako mi je to hudo! Prekolnem vse nespodobne razveseljeva¬ la, s kterimi sim Tebi toliko terpljenja napravil! Spomni me, o moj Jezus! več- 276 krat tiste ljubezni, ki si jo do mene imel, de Te jest ljubim, de Te nikdar nikoli več ne žalim. Odpusti mi! Tvoja na stebru gajžlanja prelita Kri je mazilo, ki ga položiti hočem na rane svoje duše, je kopel zveličanja, v kteri se kopati hočem, de operem svojo, o moj Bog! tako strašno umazano dušo. Oh, očisti me s to sveto Kervijo na duši in telesu! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Bežati pred veseljem tega sveta in pred vsako priložnostjo v gerdo nečistost. Spominek. „On je ranjen zavoljo naših hudobij, stepen zavoljo naših pregreh.“ (lz. 53, 5.). Večerno premišljevanje za osemnajsti dan. Marija med gajzlanjem Jezusa. 1. Tedej so briči spet pristopili k Go¬ spodu ter so Ga sovali z nogami, de naj vstane, 277 ker dozdaj Ga še niso kakor kralja dosti počastili; tudi bili so Ga, in Jezus se je ste¬ goval po svoji obleki, ki je na strani ležala, in gerduni so Mu jo zmikali, sem ter tje me¬ tali, de je mogel ubogi Jezus v kervavi na¬ goti po tleli, enako pomandranimu červu, se težko stegovati po obleki. Potem so Ga silili s sovanjem in bercanjem stopiti na omah¬ ljive noge, in niso Mu toliko pripustili, de bi si bil suknjo oblekel, ampak zagnali so Mu jo čez rame. S svojim oblačilam si je obrisal svojo Kri z obraza po poti, po kteri so Ga hitro proti stražni hiši podili. Lahko bi bili šli ž Njim od stebra gajžlanja narav¬ nost v stražno hišo; ker so bili niostovži okoli hiše odperti proti tergu, tako de bi bili šli cez ječo, ker sta bila razbojnika in Baraba ^aperta; oni pa so peljali Jezusa memo sede¬ žev velikih duhovnov, kteri so vpili: „Preč ž Njim, preč ž Njim!“ ter se z gnjušenjem stran obračali. In tedej so Ga peljali v no¬ tranje dvorišč velike stražne hiše. Ko so Ga tje pripeljali, ni bilo tam nobeniga vojaka, ampak briči, sužnji, rabeljski hlapci in drugi raztergani potepuhi. Ker je pa ljudstvo tako Oepokojno postalo, je Pilat pomnožil rimsko stražo. In vojaki so vverstno stražno hišo obstopili. Govoriti, smejati, Jezusa zaniče- 278 vati jim je bilo pripušeno, le v verstah so mogli stati. Pilat je hotel s tem ljudstvo v pokoji ohraniti. Bilo je gotovo tavžent mož zbranih. 2 . Marija, prečista Devica, je bila med gajžlanjem našiga Zveličarja vedno zamak¬ njena; kar se je ž Njenim Sinam godilo, je vse vidila in občutila notranje z neizrečeno ljubeznijo in britkostjo. Večkrat se je tiho, milo žalovanje slišalo iz Njenih ust, Njene oči so bile vse rudeče od solza. S tančico zagernjena je slonela v naročji svoje sestre Marije Heli, ki je bila že stara žena. Svete prijatlice Mariine in Jezusove so bile vse za¬ vite in zagernjene s tančicami čez obličje, v bolečini in britkosti trepetaje, med tihim zdihovanjem so se krog svete Device tišale, kakor de bi pričakovale svojiga lastniga obso- jenja. Marija je imela dolgo višnjevo obla¬ čilo in čez to dolgi beli volnati plajš, in rumeno belkasto tančico. Magdalena je bila vsa zmešana, poterta od bolečin in zdihova- nja; njeni lasje so bili pod tančico spušeni. Marija, ko se je zavedila, je ravno zagledala svojiga raztepeniga Sina, ko so Ga briči memo peljali. Kri si je zbrisal s svojih oči s svojim oblačilam, de je svojo Mater pogledal. Od bolečin prevzeta je svoje roke za Njim ste- 279 govala in gledala za Njegovimi kervavimi stopinjami- Kadar se je tedej ljudstvo bolj v drugo stran zabernilo, so se s. žene stebru gajžlanja bližale, in so padle pred steber na tla, zakrite od nekoliko usmiljenih ljudi in so s pertmi pobirale Jezusovo Kri in tla posušile, kjer se je le kaj poznalo; Janeza zdaj ni bilo pri njih. Bilo je po gajžlanji okoli devete ure zjutraj. Imej tudi ti usmiljenje s to žalostno Ma¬ terjo, spremi Jo v duhu, poklekni tam ž Njo k svetimu stebru gajžlanja, objemi ga, kušni s Kervijo napojene tla in daruj vsako kapljo te drage Kervi zlasti za svojo mehkužnost, počutnost in lenobo in za vse grehe svojiga mesa. Prosi Boga, de bi šibe svoje ojstre sodbe odvernil od tebe zavoljo tega s. gaj¬ žlanja. 3. Premisli tukaj, o duša! presveto De¬ vico! Njene lica so blede in suhe, Njene oči skor kervave od solza. Čudna in nepopis- Ijiva, ponižna, pa častitljiva in priprosta je ^jena podoba. Od sinoč, vso noč v brhko¬ stih in težavah, je v solzah hodila po dolini Jozafat in po cestah Jeruzalema v gnječi vsiga ljudstva, in Njena obleka je vsa čedna, n eomadežana. Ni je gube na Njenim oblačilu, *te bi ne bila polna svetosti. Vse tako čedno 280 in priprosto, tako resnobno, čisto in nedolžno. Njena obleka sicer od ponočne rose in obil¬ nih solza zmočena, vender čedna, čista, lepo uravnana. Ni hitra, v nar strašnejših bole¬ činah je Njeno djanje vse mirno, priprosto. Neizrečeno, nekako čeznaturno je lepa; zakaj vsa Njena lepota je neomadežana, častitljiva, sveta, iMagdalena pa je bila vsa drugačna: zavoljo kesanja in groznih bolečin je vsa njena lepota razderta, skorej strašna. Njena obleka je mokra, z blatam omadežana, nered¬ no, zmešano visi na nji; njeni lasje mahajo razvezani pod razderto, mokro tančico. Y 7 sa zbegana je, ne misli na drugo, le na svojo britkost. Tako velika je njena bolečina, njeno kesanje, njeno terpljenje. Oh, vsa je pre¬ vzeta in v svoje zdihovanje vtopijena! Pre¬ misli tu čisto, neomadežano Devico Marijo in pa skesano spokornico Magdaleno! Sveti zdihljeji. O moj Jezus! v duhu kušnem zdaj tla, namočene s Kervijo mojiga Zveličarja in Odrešenika. Gajžle in šibe, s to drago Kervijo nasitene, pritisnem na svoje serce in ponižno Te prosim, ozdravi rane mojih nespodobnih nagnjenj in rani s svojo Božjo 281 ljubeznijo moje serce. Objamem in pozdra¬ vim z nar večjim spoštovanjem ta sveti steber. O srečni steber, na kterim je bil privezan in bfjen tisti, ki je steber in pod¬ pora vesoljniga sveta in moč vsiga stvar¬ jenja! O ti visoko žegnani steber, ozalj¬ šan , olepšan in pomalan z nar drajši Ker- vijo Božjiga Sina, ktera je tekla, de bi uterdila ljudi, in jih v stebre v tempeljnu živiga Boga spremenila! O de bi bil jest privezan na te, oškropljen in ozaljšan s to sveto Kervijo, terden steber v službi Zveličarja svojiga, ki je toliko za me na tebi prestal! O draga Kri! edina kaplja bi bila zadostila v odrešenje vesoljniga sveta, tu pa si v toliki obilnosti tekla, častim te v nar večji pobožnosti; v tebi hočem oprati vse madeže svoje, v te se pogreznem; dodeli, de se v tebi očistim belo, kakor sneg, de bom vreden spoznan, kakor či¬ sta, neomadežana nevesta stopiti nekdaj pred obličje svojiga Jezusa! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Prositi Marijo za dar svete čistosti. 282 Spominek. „Ne recite mi več Noemi, t. j. lepa, ampak Marija t. j. bntka; zakaj vsiga- mogočni me je z britkostjo napolnil. 44 (Ttut. 1 , 20 .). Jutranje premišljevanje za devetnajsti dan. Jezus je s ternjem kronan in zasramovan. 1. Peljali so tedej Jezusa v notranje dvoriše velike stražne hiše, ki je stala čez ječe na tergu in se je še k sodnji hiši štela. S stebri je bilo podslonjeno na okoli in vrata so bile odperte. Bilo je tam okoli petdeset gerdunov, zmed bričev in njihovih hlapcev, sužnih in rabeljnovih služabnikov, nar huj¬ ših, ki so se vdeležili zasramovanja Jezu- soviga. Ljudstvo se je gnalo bliže, pa rimski vojaki so hišo obsedli; stali so v verstah, smejali se in norčevali in s tem so gerdune le še podpihovali, Jezusu terpljenje pomno¬ žiti; zakaj njihov smeh in norčije so Jude dražili. Kos stariga stebra so v sredo pri¬ valili , na to iz gole hudobije Čepin in 283 robastiga kamnja nametali. In tedej so vno¬ vič Jezusu raztergali oblačilo ž Njegoviga z ranami obdaniga Telesa, in ogernili so Ga s starim, rudečim, sterganim, kratkim vojaškim plajšem, ki je ležal v kotu rabeljnoviga sta¬ novanja. In tedej so Jezusa vlekli na s če- pinami in kamnjem nasuti sedež, ter so Ga terdo nanj pahnili. In potem so Mu ternjevo krono postavili. Bila je za dve dlani visoka, gosto in umetno spletena, tako de je čelo in glavo Jezusovo vso zakrila. Bila je iz tri perste debelih ternjevih vej umetno spletena, in z dolgimi terni večidel na noter obernjena. Bilo je pa ternje debelo, ki raste okrog Je¬ ruzalema in je tako močno in živo ošpičeno, de se celo manjši kosti ž njim prebosti za- morejo. To ternjevo krono so Gospodu na glavo potlačili, de so Mu terni vse žile pre¬ bodli. O kako strašne bolečine je takrat ob¬ čutil naš mili Zveličar! Kri je škropila iz Njegove svete glave, kakor iz odpertih stu¬ dencev, in je tekla v curkih Njemu po obrazu. 2. Dali so mu potem debeli terst v des¬ nico, s češuljo na verhu. Vse to so delali s sramotljivo slovesnostjo, kakor de bi Ga res kronali v kralja. Vzeli so Mu tedej terst iz rok in so Ga bili po glavi. Kri je zalivala Njegove oči. Potem so pred-Nj pokleko- 284 vali, jezik pred Njim stegovali, Ga bili in pljevali mu v obraz in vpili: „Bodi pozdrav¬ ljen, kralj Judov!“ Oh kdo bo nesramno dja- nje teh nečloveških gerdunov popisoval?! Je¬ zus pa je terpel neizrečeno žejo; mraz Ga je pretresoval zavoljo zmesarjenja in nečlo- veškiga gajžlanja; tresel se je; sem ter tje je bilo raztergano meso celo do kosti. Nje¬ gov jezik je bil skerčen; le Kri Njegove glave Mu je tekla v razpečene usta, ki so hrepeneče bile odperte. Gerdi ljudje pa so Mu v usta pljevali. Tako so Jezusa terpin- čili skorej pol ure, in vojaki, ki so stražno hišo v verstah obdajali, so zraven se smejali in vpili. 3. Premisli tedej: Kako veliko terplje- nje in kakšna sramota je bilo to! Kakor pravi s. Peter Damijan, so segli terni Gospodu no¬ ter do možganov, ter so jih kakor živi ogenj prebadali. Terpljenje, ktero je to ternjevo kronanje prizadjalo, je bilo nar hujši, in je nar dalje terpelo, in še le s smertjo Jezu¬ sovo odjenjalo; ker vselej je bilo ponovljeno, če se je le ternjeva krona ali glava Njegova kaj dotaknila; več ternov se je ulomilo in v glavi ostalo. Kdaj in kje je pač kdo vidil tako terpljenje? Kdaj je bilo zmišljeno tako kervavo terpinčenje? V nobenim boji svet- 285 Bikov ne beremo kej taciga. Prihranjeno je bilo to le za Gospoda. Satan sam je znaj- del to terpinčenje ter ga ljudem navdal. — Pojdite torej, ve hčere Sionske, t. j. ve od Boga blagoslovljene duše, in poglejte kralja Salomona; kako Ga je kronala s krono ter- pljenja mati Njegova, brezbožna sinagoga, v dan Njegoviga zaročenja, t. j. tisti dan, ko je na križi umeri iz ljubezni do nas! „Prekleta naj bo zemlja zavoljo tebe, je re¬ kel Bog nekdaj Adamu, ternje in osat ti bo rodila zavoljo greha tvojiga.“ Zdaj se je ta beseda spolnila. To prekletstvo za naše grehe je mogel naš Zveličar nase vzeti in ti terni in osat, podoba našiga greha in ž njim zasluženih kazen, so mogli prederati Njegovo glavo. Sosebno je pa hotel Jezus to grozo¬ vito terpljenje prestati v zadostenje naših hu¬ dobnih misel. Oh, zadostiti je hotel za vse n aše pregrešne in hudobne misli, za-naše ne- čimerme in častilakomne zmišljenja, za ošab¬ nost in naš napuh, za našo svojeglavnost in Sv ojeljubje, za našo nepokoršino in pregrešno iermo, za vse nečiste premišljevanja, ki iz¬ hajajo iz našiga sprideniga serca. Zato je hotel naš Gospod s temi terni biti globoko P r eboden, de bi ž Njegovo drago, čez Nje¬ govo obličje tekočo kervijo naš duh bil oči- 286 sen vsih pregrešnih nespodobnost. In ti pa, o človek! se hočeš še vedno povzdigovati, in pasti v svojim serci misli, kakoršne žalijo Boga? Še nočeš jenjati, nečistih podob v sebi oživljati? O premišljuj svojiga s ternjem kro- naniga Zveličarja, in ustavi se vsim satano¬ vim skušnjavam! Sveti zdililjeji. O moj nar krotkejši Jezus! kakšno mora biti moje sočutje, ko premišljujem, de je Tvoja presveta Kri tekla v toliko studencih, kolikor ternov je Tvojo sveto glavo prebodlo! Zares ti so studenci Božje gnade za me. Tvoja ternjeva krona je meni v venec cvetlic in cvete okrog glave v nar lepših cvetlicah Tvoje ljubezni. Vsi vbadci ternja so živi, kakor očesa cvet¬ lic, biserno porošeni, razpošiljajoči lepoto in dišavo. Oh, dodeli mi, moj Zveličar! de ta draga rosa življenja, ki teče iz Tvoje s ternjem ovite glave, mene namoči, in me vsiga madeža hudobnih skušnjav očisti! Bog hotel, zakličem s sveto Gero, Bog hotel tavžentkrat, de bi vse morje v Kri spremeniti, skoz svojo glavo ga na¬ peljati zamogel, de bi se očistila nesnaž- nost moje slabosti, ktero si Ti, o neskon- 287 čna vrednost! v stanovanje si zvolil. Oh, prosim pri vrednosti Tvoje s. Kervi, pre¬ bodi s tem dragim ternjem tudi moje serce! Oh, prebodite me, o terni! zaženem z zveličano Johano od Križa; veliki, globoko segajoči terni, prebodite me! kolikor glo- bokeje, toliko serčneje; za male, ki do kervi ne zbodejo, nič ne maram; prebodite me z živo bolečino, de dobro občutim, de mi je v sramoto, biti mehkužen ud s ternjem kronane glave! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Odložiti vso svojeglavnost in notranji napuh svojiga duha. Spominek. ,,Pojdite ven, ve hčere Sionske! in poglejte kralja Salomona, s krono, s ktero Ga je kronala Njegova Mati v dan Nje- goviga zaročenja!“ (Vis. p. 3, 11.). 288 Večerno premišljevanje za devetnajsti dan. Ecce homo! Glej, o človek! 1. Tedej so Jezusa peljali s ternjevo krono na glavi in s terstam v zvezanih rokah ogernjeniga s škerlatastim plajšem spet v dvo¬ rano Pilatovo. Jezus ni bil spoznati, zavoljo Kervi, ki Mu je zalivala Njegove oči, in usta in brado Njegovo; Njegovo Telo je bilo z ranami pokrito, podobno v kervi namočenimu suknu. Priklonjen je šel omahljivo, plajš Mu je bil komaj do kolen, in druziga oblačila ni imel na sebi. Ko je ubogi Jezus prišel pred hišo Pilatovo, je tudi tega neusmiljeniga človeka groza, sočutje in gnjušenje sprele¬ telo; na eniga svojih vojakov se je naslonil, in ker je duhovšina in ljudstvo le še razsa¬ jalo in vpilo, je rekel Pilat: Če je Judovski satan tako strašan, ne bo moč ž njim v pe¬ klu stanovati. Ko je bil ubogi Jezus po stop¬ nicah neusmiljeno pahan, je stopil Pilat na visoko omizje in trobentar je zatrobil, de bi poslušali, ker hoče Pilat govoriti, in govoril je velikim duhovnam in vsim pri¬ čujočim : „Lejte, pripeljani vam Ga, de bote spoznali, de ne najdem nobene krivice nad Njim.“ 2 . Jezus je bil tedej po bričih na visoko omizje zraven Pilata pripeljan, tako de Ga je vse ljudstvo s terga viditi zamoglo. — Strašan, grozan pogled je bil ta, ki je od začetka grozo in čudno britko tihoto napra¬ vil, ko je Sin Boga samiga v ti neznani pri¬ kazni, poln zalerdele Kervi spod grozovite ternjeve krone, s Kervijo zalitimi očmi se ozerl po vsi množici po tergu. Pilat je k Njemu stopil in na-Nj kazaje je rekel: kak¬ šen človek!“ Tedej je stal Jezus v rude- čim sramotljivim plajši z raztepenim Telesam, s Kervijo oblit, s ternjem prebodeno glavo pripognjen, z zvezanimi rokami terstno žezlo derže, perklonjen v neskončni žalosti in mi¬ losti, potert od bolečin in ljubezni, kakor kervava senca pred ljudstvam. Veliki duhovni in sodniki so bili vsi togotni pri pogledu Je¬ zusa in vpili so: „Križaj Ga, križaj Ga!“ Pilat jim pa reče: „Vzemite in križajte Ga vi; zakaj jest ne najdem krivice nad Njim.“ Oni pa so še bolj vpili in ljudstvo je zmiraj hujši hrumelo; in pismejci so odgovorili: „Mi '•Damo postavo, po postavi mora umreti, ker s e je Sinu Božjiga delal.“ 3. Beseda Judov, de „se je Sinu Božji- ^ctzemani, 13 290 ga delal,“ je Pilata še bolj prestrašila in pra¬ znoverne skerbi so se spet ponovile v njem. Ukazal je Jezusa v sodnjo hišo peljati in Mu je rekel: „Od kod si Ti? Jezus pa mn ni odgovoril. Pilat Mu tedej reče: Meni ne odgovoriš? Ne veš, de imam oblast Te kri¬ žati, in imam oblast Te spustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do Mene, ko bi Ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri Me je tebi izdal, večji greh.“ Gospod mu je tudi še druge, slrašno resnobne besede govoril. Pokazal mu je, kak¬ šen kralj je, kakšno Njegovo kraljestvo; ter- dovratno nespokornost njegoviga notranjiga stanu mu je odkrito očital, prerokoval mu je, kaj de ga čaka, njegovo zaverženje v rev- šino, njegov strašni konec mu je dopovedal, in de ga bo nekdaj v pravični sodbi On so¬ dil. Tudi Klavdija Prokle, žena Pilatova, ki se je zavoljo toliciga mujenja bala za Pi¬ lata , je zopet poslala do njega tisto dano zastavo, de bi ga opomnila storjene obljube. Pilat, dozdaj negotov, kakor pijan je sem ter tje taval s svojo sodbo; zdaj pa je iskal Jezusa spustiti. Prestrašen, pa tudi razkačen zavoljo Jezusovih resnobnih besedi je še enkrat stopil na visoko omizje in je zavpil, de hoče Jezusa spustiti. Judje pa so še bolj 291 vpili: „Ako tega spustiš, nisi cesarjev prija— tel; zakaj vsak, kteri se kralja dela, cesarju zoper govori. “ Drugi so gnali, de ga hočejo pri cesarji tožili. Vpitje pa: »Križaj Ga, križan naj bo!“ je spet donelo od vsih strani; celo na ravne strehe terga so zlezli in od tam so vpili. O nesrečna slepota tega ljud¬ stva in strašna hudobija, ki je vse poskusila, ter ni nič opustila, de bi le Jezusa umorila! Sveti zdihljeji. O moj Bog! o Kralj in Gospod moje duše! zakličem s častitim Tomažem od Jezusa, kdo Te je vender tako zdelal? O lepota nebeška! z zvezanimi rokami, s ternjevo krono, z vso s Kervijo zaka- pano glavo, z okervavljenim obličjem, s terstam v zasramotenje v roči — Te vi¬ dim postavljeniga pred vse ljudstvo. — O moj Zveličar! kakšno zasramovanje, kakšna bolečina je bilo to za Te! O moje veličastvo, o moje zveličanje! o moj Je¬ zus ! jest Te molim, častim in hvalim, ko¬ likor premorem! Vtisni to milo, sramote polno podobo v moje terdo serce, omeči ga s svojo pričujočnostjo, in dodeli, de bo občutilo, kar vidi nad Teboj! Potegni me v svojo ljubezen, ki Te vidim iz lju— 13 * 292 bežni do mene toliko revniga! Vzemi, o Gospod, o Bog moje duše, vzemi to dušo in jo vnemi z lepoto tistiga plamena, ki iz Tebe gori, ki si bil tako stepen in za¬ ničevan! Kažeš se tako tihiga, tako po- nižniga, tako resnobniga, de na vse strani šviga plamen Božje ljubezni iz Tebe. Oh, de bi tudi mene zadel ta plamen! de bi me vnel, o moj Bog! in me v Tebi za Tebe popolnaina sežgal. Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Odložiti vso nečimernost v obleki. Spominek. „Ecce homo! Glejte, človek!“ (Jan. 19 , 5 .). Jutranje premišljevanje za dvajseti dan. Jezus je k smerti na križi obsojen. 1. Na žuganje Judov, de ga hočejo pri cesarji tožiti, če Jezusa spusti, je nov 293 strah Pilata preletel. Strah pred pozemelj- skim cesarjem je premagal strah pred kra¬ ljem, čigar kraljestvo ni bilo od tega sveta. Omahljivi, boječi hudobnež si je mislil: Če umerje, umerje ž Njim vred vse, kar On ve od mene in kar mi je prerokoval. Na žu- ganje s cesarjem je Pilat Jezusa izdal njih volji zoper svojo besedo, ktero je dal svoji ženi, zoper pravico in resnico, zoper svoje lastno prepričanje. Menil je tedej, de pri teh razuzdanih ljudeh nič ne opravi5 vpitje, šum in hrup je imelo nekaj slrašniga v sebi, in vsa množica ljudstva pred Pilatovo dvorano je serdito vrela, in velike vstaje ali punta se je bilo bati. Tedej si je dal Pilat prinesti vode, in služabnik mu jo je vlil na roke pred ljudstvam in Pilat je z omizja zavpil: „Jest sim nedolžen nad Kervijo tega pravič- niga, vi glejte!“ Tako je iz strahu pred ce¬ sarjem Judam Kri Jezusovo izdal, za njegovo vest mu ni ostalo nič druziga kakor le voda; s to se je mislil čisto, nedolžno izmiti. — Ne, Pilat! zdaj ti glej! zakaj pravičniga Ga ime¬ nuješ in točiš Njegovo Kri; ti si krivičen, brezvesten sodnik; Kervi, ktero hočeš izmiti iz svojih rok, nikdar nikoli ne boš izmil iz svoje duše! O strašna slepota, ki raji dopade ljudem, kakor Bogu, in iz strahu pred ljudmi 294 raji svojo dušo pogubi! O de bi se nikdar ne bali tistih, ki le telo zamorejo umoriti, ampak veliko več tistiga, ki dušo in telo zarnore v pekel pogubiti — Boga! 2 . Tedej se je povzdignilo strašno-gro- zovito, enoglasno vpitje zbraniga ljudstva, med kterim so bili ljudje zmed vsih krajev Pale¬ stine. Vpili so pa: ,,Njegova Kri pridi na nas in na naše otroke!“ Kri Jezusova, ki za nas za usmiljenje vpije, so tirjali, naj vpije za nje v maševanje. Oh pri tem slovesnim pre¬ kletstvu samiga sebe je bilo, kakor de bi ti- šalo temno nebo, polno kervavo - rudečih oblakov, polno gorečih šib in pa mečev, na strašno kličejoče ljudstvo. Bilo je, kakor de bi žarki tega prekletstva prešinili mozeg in kosti in celo otroke v maternim telesu zadeli. Le nad tistimi, ki so se po Jezusovi smerti spreobernili, so tako rekoč žugaje migljali. Bilo jih je pa precej veliko tacih med njimi; zakaj Jezus in Marija sta nepreneha- ma molila med tem strašnim terpljenjem za zveličanje svojih sovražnikov, ter se nad vsim tem grozovitim terpiričenjem nista celo nič grozila. Kako na tanko pa se je to preklet¬ stvo spolnilo nad tem oslepljenim ljudstvam, ktero še dandanašnji, že čez osemnajst sto let, to prekletstvo vedno nosi seboj, in zgub- 295 Ijeno med vse narode le zemlje je zaniče¬ vano , zasramovano in preganjano, zavoljo serda Božjiga, kteriga si je s lem nakopalo! O de bi ta sveta Kri Jezusa Kristusa, ktera, kakor pravi s. Bernard, poje kakor tro¬ benta, nam ne naznanovala le sodbe Božje, ampak tudi milost Njegovo! O de bi ne tekla tudi nam v pogubljenje, in de bi ne bila zgubljena za naše duše! 3. Med tem neznanim kričanjem je uka¬ zal Pilat, hitro pripraviti vse k sodnjimu skle¬ pu. Druge, slovesne oblačila si je rekel pri¬ nesti in jih je oblekel; nekako pokrivalo, kroni podobno, so mu dali, drugi plajš mu ogernili, in neko palico pred njim deržali. Veliko vojakov je bilo krog njega, in sodnji hlapci pred njim, za njim pisači z zavitki in dilicami. Naprej je eden trobil v trobento. Tako so se podali iz dvorane na veliki terg, kjer je bil, stebru gajžlanja nas-proti, lepo zidan visok sedež, na kterim so se sklepale sodbe; le s tega sedeža izrečene sodbe so imele pravo veljavo. Temu sodnjimu kraju se je reklo Litostrotos, po hebrejsko pa Gubata, in je bilo okroglo omizje, na ktero se je od več strani po stopnicah šlo; na verhu je bil sedež za Pilata, zadej še ena klop za druge sodnike. Veliko vojakov je obdajalo to omizje, 296 nekteri so stali tudi po stopnicah višje. Z rudečim pregrinjalam je bil sedež Pilatu pre- gernjen in višnjeva blazina rumeno opasana je na njem ležala. Obadva razbojnika sta bila tudi že sem pripeljana. Tedej je bil Jezus, še zmiraj v rudečim zaničljivim plajši, s ter- njevo krono na glavi in z zvezanimi rokami po bričih in neusmiljenih vojakih pred sodnji stol skoz gerdo ljudstvo peijan in med oba ubijavca postavljen. Ko je Pilat na svojim sodnjim stolu sedel, je še enkrat Jezusovim sovražnikam zavpil: „GIejte, vaš kralj!“ Oni pa so vpili: „Preč ž Njim, preč ž Njim, kri¬ žaj Ga! Pilat jim reče: Vašiga kralja bom križal? Veliki duhovni so odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja.“ In tedej Pilat ni no¬ bene besede več govoril za Jezusa in tudi z Jezusam ne, ter je začel sodbo pogubljenja. Sveti zdihljeji. O draga Kri Jezusa Kristusa! ki si tekla, de bi vsiin ljudem usmiljenje ska- zala; pride tudi čez me in čez vse ljudi, tode ne v prekletstvo, ampak v blagoslov¬ ljene! Razlij se bogato čez nas, lej! da¬ rujemo Ti svoje serce in roke, svojo voljo, pamet in spomin, svoje misli in želje, na- 297 gnjenja in djanja, vse svoje notranje in zunanje počutke! Operi nas, ker vse je omadežano na nas; očisti nas, ker vse je popačeno v nas; ozdravi nas, ker vse je bolno v nas; spreoberni, poboljšaj nas s svojo prečudno močjo, de bomo vredni, s Teboj se skleniti. O Ti neskončna či¬ stost, stori nas vse bele, zaljšaj nas, oživi nas, zveličaj nas in kronaj nas! O predraga Kri, pridi, oh, pridi čez me! Ne. želim nič bolj, kakor Tebe, o sveta Kri, sej Ti si nar drajši zavratnica, nar drajši perstan! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Drago Kri Jezusa Kristusa prav častiti; in na njo svoje edino zaupa¬ nje staviti. Spominek. ,,Njegova Kri pridi na nas! u ([Mat. 27 , 25 .). 13 «* 298 Večerno premišljevanje za dvajseti dan. Jezus je k smerti na križi obsojen. 1. Obadva razbojnika sta bila že po- pred k smerti obsojena, na prošnjo velikih duhovnov pa so do dans ž njima čakali; ker mislili so s teni Jezusa še bolj osramotiti, de je bil med dvema ubijavcema križan. Presveta Devica, ko je bil Pilat Jezusa očitno ljudstvu pokazal, in je kervavo vpitje Judov slišala, je nekoliko časa preč se odtegnila; zdaj pa se je z drugimi s. ženami skoz množico ljud¬ stva spet bližala k zadnjimu sklepu morivnc sodbe svojiga Sina in svojiga Boga. Jezus, obdan od bričev, od svojih sovražnikov za¬ smehovan, je stal na stopnicah pred Pilatam. Trobenta je zapela, in Pilat, ta zaničljivi, omahljivi in prevzetni hudobnež, je z nekako ošabno serditostjo smertno sodbo čez Zveli¬ čarja izgovoril. Oh, kdo bo zaničljivost tega hudobniga sodnika, veselje in nasitenje ker- vave žeje velikih duhovnov, revo in bolečino uboziga Zveličarja, neizrečeno britkost Jezu¬ sove Matere in drugih s. žena, hrepeneče in serdito prežanje Judov, merzlo in ošabno ob¬ našanje vojakov in vse te grozne peklenske 299 podobe zdivjaniga ljudstva — kdo bo vse to premišljeval in ne bo ves potert? Oh, kdo ne občuti, de mi sami bi bili mogli tam stati, kjer je stal Jezus, naš ljubi ženin; potem bi bila sodba pravična! 2 . Pilat je delj časa žlobodral in Klav¬ dija Tiberija z visokimi perimki cesarja ime¬ noval; potem je bral pritožbo zoper Jezusa, de je ljudi šuntal, in punt napravljal, de je judovsko postavo prelomil, ker se je Sinu Božjiga, kralja Judov, imenovati dal — in de Ga obsodi Judovska velika duhovšina v smert in ljudstvo enoglasno hoče Njega križanje. In potem, kdo bi mislil, zine ta ubogi človek, ki je več ur Jezusovo nedolžnost spoznaval, de to sodbo za resnično spozna. Rekel je: Jest torej obsodim Jezusa Nazarenskiga, kra¬ lja Judovskiga, de bodi na križ perbit. — Mati Jezusova je pri teh besedah omedlela, kakor de bi hotla tudi umreti. Tedej je bilo zgotovljeno; strašna, boleča, sramotljiva smert Njeniga svetiga, nar Ijubeznjivšiga Sina in Zveličarja sveta je bila sklenjena za gotovo. Janez in s. žene so Marijo peljali preč, de bi oslepljeni ljudje norčevaje nad bolečinami Zveličarjeve Matere se ne pregrešili. Tedej je hotel Jezus nedolžno v smert obsojen biti, in našo lastno smertno sodbo nase prevzeti, 300 de bi nam nekdaj dodelil milostljivo sodbo. O neskončna ljubezen Jezusova! 3. Tedej je še na sodnjim stolu Pilat to krivo sodbo spisal, in drugi, zadej sedeči sodniki so jo večkrat prepisali. Pisal je pa ta hinavski človek vse (lrugači, kakor je ravno pred govoril. Bilo je, kakor de bi pisal zoper svojo voljo, ves nekako preslrašen in zbe¬ gan, kakor de bi mu grozljivi angelj opoveral roko; pisal je pa, de je bil persiljen od viši dubovšine in njihoviga zbora, in ker se je bal punta med ljudstvam, zato je Jezusa ob¬ sodil, in de bi ga ne tožili cesarju za krivič- niga sodnika, in de bi se ne pripisovala njemu vstaja ljudstva, sicer pa, de ni pregledoval vsiga zadolženja, ki je bilo zoper Jezusa go¬ vorjeno. Potem je še pisal napis križa, kteri naj se nad glavo Jezusovo pripne na križ; namreč: Jezus Nazarenski, kralj Judov. Ve¬ liki duhovni pa so se ž njim kregali in pre¬ pirali tam pred sodnjim štolam, ker ta napi¬ sana sodba jim nič ni bila po volji; tudi za¬ voljo napisa so se prepirali in so hotli, naj bi ne pisal: Kralj Judov, ampak, de se je za Judovskiga kralja imel. Pilat že ves ne- poterpežljiv, jih zaničljivo in jezno zaverne: „Kar sim pisal, sim pisal.“ Tako je bil tedej zoper voljo Judov Jezus vender njih kralj 301 spoznan in bo tako na vekomaj ostal, če ravno so Ga oni zavergli. Jezus, kar pomeni Zve¬ ličarja, Odrešenika, in kralj, je častiti napis, kteriga si je Gospod hotel sam dati in kteri se še zdaj na vsakim križi bere. V tem ča¬ stitljivim napisu je zapopadena vsa naša vera, vse naše upanje in vsa naša ljubezen. Ta napis je naš nauk, naše tolažilo, naše ve¬ selje, naše zagotovilo večniga življenja, je mogočni pripomoček zoper vse zalezovanja liudobniga duha, je strah vsimu peklu; zakaj ta napis nam kaže, de je Jezus s svojo dra¬ go Kervijo nas greha in večniga pogubljenja odrešil, nas sužnosti satanovi odtergal, in de zdaj v veličastvu svojiga Očeta kraljuje in bo vekomaj kraljeval, ker nas vse zveličati hoče. O gnadepolni napis, ki zasluži, de ga vsi ljudje z veseljem pozdravljajo in v po¬ božnosti časte! Sveti zdihijeji. Kdo ima serce, de bi poslušal gro¬ zovito smertno sodbo zoper Te? pravi ča¬ stiti Tomaž od Jezusa. O pravo življe¬ nje vsih duš in edino upanje grešnikov! kako bo človeško serce zapopadlo, de si bil toliko zmesarjen in pa stepen, de nisi bil milovan, ampak enoglasno od vsih 302 tirjan v smert, ki so vpili: ,,Preč ž Njim! Križaj Ga! u Tedej, o Pilat, vzemi Ga spred oči teh divjih zverin, ki Ga viditi ne morejo, in meni Ga daj! Sprejeti Ga hočem, zdraviti Ga hočem, moliti Ga ho¬ čem in Njemu služiti. Pridi, o sladka lju¬ bezen, in moj rešitelj! Pridi k meni, ki hrepenim po Tebi, ki Tebe le išem, se Tebe veselim, akoravno si z ranami ves obdan! Pojdi v to mojo dušo in živi v nji; in za Te hočem umreti. — Pa, kaj to pravim? Sej sim jest še le slabši, ka¬ kor ta krivični sodnik, ki je to grozno sodbo izrekel čez Te; sim hudobniši, ka¬ kor uno ljudstvo, ki je tirjalo Tvojo smert; sej sim jest vzrok te Tvoje smerti s svo¬ jimi neštevilnimi pregrehami. — Oh, odpusti mi, o moj Jezus! Na Tvoje neskončno usmiljenje stavim svoje upanje; ozdravi mojo revšino, in zavoljo Tvoje britke smertne sodbe me obvaruj večne smerti! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Serčno se vojskovati zoper skušnjave hudobniga duha. 303 Spominek. „Bog pa je zvest, ki vas ne bo pu¬ stil skušati bolj, kakor premorete, teniuč bo storil tudi s skušnjavo izid, de jo zma- gate. a (I. Kor. 10, 13.}. Jutranje premišljevanje za enindvajseti dan. Jezus vzame svoj križ na-se. 1. Ko je bila smertna sodba izrečena in se je začelo nje pisanje in prepir velikih duhovnov s Pilatam, je bil Jezus bričem iz¬ dan; pred so se še nekoliko bali- sodnikov, zdaj pa je bil tako rekoč Jezus plen teh strašnih ljudi. Slekli so Mu tedej rudeči, sramotljivi plajš z ranjeniga Telesa, ter so Mu s teni več ran ponovili. Potem so Mu podali rujavkasto suknjo brez šiva, ktero Mu je naredila Njegova Mati. Ker Mu je za¬ voljo široke ternjeve krone obleči niso mogli, so Mu zderli krono z glave, in iz vsih ran je tekla Kri vnovič v neznanih bolečinah. 304 Privezali so Mu spet okoli ledja oklepni pas, za kteriga so vervi privezali. Vse to se je godilo z divjo prederznostjo med sovanjem in tepenjem. Dva razbojnika sta bila eden na desno, eden na levo postavljena z zve¬ zanimi rokami; imela sta, kakor tudi Jezus pri sodbi, verigo krog vratu. Imela sta le nekako slabo srajco, revni napersnik brez rokavov, na glavi pa iz slame spleteno po- krivalce. Umazana, rujava, zatekla od po- prejšniga gajžlanja sta bila. Tisti, ki se je potem spreobernil, je bil že zdaj tih in v se zamišljen. Drugi pa je bil jezen, prederzen, je klel in zaničeval z briči vred Jezusa. Brici pa so skupej nosili vse svoje orodja, in vse se je pripravljalo na strašno, grozno, ne¬ znano pot, na kteri je ljubeznjivi, terpeči Zveličar za nas nehvaležne težo vsili grehov nesti hotel, de bi svojo Kri iz od zaverženih ljudi prebodeniga kelha svojiga Telesa razlil v zadostenje. 2. Poslednjič sta Ana in Kajfa se s Pi- latam že dosti nakregala in prepirala; hitela sta zdaj proti tempeljnu, zakaj komaj še sta zamogla o pravim času tje priti. In tedej so se ločili veliki duhovni od praviga velikonoč¬ nega Jagnjeta; hiteli so v kamniti tempelj, de bi podobo tega Jagnjeta klali in jedli, ter so 305 spolnjenje te podobe — pravo Božje Jagnje — neusmiljenim rabeljnam na altarji križa darovati pripustili. Tu so se pota ločile k pomenljivimu in resničnimu darovanju; čisto, zadostivno velikonočno Jagnje Božje, ktero so očitno z vso gnjusobo svoje hudobije oma¬ deževali, so prepustili nečistim, grozovitnim rabeljnam, ter so tekli v kamnitni tempelj, darovat očišene, oprane, posvečene jagnjeta. Toliko skerbno so se bali zunanje se kej oskruniti, ko je nasproti vsa hudobija njiho- viga serca v jezi, nevošljivosti in zaničljivo¬ sti jih popolnama oblivala. ,,Njegova Kri pridi čez nas in naše otroke!“ S temi besedami so nadomestili poterjenje darovanja, ki je pri darovih v tem obstalo, de je darovavec svojo roko položil na darovano žival. Ločile so se tu pota k altarju postave in k altarju gnade. Pilat pa, napuhnjen, omahljiv, ki se je tresel pred Bogam, pa malikam daroval, "on suženj smerti, en čas mogočnež do žalostniga konca večne smerti, je s svojimi obdan od velike straže šel mogočno nazaj v svojo dvorano, pred njim trobentar s trobento. Že ko je Pi¬ lat krivo sodbo poterdoval, mu je poslala Klavdija Prokle njegovo dano zastavo, in se mu je odpovedala. Pozneje je skrivej iz dvo¬ rane ušla in je za Jezusovimi prijatli hodila. 306 Ta krivična sodba je bila po našim okoli de¬ sete ure zjutrej poterjena. 3. Ko je Pilat sodnji sedež zapustil, je šlo nekaj vojakov ž njim, ki so se pred nje¬ govo dvorano postavili. Le nekoliko jih je pri obsojenih ostalo. Osemindvajset oborože¬ nih farizejev, med njimi šest nar hujših Je¬ zusovih sovražnikov, ki so bili na Oljski gori pri izdaji pričujoči, so prijezdarili čez terg, de so spremili obsojene. Rabeljni so tedej peljali Jezusa na sredo terga, in več sužnjev je prineslo od večerne strani sem strašan križ, ter so ga pred Jezusa na tla vergli. In ko je križ pred Jezusam na tleh ležal, tedej je padel Jezus na svoje kolena, objel s svo¬ jimi rokami križ, ga trikrat kušnil, in na ti¬ him je serčno zahvalno molitev opravil ne- beškimu Očetu za pričeto odrešenje človeka. Tedej je Gospod objel svoj križ, večni altar zadostivne kervave daritve. Rabeljni pa so Jezusa potegnili na kolena, in primoran je bil, težki križ z majhno, gerdo pomočjo sam zadeti na svoje rame in z desnico ga objeti. Angelji so Mu pomagali, sicer bi ne bil mo¬ gel si ga naložiti. Pod to težo je klečal pri¬ klonjen. Premisli, kako radovoljno vzame Jezus svoj sveti križ za te in kako hrepeni, za te 307 terpeti. Zadeni torej tudi ti svoj križ, kte- riga ti je odločil Gospod, in nosi ga voljno za Gospodam. Sveti zdililjeji. Zveličana Johana od Križa pravi, de je Jezus toliko hrepenel, svoj sveti križ objeti in za nas umreti, de je tako rekož zdihnil: Ozrem se na te, o križ, moja nevesta! Naproti mi prideš na mojo ženitnino, in z Menoj se hočeš zaročiti. Pridem, de te s svojo Kervijo ozaljšam, za te sim zapustil nebesa; triintrideset let sim tebe iskal; z veseljem te objamem, ti ključ in vrata nebeške! — O moj Je¬ zus! kako serčno, goreče je bilo hrepe¬ nenje Tvoje po tem terdim lesu svetiga križa! Kaj Ti je pač toliko hrepenenje po njem navdajalo, de ga celo svojo lju— beznjivo nevesto imenuješ? Oh, kaj dru- ziga, kakor le ljubezen in sicer ljubezen do nas grešnikov! Ker si vedil, de s tem križem nas boš večniga pogubljenja odrešil, zato Ti je bil toliko prijeten, in tako Ti je bila nar večji britkost v sladko radost. O hvala! tavžentkrat hvala, o Jezus! za Tvojo neskončno ljubezen do nas grešnih ljudi! Oh, vcepi tudi meni 308 veliko hrepenenje in serčne želje, iz lju¬ bezni do Tebe terpeti, iz ljubezni do Tebe umreti! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V križih ne biti maloserčen. Spominek. ,,Ne umreti, ampak terpeti . 44 (S. Magd. Pac.). Večerno premišljevanje za enindvajseti dan. Jezus nese svoj križ na Golgoto. i. Zapela pa je trobenta Pilatovih jezdi- cev, in eden farizejev na konji seje pribli¬ žal Jezusu, ki je še klečal pod svojo težo in Mu reče: Dosti je lepih besedi, hajd! de se Ga pred znebimo, naprej! naprej! In te- dej so potegnili Jezusa na kviško, in tedej je bila na Njegovih ramah vsa teža križa, ktero moramo tudi mi po Njegovih večno res- 309 ničnih s. besedah nositi za Njim. In vzdig¬ nila seje za zemljo tako zaničljiva, za ne¬ besa tako zveličavna procesija kralja vsili kraljev. Naprej je jezdaril trobentar, ki je na vsih voglih mesta trobil in usmertenje na¬ povedoval. Ene korake za tem je šla der- hal vsakterih potepinov; nesli so pijačo, vervi, žeblje, zagojzde in jerbase mnogote- riga orodja; močnejši so nesli dolge kole, lestvice in križe razbojnikov. Potem so eni farizejev jezdarili, in za temi je šel pobalin, ki je nesel napis, in pa na palici čez ramo ternjevo krono, ktera Jezusu pri nošenji križa na glavi ni obstala. In za temi je šel naš Gospod in Od¬ rešenik, pripognjen pod težo križa, zgajžlan, stepen in ves omagan. Od sinočne zadnje večerje brez jedi in pijače, v vednim, smert- nim tepenji, zavoljo pretekle Kervi, brezšte¬ vilnih ran, žeje in neznanih notranjih britkost in grozovitost ves oslabljen, je šel omahljivo, pripognjen po golih ranjenih nogah. Z des¬ nico je deržal veliko težo na desni rami, in z levico je trudno stegal po širokim dolgim oblačilu, de bi tisto umaknil negotovim sto¬ pinjam svojim. Štirje briči so Ga na verveh, za oklepni pas privezanih, od deleč deržali. Sprednja dva sta Ga vlekla naprej, zadnja 310 dva sta Ga sovala in pahala, tako de ni imel nobene gotove stopinje. Roki Njegove ste bile od poprejšnih vezi vse ranjene, zatekle. Obličje Njegovo s Kervijo in oteklino zabuhlo, lasje in brada zmešani, s Kervijo namočeni; teža in oklepi so Mu volnato oblačilo tišali na ranjeno Telo, in volna se je v vse po¬ novljene rane prisušila; okrog Njega pa za¬ ničljivo krohotanje in zasmehovanje, sama hudobija. Neizrečeno reven, zdelan, pa ven- der ijubeznjiv je bil; Njegove usta so molile, Njegov pogled je bil mil, odpustljiv in ter- peč. Dva rabeljna sta na zadnjim konci križa vervi navezala, ter sta ga vzdigovala, de je visel in se ni vlekel, ter sta tako terpljenje Jezusu množila, ker sta težo s svojim vzdi- govanjem in spušanjen« le povikševala. 3. Pri straneh je šlo več vojakov s su¬ licami. Zadej sta šla razbojnika; vsaciga je peljal na vervi za pas pripeti en brič. Zboljšani razbojnik je bil le tih; hudobni pa hud, jezen, serdit in je klel. Briči so bili zagoreli, majhni pertlikovci; imeli so kratke, Černe, kodraste in šetinaste lase. Sužnji iz Egipta so bili, ki so mestne grabne kopali; imeli so kratke opasnike z usnjatimi napersniki brez rokavov. Bili so prav živinski. In za raz- bojnikama je šla polovica farizejev na konji. 311 Ti jezdici so tudi sem ter tje letali in vpili nad ljudmi, de bi bolj po redu hodili. Med potepine, ki so spredej orodje nosili, seje še nekaj Judovskih hudobnih pobalinov vri¬ nilo. Precej deleč zadej je šla Pilatova der- lial. Sam Pilat je šel ž njimi, de bi po mestu kak punt ne vstal. Naprej je jezdaril troben¬ tar na konji, za tem kmalo Pilat v vojaški obleki med stotniki in nekoliko druzimi jezdi- ci; za temi je šlo tri sto pešcev, ki so bili iz zgornje Italije doma. Ljudstvo je preč po sodbi začelo naprej se pomikovati. Prav ve¬ liko vsakterih ljudi je bilo skupej: ptujci, sužnji, delavci, otroci, žene in možje, po vsih cestah so naprej letali, de so to žalostno procesijo gledati zamogli. Rimski vojaki pa so jim branili preč za Jezusam gnjesti se, zato so po drugih potih spet naprej letali. Večidel ljudstva pa je derlo na Golgoto. Sveti zdihljeji. O Gospod in Bog moje duše! pravi častiti Tomaž od Jezusa, ali je mogoče, de se ne braniš vzeti teže križa na svoje rame, ker je Tvoje Telo tako oslabljeno zavoljo prelite Kervi, in zdelano v pre- stanim terpljenji, tako de je le ena rana na Tvojim Telesu? Veš, de Tvoje moči 312 ne premorejo nositi te velike teže, in ven- der jo prevzameš. O Bog ljubezni! Tvoja ljubezen premore vse in nič ji ni nemo¬ goče. Pa še več: Jest sam sim en del te strašne teže, in jest sam ležim s celo težo svojih pregreh na Tebi. Bodi torej hvaljen in zahvaljen, o nar dobrotljivši pa¬ stir! ki si inene zgubljeno ovco naložil na svoje rame, de bi me nazaj nesel k svoji cedi. O sladki moj Jezus! dodeli mi, de Ti saj v prihodnje polajšam to težo, ter je z nobenim, tudi z nar manjšim greham več ne pomnožim! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V vsiin se zatajevati in nič po svoji volji ne ravnati. Spominek. „Ako hoče kdo za Menoj priti, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ, in naj hodi za Menoj. u (Mat. 16, 24.). -metnem** 313 Jutranje premišljevanje za dvaindvajseti dan. Jezus pade pervič in drugič pod križem. Sreča svojo žalostno Mater. 1. Peljali so Jezusa po ozki cesti za hi¬ šami, kjer je bilo vse polno nečimerne šare. Jezus je mogel tu veliko terpeti. Brici so šli bliže Njega. Iz oken in lukenj je vsake sorte derhal zijala na-Nj, in sužnji, ki so tod de¬ lali, so Vanj blato in pomije metali; hu¬ dobni potepini so Ga s černo, smradljivo lužo oblivali; celo otroci, našuntani, so v svoje krila kamnja nabirali in iz vež Mu pred noge ga metali z vpitjem, norčevanjem in s kletvijo. To so delali otroci, ktere je ljubil, žegnal, srečne imenoval. Ozka cesta se proti koncu vije na levo, je širji in nekoliko navkreber. Tu, preden se je začelo navkreber iti, se je v nižini voda in blato zbiralo; in ležal je tu kamen, de se je lože čez blato prestopilo, kakor je bilo na več krajih Jeruzalema, kjer so bile slabe, nesnažne pota. Ubogi Jezus ni mogel čez stopiti z veliko težo svojiga križa. Briči pa so Ga pahali in podili ne¬ usmiljeno naprej. In Božji Zveličar se nad Getzemuni. 11 314 kamnam spotakne in pade na tla in križ zra¬ ven Njega. Brici so kleli, z nogami Ga so- vali; vse se je ustavilo in vriš je vstal okrog Njega. Zastonj je podajal roko, de bi Mu vstati kdo pomagal. Oh, sej bo kmalo konec, je zdibnil in je molil. Farizeji pa so vpili: Naprej, naprej, spravite Ga na noge, de nam pod rokami ne umerje. Sem ter tje ob potu so stale jokajoče žene z otročiči, ter so se od groze vse tresle. S čeznaturno močjo je vzdignil Jezus svojo glavo, in grozoviti, sa¬ tanski rabeljni so Mu tu ternjevo krono po¬ tlačili na glavo, namesto polajšanja. Ko so Ga pa med pahanjem spet spravili po konci, so Mu naložili križ na rame in revno, s ter- njem prebodeno glavo je mogel s strašnimi bolečinami deržati na stran, de je velika teža pod široko krono na rami slonela. Tako je stopal z novim pomnoženim terpljenjem po širji cesti navkreber. 2 . Od bolečin vsa prevzeta, žalostna Mati je z Janezam in drugimi ženami zapu¬ stila terg, ko je bila izrečena krivična sodba čez Njeniga Sina. Med tem je spet več kra¬ jev Njegoviga terpljenja obhodila, in ko je postalo dirjanje ljudstva, glas trobente, in ko so Pilat s svojo stražo in vojaki se vzdignili in je bilo vse po konci v znamnje, de Jezusa 4 I 315 peljajo po križevim potu, tudi Marija ni za¬ ostala. Viditi je hotla svojiga Božjiga Sina v Njegovim terpljenji, ter je Janeza prosila, de bi jo peljal na kraj, kjer bo Jezus šel memo. Od Sionske gore sem so prišli. Šli so po stranskih potih čez sodnji terg, ki ga je Jezus zapustil, skoz vrata, po verteh, kteri sicer niso bili odperti, zdaj pa zavoljo ljud¬ stva. — Potem so prišli na večerno stran dvorane, kjer so bile vrata na široko cesto, kjer se je ravno po pervim padcu Jezusovim vsa žalostna procesija obernila nekoliko na stran. Janez je nekiga usmiljeniga hlapca ali vratarja sprosil, de je smel z Marijo in drugimi ženami tu skoz iti, na uno stran hiše. Uboga Mati Božja, vsa bleda, z objokanimi očmi, v višnjevo-rujavo ogrinjalo zavita, je bila res žalosten pogled. Oh, čigavo serce ne bo presunjeno pri tem pogledu, in kdo ne bo z grozo napolnjen? — V pitje in vriš, hrup in šum se je slišal deleč na okrog, trobenta se je razlegala, klic na voglih ce¬ sta, de peljajo eniga v smert križa, je bil strašan. Hlapec je odperl vrata, in vpitje je postalo bolj razločno in večji. Marija je molila, in Janezu rekla: Ali hočem gledati? Ali hočem preč iti? Oh, kako bom prestala? — Bili so zunaj pred hišo; in Marija je gle- 14 * 316 dala doli na desno, po poti, ki je bila pred to hišo spet ravna. Oh, kako je glas trobente presunil Njeno serce! Jezus je bil še okoli osemdeset stopinj deleč od tod, ko so stopili pred vrata. Tu ni šlo nič ljudstva pred Njim, le na straneh in zadej se je gnjetlo. 3. Ko so služabniki rabeljnov z vsim svojim orodjem se bližali s prederznim obna¬ šanjem, se je Mati Jezusova vsa tresla, po¬ vzdigovala roke, in eden memogredočih po¬ balinov je zaničevaje vprašel: Kdo je ta žena, ki toliko udelujeV ln rekel je nekdo: Ta je Mati Galilejčeva. Ko pa so potepuhi to slišali, so žalostno Mater z zaničevanjem pitali, s perstam na Njo kazali in eden ne¬ srečnih pobalinov je žeblje iz jerbasa vzel ter jih pred obličje presvete Device molil. Zdihovaje se je po Jezusu ozerala in poterta od bolečin se je na steber vrat naslonila. Bleda je bila kakor merlič in Njene ustnice so bile višnjevo-plavkaste. Farizeji so memo je- zdarili. Prišel je mladi Jud z napisani in ene stopinje za tem, — Božji Sin — Njen Sin, Sveti, Odrešenik! Trepeče, pripognjen je šel Njen ljubi Sin Jezus, glavo s ternjevo krono boleče nagnjeno na stran zavoljo teže križa na rami. Njegovo obličje je bilo bledo, polno Kervi, razbito, Njegova brada napojena 317 s Kervijo. Ozerl se je s svojimi kervavimi očmi, tako resnobno pa milo spod strašno sple¬ tene ternjeve krone proti svoji žalostni Materi, in spotaknjen je v drugič padel pod težo križa na svoje kolena in roke na tla. Mati, v velikosti svojih bolečin in svoje ljubezni ni gledala, ni vidila nobeniga vojakov, nobe- niga bričev, vidila je le svojiga ljubeznjiviga, revniga, terpečiga Sina; roke povzdigovaje se poda dve stopinji od hišnih vrat proti Je¬ zusu in pade k Njemu na kolena in Ga ob¬ jame. Slišale so se besede: Moj Sin! — Moja Mati! — Kdo koli na svetu bo zapopadel bolečino teh dveh nar ljubeznjivših sere, kadar sta se srečala na tem potu neizrečeniga terpljenja? Imej usmiljenje s to žalostno Materjo, na kteri se je zdaj spolnilo prerokovanje Si¬ meona, ki je rekel: ,,Meč bo prebodel Tvojo lastno dušo.“ Sveti zdihljrji. O ljuba Mati moja! kako žalosten pogled je bil za Te, kadar si na kerva- vim potu do mertvaškib glav srečala svo¬ jiga ljubiga Sina ter Ga zagledala v strašne vezi vklenjeniga, s ternjem kro- naniga, s križem obloženiga, s Kervijo 318 in mertvaškim potam obdaniga. Kadar so se Tvoje oči vjele ž Njegovimi, kakšna smertna bolečina je presunila Tvoje serce in Njegovo! Kakšna britkost za Mater, viditi svojiga ljubeznjiviga Sina v toliko groznim stanu! Kakšna britkost za Sina, viditi svojo drago Mater toliko užaljeno, toliko poterto! O žalostni Jezus! dodeli mi delež svojih bolečin, de Tvojo ljubo Mater pomilujem! O žalostna Mati, dodeli mi delež svojih bolečin, de imam sočutje s terpljenjem Tvojiga Sina, in sprosi mi pri Njem moč in serčnost, de Ga spremljujem po ternjevi poti svetiga križa! Oh, žegnana Mati! zavoljo te velike bolečine tega ža- lostniga snidenja mi sprosi pravo serčno ljubezen do križa! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: K časti tega žalostniga po¬ gleda Sina in Matere svoje oči v pravi berzdi imeti in ž njimi ne ozerati se. Spominek. ,,Meč bo Tvojo lastno dušo presunil. 44 (Luk. 2, 350. 319 Večerno premišljevanje za dvaindvajseti dan. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. Veronika poda Jezusu potni pert. Jezus pade v tretjič. i. Bil je sam šum in hrup, velika zmeš¬ njava. Janez in žene so hotli Marijo nazaj potegniti; briči so kleli, vpili, preč Jo podili; tode noben brič se Je ni dotaknil. Janez in žene so Jo vzdignili in Jo preč peljali, in Ona, od britkosti prevzeta, pade pri ti¬ stih vratih spet, kakor mertva na svoje ko¬ lena. Nesli so Jo skoz vrata, ktere so pa spet zaperli. Gospoda pa so briči po konci potegnili in šli so po široki cesti skoz velike stare mestne vrata po dolgim in širokim tergu naprej. In tu je mogel Jezus spet čez en velik kamen; omagoval, padel je, se operaje na kamen in ni mogel več sam se spraviti po konci. Ljudje, ki so tu memo v tempelj šli, so milo vpili: O gorje! ubogi človek bo zdaj zdaj umeri. Bila je spet velika zmeš¬ njava; Jezusa niso mogli po konci spraviti, in farizeji na konjih so vpili: Ne bomo živiga tje pripeljali; morate koga dobiti, de Mu po- 320 maga križ nesti. In tedej je po cesti ravno nasproti prišel Simon iz Cirene, ajdovski mož, in njegovi trije sinovi so bili ž njim; nesel je butarico dračja pod pazho in je bil vertnar, ki je ravno delal na vertih, na vzhodni strani mesta. Vsako leto je bil namreč okoli praz¬ nikov z vso svojo družino prišel v Jeruzalem, de je plotove obrezoval, kakor več takih de¬ lavcev. Ni se mogel tu ogniti: velika gnječa je postala, in po obleki so ga spoznali, de je ajd in ubog delavec; vojaki so ga zgrabili in k Jezusu bliže peljali. Branil se je, kar je mogel, gnjusilo se mu je, pa persilili so ga bili. Njegovi otroci so vpili in jokali, in neke žene, ktere so moža poznale, so jih k sebi vzele in tolažile. Simonu se je hudo gnju¬ silo in studilo. Ubogi Jezus je bil strašno zdelan, Njegove oblačila vse z blatam oma- dežane. Jokal je ter je Simona tako ljubez- njivo-milo pogledal! 2 . Simon Mu je mogel po konci poma¬ gati in pomagati križ nesti; šel je tik za Jezusam, kteri tedej ni tako težko nositi imel. Jezusu so tedej tudi ternjevo krono popravili na glavi. In tako so se spet za¬ čeli pomikovati naprej. Simon je bil mož terdne postave okoli šlirdeset let star; šel je gologlav, in je imel kratko majhno suknjico; 321 njegovo ledje je bilo slabo opasano; zakriv¬ ljene žebljičke je imel na podplatih, ki so bili z jermeni privezani na noge. Njegovi si¬ novi so imeli pisane suknjiče; dva že odra- šena sta bila Ruf in Aleksander, ki sta po¬ zneje tudi Jezusovim učencem bila prišteta. Simon ni dolgo nesel križa in bil je v serci nekako presunjen. Premisli tu, duša moja! kako velika sreča je zadela tega Simona, de je smel Go¬ spodu pomagati Njegov križ nesti. Ni vedil, de je Jezus sam Sin Božji, o kako rad bi ga bil drugač nesel! Tudi ni takrat na to mislil, de mu bo ta majhna, Jezusu skazana pomoč s tolikimi gnadami povernjena; de ta križ mu bo celo večno življenje dodelil, in deje Jezus ravno na poti, tudi zanj svojo drago Kri preliti, in tudi njega večniga po¬ gubljenja odrešiti. Vsiga tega takrat ni nič vedil. Zato so ga k temu silili, in je od za¬ četka nerad nesel križ; kmalo pa je obču¬ til notranje gnade: razsvetljenje, tolažilo, veselje. Kmalo ga je ravno ta križ spreo- bernil iz nevernika v veliciga svetnika in služabnika Kristusoviga. O prečudna moč križa! Ti pa, o duša! ali ne bežiš tudi pred križem? Ali nosiš svoj križ z veseljem in De persiljeno za svojim Gospodam, kterjga ti 322 je On sam naložil? Ali pomagaš, kakor Si¬ mon iz Cirene, križ nesti Gospodu, de bi s tem njegovo težo polajšal? O potem bo križ tudi za te studenec nar večih gnad in bo tudi tebe v nebesa pripeljal! Le v križi je pot v zveličanje. Pot križa je pot luči in vsim v paradiž derži. Nosi tudi ti križ z vso nje¬ govo težo, z vso njegovo širokostjo, to je, z vsimi njegovimi okolišinami in nasledki; z vso njegovo dolgostjo, in ko bi bilo tudi do konca tvojiga življenja; z vso njegovo viso¬ kostjo, ko bi tudi terpljenje, kakor vode, se narastlo; z vso njegovo globočino, to je, z vso velikostjo bolečin, ktere dušo in telo za¬ devajo. Oh, nosi križ v ljubezni in poter- pežljivosti. Nosi ti križ, in križ te bo nosil od gnade do gnade. 3. Simon je okoli dve sto korakov deleč pomagal Gospodu težo križa nositi, in prišli so do lepe hiše, na levo stoječe, ktera je bila s širokim zidovjem in blišeče olikanim železjem ograjena, po stopnicah se je šlo k ti hiši. Iz te hiše prihiti velika veličastna žena majhno deklico za roko peljaje. Bila je Serafija, žena Siraha, ki je bil ud tem- peljnoviga zbora, navadno Y r eronika imeno¬ vana. Bila je v tančico zavita; stopila je na cesto, in neki pert je imela čez svoje 323 rame; deklica, kacih devet let stara, je stala pri nji. Zastonj so jo naprejdereči podili na¬ zaj; vsa presunjena je bila od usmiljenja in ljubezni; silila je z otrokam, ki se je njeniga krila deržal, skoz gnječo, skoz briče in vo¬ jake tje proti Jezusu na pot, padla jena svoje kolena, prijela je pert, ga zgernila proti Je¬ zusu z milimi besedami: „Slori me vredno, obrisati obličje svojiga Gospoda! 44 — Jezus je prijel pert z levico, ga z vso roko pritisnil na svoje kervavo obličje in ga hvaležno nazaj ji podal; ona ga kušne, dene pod plajš in vstane. Jezdici pa in briči so razsajali čez to zamudo in še bolj čez očitno češenje Go¬ spoda in so Jezusa bili in sovali. Veronika pa je zbežala z otrokam v svojo hišo. Ko¬ maj je stopila v hišo, je potni pert razgernila na mizo in pred njim omedlela; dete pa je klečalo trepeče pri nji. Tako jo je dobil neki hišni prijatel, kije stopil v hišo, ter jo je vidil kakor mertvo ležati pred razgernje- nim pertam, na kterim je bilo kervavo obličje Jezusovo, sicer strašno, pa čudno in popol- nama vtisnjeno. Čudil se je, zbudil jo je in ji pokazal obličje Gospodovo. Polna britkosti in tolažila poklekne pred pert in pa reče: Vse hočem zdaj zapustiti, Gospod mi je spo¬ minek dodelil. — Prosi tedej tudi ti svojiga 324 Jezusa: Naj bi spomin svojiga terpljenja glo¬ boko vsadil v tvojo dušo in svoje obličje vtis¬ nil v tvoje serce. Imej usmiljenje z Jezusam, in pomagaj Mu, kakor Veronika, obrisati Njegov pot s serčno, resnično ljubeznijo. Sveti zdihljeji. O srečni Cirenejic! kliče častiti To¬ maž od Jezusa, ki si za gotovo plačilo prejel, kar jest s solzami doseči ne mo¬ rem, de bi nosil ta križ in temu Božjimu Jagnjetu nekoliko pomagal v Njegovim strašnim terpljenji. S križem Ga sprem¬ ljaš in tega ne veš; ko bi pa tega Go¬ spoda spoznal, in zvedil, kaj nosiš, bi več ne odložil od sebe in bi se dal nanj perbiti. O Bog ljubezni! o ljubezen Božja! če Ti tudi sam ne morem pomagati Tvo- jiga križa nesti, Te vender smem s svo¬ jim križem spremljevati, in o kako srečen sim zato! Oirenejcu ni bilo pripušeno, iti pred Teboj, ampak za Teboj je šel; za¬ kaj Ti, o moj Bog in Gospod! nočeš, de bi kdo bodil pred Teboj, ternuč Ti hočeš naprej iti, de s križem obloženi Te vidijo, in so razsvetljeni, uterjeni, vneti za Te. In kdor Te vidi vedno pred seboj, Tebe, o luč paradiža! kaj ta vidi? kaj ta ljubi? 325 kaj ta sprejme? česa se veseli? Bodi tiho, o jezik! in molči ti, o serce! — Ljubezen vidi, ljubezen nese iz ljubezni, de bi le jez ljubil! Oh pripusti mi, de Te tedej lju¬ bim, moj Bog! in de bom ves prevzet od ljubezni! Vžgi me, ljubi me, spremeni me v se, o moja nebeška ljubezen! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Drugim v potrebi pomagati po svoji moči, in kaj dobriga storiti. Spominek. „Eden druziga bremena nosite, in tako bote dopolnili Kristusovo postavo. 44 (Gal. 6, 2.). Jutranje premišljevanje za triindvajseti dan. Jezus pade četertič in petič pod križem. Jokajoče Jeruzalemske hčere. Jezus pade šestič in sedmič. 1. Ko so se bližali vratam, ki stoje med poldnem in večeram, so briči bolj naglo silili 326 naprej. Tik vrat je bila čez razvoženo cesto velika luža. Neusmiljeni briči so Jezusa vlekli naprej, vse se je gnjetlo. Simon iz Cirene je stopil na stran, de bi se ognil luže, in v tem se je teža križa nagnila, in ubogi Jezus je četertič padel pod križem v lužo, tako de je Simon komaj križ obderžal. Jezus je z milim glasam zdihnil: „Gorje, gorje, Jeruzalem! Kako sim te ljubil, kakor koklja zbira svoje pišeta pod peruti, in ti me tako grozovito suješ čez svoje vrata!“ — Gospod je bil silno žalosten; farizeji pa so se proti Njemu obernili in Ga zmerjali; bili in sovali in vlekli so Ga po konci iz luže. Tedej je bil Simon iz Cirene razserden zavoljo grozovitosti bri- čev in je rekel: „Če ne jenjate teh hudobij, bom križ na tla vergel in če me preč ubi- jete.“ Čez vrata se cesta zaberne na desno proti polnočni strani na goro Kalvarijo. In tu pred vratmi, kjer gre cesta na Kalvarijo, je bila na kol perbita tabla, na kteri je bila zapisana smertna sodba Zveličarja in obeh razbojnikov. In blizo tu pri potu je stala množica jokajočih žen. Bile so nektere device pa tudi revne žene s svojimi otroci iz Jeruzalema in tam okoli. Jezus sicer tu ni prav na tla padel, vender kakor omedlen se je zgrudil, tako de je Simon za pripognje- 327 nim Gospodam križ spustil na tla in je Go¬ spoda poprijel. In Gospod se je na .Simeona naslonil. Ta je bil peti padec kervavo terpe- čiga Jezusa. 2 . Žene in device pa pri strašnim po¬ gledu so zagnale veliko vpitje in milovanje ter so Jezusu po Judovski šegi iz sočutja perte nasproti molile, de bi si pot obrisal. Tedej se je Jezus k njim obernil in je re¬ kel: „Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jo¬ kajte nad Menoj, ampak jokajte se nad se¬ boj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, ob kterih poreko: Srečne so ne¬ rodovitne, in telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso dojile! Takrat bodo začeli reči goram: Padite na nas! in hribam: po¬ krite nas! Če namreč nad sirovim lesam to delajo, kaj se bo godilo nad suhim?“ Postali so nekoliko. Sprednja derhal z vsim orodjem je hitela naprej na Kalvarijo 'in šlo je za njimi sto mož rimskih vojakov zmed Pilatove straže, ktera je bila do tu zadej in je pri vratih spet nazaj se vernila v mesto. Spet se je vse vzdignilo naprej. Premisli tu, moja duša! prav je sicer, de terpljenje Jezusovo obžalujemo, pred vsim pa moramo jokati le zavoljo svojih pregreh, ki so bile vzrok strašne, grozovitne smerti 328 Jezusa Kristusa. Naši grehi so Jezusu križ naložili! O strašna pošast ediniga greha! O de bi noč ino dan objokovali nesrečo, ktero je greh prinesel na svet! O le nobeniga greha več! 3. Spet se je vse vzdignilo naprej. Je¬ zus je bil pod križem po gerdi in stermi poti med mestnim zidovjem in Kalvarsko goro v polnočni strani s sovanjem in pahanjem na verveh naprej gnan. In pot se je na drugo stran proti poldnevu zavila navkreber. In tedej je padel ubogi Jezus šestič pod težo križa. Zdaj pa so ga tepli in podili še huje ka¬ kor popred, de je Jezus do verh sodnjih skal prišel in s križem na tla padel že sedmič. Simon iz Cirene, sam že zaničevan in zdelan, je bil ves potert od usmiljenja; hotel je še po¬ magati ubogimu Jezusu, ali briči so ga s so¬ vanjem in zaničevanjem nazaj zapodili. Kmal potem je bil k Jezusovim učencem prišel. Tudi vsi nepotrebni potepini in pobalini, ki so ž njimi leteli, so bili spojeni nazaj. Fari¬ zeji na konjih pa so od večerne strani po boljši poti prijezdili na goro Kalvarijo. Od tod se je vse vidilo čez mestno zidovje. Verh te strašne gore je bila ravnina, moriše ime¬ novana, na okrog z zvišano zemljo ogra¬ jena. Farizeji na konjih so obstali na ve- 329 čemi strani, kamor je bil hrib malo nagnjen. Okoli sto rimskih vojakov iz zgornje Italije je bilo razpostavljenih sem ter tje po gori in ob meji moriša. Veliko ljudstva, večidel revni ljudje, ptujci, sužnji ajdje in veliko žen, ljudje, kteri se niso omadežanja za¬ voljo praznikov bali, je stalo na okrog, in vedno jih je le še več prihajalo iz bližnjih potov, kteri so šli proti mestu. Na gori Gi- honu proti večeru je stala cela truma veliko¬ nočnih svatov, in od deleč jih je bilo veliko, ki so se zmirej bolj bližali. Sveti zdihljeji. O pravični Zveličar! tresem se od strahu pred kaznijo, ktero bom terpeti mogel, če bom podoben suhimu, nerodo- vitnimu drevesu! Moji brezštevilni grehi me silijo v jok, ko vidim, koliko si Ti, o moj Bog! mogel terpeti zanje. Ljubez- njivi in milostljivi glas Tvoje Kervi me iz grešniga spanja budi. O večni Oče! bodi potolažen s tem, kar Tvoj nedolžni Sin terpi, in akoravno sim zaslužil, kakor suho, nerodovitno drevo v večni ogenj ver¬ zen biti, vender Te prosim ponižno, zavolj zasluženja Svojiga Božjiga Sina, usmili se mene ! Oh ne glej mojih pregreh; ozri se 330 na drago Kri svojiga Sina, ki vpije proti nebu za usmiljenje za-me! Meni pa gnado dodeli, de odslej zanaprej objokujem svoje grehe; zakaj boljši je zdaj ob času gnade točiti solze pokore, kakor kdaj točiti v peklu solze obupanja. Oh, objokovati ho¬ čem svoje pregrehe. Daj pa, de te solze ne bodo nerodovitne; daj, de se v resnici poboljšam! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Prijazen biti vsacimu, in tolažiti revne, bolne in žalostne. Spominek. „Jokajte z jokajočimi l u (Rim. 12,15.). Večerno premišljevanje za triindvajseti dan. Jezusa slečejo oblačila in Mu jesiha piti dajo. 1. Zelo dvanajsta ura je tekla, kadar je Jezus na moriši padel pod križem in so 331 Simona spodili. Potegnili so tedej Jezusa na verveh po konci! Oh, kako reven, žalosten, raztergan, kervav, bled — strašna podoba — je ubogi Jezus stal na kraji terpljenja! Sovali so Ga med norčevanjem, kakor: Tvoj tron Ti moramo pomeriti, Ti kralj! Pa Jezus se je prostovoljno ulegel na križ. Raztegnili so Ga po križi in znamnje dolgosti na rokah in nogah so potegnili; farizeji pa so z Njim norčevali. Potegnili so Ga spet po konci in Ga zvezaniga peljali zelo sedemdeset stopinj na zgornjo stran Kalvarije navzdol v neko, v kamen vsekano jamo, ktero so od- perli in Ga neusmiljeno vanjo pahnili, de bi si bil brez čudeža kolena mogel razbiti na kamnitih tleh. Slišalo se je Njegovo milo zdihovanje. Zaperli so vrata in stražo so po¬ stavili. Jezus je zdihoval in miloval, de je kamen pod Njim se omečil. Tedej so začeli briči hitro svoje pripravljanja. Sreda moriša je bila za kaka dva čevlja zvišana in na ti zvišini so delali jame za križe, ktere so drugi skupej zbijali. — Premisli, o duša! kaj je pač Jezus med tem strašnim pripravljanjem občutil, ko je slišal to nabijanje s kladvi, slišal kletev in zmirjanje rabeljskih hlap¬ cev. Oh, bil je to Njegov zadnji, bolečin polni pokoj! Zdihoval je in molil neprene- 332 hama za svoje sovražnike, ter se je še en¬ krat na svojo kervavo darivno smert pripra¬ vil. Oh, daroval je vse svoje že prestane bolečine in vso že prelito Kri in tudi svojo prihodnjo smert vnovič svojimu nebeškimu Očetu za grehe vesoljniga sveta. O žalostni pokoj, ki si nam dodelil večni pokoj in večni mir z Bogam, bodi nam večno hvaljen in česen! 2 . Ko je Marija, po snidenji z Jezusam, se nekoliko opočila, Jo je gnala ljubezen in hrepenenje, biti pri svojim Sinu, terpeti vse ž Njim, Ga ne zapustiti do konca, spet vno¬ vič do Njega ter se je s čeznaturno močjo okrepčala. Ona in Njene spremljevavke so hitele zavite v tančice v hišo Lazarjevo pri vratih, kjer so tudi druge s. žene z Magda¬ leno in Marto v solzah in zdihovanji bile zbrane. Tudi je bilo nekaj otrok pri njih. Od tod so šle, njih sedemnajst, po križevim potu za Jezusam v svoji žalosti nekako častito in resnobno, ter niso marale za nobeno zaniče¬ vanje ljudstva. Prišle so čez terg; kjer je Jezus svoj križ prevzel, so kušnile tla; po¬ tem so šle po vsim križevim potu; so poča¬ stile kraj Jezusoviga terpljenja, in Marija in ene bolj razsvetljene so hodile po Njegovih stopinjah. Presveta Devica je vse občutila in vidila v duhu; je vodila to množico, vse 333 imenitniši kraje si je globoko v serce vcepila, štela je stopinje, in svojim spremljevavkam kazala svete kraje. In tako je bil vstanovljen sv. Križev pot v nar zvestejši Materni lju¬ bezni, tako rekoč pod nogami Jezusovimi, kteri je pervi šel to ternjevo pot. Terpljenje, ne¬ znane bolečine Mariine na ti poti, pri po¬ gledu moriša, in pri prihodu na goro, se popisati ne dajo; bile so v duhu bolečine Jezusove in zraven še spomin, de bo sama ostala. Magdalena je bila vsa poterta, od bolečin premagana, kakor pogrezovana iz ter- pljenja v terpljenje; iz molčanja je zagnala zdihovanje, iz mirnosti je začela viti svoje roke, in v tožbo se je očitanje sililo; vedno so jo druge mogle podperati, varovati, sva¬ riti in celo skrivati. Tako so prišle na goro. Kakšen pogled za Marijo, na tem moriši, na gori križanja! Strašan križ leži pred Njo; kladva, vervi, grozovitne žeblje pre¬ našajo sem ter tje! Nepričujočnost Jezusa je terpljenje Marii le podaljšala; vedila je, de Jezus še živi; hrepenela je, Ga viditi; pa groza Jo obdaja; zakaj viditi Ga bo mogla v strašnim terpljenji. 3. Tedej so šli štirje briči po zgornji strani doli do jame, ter so potegnili Jezusa iz nje, ki je prosil Boga za pomoč in se je 334 se enkrat daroval za grehe svojih sovražni¬ kov. Podili in vlekli, bili in zaničevali so Ga po ti zadnji stezi Njegoviga terpljenja. Ljud¬ stvo je zijalo in zmerjalo ; vojaki so se merzlo in resnobno napihovali, in rabeljni so Ga jezno sprejeli, v sredo med se potegnili. Imeli so dve rujave posodi tam; v eni je bil jesih in želč, v drugi samo jesih. Vino s pelinam in miro namešano bi imelo biti. Ponudili so zve- zanimu Zveličarju v rujavim kozarcu od te druge pijače; On je pokusil, pa ni pil. Bilo je okoli osemnajst rabeljnov v morišnim okrožji. Eni so imeli z Jezusam opraviti, eni z raz¬ bojnikoma, ter so delali in popivali. Bili so umazani, na pol nagi, majhni, terdni ljudje z neznanim obrazam, terdimi lasmi, s seti— nasto brado, gerdi in živinski. Bilo je, ka¬ kor de bi satanske podobe se mešale med te grozovite ljudi, in bi jim v vsim pomagale. Čez Gospoda pa se je zdelo, kakor de bi se večkrat med križanjem prikazale množice jo¬ kajočih angeljev; ravno tako čez presveto Devico in druge pobožne, ki so jih tolažili in krepčali. In tedej so rabeljni potegnili Go¬ spodu oblačila s Telesa; in ko Mu rujavkaste suknje brez šiva, ktero Mu je Mati Njegova napravila, čez široko ternjevo krono poteg¬ niti niso mogli, so Mu krono potegnili z 335 glave, de so se rane Mu ponovile, in so sple¬ teno suknjo Mu zavihali in med prekletim rohlanjem vlekli čez kervavedo, ranjeno glavo. Tedej so Mu krono spet na glavo posadili. Tedej je stal omagajoči Sin človekov ves ob¬ dan s Kervijo in zateklinami, z zasušenimi in kervavečimi ranami. Obleka je bila z volno v Njegove rane prisušena in vtisnjena s Ker¬ vijo v nove globoke rane, ktere Mu je teža križa napravila na rame. Neusmiljeno so obla¬ čilo potegnili z Njega, in On, ki oblači ljudi in živino, je stal strašno raztergan in zatečen v svoji nagoti; pleča in rame so bile razter- gane do kosti, in volna je ostala sem ter tje v ranah in v prisušeni Kervi na persih! O kako neznano reven je bil Gospod! Sveti zdililjeji. O Jezus! če si mislim grozovitost, s ktero so Te Tvoji morivci napadali, kadar so Te že v drugič oropali Tvojih oblačil, me spreleti neka strašna groza. Oblačilo je bilo v tekoči Kervi v ranjeno Telo globoko na pol prisušeno in ni bilo drugači, kadar so Te divje razslekli, je bilo vse Telo raztergano, omajeno, in Tvoja draga Kri se je spet vlila v cur- 336 kih po Tebi. O kako grozan, strašan po¬ gled v tem terpljenji! Kakšno kervavo bolečino je Tvoji nar čistejši duši priza¬ delo, grozno razslečen stati pred vsirn ljudstvam v sramoto! In pa, kako mi mora biti pri serci, ko mi Ti kličeš, de moje in vsiga sveta gerde pregrehe so vzrok te Tvoje sramote, vsiga Tvojiga terpljenja! Nečimerna, nesramna noša, zapeljivo gi- zdanje in oskrunjenje našiga telesa, ne- številne pohujšanja vsakterih — te pre¬ grehe so bile nad Teboj, o moj Zveličar! na Tvojim svetim in čistim Telesu tepene, namesto na meni in nad drugimi grešniki tega sveta! Oh, moj Bog in moj sodnik! tudi jest sim eden tistih tolovajev, ki so ropali Tvoje oblačilo. Kakšna hudobija! Oh, odpusti mi, in prizanesi mi zavoljo Tvoje svete Kervi! Oh, de bi pač pripu¬ stil edino kapljo Tvoje, pri oropanji obla¬ čila pretekle Kervi kaniti na me, de bi me to zveličavno mazilo obvarovalo ples- nobe nečistosti, de bi za naprej s čistim sercem in nedolžnim telesam vse dni svo- jiga življenja Tebi služil! Amen. 337 Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V jedi in pijači si kej pri- tergati in vso nezmernost opustiti. Spominek. „Z želčem so Me nasitili in z jesi- ham napojili.“ (Ps. 68, 22.). Jutranje premišljevanje za štirindvajseti dan. Jezusa na križ perbijejo. Povzdignjenje križa. 1. Jezus, podoba neznane revšine, je bil od rabeljnov pahnjen na križ; "usedel se je, oni pa so Ga vergli znak, Mu potegnili desno roko do desne luknje na križi, ter so vso roko pervezali na križ. Eden je poklek¬ nil na Njegove s. persi in drugi je nastavil dolg pa debel žebelj, ki je bil popiljen na konci, na sredo žegnajoče desnice in z divjo serditostjo je bil s težkim železnim kladvam P« njem. Sladak, milo-lep zdibljej se je sli- Getzcmani. -j*tt 338 šal iz Gospodovih ust. Njegova Kri je škro¬ pila rabeljnove roke. Žile na roki so bile pretergane in s trivoglatim žebljem v majhno luknjo križa vgnane. Presveta Devica je tiho zdihovala, je bila na videz nezavedna. Mag¬ dalena pa je omedlela. Ko so desno roko Gospodovo perbili, so morivci zagledali, de leva roka, ki je bila tudi terdo na križ pri¬ vezana, ne seže do zvertane luknje, de so jo celo za dva palca naprej čez perste bili zvertali. Privezali so tedej vervi za Njegovo levico, ter so, z nogami na križ se operaje, tako silno nategovali roko, de je rama iz člena skočila, se podpazha stegnila in na ko¬ molci se vidilo deljenje kosti. Njegove persi so se vzdignile visoko, kolena so se skerčile proti sebi. Klečali so Mu na rokah in na persih, pervijali Mu roke terdo, in zabili so drugi strašni žebelj skoz levico Gospodovo. Kri je okoli škropila. Sladak, milo-lep zdih- ljej se je zopet slišal iz Gospodovih ust med i udarci strašniga kladva. Presveta Devica je i vsezJezusam čutila; bleda je bila kot merlič, r in tihi mili zdihljeji so šli čez Njene ustnice, s Farizeji so se posmehovali in zmirjali. Mag- j' dalena zavedna, je bila kakor neumna; ter- r gala je svoj obraz; njene oči in lica so bile s < kervave. ® 339 2. Vse Telo našiga Zveličarja je bilo, zavoljo silniga nategovanja rok do predeleč zvertanih lukenj, na kviško potegnjeno in Njegove kolena so bile vzdignjene. Tedej pa so rabeljni divje padli čez nje, zadergnili noge z zankami; in zavoljo hudobno pre¬ stavljenih lukenj niso noge nikakor mogle seči do tistih. In tedej so zagnali rabeljni kletev in rotenje. Eni so menili, naj bi se zvertala druga luknja; drugi pa so grozovito divjali: Noče se stegniti, Mu hočemo poma¬ gati. Privezali so Mu vervi na noge ter so jih nategovali s strašno neusmiljeno močjo noter do luknje, in so jih terdo eno na drugo pervili. Nategovanje Telesa je bilo tako silno, de so persi Jezusu pokale, in je glasno zdihoval: O Bog! o Bog! Prevezali so Ga tudi čez persi in roke, de bi se ne snele roke iz žebljev. Njegov drob je bil sključen, persi vzdignjene, kakor de bi hotlo rebrovje se odtergati od njih. Bilo je grozo- v itno terpljenje! Tedej so popadli nar dalji, n ar strašnejši žebelj, ter so ga serdito gnali s koz navkriž položene noge. Perbijanje nog je bilo grozovilniši, kakor vse drugo, zavoljo r azteganja vsiga Telesa. Okoli šestintride- setkrat so s strašnim kladvam udarili med n "lim zdihovanjem uboziga Zveličarja, ktero 15 * 340 je toliko sladko, toliko milo se glasilo. Na¬ sproti je rotenje in krohotanje bričev tako grozno, tako strašno donelo. Presveta De¬ vica je pri nategovanji, pokanji in milim zdi- hovanji Jezusovim, pri pribijanji nog, od ne¬ znanih britkost premagana, v naročje svojih spremljevavk se zganila. Zdihovanja Jezu¬ sove pa so bile le glasovi bolečin iz psalmov posneti, ki so se zdaj, že davno prerokovani, spolnovali. Bilo je tedej, kakor de bi joka¬ joči angelji nad Jezusam se prikazali med tem groznim terpljenjem. Bila je že dvanaj¬ sta ura, ko so Jezusa križali. Ko so križ povzdigovali, se je od tempeljna sem razle¬ galo trobentanje velike trobente: znamnje je bilo to, de je bilo tam zaklano velikonočno jagnje, podoba praviga Jagnjeta Božjiga, ki je vzel grehe vsiga sveta na se, in je tukaj na križ bil perbit. 3. Ko so Gospoda našiga perbili, so briči z vervmi križ vlekli na k viško; drugi so s toporiši pomagali in spodnji konec v jamo ravnali. Verh križa so potegnili naprej, de se je povzdignil po konci, in vsa teža je s trepečim hrupam v jamo se zgrudila. Križ se je pretresnil; Jezus je glasno zdihnil; raz¬ peta teža vsiga Telesa se je posedla, rane so postale širji, Kri je spet obilniši tekla o »ta 341 in razderti členi so pokali. Strašan pa mil trenutek je bil, kadar se je med vpitjem in zmirjanjem bričev in rabeljnov in farizejev in mermranjem vsiga okoli stoječiga ljudstva, ktero Ga je zdaj tudi viditi zamoglo — ka¬ dar se je križ povzdigoval in s trepečim hru- pam v jamo se zgrudil! Pa tudi pobožni, sveti zdihljeji so se slišali, nar svetejši vse zemlje, milo terpeči glas Matere Njegove in prijatlov in prijatlic, in vsi, ki so bili čistiga serca, so britko pozdravili na križ povzdig¬ njeno, večno, včlovečeno Besedo z ginljivimi sočutki, in vse roke Jjubijočih so trepetaje se povzdigovale, kakor de bi Mu pomagati hotele, kadar je nar svetejši vsih svetih, ( ženin čistih duš, na križi perbit v rokah j grešnikov, na kviško se povzdigoval. Kadar j je pa križ z glasnim hrupam padel v svojo jamo, je nastopilo kratko molčanje. Vse je 0 bilo pretreseno z novim sočutjem, kakoršniga r [ se nobeden popred ni imel. Celo pekel je ob- v čutil hrup pogreznjeniga križa z grozo, in vzdignil se je še enkrat s svojim orodjem, s kletvino in zmirjanjem proti križu. Med revne duše pred peklam pa je šinilo britko — hre- ^ Peneče veselje, ki so v težkim zaupanji po- slušale vsaki mahljej, ki se jim je zdel kakor j a terkanje bližnjiga premagovavca na vrata od- 342 rešenja. Sv. križ je stal pervikrat, postav¬ ljen v sredo zemlje, kakor drugo drevo živ¬ ljenja v paradiži, in iz raztegnjenih Jezuso¬ vih ran so kapali štirje s. studenci na zemljo, zadostit za prekletstvo, in jo Njemu, novimu Adamu, v nov paradiž posvetit. Obraz Je¬ zusov je bil obernjen proti zahodu. Sveti zdililjeji. Spomni se, o sladki moj Jezus! kar si mi obljubil, de, kadar boš povzdignjen od zemlje, boš vse nase vlekel. Ako- ravno sim zavoljo svojih pregreh slabši, kakor nič, vender zato ne jenjarn biti Tvoje dete. Ko tedej, o Gospod! vse nase zdaj vlečeš, oh, stori, de ne bom odločen iz tistiga števila. Vleci me k sebi, o moj Bog! zedini me seboj, spremeni me po- polnama v se. O ljubezen! o Jezus! o križani Jezus! perbij me seboj na ta križ; druziga govoriti, druziga prositi ne vem. Naj zavoljo mene v tem trenutku vse bo končano, in le Ti edini, moj križani Je¬ zus! ostani pri meni, ker Ti si ljubezen moje duše, moje zveličanje, moje edino in vse! Ti sam, o Gospod! govori, živi, kraljuj, posedi, žgi in sežgi moje serce, 343 ker za naprej hočem ves Tvoj biti in ostati! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Perpeti se s Kristusam na križ in odmreti vsim stvarem in nečimer- nim razveseljevanjem. Spominek. „Mene pa Bog varuj, de bi se z dru¬ gim hvalil, kakor s križem Gospoda na- šiga Jezusa Kristusa, po kterim je meni svet križan in jest svetu. u (Gal. 6, 14.). Večerno premišljevanje za štirindvajseti dan. Jezus na križi, in oba razbojnika. Razdeljenje Jezusovih oblačil. 1. Po hudim, terdim padcu postavljeniga križa je vnovič obilno tekla Kri iz Jezusove glave, ki je obložena s ternjevo krono hudo 8e pretresla, in tudi iz rok in nog Jezusovih 80 kapali studenci svete Njegove Kervi na 344 tla. Jezus je naslonil glavo na persi in je visel okoli sedem minut omedlen, kakor mer- tev. Njegovo obličje s strašno krono, s Ker- vijo, ki je oči, brado in lase in hrepeneče- odperte usta napolnovala, je bilo vgreznjeno proti persim, in se je tudi pozneje zavoljo velikosti ternjeve krone le z neizrečenimi bo¬ lečinami povzdigniti zamoglo. Njegove persi so bile široko razpete, silno raztegnjene; Njegove pazlie so bile votle, strašno razle- čene, Njegovi komolci in členki na rokah vsi iz udov potegnjeni. Kri je tekla po rokah iz na široko raztegnjenih ran. Njegovi udje so bili tako silno pretegnjeni, vse žile in raz- tergana koža tako neusmiljeno napete, de bi se bile zamogle šteti vse Njegove kosti. Kri je kapala iz pod strašniga žeblja, ki je pre¬ bodel Njegove svete noge, po križi v zemljo. Vse Njegovo sveto Telo je bilo le ena ve¬ lika rana. Od prebudiga nategnjenja so rane vnovič pokale in se širile in tekla je sem ter tje nova rudeča Kri. Pozneje je bila Kri bolj bleda in vodena; tudi sv. Telo je prihajalo vedno bolj bledo. Persušena Kri se je lušila in bil je podoben razkervavljenimu mesu. Pri vsim tem strašnim razdjanji je bilo Telo na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa na križi ne¬ izrečeno žlahtno in ginljivo. Sin Božji, večna, 345 v času se darovavna ljubezen, je bil lep, čist in svet v razdjanim, z grehi vsili ljudi oblo¬ ženim telesu umirajočiga velikonočniga Jag¬ njeta. H. Ko je bil Jezus že križan, je prišla versta na una dva razbojnika. Bila sta dva tolovaja — morivca. Levi razbojnik je bil star j i, velik hudodelnik, zapeljivec, učenik desniga — spreobernjeniga. Navadno se imenuje zbolj¬ šani razbojnik Dizma, hudobni pa Gezma. Obadva sta bila zmed tistih razbojnikov na egiptovski meji, kjer je nekdaj s. družina z detetam Jezusam na begu v Egipt prenočila; in Dizma je bil tisti gobov otrok, ki je bil v vodeni kopeli deteta Jezusa na svet Marije od svoje matere skopan in naenkrat ozdrav¬ ljen. Milost in bramba, ktero je njegova mati takrat sv. družini pred tolovaji skazala, je bila poplačana v tistim opodobnim o.piševanji, ki se je zdaj na križi spolnila, ko je bil v Kervi Jezusovi očišen. Dizma je bil ves s priden, Jezusa ni poznal, vender pa ni bil Popolnama hudoben, in poterpežljivost Go¬ spodova ga je ganila. Bila sta tedej obadva tudi križana; Dizma na desno, Gezma na levo stran Jezusa. Strašno tuljenje sta za¬ gnala. Križa sta stala na desno in levo na kraji griča, toliko proč od Jezusoviga^ križa, 346 de je jezdic lahko memo jezdaril. Bila sta nekoliko eden proti drugimu obernjena in malo niže sta stala. Pogled teh razbojnikov na križi je bil nagnjusen, zlasti leviga, jezniga, upijanjeniga hudodelca, polniga kletve in ro¬ tenja, visela sta vsa zvita, poterta, zatekla, in k križema pervita. Neznano sta rjula pod tertami in vervmi; Gezma je klel in zmirjal. 3. Za malo časa je bilo vse tiho okoli; glas trobente se je razlegal od tempeljna po zraku. Vsi pričujoči so bili v serd in bole¬ čino pogreznjeni. Jezus, naše zveličanje in zveličanje vsiga sveta, je visel kakor merlev, prevzet od bolečin. Križavci so Jezusove oblačila razdelili med seboj, ktere so bile vse namočene v Kervi Gospodovi. Zavoljo Nje¬ gove rujavkaste suknje brez šiva pa niso bili enih misel, in raztergana bi jim nič ne kori¬ stila; zato so vzeli desko s številkami in za bob debele kamničke z narejenimi pikami, ktere so seboj imeli, ter so jih metali na desko in za suknjo vadljali. Tadaj pa je pri¬ šel nek človek, poslan od Nikodema in Jo¬ žefa Arimatejca, po hribu gori in jim je re¬ kel, de spodej doli so kupci za Jezusove oblačila, in oni so zgrabili skupej vso obleko, tekli po hribu in jo prodali, in tako so te sve¬ tinje ostale kristjanam. 347 O neizrečena slepota ljudi! Kadar Jezus v neznanih bolečinah med nebam in zemljo na križi perbit visi, so igrali pri Njegovih nogah; tako je prišla lakomnost celo noter pod križ. Jezus pa je pripustil, de so Ga celo oblačil obropali, nad zemljo se je po¬ vzdigniti dal v znamnje, de noče imeti no- beniga deleža na nji, in de bi s tem zadostil za našo preveliko ljubezen do nečimernosti tega sveta, in de bi nam pokazal, de se vsi— mu odpovedati moramo, ako hočemo biti učenci Njegovi. Sveti zdililjeji. O grešnik! kliče zveličana Johana od Križa, položi se, v duhu povzdignjen, na obličje Kristusovo; tolaži naj te On; mir hoče skleniti s teboj in s svojo s. Ker- vijo, de bi se ti v nebeški ljubezni ogrel! O moj preljubi! Ti si tedej grozd na tla- čivnico djan, iz Tebe teče sladčica večne sprave, vino svete moči, de bi nas vse nase potegnil! Oh, obupati nočem, ako- ravno nar nevredniši, nar nadložniši stvar, ki je kdaj bila na svetu! Pribežim pod drevo tega križa, de me valovi obupanja seboj ne potegnejo. Kapljaj na mene, draga Kri mojiga Zveličarja! Ti mi s 348 tavžent jeziki govoriš v mojo dušo: Za¬ upaj na Me, ki umiram, de bi tebi živ¬ ljenje dodelil! Oh nagni se k meni, Ti moje zveličanje, moje življenje, moj edini Zveličar, de Tebe, razdjaniga, terpečiga, kervaviga ljubiga svojiga zamorem objeti! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Do nobeniga nikakoršniga studa ne imeti, čez nobeniga se ne prito¬ žiti in vsim iz serca odpustiti. Spominek. „Ljubezen vse veruje, vse upa, vse prenese. 44 (I. Kor. 13.). Jutranje premišljevanje za petindvajseti dan. Zaničevanje Jeznsa na križi. Perva, druga in tretja beseda Jezusova na križi. 1. Po križanji razbojnikov in po raz- deljenji Jezusovih oblačil so pobrali briči 349 vse svoje orodje skupej, zmirjali, zasmeho¬ vali in zaničevali še Jezusa in so jo preč po¬ tegnili; tudi drugi pričujoči farizeji na konjih so na okrog pred Jezusa se vstopili, Ga z nespodobnimi besedami zasmehovali in potem tudi preč jezdarili. Tudi stoteri rimski vojaki so šli, ker je petdeset druzih prišlo, kteri so bili v stražo razpostavljeni. Stotnik te nove množice je bil Abenadar, rojen Arabec, ki je bil pozneje za Ktezifona keršen. Podstot- nik je bil Ivasi, služabnik Pilatov, pozneje pa Longin imenovan. Ti so bili na straži pri Jezusu. „In memo gredoči so Ga preklinjali, in so s svojimi glavami majali in rekli: De te! kako tempelj Božji poderaš, in v treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi, in stopi s križa, če si Sin Božji. In ravno tako je ljudstvo stalo in Ga zasmehovalo: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. V Boga je zaupal, naj Ga zdaj reši, če Ga rad ima. Tudi vojaki so Ga zasramovali, so pristopili •n Mu jesiha dali, rekoč: Če si kralj Judov, pomagaj sam sebi!“ Vse to se je godilo, ko so pervi vojaki odhajali in drugi pod Abena- darjem prihajali. Jezus pa je nekoliko po¬ vzdignil svojo glavo in je rekel: „Oče, od¬ pusti jim, oni ne vedo, kaj delajo!" In tiho je molil naprej. Tako je molil Jezus na Križi 350 za svoje nar hujši sovražnike, ki so Ga do zadnjiga zdihljeja zaničevali in tako grozo¬ vito umorili, in je s tem nam zapustil pre¬ čudni zgled, de moramo blagosloviti nje, ki nas kolnejo, moliti za nje, ki nas preganjajo. O kako deleč smo velikrat še od te Jezu¬ sove ljubezni! 2. Tedej je rekel Gezma, levi razbojnik: „Ako si Ti Kristus, pomagaj sam sebi in na¬ ma!“ In še več je Jezusa zaničeval. Dizma pa, desni razbojnik, je bil ginjen, kadar je Jezus molil za svoje sovražnike. Kadar je Marija glas svojiga Sina zaslišala, je Njene tovaršice niso mogle več deržati; silila je proti križu in stotnik Ji ni nič branil. Dizma, desni razbojnik, je bil zavoljo Jezusove mo¬ litve notranje razsvetljen. Ko je presveta De¬ vica pristopila, mu je bilo razodeto, de Jezus in Njegova Mati sta mu še otroku že poma¬ gala, in povzdignil je svoj glas mogočno in je zelo takole govoril: Kako je mogoče? vi Ga preklinjate, in On moli za vas; tiho je bil, in je terpel in molil je za vas, in vi Ga zani¬ čujete; On je prerok, On je naš kralj, in je Sin Božji! — Zavoljo tega nepričakovaniga svarjenja iz ust nesrečno visečiga ubijavca je vstal hrup med njimi in kamnje so pobirali, de bi ga na križi kamnjali. Stotnik Abenadar 351 pa tega ni pripustil, ter jih je razpodil in je mir storil- Med tem se je čutila presveta Devica zavoljo Jezusove molitve okrepčana in Dizma je rekel Gezmu: „Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistim obsojenji? In midva sicer po pravici, zakaj po zasluženji svojih del prejemava; ta pa ni nič hudiga sto- ril.“ Bilje razsvetljen, ginjen, spoznal je svoj greh, rekoč: Gospod, če me pogubiš, se mi prav zgodi; pa usmili se mene! Dizma je zadobil gnado praviga kesanja. Čez nekoliko časa, okoli četertinke ure, je ves zgrevan, v ponižnim zaupanji, povzdignil svojo glavo proti Jezusu in je rekel: ,,Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo! In Je¬ zus mu je rekel: Resnično ti povem, dans boš z menoj v raji!“ In tako je ta ubijavec zadnjo uro svojiga življenja odpušenje svojih velikih pregreh pri Jezusu zadobil, v večni spomin, de tudi nar večji grešnik nikoli ob¬ upati ne sme. Dizma je postal celo svetnik. De pa ne grešiš prederzno na Božjo milost, pravi s. Avguštin, se ozri tudi na leviga raz¬ bojnika, ki je ravno tako na strani Jezusa visel, in je ravno s tisto drago Kervijo bil oškropljen, ki je pa zavoljo svoje terdovratne nespokornosti nesrečen konec storil. 3. Mati Jezusova, Salome, Marija Kleo- 352 fova, Marija Magdalena in Janez so stali med križi razbojnikov in Jezusovim, ter so gle¬ dali v Gospoda. Presveta Devica, od Materne ljubezni vsa prevzeta, je serčno, pa na tihim zdihovala: Jezus bi Ji vender pripustil, de bi ž Njim vred umerla. In tedej se je Go¬ spod ozerl na svojo Mater resnobno pa milo, se je obernil proti Janezu in Ji rekel: „Zena, glej, Tvoj sin!“ Potlej reče Janezu: „Glej, tvoja Mali!“ In Janez je objel Jezusovo Ma¬ ter, ki je tedej tudi njegova Mali postala, častito, kakor pobožni sin pod križem umira¬ jočima Odrešenika. Presveta Devica pa je bila pri tem slovesnim testamentu svojiga umi- rajočiga Sina od bolečin in britkost toliko presunjena, de je v naročji svetih žen zuna¬ nje omedlela. Gospod ni imenoval v ti uri presvete Device Matere, ampak „žena“ Ji je rekel, zakaj v ti uri je bila v časti žene, ki ima kači streti glavo; v ti uri, ko se je v darivni smerti Sinu človekoviga, Njeniga Sina, tista obljuba spolnila, ktero je Bog našim pervim staršem dal; in v ti uri je dal Gospod v Janezu, z besedami: „Glej, tvoja Mati! Marijo v Mater vsim, kteri Njega ka¬ kor Janez sprejmejo, v Njegovo Ime veru¬ jejo, in so otroci Božji, in niso ne v kervi, ne v volji mesa, in ne v volji moža, ampak 353 v Bogu rojeni. In Marija, nar čistejši, nar ponižniši, nar pokorniši, ki je angelju rekla: „Glej, dekla sim Gospodova, Meni se zgodi po tvoji besedi!“ in je tako Mati večne, včlo- večene Besede postala, je tudi zdaj, ko je od svojiga umirajočiga Sina zaslišala, de bo duhovna Mati druziga sina, v sredi neznanih bolečin grozne ločitve, ponižna in pokorna zdihnila v svojini serci: Glej, dekla sim Go¬ spodova, Meni se zgodi po Tvoji besedi! in sprejme tako vse otroke Božje, vse brate Je¬ zusove, za svoje otroke. O kakšno tolažilo za nas! Marija je naša Mati! Sveti zdihljeji. Nikoli ni v stanu noben jezik izgovo¬ riti, in nobeno serce občutiti, pravi s. Bernard, v kako neznane bolečine je bila pogreznjena duša preblažene Device Ma¬ rije pod križem. O Marija, pač-drago si zares tu poplačala bolečine, kterih si bila oprostena pri svojim presvetim porodu. No¬ benih težav nisi občutila, kadar si Sina rodila, pa tavžentkratno bolečino si terpela E ri smerti tega svojiga Božjiga Sina. O tere persi bi bile toliko kamnite, ktero serce tako terdo, de bi ne bilo presunjeno od sočutja, če premisli, o Mati presladka! 354 Tvoje solze in Tvoje bolečine pod križem, ko si se ozerla proti Sinu, ki je terpel to¬ liko in tako veliko terpljenje! Ktero serce bo občutilo in kteri jezik bo dopovedal Tvoje zdihovanje, Tvoje žalovanje in Tvoje terpljenje, kadar si stala pod križem! Te- dej si zgubila svojiga Gospoda, svojiga Boga, Božjiga Sina in svojiga edino ljub— Ijeniga Sinu in zanj si dobila nas revne grešnike v svoje otroke! Oh, kakšna za¬ menja! Morivca za umorjeniga Sina! Ven- der ker je enkrat Bogu to dopadlo, in si se tudi Ti ponižno temu vdala — o bodi nam torej Mati, ki si nas v tolikih boleči¬ nah rodila! Bodi naša ljuba Mati in sprosi nam gnado, de Ti bomo tudi mi vedno Tvoji zvesti otroci! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Marijo vnovič si v Mater zvoliti. Spominek. „Glej, tvoja Mati!“ (Jan. 19, 27.). 355 Večerno premišljevanje za petindvajseti dan. Otemnenje solnca. Jezus zapušen. 1. Šesto uro, po našim okoli poli ene, je nastalo čudno otemnenje solnca in velike znamnja so se v naturi prikazale. Luna je blišela čez Oljsko goro, polna in bleda, solnce je bilo, kakor s temnim hribam zakrito, otem- nelo; rudeči bliš, kakor goreč pas, je bil okoli solnca; nebo je postalo temno, zvezde so se vidile rudeče blišeče; neznana groza je obhajala ljudi in žival; živina je tulila in divje letala, tiči so ferfrali in se skrivali, ter so v celih trumah po Kalvarskim hribu pa¬ dali; z rokami bi jih bili lahko lovili. Za- ničevavci so potihnili. Farizeji so ,to vse po naturno razlagati hotli; pa to se ni dalo, in tudi njih je notranja groza obšla. Vse je proti nebu se ozeralo, veliko njih se je ter- kalo na persi, je vilo svoje roke in eni so vpili: Njegova Kri naj pride čez Njegove morivce! Nekteri od deleč in blizo so padali Pa svoje kolena in so Jezusa za odpušenje Prosili; in Jezus v svojih bolečinah se je 356 proti njim ozeral. Tudi po Jeruzalemu je bilo strah in groza. Soparica in noč je bila po cestah, ijudje so zbegani tavali okrog; nekteri so si glavo zakrili, se poskrili in terkali na persi; drugi so šli na svoje strehe, gledali proti nebu in silno so tarnali. Pilat je šel k Herodu; gledala sta vsa zbegana proti nebu na tistim mostovži, kjer je v jutro Herod za¬ sramovanje Jezusa gledal; to ni naturno, sta djala; Jezusu se je gotovo preveč zgodilo. Herod je spremil potem Pilata v Njegovo dvorano čez terg; obadva sta bila prestra¬ šena, šla sta hitro obdana od straže. Pilat pa se še ozerl ni proti sodnjimu stolu Gabati, kjer je bil Jezusa obsodil. 2 . Pilat je tedej starašine Judov v svojo hišo poklical ter jih vprašal, kaj oni mislijo od tega otemnjenja; njemu, pravi, se zdi to hudo znamnje; vaš Bog je jezen na vas, ker ste s silo tirjali smert Galilejca, ki je bil go¬ tovo vaš prerok in pa kralj; jest si umijem svoje roke, in več taciga je govoril. Oni pa so bili terdovratni, so vsi to le za naturne prikazni imeli, ter se niso spreobernili. Sem ter tje pa se je veliko ljudi spreobernilo. Zbralo se je pa veliko ljudstva pred Pilatovo dvorano, in kjer so v jutro vpili: Križaj Ga, preč ž Njim! so zdaj gnali: „Krivični sodnik, 357 Njegova Kri pridi na Njegove morivce! Pi¬ lata so mogli vojaki varovati, tako velik hrup je vstal pred dvorano. Pilat, ta reva, je Judam očital: On ni tega nič deležen, sej je bil Jezus njihov kralj, njihov prerok, njihov sveti, ki so ga v smert peljali, ne pa nje¬ gov; njemu ni to nič mar; oni so tirjali Nje¬ govo smert. — V tempeljnu je bilo neznano, strah in groza; ravno je bilo velikonočno jagnje zaklano in temota je nastopila. Vse je bilo zbegano, in sem ter tje je britko zdi- hovanje se vzdignilo. Veliki duhovni so si vse mogoče prizadevali, ljudstvo utolažiti in pomiriti; nažgali so naglo vse luči, pa zmot- njava je bila vedno le huji. Ana je skrivna groza presunila, iz kota v kot je letal, de bi se skril. Okna pri hišah so šklepetale in ven- der ni bilo nobene nevihte. Otemnjenje je bilo vedno večji. 3. Za Golgoto je bila ta temota še ne¬ kaj posebno čudniga in strašniga. Strašno razbijanje, vpitje in kletev, pri vzdigovanji križev, tuljenje obeh razbojnikov, zmerjanje in dirjanje farizejev, sprememba vojakov, šu¬ meče odtegnjenje upijanjenih morivcev, vse to je storilo, de v začetku otemnjenja niso veliko marali; in potem je bila svarivna pri¬ diga spokorjeniga Dizma in serd farizejev 358 proti njemu; tedej pa je prihajala temota le večji; ljudstvo se je začelo pogledovati, od križa odvračevati. Tedej je Jezus zročil svojo Mater Janezu; in spremljena je bila preč iz okrožja. Postala je neka temno-britka tihota. Ljudstvo je bilo zmirej bolj boječe, kakor te¬ mota bolj temna. Pri križi je bilo vse tiho. Veliko ljudi je bežalo v mesto. Križani Zve¬ ličar je bil v nar večjim zapušenji neskončnih bolečin, obernjen proti nebeškimu Očetu, ter je molil za svoje sovražnike, ktere je ljubil. Ves zapušen in brez toiažbe je visel. Ter- pel je vse, karkoli je ubogi, zaterli človek v nar večjim zapušenji, brez vsiga človeški- ga in Hožjiga tolažila terpeti v stanu, kadar je vera, upanje in ljubezen njegova brez vsiga razsvetljenja, brez vse tolažbe na po- skušnjo postavljena. V tem terpljenji nam je ljubeznjivi Zveličar moč zadobil, premagati nar večji revo zapušenja, v zedinjenji zaslu- ženja Njegoviga zapušenja na križi. Zado¬ bil nam je moč, obstati v nar hujšim boji zapušenja, ko je daroval svojo revšino, svojo nadlogo, svoje zapušenje na križi za nas uboge grešnike; tako, de z Jezusam zedi- njenimu človeku ni treba obupati v nar hujši uri, če tudi vse otemm, vsa svetloba in to¬ lažba zbeži. 359 Sveti zdihljeji. Zdaj tedej visi moj preljubi Jezus na lesu svetiga križa v nar večjih bolečinah! V tavžent ranah visi moj Zveličar tuj Nje¬ govo Telo in Njegova duša terpi, zani¬ čevan, med razbojnike štet, zasramovan od svojih sovražnikov, reven, zapušen od vsili. O moj Odrešenik! vsa natura ža¬ luje za Te; solnce je otemnelo; strašne prigodbe noče biti priča. Vse nebo ža¬ lostno gleda na Te; Tvoja Mati, v bole¬ čine pogreznjena, joka pod Tvojim križem, in ž Njo vred Tvoj ljubeznjivi učenec s. Janez, serčno ljubljeni prijatel Tvoje duše. Oh, oni žalujejo, oni jokajo, pa pomagati Ti ne morejo; in Tvoje bolečine so tako velike! Tvoj nebeški Oče se ne da spro- siti; Njegova pravica tirja Tvojo smert, ves dar Tvojiga življenja. Oh, zavoljo tega britkiga zapušenja se me usmili! Ne zapusti me v mojih nadlogah, zlasti ne v moji zadnji uri, kadar me bo vse drugo zapustilo. Tudi v tistih nesrečnih trenut¬ kih me ne zapusti, o Jezus! v kterih oslep¬ ljen ne išem Tvoje pomoči, kadar me moje gerdo poželenje vleče v greh; ne zapusti me takrat s svojo gnado, temuč reši me s svojo neskončno dobroto! Amen. 360 Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: V žalosti in zapušenji serč- nosti ne zgubiti, in Bogu ne le zavoljo tolažbe služiti. Spominek. „Moj Bog, moj Bog, zakaj si Me zapustil ?“ (Mat. 27, 46.) Jutranje premišljevanje za šestindvajseti dan. Četerta, peta, šesta in sedma beseda Jezusova na križi. Smeri Jezusova. 1. Jezus se je prepustil vsi britkosti, vsiniu zapušenju, in tako kristjan v smert- nim zapušenji, (v otemnenji vsiga tolažila) ni sam sebi prepušen. Ni več za kristjana nobene pušave, nobene samote, nobeniga ob- upanja v smertni sili; zakaj Jezus, ki je luč, pot in resnica, je šel to temno pot, žegnajoč 361 je pregnal ves strah, ter je svoj križ posta¬ vil v ti pušavi. Jezus, ves zapušen, ves re¬ ven, je sam sebe dal, kakor ljubezen zna; svoje zapušenje je storil v bogat zaklad, ker daroval se je z vsim svojim življenjem, delam, z ljubeznijo in terpljenjem, tudi z britkim občutenjem naše nehvaležnosti svojimu nebe- škimu Očetu za našo revšino in slabost. Pred Bogam je storil svoj testament, ter je dal vse svoje zasluženje cerkvi in grešnikam. Vsih se je spomnil; v svojim zapušenji je bil pri vsih do konca sveta. To zapušenje pa je bilo britkejši, kakor ga kdaj kaki člo¬ vek prenesti zamore; ker bil je Jezus ves z Božjo naturo sklenjen, in ker Bog in človek skupaj, pa zdaj v od Boga popolnama za- pušeni človeški naturi, je kakor Sin človekov britkost zapušenja v polni meri občutil; in je tako v svojim terpljenji spričevanje tega za¬ pušenja izrekel, ter je s tein vsim hudo nad- ložniin, ki v Bogu svojiga Očeta spoznajo, otročje zaupljivo pritožbo pripustil. — Okoli tretje ure je Jezus z velikim glasam zavpil: „Eloj! Eloj! lama sabaktani? kar je prestav¬ ljeno: ,,Moj Bog! moj Bog! zakaj si me za- pustil?“ Ko je ta glasni klic našiga Gospoda britko tihoto pretergal, so se nekteri zasme- hovavci spet proti križu obernili, in eni so Gctzcmani. 16 362 rekli: „Glejte, Elija kliče.“ Drugi pa: „Pustite, glejmo, ali Ga pride Elija snet.“ Mati pa, ko je glas svojiga Sina slišala, se ni mogla več zderžati; spet je hitela do križa, in Ja¬ nez, Marija Kleofova, Magdalena in Salome so šli za Njo. Hrup in mermranje je vstalo med ljudstvam. Dvojnih misel so bili vsi pri¬ čujoči; eni so zdihovali in mermrali, drugi pa rojili in zmerjali. Farizeji so bili zmirej bolj tihi. Dali so se punta, ter so po vojake po¬ slali. Med tem je stotnik Abenadar s svojo resnobo mir in pokoj storil ter je vse zasra¬ movanje prepovedal, de bi ne bilo ljudstvo draženo. 2 . Ko je bila ura tri, je postalo bolj svitlo. Luna se je skrila pred solncem; solnce se je kazalo za oblaki rudeče, in luna se je vtopila naglo, kakor de bi padla. Tudi solnčni žarki so prisijali in zvezde so zginile; ven- der je bilo še zmirej le mračno. S prihajočo svetlobo so postajali zaničevavci spet prederz- niši in tedej so djali: „Glejte, Elija kliče ! a Abenadar pa, stotnik, je mir in pokoj zapo¬ vedal. Ko je bilo nekoliko svetlejši, se je vi- dilo Telo Gospodovo na križi bledo, oslabljeno, vse omagano, bolj belo kakor pred, ker vse se je bilo skervavilo. Jezus, ves omagan, zdihne z zasušenim jezikam: „Žejin sim!“ in ko so Ga 363 Njeg° v i žalostno pogledali, je rekel: Ali bi Mi ne bili mogli dati požerka vode? misleč, med otemnenjem bi jim tega ne bil nobeden branil. O Gospod! pozabili smo, reče žalostni Janez, in Jezus je še govoril, de tudi bližnji so Ga pozabiti mogli in Mu piti niso dali, de se je pismo dopolnilo. Hudo jim je pa bilo zavoljo te pozabljivosti. Na to Njegovo pri¬ tožbo so vojake prosili in jim denarja ponujali, de bi Mu požerek vode podali; oni pa tega niso hotli storiti; ampak eden je pomočil gobo v jesih, ki je stal tu v posodi ter je tudi želča zraven perlil. Pa stotnik Abenadar, ginjen za Jezusa, je vzel gobo vojaku, jo ožel in s čistim jesiham napojil. Nataknil je gobo na kratek hisopov prevotljen konec, kte- riga je nasadil na svojo sulico in povzdignil proti obličju Gospodovimu. — Jezus pa je ho¬ tel terpeti to strašno žejo, de bi za našo po¬ žrešnost zadostil, in de bi nam pokazal, kako goreče Ga žeja po našim zveličanji in kako hrepeni po naši ljubezni. Oh, pogasi torej Njegovo gorečo žejo s popolnama, nerazde¬ ljeno ljubeznijo in hrepeni tudi ti po Jezusu! 3. Kadar je tedej ura Gospodova pri¬ šla, je rinjal s smertjo in merzel pot je sto¬ pil po Njem. Janez je stal pri križi ter je brisal Njemu noge s potnim pertam. JMag- 364 dalena, od bolečin vsa poterta, je slonela zadej pri križi. Presveta Devica je stala med Jezusam in križem poboljšaniga razbojnika; Marija Kleofova in Marija Salome ste Jo deržale; in Ona se je ozerala na umirajočiga Sina. Tedej je rekel Jezus: „Dopolnjeno je.“ In z velikim giasam je zavpil: „Oče! v Tvoje roke izročim svojo dušo.“ Bil je sladak, glasan klic, ki je nebo in zemljo presunil; potem je glavo nagnil in svojo dušo izdihnil; in duša Njegova je šla, kakor svetla senca pri križi v zemljo pred pekel. Janez in svete žene so popadali na svoje obraze. Stotnik Abenadar, rojen Arabec, pozneje Ktezifon keršen, kar je bil Jezusu jesiha pomolil, je slal tik križa na konji; gledal je dolgo, no¬ tranje ginjen v s ternjem kronano obličje na- šiga Gospoda. Konj pa je bil z glavo kakor bolan pripognjen. In Gospod je izrekel zad¬ nje besede glasno in močno in umeri je s klicem, ki je zemljo, pekel in nebo presunil. Zemlja se je tresla, skale so pokale, in na široko se je razkrehnilo med križem Jezuso¬ vim in križem leviga razbojnika v znamnje, de Jezus noče imeti deleža z nespokorjenim grešnikam, ki zaničuje vse gnade, in nad kterim tudi celo Njegova draga Kri nič ne premore, in je pogubljen. 365 Sveti zdililjeji. O zveličansko končanje! o sladka smert! o mile rane! o radostno drevo! o neskončna ljubezen! zakličem s častitim Ludovikam Granaškim; de bi nas uboge sužnje v nebesa pripeljal, si umeri, Go¬ spod vsih nebes! na lesu tega križa in si zročil svojo dušo nebeškimu Očetu. Zato, o Gospod! k Tebi ponižno zdihujem: Po¬ trdi me z bolečino Svojiga svetiga ločenja, ko je Tvoja presveta duša svoje Telo za¬ pustila, in okrepčaj z močjo te skrivnosti mojo revno dušo v tisti uri, ko se bo od svojiga telesa ločiti mogla, ker noben živi človek temu strašnimu trenutku uiti ne more, de sklenem svoje življenje s tistimi bese¬ dami, s kterimi si Ti svoje bil sklenil, de zročim svojo dušo v Tvoje roke in jo Ti milostljivo sprejmeš. Pripusti, de zadnje trenutke svojiga pozemeljskiga življenja preživim v Tvojih svetih ranah in tamkej prevzemi zadnje zdihljeje moje! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Sam sebi notranje umreti in vso svojo lastno ljubezen zadušiti. 366 Spominek. „Dopolnjeno je! u (Jan. 19, 30.). Vefcerno premišljevanje za šestindvajseti dan. Spreobernjenje stotnikovo. Prigodbe pri Jeziisovi s m er ti. 1. Spričevanje Božje je šlo s straham in grozo globoko v žalovavno naturo. do¬ polnjeno je! 4 Uuša našiga Gospoda je svoje Telo zapustila, in pri smertnim klici umira- jočiga Zveličarja so se pretresli vsi, ki so slišali, z zemljo vred, ki je trepeča svojiga Zveličarja spoznala. Soznanjene serca pa je prebodel ojster meč bolečin. In tadaj je bilo, de je gnada zadela tudi stotnika Abenadarja; njegov konj se je tresel, njegova strast je omahovala, njegov napuh se je razpočil, kakor skala na Kalvarii; vergel je sulico od sebe in z močno pestjo se je udaril na svoje serce, glasno rekoč z glasam noviga človeka: Hvaljen bodi Bog, Vsigamogočni, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov! Resnično, ta človek je bil pravičen, resnično je bil Sin Božji! — In veliko vojakov, presunjenih od te besede stot- 367 nikove, je ravno to terdilo. Abenadar pa, ko je postal nov, odrešen človek in je očitno spoznal Sinu Božjiga, ni hotel več biti v službi Njegovih sovražnikov. Dal je svojiga konja podstotniku Kasiju, ki je bil pozneje Longin imenovan, pobere svojo sulico, jo zroči njemu, ter je še nekaj govoril vojakam in Kasiju, ki je stopil na konja, in je tu zapo¬ vedoval; Abenadar pa je hitel čez Kalvarijo po Gihonski dolini v votline Hinoma, je na¬ znanil tam skritim učencem Gospodovo smert in tekel v mesto k Pilatu. Neki strah je vse pričujoče prevzel pri zadnjih Jezusovih bese¬ dah, ko se je zemlja tresla in se je kamnita Kalvarija razpočila. Bil je strah, ki je vso naturo prešinil. Takrat se je pretergalo tudi zagrinjalo tempeljna; takrat je veliko mertvih vstalo iz groba, takrat so se nagnile tempelj- nove stene, hribi in pohištva so se pogrez¬ nile v več krajih sveta. Njih veliko se je spreobernilo, ki so terkali na persi, zdiho¬ vali in tavali s hriba po dolini domu. Drugi so si oblačila pretergali in so pepel na glavo si tresli. Vse je bilo polno strahu in pa groze. 2. Ko je ljubijoči Gospod vsiga življe¬ nja strašni dolg smerti za grešnike poplačal, kakor človek svojo dušo svojimu Bogu in Očetu izročil, in svoje Telo dal v smert, je 368 to sveto, poterto posodo bledo-merzla barva smerti obšla; Njegovo Telo je bilo belo, in curki iz ran tekoče Kervi so bili temnejši, očitniši. Njegovo obličje je bilo dalji, Nje¬ gove lica v se vderte, Njegov nos tanjši, Njegova čeljust obešena, Njegove zaperte, kervi-polne oči so se odperle; vzdignil je svojo, s ternjem kronano glavo zadnjikrat nekoliko in spustil jo je na persi pod težo bolečin; Njegove ustnice so bile višnjevo na¬ pete, in so kazale odperte kervavi jezik; Nje¬ gove roke, popred bolj stisnjene na perstih, so se odperle; ko so komolci se raztegnili, je herbet na križ se pritisnil in je vsa teža svetiga Trupla na noge se spustila. Kolena so se pripognile, nagnjene na stran. Tedej so oterpnile roke Njegove Matere, Njene oči so zatemnele, smertno bleda je postala, ušesa niso več slišale, noge so zmaknile in zgrudi se na tla, in tudi Magdalena, Janez in drugi so popadali z zakritim obrazam pre- pušeni bolečinam. In ko je nar bolj Ijubijoča, nar bolj žalostna Mati spet od prijatlov vzdig¬ njena odperla svoje oči, je vidila to od sve¬ tiga Duha čisto spočeto Telo svojiga Sina, meso svojiga mesa, kosti svojih kosti, serce svojiga serca, sveto posodo z Božjim obsen- čenjem v svojim naročji storjeno; zdaj pa 369 vsiga kinča, vse lepote, in svoje svete duše oropano, od grešnikov, ktere je zveličat pri¬ šel, razdjano, poterto, umorjeno! Oh, za- verženo, zaničevano, zasramovano, gobovim enako, je visela izpraznjena posoda, posoda vse lepote, resnice in ljubezni, stergana na križi, med dvema morivcema! — Kdo bo za- popadel bolečino Matere Jezusove, Kraljice vsih marternikov ?! 3. Solnčna svetloba je bila še temna in mračna. Bilo je soparno in težavno pri po¬ tresu zemlje; potem pa je nastopil občutljiv hlad. Podoba presvetiga Trupla našiga Go¬ spoda na križi je bila neskončno častita in ginljiva. Razbojnika sta visela strašno zvita, kakor upijanjena, oba sta molčala, Dizma je molil. Bilo je kmalo po treh, ko je Jezus umeri. Farizeji in ljudstvo so se zgubili proti mestu po dolini v strahu in grozi. Veliko se jih je spokorilo. Le Kaši in kakih pet voja¬ kov je še tam ostalo; polegali so tje po melini. Drugi vojaki so bili drugod razpostavljeni. Znanci Jezusovi so obdali križ, so posedli nasproti, jokali in žalovali tam. Postalo je samotno, tiho in žalostno. Ko je Jezus z velikim glasam svojo dušo zročil svojimu ne- beškimu Očetu, je šla Njegova duša, svetla, pri križi v zemljo in ž Njo blišeče kerdelo 370 angeljev, med njimi tudi Gabriel, in podili so veliko derhal hudobnih duhov z zemlje v pe¬ kel. Jezus pa je poslal veliko duš izpred pekla na zemljo v telesa, de bi nespokorjene prestrašile in svarile in pa pričevanje od Njega dajale. S pretresenjem zemlje ob Je¬ zusovi smerti, ko se je skala Kalvarije raz¬ počila, je veliko po svetu razpadlo, zlasti v Palestini in Jeruzalemu. Komaj so se v tem- peljnu in po mestu nekoliko oddahnili, in je temota spet bežati jela, je tresenje zemlje, ropot pogreznjenja na več krajih, še večji strah napravilo. Ljudje so bežali, jokali in zdihovali, sem ter tje tavali, in v strašno grozo so se jim davno že umerli merliči pri¬ kazovali, ki so od mertvih vstali, hodili in z votlim glasam svarili, naj bi, ker živih po¬ slušati niso hotli, saj spričevanje mertvih zaslišali. Sveti zdililjeji. O križ, ti nar zvestejši tovarš mo- jiga Gospoda, pusti Ga zdaj in meni Ga daj, v svojo dušo Ga hočem sprejeti! O ti presveti križ! ko se Gospod ne utrudi terpeti, se ti utrudiš Ga še dalje terpinčiti. Ti edini si bil vreden spoznan, nositi ceno veličastva. Sladki križ, sladki žeblji, ki ste nosili težo tako sladko; vi ste vender 371 ljubeznjivi in sladki, ker On, kteriga ste perbitiga nosili, ne zasluži tega, kolikor terpi! Pripogni svoje veje, o Božje drevo! nagni svoje roke, omeči svoj terdi steržen, omehčaj ojstrost svoje nature, de udje tega nar bolj nedolžniga Jagnjeta ne bodo toliko terpeli. — Počivaj zdaj, o Gospod! po to¬ likim terpljenji, po tolikih bolečinah in pa pridi v dušo, ki omaguje od hrepenenja po Tebi, in je Tvoje pričujočnosti toliko potrebna. Pridi vanjo, počivaj v nji, vzemi jo r l i, posedi jo Ti, kakor svoje posestvo, ker Ti si jo vstvaril ; dopolni na nji delo, ktero si na križi pričel! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Sam sebe zaničevati, ni¬ koli sam sebe hvaliti, tudi ne nobene hvale od drugih pričakovati. Spominek. „Vsi ljudje so terkali na svoje persi in se vernili. 44 (Xiuk. 23, 48.). 372 Jutranje premišljevanje za sedemindvajseti dan. Potres. Prikazen mertvih v Jeruzalemu. i. V tempeljnu so veliki duhovni klanje, ktero je strašna temota zaderžala, spet ne¬ koliko vredili, ter se veselili zadobljene svet¬ lobe, kar se hitro zemlja potrese in votlo hrumenje se zasliši. Oba velika stebra pri vhodu v svetiše tempeljna, med kterim je zalo zagrinjalo viselo, sta zgorej se narazen nagnila in veliko zagrinjalo se šumeče pre- terga od verha do tal, tako, de pretergano pade na straneh na tla. To zagrinjalo je bilo rudeče, plavo, belo in rumeno. Tedej se je vidilo v svetiše. V svetiši se je prikazal med tempeljnam in altarjem ubiti Caharija, in je govoril hude besede od morije prerokov. Na altarji je bil Jeremija z žugajočimi besedami: Dar je končan in začne se novo darovanje. Na enkrat se zasliši veliko hrumenje. Vrata svetiša se razpočijo in glas se zasliši: Be¬ žimo od tod! Bili so angelji, ki so iz tem¬ peljna hiteli. Altar kadila se stresne, ka- divnice se zvernejo, zavitki pisem popadajo, prižnica v lopi se pogrezne; več zidovja se je poderio. Narpred je tiha groza ob- 373 šla veliko množico, sem ter tje je kdo od strahu zavpil. Množica pa je bila tako vre- jena, velik tempelj tako napolnjen, prihod in odhod ljudi, ki so klali, tako napravljen, in spušanje in škropenje kervi po altarji z dolgimi verstami neštevilnih duhovnov, z glas¬ nim petjem in šumečimi trobentami, to vse je bilo tako združeno in zvezano, de strah ni na enkrat vsih zbegal in oplašil. Tudi so du¬ hovni ljudi tolažili in vredovali. Pa vse je bilo zastonj. Preplašeni z glasam angeljskim, s prikaznijo mertvih, so ljudje tempelj za- pušali. Strah in groza v vsih se popisati ne da. 2. Veliki duhoven Kajfež pa, in njegova derhal, je v svoji obupajoči prederznosti, ka¬ kor modra gosposka spuntaniga mesta, pro- til, žugal in prigovarjal in tako nevarnost od- vračeval, ter je s svojo satansko terdovrat- nostjo, in s svojim na videz mirnim sercem saj toliko dosegel, de se ljudstvo splošno ni vzdignilo, ker je te strašne znamnja na¬ turi pripisoval in tega nikakor veljati ni dal, de bi bilo to opomin nedolžne smerti Jezu¬ sove. Tudi rimski vojaki so si močno priza¬ devali, de bi se red ohranil, in tako sta bila strah in zmešnjava velika, in praznovanje je bilo ustavljeno, vender pa splošniga punta ni 374 bilo. Ana, perseženi sovražnik Jezusov, ki je že dolgo vse le mogoče počel zoper Jezusa in je Njegove tožnike učil zoper Njega, je bil kakor neumen od strahu in groze, je letal iz kota v kot, v nar skrivnejši kraje tempeljna. Kajfež ga je bil objel, de bi ga poterdil, k serčnosti opominjal, pa vse je bilo zastonj; prikazen mertvih ga je v ob- upanje gnala. Kajfež, akoravno ves pre¬ sunjen, je imel tako napuhnjeniga in terdo- vratniga satana, de je svojo boječnost vedno zakrival. Grozovitnim znumnjem Božjim in tudi svoji prikriti grozi se je le s svojim na- puliam in serdam prederzno ustavljal. — Ko pa daljniga praznovanja svetih opravil ni mo¬ gel več ohraniti, je poskril sam in je dru¬ gim veleval poskriti vse prigodbe in prikazni, ktere niso bile vsimu ljudstvu očitne. On sam je govoril, tudi drugim duhovnam je re¬ kel oznanovati: de te znamnja Božjiga serda so prišle zavoljo tistih, ki so s križanim Galilejcem deržali, in so zavoljo tega oskru¬ njeni v tempelj stopili. Veliko tega se tudi co- pernii tega Gaiilejca pripisuje. Tako jih je več potolažil, drugim pa spet žugal. Pa ve¬ liko njih je bilo presunjenih in so svoje misli zakrivali. Darovanje je jenjalo in praznik je bil ustavljen, dokler bi ne bil tempelj oči- 375 šen. Veliko jagnjet ni bilo poklanih. Ljudstvo se je sčasama razšlo. 3. Ko se je vse to po tempeljnu godilo, je bil na veliko krajih v Jeruzalemu ravno tak strah. Kadar je ura tri odbila, se je po- derlo več grobov, zlasti na južni strani v me¬ stu. V Kajfeževi hiši so se poderle stopnice, na kterih je bil Jezus zasramovan. V Pila¬ tovi dvorani se je razpočil kamen, in kraj se je pogreznil, kjer je bil Jezus pred ljudstvo postavljen. Vse se je majalo, vse treslo. Tudi drugod so stene se poderale in zidovje je pokalo. Zbegani, praznoverni Pilat je bil v velikim strahu; za vse vladanje nezmožen; potres je majal njegovo dvorano, ropotalo in treslo se je pod njim. Mertvi so mu iz dvora gori očitali krivo sodbo. Mislil si je, to so bogovi preroka Jezusa in se je v nar skriv- niši kot svojiga grada zaperl, tam je prosil svoje malike, jim kadilo zažigal, de bi mu bo¬ govi Galilejčevi ne škodovali. Herod je bil ves preplašen v svoji dvorani, ter je vse terdo zapreti dal. Zelo sto mertvih iz vsili časov je bilo, kteri so v Jeruzalemu in v okolici njegovi, s svojimi telesi iz pogreznjenih gro¬ bov vstali, večidel po dva, po mestu se pri¬ kazovali, in sem ter tje tekoče ljudstvo ustav¬ ljali in svarivne besede od Jezusa pričali. 376 Veliko njih, kterili duše je Jezus poslal iz¬ pred pekla, se je vzdignilo; lazili so v dolgi mertvaški obleki, pod ktero se nobeno pre¬ mikanje nog viditi ni moglo, kakor lahko pla¬ vajoči čez (la po cestah; njihove roke so bile ali v široke vezi zgubljeno zavite, ali pa so viseli dolgi čez rame zavezani rokavi daleč čez roke. Zagrinjalo obraza je bilo čez glavo zavihano; bledi, rumenkasti obrazi so gledali suho in temno v dolgih bradah. V hiše svo¬ jih naslednikov so stopali z žugajočimi, sva- rivnimi pridigami zavoljo vdeleženja Jezusove smerti. Ljudje so od deleč stali, poslušali in se tresli, bežali v nar skrivniši kote svojih hiš in se skrivali. Velika groza je bila po vsim mestu. Okoli štirih so merliči spet v svoje grobove se podali. Vse je bilo v zmeš- v njavi. Le malo kdo je na večer jedel veliko¬ nočno jagnje. Sveti zdihljeji. Ves lep si Ti, o Jezus! ves mil, ves sladak, ves ljubeznjiv, kadar terkaš na serca grešnikov. Tvoje oči spreobračajo duše, Tvoje besede omehčujejo serca. Tvoj prihod poteguje na se tiste, ki so od prave poti odstopili; Tvoja tovarišija jih vjete se¬ boj pelja. Ti se ves daruješ za grešni- 377 kovo ljubezen. Ali je tedej mogoče, de bi Te ne ljubil, kdor premišljuje Tvojo ljubezen? O moja križana ljubezen! ta Tvoja ljubezen me bolj gane, kakor ko bi vse čudeže Tvoje vsigamogočnosti vi¬ dik Potres zemlje, otemnenje solnca so velike znamnja Tvojiga veličastva; pa bolj čudna še je Tvoja ljubezen. Ce tudi pri¬ dejo mertvi iz grobov, in pričajo od Tebe, je vender Tvoja ljubezen, s ktero si za me umeri na križi, inogoeniši, omečiti moje serce. Kteriga Tvoja ljubezen ne gane, ga tudi prikazen mertvih ganila ne bo. Za¬ torej Te hočem ljubiti, o večna ljubezen! Dodeli mi, de ta ljubezen nikoli več ne ugasne v meni! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Odtergati se od vsiga po- svetniga in ne navezovati svojiga serca na posvetno blago, ampak gnado Božjo po¬ slušati. Spominek. „Dans ko slišite Njegov glas, ne uterdite svojih serc. u (Ps. 94.). 378 Večerno premišljevanje za sedemindvajseti dan. Jezusova stran se odpre. i. Komaj se je po teh strašnih prigod- bah po Jeruzalemu nekoliko pomirilo, že je veliki Judovski zbor, kar je bilo že v jutro sklenjeno, k Pilatu poslal, naj bi dal vsim križanim kosti polomiti, de bi tako umor¬ jeni se s križa sneli, de bi čez praznike ne viseli na križih. Pilat je tedej poslal zato bričev na Golgoto. Kmal potem pa pride tudi Jožef iz Arimateje, svetovavec Judovskiga zbora k Pilatu. Jožef je vidil, de je Pilat ves prestrašen in zbegan; naravnost brez vse boječnosti je poprosil Pilata, naj bi mu pripustil, s križa sneti Telo Jezusa, Judov¬ skiga kralja, ker ga v svoj grob pokopati hoče. Pilat se je še bolj zavzel, ko je tako imenitni gospod prosil Telo Jezusovo, de bi Mu poslednjo čast skazal, kteriga je on tako zaničljivo križati dal. Nedolžnost Jezusova mu je še bolj živo pred oči stopila; pa hlinil se je, in je vprašal: „Kaj je že mertev?“ ker je ravno kar še le briče venkej poslal, de bi križanim kosti polomili in jih tako umo¬ rili. Poklical je stotnika Abenadarja, ki je 379 ravno nazaj prišel, ter je tega vprašal, ali je že umeri Kralj Judovski. In Abenadar je pripovedoval, kako je Gospod ob treh umeri, kaj je na zadnje govoril, kako na glas zavpil, kako se je zemlja tresla in skale pokale. Pilat se je hinavsko čudil, de je tako naglo umeri, bil je pa ves presunjen, ker je spo¬ znal, de so se te znamnja s smertjo Gospo¬ dovo strinjale. Svojo grozovitost je morebiti hotel s tem nekoliko olepiti, de je Jožefu iz Arimateje hitro povelje napisal, naj se mu felo Judovskiga kralja da, de Ga tedej sme s križa sneti in pokopati. Veselilo Ga je, s tem velikim duhovnam nagajati, ki so hotli, de bi bil Jezus z razbojnikama vred brez vse časti zakopan. 2 . Med tem je postalo vse tiho in ža¬ lostno po Golgoti. Ljudstvo se je s straham in grozo izšlo ali poskrilo. Mati Jezusova in Janez, Magdalena, Marija Kleofova in Sa¬ lome so stale in sedele z zakritimi obrazi križu nasproti, ter so žalovale. Nekoliko voja¬ kov je bilo še na meji, ki so bili svoje sulice v tla zraven sebe zapičili. Kaši je sem ter tje jezdaril. Nebo je bilo oblačno; vsa na¬ tura je bila v veliko žalost zagernjena. In tedej je prišlo šest bričev; imeli so seboj lestvice, lopate in vervi; težke, trivoglate že- 380 lezne kole za zdrobljenje kosti so nesli. Raz¬ bili so s temi kolmi razbojnikama kosti med strašnim tuljenjem Gezma, kterimu so s tre¬ mi udarci tudi persi polomili. Dizma se je zvijal, de je umeri v tem terpinčenji in on je bil pervi umirajočih, ki je zopet vidi! svo- jiga Zveličarja. Briči so še dvomili, ali je Jezus res mertev ali ne, in presveta Devica je bila v novi neznani britkosti, de bi ti to¬ lovaji tudi Njegoviga Telesa ne bili. Pa Kaši, pozneje Longin, podstotnik, mož okoli pet¬ indvajset let star, kteriga so njegovi pod¬ ložni večkrat zavoljo škilastiga pogleda za¬ ničevali, ta Kaši je bil na enkrat za Jezusa vnet. Grozovitnost in nespodobno divjanje bričev, in britkost svetih žena in pa gnada Božja, vse to ga je storilo spolnovavca ne- kiga prerokovanja: vzel je svojo sulico, za- bernil je konja in ga je zapodil proti malimu gričku, kjer so križi stali. Tako med križem dobriga razbojnika in Jezusovim križem, na desno Jezusoviga Telesa, je prijel z obema rokama svojo sulico in jo je s toliko močjo porinil v napeto desno stran presvetiga Telesa skoz drob in serce, de je celo na levi strani mala rana se naredila, in ko je sveto sulico silno nazaj potegnil, je iz velike rane desne strani kri in voda se uderla, ter je njegovo 381 obličje z zveličanjem in gnado oblila. Po¬ skočil je s konja, padel na svoje kolena, se na persi terkal in očitno, pred vsimi priču¬ jočimi je Jezusa spoznal. 3. Presveta Devica in drugi, ki so vedno na Jezusa gledali, so čudno obnašanje tega moža z britkostjo vidili, in so pri pre- bodenji s sulico globoko zdihnili, ter bliže križa hiteli. Marija, kakor de bi bilo Njeno lastno serce prebodeno, je čutila ojstro že¬ lezo skoz in skoz, ter se je v naročje svojih prijatlic nagnila 5 in med tem je Kaši Gospo¬ da očitno spoznal, na svojih kolenih hvalil Boga, zakaj veroval je, razsvetljen je bil in vse mu je bilo odkrito. Oči njegoviga telesa in njegove duše so se bile odperle, so bile ozdravljene. — Vse pa je prešinilo neko sveto spoštovanje do Kervi Odrešenikove, ki se je zmešana z vodo penila v malo votlino na kam¬ nite tla zraven križa. Kaši, Marija in druge žene in s. Janez so pobrali to s. Kri in so s pertmi posušili tla. Vse to se je godilo pri križi po četerti uri. Tako je tedej hotel Jezus, ko je bil že svojo glavo nagnil, še svoje nar svetejši serce prebosti dati, de bi stekla zadnja kaplja Kervi iz ljubezni do nas. Zato zakliče s. Bernard ves začuden: Dans je serd in grozovitnost s sulico pre- 3§2 derla že z Njegovo ljubeznijo ranjeno serce Jezusovo! Lejte tu novo Kri, ki mora uter- diti naše zaupanje! Lejte Njegovo pravičnim in grešnikam odperto stran! Vsi, brez raz¬ ločka so tu sem povabljeni! Pridi, pravi On duši pravičniga, pridi moja ljuba golobica, v moje svete odperte rane in zlasti v rano mo- jiga serca! Pa ravno tako ljubeznjivo kliče On grešnike, naj bi pribežali v to skrivnostno rano, kjer bodo zavarvani pred pšicami Božje pravice, in kjer bo njih duša vsih madežev svojih pregreh očišena in oprana. O prečudna ljubezen Jezusova! pa od ljudi tako malo spo¬ znana, tako slabo povračevana ljubezen! Sveti zdililjcji. O ljubezni polno terpljenje! o razve- selivna smert mojiga Gospoda! zakličem s s. Bonaventuram. O de bi bil jest tisto drevo križa, in de bi bile roke in noge križaniga Jezusa na me pribite, potem bi hotel govoriti tistim, ki so Ga s križa sneli: Nikdar nikoli se ne dam ločiti od svojiga Gospoda! Pokopajte me ž Njim vred, de ne bom ločen od Njega. Kar pa mi telesno mogoče ni, to hočem saj v svojim serci storiti. O kako dobro je s križanim Jezusam križan biti. Trojni 383 šotor si hočem postaviti: eniga v nogah, eniga v rokah in tretjiga v Njegovih per- sih in ta ho moje vedno prehivališe. Tam hočem dihati, počivati, spati in moliti; tam hočem na Njegovo serce govoriti, in dodelil mi bo, karkoli Ga bom le prosili Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Večkrat svete zdibljeje lju¬ bezni v sebi obuditi. Spominek. „0 moj Bog! vzemi me meni, in daj me vsiga sebi! u (Nikol, od Flue.). Jutranje premišljevanje ža osemindvajseti dan. Jezusove petere s. rane. 1. Lej tu, moja duša! svojiga Zveli¬ čarja na križi, pravi častiti Ludvik Granaški. Lej, kje On spi, kje On počiva, kje On svojo čedo opoldne pase po senci! Tu najdeš 384 živež svojiinu telesu, tu zdravilo svojim ra¬ nam , pomoč svoji nevednosti, zadostenje svo¬ jim pregreham in hudobijam! To je tisto ogle¬ dalo, ktero je Gospod ukazal, hraniti v tem- peljnu, v kteriga naj se gledajo duhovni, pre¬ den se kej dotaknejo v tempeljnu. Zakaj po¬ božna duša, ki križ pogleda, in premišljuje čednost in popolnamost tistiga, ki na njem visi, vidi v Njem vse svoje nepopolnainosti in pregreške bolj na tanko, kakor v nar bolj¬ šim ogledalu. Ti torej, o Gospod! si od nog do glave resnično, nar čistejši ogledalo vsih popolnamost, nar lepši podoba vsih čednost. Tu se svetijo zlasti tiste štiri čednosti v svoji nar večji blišobi: Ljubezen, poterpežljivost, pokoršina in ponižnost, s kterimi si Ti zaljšal križ, kakor s štirimi dragimi kamni; in zmed teh, kakor pravi s. Bernard, je ljubezen nar višji; ponižnost pa, podpora vsih čednost, nar nižji; pokoršina se sveti na desno in po¬ terpežljivost na levo. S temi štirimi dragimi kamni zaljšaš, o Gospod! to častitljivo ban¬ dero, ter se nam tukaj kažeš, poterpežljiviga v tcrpljenji, ponižniga v razžaljenji, ljubijo— čiga ljudem, pokorniga Bogu; nad vse pa se sveti ljubezen. Zato pravi s. Bernard: Po¬ glej in ozri se tje na cvetlico kervaviga ter- pljenja Jezusa Kristusa! kako rudeče žari v 385 znamnje ljubezni goreče! bojuje se terpljenje z ljubeznijo; ljubezen hoče bolj goreti, ter¬ pljenje še več terpeti. Lej! kako cvete v ti .cvetlici naša nar boljši, nar žlahtniši terta, Jezus Kristus! Poglej vse Telo in ali ne boš cvetlice kervave v njem najdel? Poglej eno roko, poglej drugo roko in ali ne boš cvet¬ lice cvetlic v obeli najdel? Poglej eno ali drugo nogo, ali niste obedve cveteče rude- če? Poglej tudi stran že odperto, ker tudi tam je cvetlica, akoravno bleda, oškropljena z vodo. Vsa čednost, vsa ljubezen žari iz Jezusovih ran. <ž. Pa tudi vse gnade, vse odpušenja tečejo iz Jezusovih s. ran. Štiri prečudne studence, pravi s. Bernard, nam odpera Go¬ spod v svojih s. ranah: Studenec usmiljenja, studenec miru, studenec pobožnosti in stude¬ nec ljubezni; in ljubeznjivo vabi duše vsili, de bi prišle in se tam pokrepčevale... Ko bi torej naše pregrehe še tako velike bile, ne smemo biti maloserčni. Jezus nam tako rekoč kliče: Pridite, o grešniki, ne pustite zastonj teci moje Kervi! objemite moje prebodene roke in noge, ki na vse strani milost dele! Oh gorje! Moja Kri teče na zemljo, in vi je zajemati nočete, de bi bili rešeni, de bi ž Njo dolg svojih grehov poplačali. O neusmi- Getzemani. 17 386 Ijeni otroci! vaša terdovratnost, vaša nespo- kornost Mi je britkejši, kakor moja smert. Oh, pertecite k Mojim nogam, sej kervavijo iz ljubezni do vas, iz kterih je Magdalena in tudi veliko drugih grešnikov milost zadobilo! Velikost Moje ljubezni mora vender omečiti vaše kamnito serce. Pridite na Moje serce, vdajte se Mi popolnama, in okusite studenec Moje nebeške ljubezni! Očistiti hočem vse nečisto v vas, pomilostiti vse pregrešno in okrepčati vse razstradano. — V premišlje¬ vanji teh svetih ran je s. Bernard toliko to¬ lažbe najdel. Ozri se, o sveti Oče, zakliče on, ozri se iz svojiga svetiša in poglej to visoko — sveto daritev, ktero naš veliki du¬ hoven, Tvoj Edinorojeni Jezus Kristus za grehe svojih bratov Tebi opravlja, in odpu¬ sti nam zato naše obilne pregrehe! Lej, Kri našiga Jezusa kliče s križa proti Tebi: Spo¬ znaj, oh Oče! suknjo svojiga resničniga Sina Jožefa! Gerda zver, pregreha, Ga je razter- gala, Njegovo oblačilo z nogami potaptala in vse svoje sinove ž Njegovo Kervijo poškropila. Lej, pet žalostnih ran Mu je ostalo! In ti, moja duša! ali ne boš k tem svetim ranam močniga zaupanja imela? Ali hočeš mar ob¬ upati zavoljo svojih velikih pregreh? Oh ne! Pridi in zajemaj veselo iz teh studencev svo- 387 jiga Zveličarja, ki so vsim in vselej od- perti! 3. Te drage Jezusove rane so torej pribežališa, ktere so vsim grešnikam odperte in kamor zamore vsaki pribežati v vsili ne¬ varnostih in skušnjavah tega sveta. In Nje¬ gova sveta odperta stran je pa še posebno zavetje skesanim grešnikam, opodobljena že v starim testamentu v stranskih vratih Noe¬ tove barke, skoz ktere so šle na povelje Božje vse zverine v barko, ktere so bile rešene vesoljniga potopa. Tako naj bi tudi vsi ža¬ lostni, vsi od britkih valov tega nemirniga sveta nadlegovani, vsi po miru in pravim pokoji hrepeneči skoz odperto stran Njego¬ vih češenih pers šli. Tu naj bo vaša terd- njava, tu vaše prebivališe, vaš paradiž, vaš tempelj, kjer bi vedno imeli biti! Tedej, o nevesta Kristusova, naredi si, kakor lepa golobica, gnjezdo v teh spokah, in vedno tam bodi, zidaj si tam, kakor samotna tiča, svojo hišo, in kakor gerlica zakrij tam svoje mlade! O neskončna ljubezen Jezusova! ta nebeški pelikan razterga svoje čiste persi, svoje ne¬ dolžno serce, de bi svoje mlade z zadnjo kapljo svoje Kervi okrepčeval. O ljubezen! o neizrečena, o neskončna ljubezen! 17 » 388 Sveti zdililjeji. O čez vse vesele rane mojiga predo- brotljiviga Zveličarja! zakličem s s. Bo¬ naventuram 5 vedno hočem tam v teh ra¬ nah stanovati; ž njihovo močjo se hočem okrepčati; piti hočem iz studenca teh ran, te neskončne ljubezni; njih sladkost je tako velika, de je zapopasti, izreči nisim v stanu. Spreleti me večkrat velik strah, de bi ne padel iz tega zveličavniga sta¬ novanja in de bi ne zgubil tolažbe, ktero moja duša tu vživa. Vender me vedno terdno zaupanje podpera, ker te svete rane so mi zmirej odperte in pripušeno mi je, se vselej vanje verniti, in za zmirej tam- kej stanovati. O srečna sulica, o pre¬ srečni žeblji, ki ste nam odperli to pot večniga življenja! Oh, de bi bilo meni pripušeno, biti tista srečna sulica, nikoli bi se ne bil vernil iz teh Božjih pers, ampak zdihnil bi bil: Tu je moj pokoj na večno, tu moje stanovanje na vekomaj! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Božji volji se vsega podvreči, 389 in Njegovi modri previdnosti se popolnama prepustiti. Spominek. „V svoje roke sim te zapisal. u (Iz. 49 , 16 .). Večerno premišljevanje za osemindvajseti dan. Jezusa s križa snamejo in Ga pokopajo. 1. Jožef iz Arimateje je med tem šel od Pilata k Nikodemu, ki ga je čakal pri neki pobožni ženi, ktera je z dišavami kupčevala. Nikodem je bil veliko dišav že nakupil, mire in aloe okoli sto liber. Jožef pa je še kupil prav lepo tančico. In vse to sta na goro Kal¬ varijo nesla, služabniki pa so nesli lestvice, kladva, kleše, gobe, vode in še drugih po¬ trebnih reči. Bilo je temno, oblačno, ko so na goro prišli. Žene so jokajoče križu na¬ sproti sedele. Kaši in več vojakov je stalo, vsi spreobernjeni, nekoliko preč boječe in spoštljivo. In začeli so v veliki žalosti in s posebnim spoštovanjem sveto ljubeznjivo delo 390 snemanja in pripravljali so vse potrebno k pogrebu nar svetejšiga Telesa našiga Gospo¬ da in Zveličarja Jezusa Kristusa. Snemanje Jezusa s križa je bilo neznano žalostno: previdno, prizanesljivo so ravnali, kakor so vedili in znali, ker sveta groza jih je obda¬ jala, in bali so se, de bi Gospodu kakih bo¬ lečin ne napravili; presunjeni so bili od lju¬ bezni in spoštovanja do svetiga Telesa. Vsi pričujoči so nepremakljivo gledali v Telo Go¬ spodovo , ter so vsako premaknjenje s po¬ vzdignjenimi rokami spremljevali, s solzami in vsimi znamnji britke žalosti. Vsi pa so molčali; in tudi možje, ki so Ga snemali, so iz spoštovanja le tiho, kakor pri svetim delu, si potrebne reči dopovedovali. Kadar so se oglasili udarci kladev, s kterimi so žeblje izbijali, je Marijo in Magdaleno in vse pričujoče nova bolečina presunila, ker glas teh udarcev jih je neusmiijeniga pribijanja Jezusa opomnil, in vsi so se tresli, de bi Jezusovih zdihljejev ne slišali, ter so silno žalovali zavoljo Njegove smerti in so mol¬ čali. — Kadar so Ga sneli, so Ga možje do pasa v perte zavili, ter Ga tako položili v roke Njegove Matere, ktere je v britkosti in hrepenenji nasproti molila. 2. Presveta Devica je sedela na raz- e- 391 gernjenim plajši; Njeno desno koleno je bilo nekoliko vzdignjeno, sedela je nekoliko na¬ slonjena. Presveta glava Jezusova je bila na Njeno vzdignjeno koleno naslonjena, in vse Telo je ležalo na razgernjenim pertu. Bole¬ čina in ljubezen svete Matere ste bile enako velike; imela je zdaj Telo svojiga Ijubeznji- viga Sina spet v naročji; vidila pa je, kako strašno je razdjano; kuševala je Njegove kervave lica, in Magdalena je s svojim obra- zam na Njegovih nogah slonela. Bila je pa presveta Devica pri tem neizrečenim terpljenji z veliko serčnostjo navdana; vzela je tedej ternjevo krono z vso skerbjo in s pomočjo druzih z Jezusove glave ter jo je k žebljem položila. Komaj se je še spoznalo obličje Gospodovo, tako je bilo s Kervijo in ranami razdjano. Marija je omila presveto glavo in obličje Jezusovo in je prisušeno Kri iz las z mokro gobo odmočila, in med tem omi- vanjem je bilo grozovito razdjanje Jezusa vedno bolj očitno, in sočutje je šlo za so¬ čutjem, skerb za skerbjo, od rane do rane. Itazdelila je tedej lase na dvoje. Potem je omila tudi druge Njegove rane in jih je oči¬ stila. Potem je vse rane maziliti jela, tudi lase je oblila. Magdalena na svojih kolenih klečeča Ji je pomagala, zlasti pa je noge 392 Jezusove bolj s svojimi solzami, kakor z vodo omivala in jih s svojimi lasmi brisala. Ko je presveta Devica vse rane namazilila, je še na pol odperte oči Jezusove zatisnila, usta Gospodove zaperla in je sveto Telo svo- jiga Sina objela, svoje obličje na Njegovo položila. Potem so možje prevzeli sveto Telo, Ga v dišave zavili in s tančico ogernili. Svete žene pa so Ga vedno še jokaje in zdi- hovaje objemale in kuševale in tako britko- milo se od Njega ločile. — Ti pa, o duša moja! omivaj, mazili in obezuj rane svojiga Zveličarja v vednim premišljevanji ljubezni svojiga križaniga Jezusa, in mešaj svoje solze z Njegovo drago Kervijo; daruj Mu maziljenje hvaležnosti za toliko ljubezen in oblivaj Ga z dišavo svojih čednost in ovij Ga z vezjo popolnama vdanosti. Imej tudi usmiljenje z Marijo, ki je, pogreznjena v morje britkosti, svojiga nar lepšiga, nar ljubeznjivšiga Sina tako razdjaniga v svoje naročje prejela, Nje¬ ga, ki je nekdaj tako milo in ljubo v Njenim naročji počival! 3. Ne deleč od Kalvarske gore je imel Jožef iz Ariniateje vert, in tam nov iz skale izsekan grob, v kteriga še nihče ni bil položen. In tu sem je hotel Jožef Gospoda pokopati. Možje so tedej položili sveto Telo 393 na usnjate obramnice, so Ga z rujavkastim pertam pregernili, in na straneh dve nosili podložili. Nikodem in Jožef sta nesla spredej na ramah; za njima pa Abenadar in Janez. Za njimi so šle Marija, Marija Helitova, njena starji sestra, Magdalena in Marija Kleofova in druga množica pobožnih žen. Na zadnje pa so šli Kaši in vojaki. Dva vojaka sta z gorečimi baklami šla naprej, ker je bilo v grobu luči treba. Tako so šli kakih sedem minut deleč, med tihim, milim petjem psalmov po dolini do verta, kjer je bil grob. Kadar so do groba prišli, so presveto Telo na tla položili in Ga odgernili. Nikodem in Jožef sta Ga tedej nesla v grob, ki je bil nov, in od Nikodemovih služabnikov osnažen in pokajen; bil je prav lep; pri glavi je bil nekoliko širji kakor pri nogah; bil je v podobi zavitiga telesa izsekan. In tedej sta svetimu Telesu še s solzami in objemanjem svojo ljubezen skazala in šla iz groba. In tedej je šla presveta Devica v grob, se usede k glavi, ki je bila zvišana ter se jokaje nagne čez Telo svojiga otroka. Kadar je Marija grob zapustila, je še Magdalena vanj stopila; po vertu je vejic in cvetlic natergala in jih čez sveto Telo položila. Jokaje in zdihovaje je objemala Jezusove noge. Ko so pa možje 17 ** 394 zunaj že k sklepu opominjevali, je tudi ona šla nazaj k drugim ženam. Možje so Ga tedej z rujavkastim pertam pregernili, vrata k grobu zaperli in velik kamen pred vrata zavalili. Sveti zdililjeji. O prežalostna Mati moja! smiliš se mi zavoljo te svoje velike bolečine, ki Te je presunila, kadar si svojiga mertviga Sina v svoje naročje prejela — pravi s. Ligvori. Ni več tako ljubeznjiv, tako lep, kakor je bil takrat, ko si Ga v Betlehemu v svojim naročji deržala; oh ne, O n je kervav, Njegovo sveto Telo je vse ster- gano od gajžlanja, vse Njegove kosti se vidijo skoz rane. O ljubi moj Sin! si zdihnila takrat, kam Te je ljubezen pri¬ peljala. In kadar so Ga v grob nesli, si Ga spremiti kotla, s svojimi rokami v grobu poravnala, de bi od Njega slovo jemaje svoje ljubijoče serce tam pustila. Zavoljo te velike bolečine mi sprosi, o Mati lepe ljubezni! odpušenje vsili razga¬ ljenj, s kterimi sim svojiga toliko Ijubez- njiviga Boga razžalil in ktere zdaj iz ce- liga serca obžalujem. Stoj mi na strani, o Marija! v vsili skušnjavah, zlasti ob moji 395 smertni uri, de bom po zasluženji Jezusa K risiusa in po Tvojim zasluženji zveličan in de bom nekdaj s Tvojo pomočjo, po tem revnim življenji, tam v nebesih Je¬ zusu in Tebi na večno hvalo prepeval! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Večkrat čez dan se po du¬ hovno obhajati. Spominek. „Ljubim te z večno ljubeznijo. 44 (Je- rem. 31, 3.). Jutranje premišljevanje za devetindvajseti dan. Jezusov grob je zavarvan. Jezus gre pred pekel. 1. Solnce je že zašlo in sabota je nastopila. Jezusovi prijatli so se od groba preč podali. Jožefa in Nikodema so v mestu srečali Peter in Jakob veči in Jakob manjši; vsi so jokali. 396 Peter je bil posebno pobit in žalosten; s sol¬ zami ji je objemal, jima tožil svojo nezve¬ stobo, in zdihoval, de ni bil pri smerti pri¬ čujoč, ter se jima je zahvalil, de sta Gospoda pokopala. Vsi pa so bili prevzeti od velike ža¬ losti. Šli so v hišo, kjer so sveto večerjo ob¬ hajali. Sčasama so se zbrali skorej vsi apo- steljni skupaj; tudi več drugih učencev je prišlo. Svete žene pa so šle v stanovanje pre¬ svete Device Marije. V žalosti in britkosti so si marsikaj pripovedovali. Možje so druge oblačila oblekli in pri luči začeli saboto pra¬ znovati. Velika zmešnjava in žalost je bila med njimi. Tudi žene so molile pri luči. Po noči od petka na saboto pa so se zbrali veliki duhovni in farizeji k Pilatu in so rekli: „Gospod, spomnili smo se, de je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Čez tri dni bom vstal. Ukaži tedej grob obvarovati do tretjiga dne, de kje ne pridejo Njegovi učenci, in Ga ne ukradejo, in ne reko ljud¬ stvu: Od mertvih je vstal; in poslednja zmota bo hujši od perve. Pilat pa jim je rekel: Imate stražo, pojdite, obvarujte, kakor veste.“ Dal jim je pa tudi Kasija k straži, kterimuje vse dopovedal, kaj se mu je bilo zgodilo, ter mu je naročil, de bi tudi potem vse na tanko naznanil. Šli so še pred solnčnim vzho- 397 dam venkej; spremljajoči vojaki niso bili po rimsko oblečeni; bili so namreč od tempeljnove straže. Vzeli so bakle, de bi v temni noči vse dobro vidili in grobno jamo razsvetili. Ko so se prepričali, de je Jezusovo Telo res v grobu, „so grob obdali z varhi in kamen zapečatili. 44 In šli so v mesto nazaj. Straža pa je bila postavljena grobnim vratam na¬ sproti. Pet do šest mož je bilo vedno tam. 2. Grobne vrata so bile zaperte. Kamen je bil naslonjen na nje. Telo Gospodovo pa je počivalo svetlo in blišeče med dvema an- geljema, ki sta Ga molila. Tik vrat tega kam- neniga groba je stal Kaši nepremakljivo ves tih in voljan. Velike razsvetljenja in gnade je sprejel, tudi čudne duhovne prikazni je imel. Še le tu je bil ves spreobernjen in popolnama nov človek. V žalovanji, zahvaljenji in mo¬ litvi je ves dan doprinesel. Svete žene in Jezusovi prijatli so v saboto počivali po po¬ stavi, ter so bili v žalovanji in molitvi v hiši zadnje večerje, ktera je bila Nikodemova. — 3. Kadar je bil Jezus z velikim glasam svojo dušo izdihnil, je šla Njegova duša, kakor blišeči žark, spremljena od veliko an- geljev, med njimi tudi Gabriel, pri s. križi v zemljo pred pekel. Njegova Božja na¬ tura pa je ostala zedinjena ž Njegovo 398 dušo, pa tudi zedinjena ž Njegovim na s. križi visečim in zdaj v grobu Jezečim Te- lesam. Pred peklam je bil tisti kraj, kjer so duše vsih pravičnih stariga testamenta ča¬ kale Odrešenika; zakaj nobeden ni mogel v nebesa iti zavoljo Adamoviga greha, dokler ni Kristus za vse umeri. Urez nehanja so zdihovali po prihodu Mesija, de bi jih rešil te žalostne ječe in jih peljal v zveličanje Božje. Bile so tedej tukaj duše starih očakov od Adama do Abrahama in spet od Abrahama noter do Janeza Kerstnika. Bili so tukaj vsi sveti Izraelci; patriarhi, Mojzes, sodniki, kralji, preroki in vsi spredniki Jezusovi in njihovi žlahtniki do Joahima, Ane, Jožefa, Caharija, Elizabete in Janeza. Tu sem te¬ dej je prišel Zveličar v svojim veličastvu, obdan od trume nebeških angeljev. Angelji Božji so poterkali in so odpreti veleli. Bilo je, kakor de bi klicali: Odklenite se duri, odprite se vrata, de gre noter kralj vse časti! In Jezus je stopil veličastno med nje, je go¬ voril tem dušam ter se jim naznanil, in one so Ga v neizrečeni radosti molile in Mu hvalno pesem zapele. Neznana radost in zveličanje je prešinilo te britke kraje milovanja. Tako je odklenil Jezus z močjo svoje Kervi peklenske vrata in razdrobil njihove pahove, in vse te 399 duše so veselo prepevaje se združile z Je¬ zusovim veličastvam. Hudobni duhovi pa so uklenjeni pred Njim bežali in vergel jih je v brezdno pekla, in Luciferja tam priklenil do konca vsili časov. Bilo je tuljenje in raz¬ grajanje obupnosti v tem svetu grozne temote. Premisli, moja duša! kako veličasten je bil ta vhod Jezusa Kristusa, ko je, obdan od neštevilnih trum angeljev, kakor prema- govavec smerti in pekla, tu sem prišel; kako veliko je bilo Njegovo veselje, ko je zagle¬ dal milijone tistih duš, ktere je odkupil s svojo drago Rervijo, in ktere je — pervence svoje zveličavne smerti peljal seboj! Kako veliko pa je bilo tudi veselje teh starih oča¬ kov, in vsih odrešenih duš, ki so bile zdaj iz te žalostne ječe rešene in zveličanja Bož- jiga deležne po neskončni ljubezni Jezusovi, v kteri je On sebe v smert dal; zakaj če tudi niso te duše nič tu terpele, pa vender Boga niso gledale, in to je bilo za nje nar hujši terpljenje. Poveličuj in hvali tudi ti svojiga Zveličarja kakor premagovavca smerti in pekla, v Njegovim veličastvu, v Njegovi mogočnosti! Sveti zdihljeji. O neumerjoči ljubljenec vsili duš, kako 400 hrepeneč si v ljubezni do njih, tako, de le en trenutek brez njih biti ne moreš! za¬ kaj , kadar si jenjal živeti med človeškimi otroci, že si imel hrepenenje, podeliti vsiin pred peklam na Te čakajočim dušam tiste dobrote, ktere si nam s svojo smertjo za¬ služil. Z močjo svoje drage Kervi si od- perl njih ječo, razdjal njene vrata in pa- hove, raztergal njih verige in vezi. Pridi torej, o Gospod! in obiši tudi mojo dušo; združi se tudi z menoj; in de boš vhod v mojo dušo zadobil, raztergaj vezi vse pregrehe in odvzemi mi vse zaderžke, ki me še vjetiga derže in me ločijo od Tebe; dodeli tudi meni prostost Božjih otrok; pojdi v mojo dušo, de Tebe hvali in Tvojo milost poveličuje na vekomaj! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Za uboge duše v vicah pridno moliti, in jim s tem, kolikor mo¬ goče, pomanjšati njihovo terpljenje. Spominek. „Stopi doli, o presveta Rešnja Kri, Reši duše iz razbeljene peči!“ (S. Magd. Pac.). 401 Večerno premišljevanje za devetindvajseti dan. Vstajenje Gospodovo. 1. Gospod je tedej šel veličastno s te¬ mi izvoljenimi trumami, med kterimi je tudi David bil, na razne kraje svojiga življenja in terpljenja; razložil jim je vse predpodobe in spolnjenje tistih, ter jim je pokazal, koliko je storil za zveličanje ljudi. — Ko je tedej presveta Devica, po Jezusu vsa hrepeneča, v molitvi sedela, je k Nji angelj pristo¬ pil, in Ji je rekel, naj gre pred mesto, ker Gospod se bliža. In serce Marijno je bilo polno veselja. Hitro se zavije v svoj plajš, ter gre in s. ženam od svojiga pota nič ne pove. Šla je pred mesto. Bilo je na večer pred vstajenjem Gospodovim, okoli devete ure. Na enkrat obstoji in gleda vsa zamak¬ njena polna veseliga hrepenenja. Tedej je prišla k Marii duša Jezusova, žareča, sprem- Ijena od velike množice duš-starih očakov. Rekel pa je Jezus na sveto Devico kazaje starim očakam: Marija, moja Mati! in bilo je, kakor de bi Jo objel; in potem je zginil. Presveta Devica pa je padla na kolena, kjer je Jezus bil, in je neizrečeno potolažena šla 402 nazaj k s. ženam, ktere so mazil in dišav pripravljale. Ni jim pravila, kaj se Ji je zgodilo; pa vsa okrepčana je bila, jih tola¬ žila in v veri uterdovala. Tako so tedej stari očaki veselo pozdravili Mater Jezusovo, Njo visoko čcšeno, po kteri so že patriarhi hre¬ peneli, ktero so preroki prerokovali, in vsi svetniki stare zaveze z velikim hrepenenjem težko pričakovali. In če so že Judito nekdaj hvalili, ker je Holofernu glavo odsekala in tako rešila zvoljeno ljudstvo nar hujšiga so¬ vražnika, kako so še le te trume svetni¬ kov Marijo s hvalo in slavo častile, ker je bila tista žena, ki je kači glavo sterla, in s tem, de je Zveličarja rodila, nas vse suž- nosti satanove rešila! Marija je bila od vsih teli svetnikov visoko češena in hvaljena, ker spoznali so Jo svojo prihodnjo Kraljico, kteri so bili za Jezusam nar več hvale dolžni. H. Pri grobu Gospodovim je bilo vse mirno, vse tiho. Mende sedem vojakov je sedelo ali stalo pri grobu in tam okoli na straži. Kaši je ves dan le na nektere tre¬ nutke zapustil svoj kraj. Spet je tedej stal pri grobu v premišljevanji in je občutil no¬ tranje navdajanja. Bila je noč, in bakle so temno berlele okrog groba. Telo Gospodovo je nespremenjeno ležalo, zavito, blišeče med 403 angdjcma, ktera sta v podobi duhovnov s čez persi križanimi rokami, kakor Kerubina na skrinji sprave, pri glavi in nogah v tihi mo¬ litvi klečala. In tedej je bilo, kakor de bi stopila skoz skalo groba duša Gospodova z vsimi odrešenimi duhovi starih očakov, in jim razkazovala razdjanje svojiga svetiga Te¬ lesa. Kazala jim je svoje rane, zaničevanja in bolečine vse na tanko. Duše so bile pre¬ sunjene z neizrečenim spoštovanjem, kakor de bi se od sočutja tresle in jokale. In tako je peljal Gospod te trume svetnikov po vsim križevim potu. Vse martre, vse zaničevanje Njegovo je bilo tem dušam razodeto. In an- gelji so skrivnostno pobirali vse kaplje svete Kervi, ktero je Gospod v svojim terpljenji prelil. Obiši tedej tudi ti, moja duša! v tihi žalosti svojiga v grobu počivajočiga Zveli¬ čarja. Prevdari ob kratkim, in premisli, ko¬ liko je tvoj Jezus terpel za te. Moli in jo¬ kaj z nebeškimi angelji solze sočutja in pa ljubezni. Pred vsim pa pokopaj grehe vsiga svojiga življenja, de boš nekdej tudi ti veli¬ častno vstajenje dosegla. 3. Po saboti pa, kadar se je jutro per- viga dneva v tednu napočilo, in se nebo v bledi blišobi razsvetilo, je šla duša Jezusova, 404 kakor velika blišoba, med dvema angeljema v vojaški podobi, spremljena od svetlih du¬ hov, čez skalo groba, v svoje sveto Telo. Bilo je, kakor de bi se čez Telo nagnila in vanj stopila. Udje zaviti v tančice so se oživili, in svetlo, živo Telo Gospodovo, z dušo in Božjo naturo sklenjeno, je šlo iz za- vitja. Polno svetlobe, polno blišobe je bilo. Gospod je imel bandero zmage v svoji roki in blišeče je stal čez skalo groba. Zemlja se strese, in angelj Gospodov v vojaško oble¬ čen se spusti kakor blisk iz nebes k grobu, in kamen od groba odvali in se nanj usede. Bil je tolik potres, de so se bakle zmajale in je njih plamen okoli ferfral. Straža, kadar je to vidila, je popadala omamljena in je ka¬ kor mertva sem ter tje ležala. Kaši je vidil vse polno blišobe; pa kmalo se je zavedi!, stopil v grob, duri groba nekoliko odperl, zatipal prazne perte, ter je šel in vse Pilatu povedal, karkoli se je zgodilo. V tem tre¬ nutku pa, kadar je angelj k grobu se spustil, in zemlja se stresla, se je vstavši Gospod svoji Materi pokazal. Bil je neskončno lep, veličasten in blišeč; Njegovo krilo, kakor ši¬ roki plajš krog Telesa ogernjeno, se je okoli Njega vilo, ter se blišalo višnjevo-bledo, kakor kadilo v solnčnim žarku. Njegove rane 405 so bile velike in svetle. Pokazal ji je svoje rane, in ko je pred-Nj padla, Mu kušnit noge, Jo je prijel za roko, vzdignil in zginil. Sveti zdihijeji. O Jezus, Ti precastitljivi zmagovavec smerti, greha in pekla! vošim Ti srečo in zveličanje k Tvojimu častitljivimi! vstajenju, in iz serca se veselim, de si smert s svo¬ jim terpljenjem premagal. Velik prema- govavec smerti, moj Odrešenik! za kte- riga je bila ta noč tako veličastna, tolaži tudi mojo žalostno dušo, in pošlji v moje serce nekoliko tistiga veselja, kteriga si ta svoj veliki dan podelil vsim stvarem. Kako nepopisljivo častitljiv si bil zdaj, ki malo pred človeku skor podoben nisi bil, zdaj, kadar si izšel iz groba, kakor ju¬ tranja zarja! Kolika čast Te je obdajala, ko so Te vse trume angeljev, vse duše pravičnih svojiga Boga in Kralja slavile, v veseli ponižnosti molile in k Tvojimu ve- ličastnimu vstajenju Ti srečo vošile! Kako neznano je bilo veselje, ktero je serce Tvoje Matere to noč občutilo, kadar si se Ji Ti v svoji ljubeznjivi prijaznosti, pa v svoji veličastni slavi prikazal in na večno obrisal Njene solze! O Ti moj vstavši 406 Jezus, tudi jest Te zdaj molim v nar veči ponižnosti, Te hvalim in častim! O moj Bog in Odrešenik, ki si v ti noči vse stvari prenovil, vstvari tudi v meni novo, pobožno serce! Dodeli, de iz svojiga greš- niga življenja na novo vstanem, in de ne¬ kdaj pri vesoljnim vstajenji tudi častitljivo grem iz groba in Te z vsimi angelji in svetniki večno častim in slavim! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Vsako leto kerstno obljubo ponoviti, in sicer preč pri pervim sv. Ob¬ hajilu. Spominek. ,,Glej, novo storim vse!“ (Skriv. raz. 21, 5.). Jutranje premišljevanje za trideseti dan. Svete žene pri grobu. 1. Z dnevam vred, takrat kadar je Gospod od mertvih vstal, so zapustile svoje 407 stanovanje Magdalena, Marija Kleofova, Jo- ana Kuža in Salome, v plajše zavite. Nesle so s pertam zakrite dišave, kterih so bile na¬ kupile na večer v saboto, de bi Jezusa mazilile. Ena zmed njih je nesla tudi gorečo luč, vse skrito pod plajši. Tem dišavam so pridjale še cvetečih cvetlic, de bi jih potresle, in iz¬ tisnjene dišeče mazila za oblivanje; nar draj- ši, kar so dobiti mogle, je bilo. V veliki britkosti so hodile. Nič niso vedile od zna¬ menj, ki so se pri grobu že godile, tudi od straže pri grobu ne, zakaj včerajšni — sa- botni dan, ni bil nobeden pri grobu, in one so bile zaklenjene in so žalovale. Skerbno so med seboj se menile: „Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba? 1 ' zakaj v svojim hre¬ penenji, Gospodovimu Telesu svojo čast ska- zati, se še tega kamna domislile niso; njihov namen je bil, Telo Gospodovo obliti z nar- dovo vodo in drugo dišavo, cvetlice pa po Njem potrositi. Sklenile so zdaj, dišave na kamen položiti in žalovati, de bo kteri učencev prišel in jim grob odperl. Tako so šle proti vertu. Straža je še vsa omamljena sem ter tje ležala. Kamen je bil na stran odvaljen, tako de so se lahko odperle duri, ki so bile le naslonjene. Žene so se tedej vertu bližale. Kadar so stražne bakle in 408 okrog ležeče vojake zagledale, so se pre¬ strašile. Magdalena pa je vse nevarnosti po¬ zabila in je hitela na vert; Salome je šla za njo. Une dve ste bile bolj boječe in ste pred vertam ostale, in ko ste od deleč gle¬ dale, ste vidile, de je kamen od groba od¬ valjen. In Magdalena je z veliko britkostjo odperla duri, stermela v grob, in vidila je perte prazne in posebej zvite. Vse je bilo polno blišobe. In Magdalena teče vsa pre¬ plašena v mesto k zbranim aposteljnam in Petru, povedat, kar se je zgodilo. 5f. Une žene pa so med tem serčnost zadobile in združene šle na vert. Kadar so z velikim straham stopile v grob, sta stala dva angelja v grobu v belili, svetlih mašnih oblačilih pred njimi. Žene so se silno pre¬ strašile, se skupaj tišale in svoj obraz z rokami zakrivale in se k tlam obračale. An¬ gelja pa sta jim govorila in rekla: „Kaj išete živiga med mertvimi? Ni Ga tukej, te- muč vstal je; spomnite se, kako vam je go¬ voril, ko je še v Galileji bil, rekoč: Sin človekov mora ljudem, grešnikam v roke iz¬ dan in križan biti, in tretji dan od smerti vstati.“ In angelja sta zginila; sv. žene pre¬ strašene, pa polne veselja so pregledale grob in perte, in jokaje so šle, de bi drugim 409 povedale. Tako je Gospod poplačal pobož¬ nost teh s. žen za delo ljubezni, ktero so Njemu skazale. Premisli, moja duša! kakšno sveto vne¬ mo so te žene imele; komaj se je dan napo¬ čil, še je bilo temno, pa že jih je ljubezen gnala do Jezusoviga groba; vse so premagale, kar jim je protilo. Zato jih je Bog s toliko gnado poplačal. Vzdigni se tedej, moja duša! in zgodaj že pojdi iskat svojiga Gospoda. Vadi svoje serce, v jutro zgodaj vstati pred Gospoda, svojiga stvarnika, in moliti pred Njim, svojim Bogam. Nikar ne iši tudi ti svojiga Gospoda med mertvimi, to je, ne med mertvimi in nečimernimi stvarmi tega sveta, ampak v čisti, popolnama ljubezni Božji, ktera edina nas pripravne stori, Njega gledati v Njegovim veličastvu. 3. Med tem je prišla Magdalena do hiše, kjer so bili aposteljni zbrani; vsa pre¬ plašena je silno poterkala. Peter in Janez sta odperla. Magdalena je rekla: „Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so Ga položili. 44 „Tedej sta šla Peter in Janez k grobu. Tekla pa sta oba skupej, in Janez je Petra pretekel in je bil pervi prišel k grobu. Janez je stal pri vratih, se je pripognil, je skozi na pol odperte duri gledal in je vidil Getzemani. J 8 410 rjuhe ležati; vanj pa ni šel. Pride tedej Pe¬ ter, ki je šel za njim, in je šel v grob in vidil rjuhe ležati, in pert, kteri je bil na Nje¬ govi glavi; ta ni bil zraven rjuh položen, am¬ pak posebej v enim kraji zvit. Takrat je te¬ dej tudi Janez šel noter in je vidil in vero- val“ v vstajenje. Zdaj še le sta umela, kar je Gospod pred prerokoval in kar je pismo govorilo; pred na to nista veliko mislila. Peter je vzel rjuhe pod plajš in šla sta spet domu. Premisli, moja duša! Ta dva učenca, Peter in Janez pomenita dve nar imenitniši čednosti, s kterima hoče Gospod biti iskan, namreč vero in ljubezen. Vera odkrije vse čednosti in gre s s. Petram naprej v grob; ljubezen gre za njo, kakor s. Janez za Petram, in kadar pride za njo, vero pomnoži, jo v spoznanji poterdi in jo popolnaraa stori. V teh dveh učencih se vidi tudi dvojno življe¬ nje, ki nas k Jezusu pelja, namreč delavno in premišljevavno življenje. Delavno gre na¬ prej, de bi nas pripravne, pobožne storilo; premišljevavno gre za njim, Kristusa posest in vživat. Prosi Boga, de ti vero razsvetli, in ljubezen užge, de zaničuješ ves strah pred ljudmi, in išeš le samo Boga, in Ga tudi najdeš, naj te Gospod vodi po potu, po kte- rim koli hoče. 411 Sveti zdililjeji. Presladki moj Jezus! Ti si vstal, pa Ti nas nisi zapustil, ampak, ker ljubiš svoje, jih ljubiš do konca! Sam si nam rekel, de je Tvoje veselje, biti med člo¬ veškimi otroci, in zato prebivaš med nami noč in dan, kjerkoli je kaki tabernakelj, v nar svetejšim Zakramentu, v ognji svoje ljubezni in vabiš nas sam, Tebe obiskovati. Ni se nam treba straže več bati, ni nam treba skerbeti, kdo nam bo kamen odvalil, ker je Tvoje ljubezni polno serce noč in dan odperto vsacimu, kdorkoli hoče k Tebi se zateči. O moj preljubeznjivi Zveličar! zahvalim se Ti tedej za gnado, de Te smem obiskovati v tem nar svetejšim Za¬ kramentu. Daj, de bom svoje edino ve¬ selje pri Tebi le imel, in de okusim že zdaj, kako je sladka Tvoja družba, nekdaj pa se večno Tvojiga vživanja veseliti za- morem! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Če bo mogoče, vsaki dan nekoliko obiskati ta sv. Zakrament, in po¬ častiti Marijo Devico, ali pa kaj druziga pobožniga storiti. 18 * 412 Spominek. „Kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce. u (Luk. 12, 34.). Večerno premišljevanje za trideseti dan. Jezus se prikaže s. Magdaleni in drugim s. ženam. i. Magdalena je tedej hitela nazaj na vert in k grobu. Ker je bila pa sama, si ni preč upala v grob, ampak je zunaj stala pri grobu. Pripognila se je, de bi skoz ni¬ že naslonjene duri pogledala v grob. Ko je svoje čez obličje omahljive lase nazaj zavi¬ hala, je vidila dva angelja v belih duhovnih oblačilih sedeti pri glavi in nogah in te¬ dej zasliši glas: „Žena, kaj jokaš?“ In v svoji britkosti je zavpila, zakaj vedila in mislila ni nič druziga, kakor de Gospodoviga Telesa ni več tukej: „VzeIi so mojiga Go¬ spoda iz groba, in ne vem, kam so Ga po- ložiIi.“ In to rekoč, ker druziga ni vidila, kakor perte, se je, kakor iskaje, obernila 413 okrog; menila je, de povsod Ga mora najti; zdelo se ji je, kakor de bi bila blizo Njega, in celo prikazen angeljev je v tem premotiti ni mogla. Bilo ji je, kakor de bi ne mislila, de so to angelji; na nič druziga misliti ni mogla, kakor le na Jezusa. Kadar se je tedej obernila, je vidila kakih deset stopinj od grobniga kamna proti jutru, med ger- movjem, za palmovim drevesam dolgo v belo oblečeno podobo, v mračnosti, ter je proti nji šla in zopet slišala besede: „Žena, kaj jokaš? Koga išeš?“ Ona, ker je menila, de je vertnar, Mu reče: „Gospod, ako si Ga Ti odnesel, povej mi, kam si Ga položil, in jest Ga bom vzela;“ in okoli se je ozerala, kakor bi Ga res kje imel. Jezus pa ji z na¬ vadnim glasam reče: „Marija!“ in spoznala je glas, pozabila križanja, smerti in pogreba in, od preveliciga veselja vsa sama iz sebe, Mu pade k nogam, se Ga oklene, kakor de bi ne liotla nič več se od Njega ločiti, in reče: „Raboni, kar se pravi Učenik! Jezus pa ji reče: Nikar se me ne dotakni; zakaj nisim še šel k svojimu Očetu. Pojdi pa k Mojim bratam, in povej jim: Grem k svoji¬ mu Očetu in k vašimu Očetu, k svojimu Bogu in k vašimu Bogu.“ In tedej je Gospod zginil. 414 2 . Premisli tu, moja duša! veliko lju¬ bezen te s. spokornice: zraven Marije Device je povsod nar zvestejši služabnica Jezusa Kristusa. Povsod je spremila Gospoda noter do križa, in kadar je Gospod umeri, se ni mogla ločiti od Njegoviga sv. Telesa; in kte- rimu je v življenji noge mazilila, Njemu je želela še v smerti nar večji čast skazati, Ga z nar drajšimi mazili obliti. Vedno je molila in jokala pred grobara, in ko bi je zapoved sabote ne bila zaderževala, nikakor bi ga ne bila zapustila. Kolike bolečine pa je tadaj občutila, kadar mertviga Telesa Gospodoviga ni v grobu več najdla! Kadar je Gospod na križi umeri, je imela še to tolažilo, de bo mertvimu svojo ljubezen skazovati zamogla. Zdaj pa ji je vse tolažilo odvzeto. Oh, njena ljubezen je tolika, de ne misli nič druziga, kakor le na Jezusa; od te ljubezni je tako rekoč vsa prevzeta; še na prikazen angeljev ne misli, se temu nič ne čudi, gre preč od njih, hoče in iše le Jezusa. Oh, še več! Od same ljubezni še Jezusa ne spozna; ne misli, de bi bil vstal; njeno serce je le pri pokopanim Jezusu, njen duh tako rekoč z Njim pokopan. Jezusa ima za vertnarja, in vertnarju zakliče: Gospod! Vse kaj druziga Mu odgovori, kakor jo On vpraša; meni, de 415 je vertnar Njegovo Telo vzel in ji bo pove¬ dal, kam Ga je položil. Ponudi se Mu, Ga vzeti, preč nesti, naj bo že kjerkoli hoče; nobeniga se ne boji, pa tudi ne ve, kam Ga nesti hoče. O prečudna ljubezen! pravi Lu- dovik Granaški, ki jo je vso neumno storila. Vsaka beseda, ktero le zine, je nekako sveta norost; zakaj ne misli in ne ve nič druziga, kakor le Jezusa; kje je Jezus? — Ta ljube¬ zen je bila vredna, de se ji je Jezus nar pred prikazal. 3. Tedej pa tudi Jezus ni mogel več svoje ljubezni priderževati; ni se mogel več prikrivati. Rekel je: „Marija!“ in to edino besedo je On izrekel toliko ginljivo in toliko močno ljubeznjivo, de je dušo te sv. spokor- nice kakor ojstra psica prebodla. Njeno serce je bilo, kakor spremenjeno; spoznala je ta ljubeznjivi klic in glas svojiga Učenika. Nič ni mogla govoriti, njeno serce je bilo prepol¬ no, jezik od veselja in ljubezni zaderžan, le to je zaklicati mogla: „Raboni! Učenik!“ in s tem Mu pade k nogam, se;„ Ga oklene in Mu tako vse serce k nogam položi. „Marija!“ in spet: „Raboni!“ V teh dveh besedah je zapopadeua vsa ljubezen in gnada Gospodova in pa vsa ljubezen in vdanost Njegove s. služabnice; celo tako silna je bila v svoji 416 ljubezni, de je želela Gospoda se okleniti, in Ga nič več ne spustiti. ,,Dobila sim Ga, kteriga ljubi moja duša, deržati Ga hočem in Ga nikdar spustiti;“ tako, de je Gospod se braniti mogel in je rekel: Sej nisim še šel k Očetu; sej bom še pri tebi ostal: ne boš me še zdaj že zgubila. — O prečudna ljubezen! prečudna vnema! Uči se tu od te svete spokornice, kako moraš Jezusa iskati in zavoljo Njega vse pozabiti. Okoli ležeča straža se je spet zdramila, pobrali so se, vzeli svoje sulice in bakle in so strahama iz verta v mesto bežali. Magda¬ lena je potem tudi druge žene poiskala ter jim pripovedovala, de je vidila Gospoda na vertu. In Magdalena je hitela spet v mesto: sv. žene pa so šle še enkrat na vert. In Je¬ zus se je tem sv. ženam v širokim, belim oblačilu prikazal, rekoč: „Pozdravljene bo¬ dite! One pa so pristopile, in objele Njegove noge, ter Ga molile. Tedej ji m reče Jezus: Nikar se ne bojte! pojdite in povejte mojim bratam, de naj gredo v Galilejo, ondi me bodo vidili.“ In tedej je zginil. Svete žene so hitele tudi v mesto, de bi zbranim učencem povedale; in tudi Magdalena je prišla in pri¬ povedovala, de je Gospoda vidila. Učenci pa so to imeli le za izmišljenje sv. žen, dokler 417 nista Peter in Janez nazaj prišla, in sta tudi pravila, kar sta vidila. Kaši je bil tačas že pri Pilatu, ter mu je vse dopovedal, kar se je bilo zgodilo. Z zakrito grozo je Pilat vse to poslušal. Tudi eni od straže so že v mesto prihiteli, ter so velikim duhovnam pripovedo¬ vali, kar so vidili. Tedej so se zbrali veliki duhovni s starašini in so svet imeli in na to vojakam veliko denarjev dajali, rekoč: „Recite, de so Njegovi učenci po noči prišli, in Ga ukradli, ko smo spali. In če bo to poglavar slišal, ga bomo mi pregovorili, in bomo naredili, de bote brez skerbi. Vojaki so vzeli denar, in so storili, kakor so bili podučeni.“ Tako tedej so ostali oslepljeni so¬ vražniki Jezusovi oterpnjeni in terdovratni pri vsili velikih čudežih Njegoviga vstajenja. Ti pa, duša moja! veseli se Njegoviga vsta¬ jenja, ker to ti je gotova zastava tvojiga lastniga, prihodnjiga vstajenja, in pa prosi svojiga Zveličarja, de bi tudi ti enkrat z Njim vred častitljivo od smerti vstal! Amen. Sveti zdihljeji. O velika spokornica, sveta Magdalena! kako nas osramoti tvoja goreča ljubezen do Jezusa, s ktero si povsod spremljevala r 18 ** 418 svojiga Gospoda, in kadar si menila, de si Ga zgubila, si Ga še vedno iskala. Od takrat, kadar si noge svojiga Učenika kušnila, in s svojimi solzami močila in si iz Njegovih ust zaslišala ljubeznjive be¬ sede: ,,'Tvoji grehi so ti odpušeni! u nisi svojiga Zveličarja nič več zapustila, ter si Mu vse svoje serce darovala. Od tistiga srečniga trenutka svojiga spreobernjenja nisi na svetu nič druziga poželela, kakor le Jezusa, nisi nič druziga ljubila, kakor le Njega. Povsod si spremljevala svojiga Gospoda; celo, kadar Ga je vse zapu¬ stilo, Ga tvoje zvesto serce ni zapustilo; na goro Kalvarijo, do smerti si Ga spre¬ mila , in kadar je Gospod že zameri, te je ljubezen vezala še na Njegov grob. O ti, zraven Marije, nar zvestejši služabnica in ljubljenica Jezusova! ti si ogledalo vsim Jezusa ljubijočim dušam. Nič te ni moglo odtergati od tvojiga Jezusa, in zato si tudi zaslužila toliko ljubezen od svojiga Je¬ zusa. Zato te je zaklical Gospod s tvo¬ jim lastnim imenam, v znamnje, de te po¬ zna in te serčno ljubi. On, kije z edino besedo nebo in zemljo vstvaril, j e spre¬ menil tudi z edino besedo tvojo žalost v veselje, te je napolnil z obilnostjo svoje ljubezni, ter se ti je, kteriga si mertviga 419 v grobu iskala, v vsi svoji lepoti in slavi dal v večno posestvo. O koliko veselje te je pri ti edini besedi preši¬ nilo! Od preveliciga veselja nisi vedila reči nič druziga, kakor le: „Raboni! u O Učenik nebes ino zemlje, Učenik moje duše, Učenik krotkih in ponižnih in vsih ljubijočih sere! Oh, prosi, sv. Magda¬ lena! tudi zame, de tudi jest ljubim svo- jiga Gospoda Jezusa čez vse, de spre¬ mim svojiga Gospoda v britkosti in ter- pljenji noter do križa, de vedno objokujem Njegovo britko terpljenje in smert, in Ga nikdar več ne zapustim, de, kadar se bo tudi meni v dan sodbe prikazal, tudi mene za svojiga spozna, me po imenu pokliče in se mi daruje v večno posestvo! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Vsaki dan Boga za stano¬ vitnost prositi, in svojimu Jezusu tudi v terpljenji in britkosti noter do smerti zvest biti. 420 Spominek. „Bodi zvest do smerti, in ti bom dal krono življenja. “ (Skriv. raz. 2, 10.). »mSS****** .Jutranje premišljevanje za edeniutrideseti dan. Molitve k terpečimu Jezusu. Končano je premišljevanje britkiga ter- pljenja in smerti Jezusa Kristusa, Gospoda našiga. Kaj , o duša moja ! hočemo še sto¬ riti? kaj druziga, kakor moliti k Njemu, ki je sam sebe za nas v smert dal? Kaj dru¬ ziga, kakor moliti Njega, ki je naš Bog, pa nam je na tako vižo svojo neskončno ljube¬ zen pokazati hotel? Torej zdihni, o duša moja! iz dna svojiga serca s s. Brigito: 1. Jezusovo terpljenje na Oljski gori do kro¬ nanja s ternjem. O Jezus! Ti večna sladkost vsih, ki Te ljubijo, Ti prijatel in Zveličar vsih grešnikov! spomni se neznane britkosti, ktero si občutil, kadar se je približal čas 421 Tvojiga zveličanskiga terpljenja, ktero je bilo v Tvojim Božjim serci že od veko¬ maj sklenjeno; kadar si svojim učencem noge umival, jim svoje Telo in svojo Kri v hrano podal, jih milo tolažil, in ktero si potem v polnosti svoje žalosti sam očitno spoznal, rekoč: Moja duša je žalostna do smerti! Spomni se britkost in težav, ktere si občutil pred britko smertjo na križi, kadar si po trikratni molitvi in ker- vavim potu od svojiga učenca bil izdan, od svojiga ljudstva vjet, krivo tožen, od svojih sodnikov krivično obsojen, v izvo¬ ljenim mestu, ob posvečenim času, nedolžno pogubljen, svojih oblačil obropan, s pestmi bit, na steber privezan, gajžlan, s ter- njem kronan in z brezštevilnimi drugimi | nespodobnostmi zaničevan. V spominu tega britkiga terpljenja, mi dodeli, o Gospod, moj Bog! pravo kesanje, vredno zadostenje in odpušenje vsih mojih grehov! Amen. Oče nas. Cešena si Marija. 2. Jezus zaničevan. O Jezus, Ti veselje angeljev, Ti zapopadek vse radosti! spomni se žalosti in groze, ki si jo občutil, kadar so Te vsi Tvoji sovražniki, kakor rjoveči levi 422 obdali, s pestmi bili in Te nesramno za- pljevali! Zavoljo teh brhkost in nespodob¬ nih besedi, s kterimi so Te Tvoji sovraž¬ niki zaničevali, me reši, o Gospod! vsili mojih vidnih in nevidnih sovražnikov, in me pod svojim varstvam pripelji v večno življenje! Amen. v v v Oce nas. Cesena si Marija. 3. Jezusa na križ perbijajo. O Jezus! Ti stvarnik sveta, ki v svoji neskončnosti nebo in zemljo obsegaš! spomni se britkih bolečin, ktere si terpel, kadar so grozoviti tolovaji Tvoje s. roke in noge z debelimi žeblji prebadali in per- bijali na križ, kadar so — bolečino na bolečino — Tvoje s. ude po širokosti in dolgosti križa neusmiljeno nategovali, de so iz svojih členkov stopili. V spominu tega britkiga terpljenja na križi Te prosim, dodeli mi sveti strah in ljubezen do svo- jiga imena! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 4. Jezus moli za svoje sovražnike. O Jezus, Ti nebeški zdravnik! spomni se smertne slabosti, bolečin, ktere si, po- 423 vzdignjen na lesu križa, v vsih svojih ranjenih in razdjanih udih občutil, tako, de ni bilo bolečine Tvoji enake, in od glave do nog nič zdraviga na Tebi; in kadar si, vender vsih teh britkost pozabljivši, milo prosil za svoje sovražnike in si molil: „0če! odpusti jim; sej ne vedo, kaj de¬ lajo !“ Po tem svojim usmiljenji mi dodeli, de mi bo spomin tega Tvojiga britkiga terpljenja v popolnama odpušenje mojih grehov! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 5. Milost Jezusova do spokornih grešnikov. O Jezus, Ti ogledalo večne svetlo¬ sti! spomni se tiste brhkosti, ktera je te¬ žila Tvoje serce, kadar si v luči svoje vsigavidijoče modrosti sicer vidil srečno prihodnost izvoljenih, kteri v zasluženji Tvojiga terpljenja svoje zveličanje naj¬ dejo; pa si tudi vidil pogubljenje toliko hudobnih, kteri bodo z lastnim zadolže- njem pahnjeni v večno pogubljenje. Po nezapopadljivi velikosti Tvojiga usmiljenja, v kterim Ti z nami grešniki toliko boleče sočutje imaš, in ktero si skazal razbojniku zraven sebe, rekoč: ,,Še dans boš z Me- 424 noj v paradižu / 4 Te prosim, skaži tudi meni usmiljenje v uri moje smerti! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 6. Testament Kristusov na križi. O Jezus, Ti kralj in prijatel vsili duš, ki si edini vse ljubezni in vsiga hrepenenja vreden! spomni se tiste britkosti, ktero si občutil, kadar si nag in reven, zapušen od vsih svojih prijatlov, visel na križi in nisi imel druziga tolažnika, kakor le svojo ljubeznjivo Mater, ktera je v britkosti svoje duše s s. zvestobo stala na Tvoji strani, in ktero si izročil svojimu učencu, kakor si tudi učenca za sebe Nji dal v sina, rekoč: „Žena, glej, Tvoj sin ! u in učencu: ,,Glej, Tvoja Mati! u Pri meči bolečin, kteri je takrat Njeno dušo pre¬ sunil, Te prosim, o predobrotljivi Jezus! dodeli mi v vsih brhkostih telesa in duše, nar bolj pa v smertni uri, svojo neskončno milost in svojo tolažbo! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 7. Jezusova žeja. O Jezus! Ti studenec nezmerne do¬ brote! ki si z nar večjim zaželenjem zdih- 425 liil na križi: „Žejin sim!“ namreč žejin zveličanja človeških otrok; užgi v naših sercih hrepenenje po spolnovanji prave čed¬ nosti in sežgi v nas popolnama vso po- željivost naših počutkov, vse hudo nag¬ njenje, in vso žejo po posvetni nečimer- nosti! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 8. Jezusova pijača. O Jezus, Ti vsa sladkost sveta in radostno veselje Tebi vdanim dušam! po grenkosti jesiha in želča, kteriga si za me pokusil, mi dodeli, de Te vredno prejmem v smertni uri v zveličanje in tolažbo svoje duše! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 9. Jezusov zdihljej na križi. O Bog, Ti kraljeva moč in veselje duha! spomni se britkosti in težave, ktero si terpel, kadar si pri približanji svoje britke smerti in v neizrečenim zapušenji vse tolažbe glasno zaklical: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? w V ti britkosti vidniga zapušenja, s ktero si nas večniga zaverženja odrešil, Te prosim, 426 Gospod, naš Bog! de me v mojih teža¬ vah nikoli ne zapusti! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 10. Jezusove velike rane. O Jezus, začetek in konec, moč in življenje! spomni se, de si bil od glave do nog za nas v morje terpljenja ves po¬ greznjen. Po velikosti in globočini svojih neštevilnih ran me v grehe pogreznjeniga uči, v pravi pokoršini in ljubezni spolnovati Tvoje zapovedi! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 11. Jezusove globoke rane. O Jezus, Ti brezdno neskončne mi¬ losti! zavoljo globočine Tvojih ran, ki so mozeg Tvojih kosti presunile, Te prosim, potegni me iz brezdna mojih pregreh in skrij mojo dušo v svoje s. rane pred oblič¬ jem svojiga kaznovavniga serda, de ne padem v roke Tvoje pravice! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 12. Jezusove kervaveče rane. O Jezus, Ti žareča podoba resnice, znamnje edinosti in vez ljubezni! spomni se neštevilnih ran, ktere so vse Tvoje Telo pokrivale, in Ga s Tvojo nar sve- 427 tejši Kervijo oblile, spomni se nezapopad- Ijiviga terpljenja, ktero si v tem svojim nar svetejšim Telesu za nas prestal. Kaj bi bil še hotel storiti za nas, de bi ne bil že storil? Prosim Te, o predobrotljivi Jezus! zapiši s svojo drago Kervijo vse te rane v moje serce, de vedno prebiram v tistim Tvoje rane in Tvojo smert in v zvesti hvaležnosti do konca stanoviten osta¬ nem ! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 13. Jezusova zadnja britkost. O Jezus, Ti neumerjoči, nepremak¬ ljivi kralj! spomni se bolečin, ktere si pre- terpel, kadar so Te vse moči Tvojiga Te¬ lesa popolnama zapustile in si z nagnjeno glavo rekel: „Dokončano je!“ Po ti svoji smertni brhkosti se usmili tudi mene v moji zadnji uri, ko bo poterta moja duša! Amen. Oče naš. Cešena si Marija. 14. Jezusovo točenje. O Jezus, Ti Edinorojeni nebeškiga Očeta, Ti bitje Njegovo! spomni se serčne vdanosti, s ktero si Očetu izročil svojo dušo, kadar si rekel: „Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo! u in kadar si tako z 428 razdjanim telesam, z razpočenim sercem svojo milost čez nas dopolnil in svojo dušo izdihnil. Po ti dragi smerti Te prosim, o kralj vsih svetnikov! pokrepčuj me v boji s satanam, s svetam in mešam, de svetu odmerjem, le Tebi živim in de z milo ljubeznijo sprejmeš poslednjič inojo dušo, kadar bo po uri ločenja iz tega popotvanja nazaj se k Tebi podala! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 15. Prelivanje zadnje Jezusove Kervi. O Jezus, Ti prava in rodovitna vin¬ ska terta, v ktero smo vcepljeni vsi, spomni se svoje prebogato prelite Kervi, ktero si Ti, enako stisnjenimu grojzdu, prelil, kadar si iz svoje s sulico prebodene strani Kri in vodo obilno točiti hotel, tako, de celo kapljica Kervi v Tebi ni ostala, in kadar je Tvoje nar svetejši Telo, kakor šopek mire suho, visoko na križi viselo. V tem prelivanji svoje nar drajši Kervi uterdi mojo dušo v njenim smertnim boji in pripusti jo k sebi čisto vsiga madeža! Amen. Oče naš. Češena si Marija. 429 Sklepna molitev. Sprejmi, o Jezus! te moje molitve v tisti preveličastni ljubezni, s ktero si vse rane svojiga nar svetejšiga Telesa za nas prestal; usmili se mene, in vsih z grehi obloženih, in dodeli vsim vernim dušam — živim in mertvim — gnado, odpušenje in večno življenje! Amen. Sklep. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! skle¬ nem za dans: Jest hočem vse svoje živ¬ ljenje premišljevati Tvoje terpljenje. Spominek. Jezus je za me na križi umeri. Večerno premišljevanje za edenintrideseti dan. Molitve k žalostni Materi Božji. Oberni se, o duša moja! zdaj tudi še enkrat k Marii, Materi Gospodovi! premisli neznane bolečine, ktere je Ona zavoljo brit- kiga terpljenja svojiga Božjiga Sina občutila in spomni se, de tudi Ona je vse to iz lju- 430 bežni *lo tebe terpeti hotla. Imej usmiljenje z žalostno Materjo Božjo in zdihni iz dna svojiga serca k Nji s s. Alfonzam Ligvorijem: O Marija, Mati moja! Naj me vžali žalost Tvoja V smerti Tvojiga Sinu! Perva žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija! zavoljo perviga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar so Ti bile po Simeonu pred oči postavljene vse krivice, od hudobnih ljudi Tvojima ljubimu Sinu storjene, ktere si že iz s. pisma ve- dila, ker Ti je bilo tudi znano, de bo pred Tvojimi očmi na lesu križa obešen, vso Kri prelil, in od vsili zapušen umeri, in de ne boš mogla obvarovati Ga, ali Mu pomagati. Zavoljo tega britkiga spomina, kteri je toliko let Tvoje serce žalil, Te prosim, o moja Kraljica! zadobi mi gnado, de bom terpljenje Jezusovo in Tvojo žalost v živ¬ ljenji in v smerti vedno v svojim serci vtis¬ njeno imel. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! Naj me vžali žalost Tvoja V smerti Tvojiga Sinu! 431 Druga žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija! zavoljo druziga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si vi- dila svojiga nedolžniga Sina, komej roje- niga, od tistih ljudi preganjaniga, zavoljo kterih je bil na ta svet prišel; zakaj po noči si mogla takrat vstati in skrivaj be¬ žati v Egipt. Zavoljo tolikiga terpljenja, kteriga si mogla, še slaba deklica, s svojim pre¬ gnanim Detetam na dolgi in truda polni poti skozi puste in težavne dežele, in med prebivanjem v Egiptu prestati, kjer si ne¬ znana in ptuja, uboga in zaničevana ži¬ vela, Te prosim, moja preljuba Gospa! zadobi mi gnado, s Teboj vred voljno terpeti do smerti vse težave tega revniga življenja, de bom na unim svetu odšel večnimu terpljenju in peklu, kteriga sim zaslužil. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! Naj me vžali žalost Tvoja V smerti Tvoji ga Sinu! Tretja žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- 432 lostna Mati Marija! zavoljo tretjiga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si svojiga Ijubiga Sina Jezusa zgubila, kteri je bil tri dni v Jeruzalemu od Tebe od¬ ločen. Takrat, o moja Kraljica! kadar nisi vidila pri sebi svojiga Ljubiga, in nisi vedila, zakaj Te je zapustil, mislim, de tiste noči nisi imela pokoja, in nisi druziga delala, kakor zdihovala po Njem, ki je bil vsa Tvoja blagost. Zavoljo Tvojiga zdihovanja tiste tri, za Tebe predolge in prebritke dni Te pro¬ sim, zadobi mi gnado, de nikoli ne zgu¬ bim svojiga Boga, de vedno z Bogam sklenjen živim, in ž Njim sklenjen smertno uro ta svet zapustim. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! i. t. d. Četerta žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija, zavoljo četertiga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si vidila svojiga ljubiga Sina v smert obso- jeniga, z vervmi in verigami zvezaniga, s Kervijo in ranami pokritiga, s ternjem kronaniga, podati se po poti pod težkim križem, kteriga je nesel na ranjenih ramah, 433 in kakor nedolžno Jagnje iti v smert iz ljubezni do nas. Tvoje oči so se vjele ž Njegovimi, in Vajni pogledi so bili ravno toliko grozovitnih mečev, s kterimi sta ra¬ nila svoji ljubezni polni serci. Zavoljo te velike žalosti Te prosim, zadobi mi gnado, de bom ves v voljo svo- jiga Boga vdan živelj de bom z veseljem svoj križ z Jezusam vred noter do zad- njiga zdihljeja svojiga življenja nosil. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! i. t. d. Peta žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija! zavoljo petiga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si bila na gori Kalvarii, in si vidila pred svojimi očmi svojiga ljubiga Sina Jezusa umirati, v takih bolečinah in v takim zaničevanji, na terdi postelji križa, in Mu nisi mogla tudi nar manjšiga polajšanja dati, kakor- šno se tudi nar večjim hudodelnikam ne odreče. Zavoljo smertne britkosti, ktero si, ljubeznjiva Mati! s svojim umirajočim Si- nam vred terpela, in zavoljo žalosti, ktero si občutila, kadar je zadnjikrat s križa Gctzcmani, 19 434 s Teboj govoril, se s Teboj poslovil, in je s sv. Janezam nas vse Tebi v sinove izročil, kadar si Ga vidila stanovitna svojo glavo nagniti in umreti, Te prosim, zadobi mi gnado od svojiga križaniga Lju- biga, de bom živel in umeri križan vsim rečem tega sveta, de bom živel samimu Bogu vse svoje žive dni, in tako kdaj pri¬ dem v nebesa Ga vživat in gledat od obličja do obličja. Oče naš. Češcna si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! i. t. d. Šesta žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija! zavoljo šestiga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si vi¬ dila skoz in skoz prebodeno serce svojiga že mertviga Sinu, kteri je umeri za ne¬ hvaležne, ki še po Njegovi smerti niso bili nasiteni, Ga terpinčiti. Zavoljo te grozovite žalosti, ktero si Ti občutila, Te prosim, zadobi mi gnado, de prebivam v serci Jezusovim, za mene prebodenim in odpertim; v tistim serci, ktero je lepo stanovanje ljubezni, kjer prebivajo vse duše, ktere Boga ljubijo, in kjer, dokler bom živel, ne bom druziga 435 mislil in ne druziga ljubil, kakor Boga. O presveta Devica! to Ti lahko storiš, — od Tebe to upam. Oče naš. Cešcna si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! i. t. d. Sedma žalost. Usmiljenje imam s Teboj, o preža- lostna Mati Marija! zavoljo sedmiga meča žalosti, kteri Te je presunil, kadar si vi- dila v svojim naročji svojiga Simi že mert- viga, ne več lepiga in ljubeznjiviga, ka- koršniga si kdaj imela v Betlehemskim hlevu, ampak kervaviga, blediga, vsiga raztepeniga, de se Mu gole kosti vidijo. Sin, si rekla takrat, Sin, kako deleč Te je ljubezen pripravila! In kadar so Ga v grob nesli, si Ga hotla tudi Ti spremiti, in s svojimi lastnimi rokami pomagati, Ga v grob poravnati, de si zadnjič, kadar si se od Njega poslovila, pustila v grobu pri Sinu svoje ljubezni polno serce. Zavoljo tolike žalosti svoje lepe duše mi zadobi, o Mati lepe ljubezni! odpušenje mojih grehov, s kterimi sim svojiga Iju- biga Jezusa razžalil, zavoljo kterih mi je žal iz celiga serca. Ti me varuj v skuš¬ njavah , Ti mi na strani stoj mojo zadnjo 436 uro, de bom zveličan po zasluženji Jezu¬ sovim in Tvojim, in de pridem kdaj s Tvojo pomočjo po tem revnim življenji prepevat v nebesa čast Jezusovo in Tvojo na vekomaj. Amen. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi. O Marija, Mati moja! i. t. d. Prosi za nas, prežalostna Devica, De vredni postanemo obljub Kristu¬ sovih. Molitev. Bog, v kteriga terpljenji je po prero¬ kovanji Simeonovim presladko dušo častite Device in Matere Marije meč žalosti pre¬ sunil, dodeli milostljivo, de, ki Njene ža¬ losti s častitim spominam obhajamo, srečni sad Tvojiga terpljenja dosežemo; kteri ži¬ viš in kraljuješ z Bogam Očetam v edi¬ nosti s. Duha Bog vekomaj! Amen. Benedikt XIII. je dodelil tistim, kteri te molitve ob petkih in v velikim postu opravijo, 200 dni, druge dni pa 100 dni odpustika za vsak Oče naš in Cešena si Marija. Kteri jih opravlja skoz celi mesec, zadobi popolnama od- pustik tisti dan, ko se spove, vredno obhaja, in po namenu katoliške cerkve moli. Pobožne opravila v počešenje nar svetejšiga terpljenja in smerti JEZUSA KRISTUSA. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. (S. cerkev.) v čast Jezusovima ter pij en j a. Kadar se zbudiš, se prekrižaj in reci: Moj križani Jezus! bodi v mojih -j* mislih, v mojih f besedah in v mojim -j* djanji! Amen. V imenu svojiga križariiga Gospoda Jezusa Kristusa vstanem, kteri me je od¬ rešil s svojo drago Kervijo; On naj me varuje vsiga hudiga na duši in na telesi5 O11 naj mi dodeli, kar me uterditi, okrep¬ čati zamore v dobrim za večno življenje! Amen. K presveti Trojici. K Bogu Očetu. Oče nebeški! proti Tebi povzdignem svoje serce in svojo dušo, ter Ti darujem v prijetni jutranji dar Jezusa križaniga s po- 440 nižno prošnjo: Oče nebeški! usmili se mene po terpljenji in zavoljo drago prelite Kervi Jezusa Kristusa, Sinu Tvojiga! Padem pred Tvoje Božje veličastvo ter molim Tvoje neskončno bitje s poniž¬ nim sercem, slavim in hvalim Te, de si mi spet iz gole ljubezni en dan v moje zveličanje dodelil. Spoznam, de si me le v svojo službo vstvaril in tudi dozdaj ohra¬ nil, ter vem, de sim dolžan, Tebi služiti in vse svoje moči v Tvojo čast obračati. De Ti torej svojo vdanost pokažem, Ti darujem z nar svetejšim sercem Jezuso¬ vim tudi svoje serce, in ponižno Te pro¬ sim , očisti ga, razsvetli ga in vnemi ga z gorečimi željami, Tebe ljubiti! Amen. K Bogu Sinu. Častim in molim Te, o moj križani Jezus! in serčno se Ti zahvalim, de si za nas na svetim križi umeri, ter si nas s svojini britkim terpljenjem in s svojo dra¬ go Kervijo odrešil. Te hvaliti za to ve¬ liko dobroto, želim Ti dans zvesto služiti, in vse svoje djanje in nehanje v čast Tvo¬ jiga britkiga terpljenja in Tvoje drage Kervi oberniti. In ker si v svojim britkim ter¬ pljenji vse svoje ude neznanim britkostim 441 prepustil v zadobljenje inojiga zveličanja, zato želim tudi jest, vse svoje dušne in telesne moči, dans in vse svoje življenje, v Tvojo službo, v čast Tvojiga britkiga terpljenja in Tvoje drage Kervi oberniti in z vsim gibanjem svojih udov Tebi zato večno hvalo in slavo dajati! Amen. K Bogu s. Duhu. Molim Te in Te častim, o sveti Duh! svojiga vsigamogočniga Gospoda in Boga, in hvalim in slavim Te za ta novi dan. Dodeli mi, de ta dan prav obernem s po¬ božnim češenjem britkiga terpljenja in smerti našiga Gospoda Jezusa Kristusa! Amen. Dober namen. O preljubeznjivi moj Bog! spoznam pred Teboj in vsimi trumami nebeških du¬ hov, de dans spet resnobno želim, Tebi služiti, in z vsim svojim djanjem Tebi so- sebno dopasti. S tistim namenam, s kte- rim je Kristus in so vsi svetniki svoje dela opravljali, s tistim namenam želim tudi jest vse svoje dušne in telesne dela opraviti, in s tem zlasti Tebi dopasti. Svoje misli, besede in djanja zedinim z 19 ** 442 vsimi mislimi, besedami in djanjem Jezusa Kristusa in vsih Tvojih svetnikov, de Ti s tem skažem toliko dopadajenje, kakor so ga oni Tebi kdaj skazali. Tudi želim vsih sv. odpustikov dans deležen biti, ktere koli zadobiti zamorem, ter Ti vse, kar¬ koli bom dans mislil, govoril in delal, da¬ rujem v Tvoje večji počešenje, v zveli¬ čanje svoje duše, in v tolažbo revnih duš v vicah. O dobrotljivi Bog! sprejmi mi¬ lostno mojo voljo, moje želje, in dodeli mi gnado, de Te v Jezusu in z Jezusam vedno serčnejši ljubim in častim! Amen. Zaveza z Jezusam. O Jezus, Ti zvesti Odrešenik! ker Ti zlasti dopade premišljevanje Tvojiga britkiga terpljenja in Tvoje drage Kervi, zato si naprejvzamem in sklenem, dans več¬ krat se zmisliti na to Tvoje britko terplje- nje in Tvojo drago Kri in vse svoje djanje in nehanje hočem v počešenje taistiga ober- niti. Kolikorkrat torej se bom dans k nebu ozerl, Te hočem slaviti in častiti, ker si Ti v mojim terpljenji tolikrat proti nebu se ozerl in na pomoč klical svojiga nebeškiga Očeta. 443 Kadarkoli bom mignil s svojo roko, naj bo to že hvala za Tvoje zaničevanja, ktere si v svojim terpljenji prestal, in ka¬ darkoli se prestopim, naj bo vse storjeno in vnovič darovano v čast Tvojih kervavih stopinj, ktere si storil za nas vse v svo¬ jim s. terpljenji. Vse moje misli, besede in djanja naj Tebi hvalo in čast dajejo za britkosti, ktere je občutilo Tvoje sveto serce, in za vse smertne bolečine, ktere si imel v svojim terpljenji, in pa tudi za vse svete kaplje Tvoje drage Kervi, ktere si takrat za nas prelil. Naj, o Jezus! velja ta zaveza med menoj in Teboj in sprejmi jo tako, kakor de bi jo ponovil vsaki trenutek, in kakor de bi vse svoje djanje le iz tega namena opravljal; zakaj to je moje res¬ nobno hrepenenje in poželenje, v kterim do konca stanoviten biti hočem, namreč de z vsitni migljeji svoje duše in svojiga telesa neskončno čast skazujem Tvojimu britkimu terpljenju in Tvoji dragi Kervi! Amen. 444 K Marii Devici, k angeljem in svetnikam. O Marija, Mati našiga Odrešenika! prosim Te v tisti ljubezni in zvestobi, s ktero je Jezus, Tvoj ljubi Sin, na s. križi Tebi svojiga ljubiga učenca Janeza izročil, vzemi milostivo tudi mene v svoje Materno varstvo in brambo in varuj mojo z drago Kervijo Jezusa Kristusa odkupljeno dušo večniga pogubljenja. Amen. O moj s. angelj varh! prosim Te pri službi in dobrotah, ktere si mi že skazal, varuj me poti pogubljenja, in vodi me po poti čednosti v večno življenje, de veli- častniga in večniga sadu britkiga terplje- nja in križa Jezusa Kristusa deležen po¬ stanem. Amen. O sveti pomočniki in izvoljeni prijatli Božji vsi skupaj! ljubite in hvalite, častite in slavite za me nebeškiga Očeta, ki me je vstvaril, Sina, ki me je odrešil, in s. Duha, ki me je posvetil! Amen. Oče naš. Češena si Marija. Verujem. Jezusova smert in pa Marijne bolečine, Naj nikdar, nikoli iz mojiga serca ne zgine! Amen. 445 v čast Jezusoviga terpljenja. K presveti Trojici. 3?red Tebe, o presveta Trojica, po¬ kleknem, in povzdignem svojo dušo proti Tebi v nebo. Za vse dobrote, ktere sim dans od Tvoje Božje dobrote sprejel, naj Ti bo večna hvala in zahvala in Tvoja očetovska skerb in dobrota naj bo hvaljena in zahvaljena vekomaj, ker si me spet dans obvaroval veliko pregreh in nadlog! Ker Te pa jest vredno zato zahvaliti ne premorem, naj Te hvalijo in časte zato vsi kori angeljev, vse trume nebeških duhov. Kar sim dobriga storil ,„čez dan, Ti darujem zdaj v nar svetejšim serci in z ravno tem nar svetejšim sercem Jezusa Kristusa, in z vsim zasluženjem Njegove drage Kervi, de bi tako vse, karkoli sim dans storil ali preterpel, bilo v povikšanje Tvoje časti. Spet se izročim v Tvojo oče- 446 tovsko skerb, v Tvoje Božje varstvo, de mi sovražnik nocojšnjo noč na duši in na telesi nič škodovati ne more, temuč de v Božjim naročji Jezusa in v Njega svetili ranah k Tvoji časti mirno počivati zaino- rem. Amen. Spraševanje vesti. 1. Ali sim današnji dan v Bogu in z Bo- gam začel? sim svojo voljo, svoje misli, svoje sklepe na Boga obračal? 2. Ali sim ob pravim času vstal, se spo¬ dobno zaderžal? 3. Sim si prizadeval, kar sim vstal, svoje misli in serce zbrano ohraniti? 4. S kakšno pobožnostjo, s kakšnim spo¬ štovanjem sim svojo jutranjo molitev opravil? 5. Ali sim pobožno premišljevanje opra¬ vil? Kako sim se k temu pripravljal? kako tisto dognal? Kakšen prid mi je to premišlje¬ vanje za moje navadno življenje? 6. S kakšno pobožnostjo za veliko skrivnost, s kakšno vnemo za zveličanje svoje in druzih, živih in mertvih, sim bil pri s. maši? 7. Ali sim med delam kdaj svoje serce k Bogu povzdignil? večkrat terpljenja Kri- stusov.iga se spomnil? večkrat na v zadnjim 447 premišljevanji zvoljeni spominek se zmislil? Ali pa sim v nepotrebnih mislih, besedah ali v dolgim tratenji za zveličanje svoje duše tako dragi čas zapravljal? 8. Ali sim se čez dan storjenih sklepov spomnil, ali pa jih pozabil? 9. Ali sim imel v drušini potrebno paz¬ ljivost nase, na svoje poglede, poslušanje, govorjenje in djanje? 10. Sim komu priložnost v kaki greh da¬ jal? kteriga z besedo ali djanjem razžalil? s hinavšino ali lažjo čast svojiga bližnjiga oskru¬ nil? od družili nepotrebno govoril? Sim v ne¬ jevoljo zabredel? sim v jezi ali serdu neker- sansko, nekrotko, sovražno se zaderžal? 11. Sim si kej v jedi pritergal? pred jedjo in po jedi svojo molitev pobožno opra¬ vil? Sim se vse nevošljivosti ali lakomnosti ogibal? 12 . Ali sim nečimerne, nespodobne, s. vero zaničljive, napuhnjene, lakomne, neči¬ ste, nevošljive, jezne ali druge pregrešne misli radovoljno pasel? ali celo take pogovore imel? Kes iu žalost. O moj križani Jezus! v britkosti svo¬ jiga serca padem pred Tvoj s. križ na 448 kolena, in z žalostjo se obtožim, de sim Ti dans tako slabo služil in Te spet s to¬ likimi grehi razžalil. Sicer sim v jutro za terdno in resnobno sklenil, se skerbno varovati vsaciga greha, pa sim svoj sklep spet velikrat prelomil, ter sim Tebe, svo- jiga ljubeznjiviga Boga in Gospoda, s svojimi grehi tolikrat razserdil. Odpusti mi pa, o Jezus! oh, odpusti mi vse moje grehe, in zbriši s svojo drago Kervijo vse madeže moje duše. Prosim Te, za¬ voljo te Tvoje drage Kervi, in zavoljo Tvojih težav in britkost, ktere si v svo¬ jim britkim terpljenji, zlasti na s., križi prestal, prosim Te, potolaži pravični serd svojiga nebeškiga Očeta in dodeli mi gna- do, de Ti zanaprej bolj zvesto služim in v Tvoji Božji ljubezni vsaki dan močneji prihajam! Amen. K Materi Božji. Preljubeznjiva Devica Marija, opom¬ nim Te tistih britkih noči, tistiga britkiga časa, kadar si bila Ti brez svojiga Sina v britkosti svojiga serca. Zavoljo vsili solza, ktere si tiste noči in tisti čas pre¬ točila, zavoljo vsili zdihljejev, kteri so tačas iz Tvojih ust in iz Tvojiga serca 449 prišli, Te prosim, dodeli mi, de nocojšnjo noč prebim v počešenje britkiga terplje- nja Tvojiga Božjiga Sinu in Tvojiga serčniga sočutja. Zedinim vse svoje dih— Ijeje s Tvojimi žalostnimi zdihljeji in vse udarce svojiga serca z britkostjo Tvojiga serca, ter Te prosim, daruj Ti to vse svojimu križanimu Sinu v počešenje Nje- goviga britkiga terpljenja in Njegove dra¬ ge Kervi, in v zahvalo za vse dobrote, ktere nam je ravno s tem terpljenjem ska- zal. Amen. K s. angelju varim. Pozdravim te, jest nevredni Tvoj re¬ jenec, o moj ljubi angelj varil! ter te za¬ hvalim za vso ljubezen in zvestobo, ktero si mi današnji dan in vse moje življenje že skazal. O ljubi moj sveti angelj! za¬ voljo britkosti našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa mi odpusti, kar sim tebe in pred vsimi drugimi Boga, našiga Gospoda, toli— krat razžalil; ob, zadobi mi. gnado, de svoje pregrešno življenje poboljšam! Ob¬ varuj me nocojšnjo noč vsiga zalezova¬ nja hudobniga duha in nagle, neprevi- dene smerti! Stori, de bodo vsi moji dihljeji in udarci rnojiga serca le hvala in 450 zahvala za britko terpljenje in smert Je- .. zusa Kristusa, Gospoda našiga. Amen. Večerni namen. Gospod Jezus Kristus! v počešenje Tvojiga britkiga terpljenja, ktero si na terdim lesu s. križa preterpel, se hočem k pokoju podati in v misli Tvoje bolečin polne smerti zaspati. Oh, kako terdo po¬ steljo, kako ojstro blazino si Ti imel, ka¬ dar si visel s svojim ranjenim telesam na terdim lesu sv. križa, in s svojo blago glavo slonel na ternjevi kroni! In ko si tri ure v teh neznanih bolečinah visel, si zdihnil z nagnjeno glavo svojo dušo in zaspal v spanji britke smerti. Zavoljo tega Svojiga nar britkejšiga spanja mi dodeli, de bo moje spanje v Tvoje po¬ češenje, in de me hudobni duh nikakor zapeljati ne bo mogel. Kakor je s. Ja¬ nez svojo glavo na Tvoje svete persi na¬ slonil in na njih počival; tako položim tudi jest svojo grešno glavo na Tvoje svete persi in svoje usta na Tvojo od- perto serčno rano, de bi Tvoja nar slad- kejši ljubezen šla v moje grešno serce! Amen. v v v v Oce nas. Cesena si Marija. Verujem. 451 Zdaj pokropi sebe in svojo posteljo z žegnano vodo, rekoč: Obiši, o Gospod! milostljivo to sta¬ novanje in razpodi iz njega vse zalezo¬ vanja hudobniga duha! Tvoji angelji naj bivajo v njem in me varujejo v miru! Tvoj sveti žegen pridi čez me in Tvoja Božja ljubezen naj bo v mojim serci; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Prekrižaj se, rekoč: Naj me žegna Bog -j* Oče, -J- Sin in s. -f* Duh! Amen. Poslednjič zaznamnjaj napis križa na svoje čelo: J. N. K. J. Jezus Nazarenski Kralj Judov! s svojim zveličavnim imenam in napisam me obvaruj vsiga hudiga! Amen. Spomni se še ubogih duš v vicah in moli pobožno saj en „0če naš“ in „Goepod, daj jim večni mir in po¬ koj !“ in zdihni: O Jezus! Tvoja brilka inartra, Tvoja Rešnja Kri, Naj reši uboge (iuse iz razbeljene peči! Potem si prizadevaj v dobrih mislih zaspati, misli na terdi križ Jezusov in se Njemu in svetnikam Njego¬ vim, zlasti Marii, Njegovi Materi, izroči. 452 III. Steši® miKt?® v čast Jezusoviga terpljenja. Perva sv. masa. m smex-t Jezusa JMsttsa. Priprava. »Bodi vsaki dan pri s. maši, če ti je le mo¬ goče in ti to tvoje vsakdanje opravila pri¬ puste. Kadar smo spodobno pri sveti maši, skažemo Bogu več časti, kakor celo angelji in svetniki v nebesih. Zakaj oni so le stvari Božje, in Ga le kakor stvari častiti zamorejo; mi pa pri s. maši darujemo Bogu Jezusa Kri¬ stusa, ter Mu tako neskončno čast skazujemo. Kadarkoli smo s spodobno pobožnostjo pri s. maši, zadobimo več let odpustikov in se še posebno vdeležimo zasluženja Jezusoviga ter¬ pljenja. Pri s. maši pa moramo biti s tistim na- menam, iz kteriga namena je s. maša po¬ stavljena; namreč: 1. De Boga spodobno po- 453 častimo; 2 . de Ga za prejete dobrote zahva¬ limo; 3. de za svoje grehe Bogu zadostimo, Ga za njih odpušenje prosimo; in 4. de no¬ vih gnad zadobimo. Molitev pred sv. mašo. Preljubi Jezus, moj Zveličar in moj Odrešenik! Ti si iz neskončne ljubezni do nas sveto mašo postavil, de bi imeli vedni spomin Tvojiga nar svetejšiga daru, kte- riga si na sv. križi za nas opravil, zra¬ ven pa tudi pomoček, de zamoremo za- služenja te Tvoje daritve vdeležiti se. Jest hočem zdaj z vso le mogočo po¬ božnostjo biti pri ti sveti daritvi, ter jo hočem presveti Trojici darovati, v hvaljenje in moljenje Božjiga veličastva, v spomin in počešenje Tvojiga britkiga terpljenja in Tvoje smerti, v zahvalo za vse meni podeljene gnade in dobrote; v zadostenje za vse moje pregrehe; v zadobljenje vsih tistih gnad, ki so meni k zveličanju moje duše potrebne in koristne; v, tolažbo in pomoč vsim živim in mertvim, zlasti pa za to ... in to . . . gnado. Dodeli mi, de bom pri ti sveti daritvi tako pričujoč, de bom namen postavljenja s. maše dosegel. O preblažena Devica in Mati Božja 454 Marija! ki si na gori Kalvarii pod križem stala, kadar je bil moj Odrešenik za zve¬ ličanje sveta na njem darovan; prosi za me, de bom s spodobno pobožnostjo, v čast Božjo in v svoje večno zveličanje pri ti presveti daritvi, kjer se Jezus, Tvoj Božji Sin, vnovič, pa nekervavo svojimu nebeškimu Očetu daruje. Pristop. Masnik gre k altarju. Kristus gre s svojimi učenci na Oljsko goro. Predobrotljivi Jezus! iz ljubezni do mene si prostovoljno šel na Oljsko goro, ter si tam svoje britko s. terpljenje pričel. Žalosten si postal do smerti, iz ljubezni do mene. Oh, odpusti mi moje grehe, ki so bili vzrok Tvoje žalosti, Tvojiga brit— kiga terpljenja. Iz serca jih obžalujem, ker sim ž njimi Tebe, nar večji, vse lju¬ bezni vredno dobroto in lepoto razžalil. Masnik moli pred altarjem. Kristus moli na Oljski gori in kervavi pot poti. Trikrat, o Jezus! si molil na Oljski gori k svojimu nebeškimu Očetu; popol- nama se vdal Njegovi sv. volji; kervavi 455 pot si potil v omivanje mojih grehov. Ne¬ beški Oče Ti angelja pošlje, Te tolažit in okrepčat. Ljubeznjivi Jezus! dodeli mi gnado, prav moliti, gnado, de se tudi jest popolnama vdam Tvoji s. volji. Do¬ deli mi pravo kesanje čez vse moje pre¬ grehe. Naj ne bo Tvoja prelita Kri zgubljena za me. Pošlji mi svojiga sv. angelja doli iz nebes, de me v moji ža¬ losti tolaži in v vsili skušnjavah okrepčuje. Mašnik kašne altar, gre na desno stran in moli. Kristus je s kuševanjem izdan, vjet in zvezan, in k Anu peljan. Iz ljubezni do mene, o Jezus! si se dal s kuševanjem izdati, vjeti in neusmi¬ ljeno zvezati, in potem k hudobnimu Anu peljati. Zavoljo vsih bolečin in zasramo¬ vanj , ktere si z nar večji poterpežljivostjo preterpel, Te prosim za gnado, de to malo, kar mi je terpeti, iz ljubezni do Tebe po- terpežljivo in rad preterpim. Mašnik gre na sredo altarja, in moli: Kirijc elejson! Kristus je k Kajfcžu peljan, od Petra zatajan, od Judov zasramovan in zaničevan. Preljubi moj Jezus! Ti si se dal k velikimu duhovnu Kajfežu peljati, tam od Petra trikrat zatajiti, od Judov vso noč 456 neusmiljeno zasramovati, biti in zaničevati. Prosim Te, nikoli ne pripusti, de bi z be¬ sedo ali z djanjem tudi jest kdaj Te za¬ tajil; uterdi me v pravi veri do konca mojiga življenja; dodeli mi milostljivo, de sveto vero vselej očitno, brez boječnosti spoznam, in po nji živim. Varuj me, de Te nikoli z nobenim greham ne zatajim in ne žalim. Mašnik se obernc k ljudstvu, rekoč: Gospod 7 vatni! Kristus se oberne k Petru ter ga nagne k pokori. O veliko večkrat, kakor Peter, sim Te jest razžalil, o Jezus! Oh, oberni tiste svoje milostljive oči v me, s kterimi si Petra pogledal, in dodeli mi gnado, de tudi jest ž njim vred svoje grehe obžalu¬ jem in Te nikoli več ne razžalim. Mašnik gre spet na desno in moli. Kristus je k Pilatu peljan in tožen. Prišel bo čas, o Jezus! ko se bom mogel pred Tvoj sodnji stol prikazati, od¬ govor od vsiga svojiga življenja dajati. Hudobni duhovi me bodo ojstro tožili. Preljubi moj Jezus! zavoljo tistih bolečin, ktere si prestal, kadar so Te k Pilatu peljali in krivo tožili, Te prosim, dodeli mi gnado, de tako živim, de bom nekdaj 457 v Tebi miliga sodnika zagledal, in se tožbe hudobnih duhov nič bal ne bom. Mašnik gre na sredo altarja in moli; potem na levo in bere s. evangcli. — Kristus je od Pilata k Herodu poslan in tam zasmehovan in zaničevan. O Jezus! od sodnika do sodnika Te vo¬ dijo; kakor neumneža Te zaničujejo z belim oblačilam. K vsimu temu zaničevanju Ti le molčiš. Ali ne bom tudi jest iz ljubezni do Tebe kaj maliga tiho in poterpežljivo prenesti zamogel? To hočem, o Jezus! s Tvojo gnado zdaj in ves čas svojiga živ¬ ljenja. Z e dans, zlasti, če se mi bo kaj nasprotniga primerilo, hočem tiho in po¬ terpežljivo iz ljubezni do Tebe prenesti. Mašnik gre spet na sredo altarja, se oberne k ljudstvu, rekoč: Gospod z vami. — Kristus je od Heroda spet k Pilatu poslan, krivo tožen in zasramovan. Zahvalim se Ti, o moj preljubi Je¬ zus! za vse stopinje, ktere si v svojim britkim terpljenji storil za me. Zahvalim se Ti za poterpežljivost, ktero si pokazal pri tolikih krivih tožbah, zlasti kadar so za Baraba prosili in Tebe pogubili; oh, ne pripusti, de bi kdaj kakšno stvar bolj ljubil, kakor Tebe, zakaj Ti edini zaslu¬ žiš ljubljen biti. Getzemani. 20 458 Darovanje. Mašnik odkrije kelih in daruje kruli in vino. — Kristus je oblačil oropan, na steber privezan in neusmiljeno gajžlan. Kristus Jezus! zavoljo veliko kapelj Tvoje sv. Kervi, ktera je tekla pri ne¬ usmiljenim gajžlanji Tvojiga nar svetej- šiga Telesa, Te prosim, nikar ne pripusti, de bi kdaj oskrunil svoje telo z gerdim, nesramnim greham nečistosti, ki je bila poglavitni vzrok Tvojiga neusmiljeniga gajžlanja. Darujem Ti zdaj to svoje telo popolnama v Tvojo službo. Nikoli nočem le ediniga uda svojiga telesa oberniti v Tvoje razžaljenje. Raji hočem umreti, ka¬ kor s svojimi očmi, s svojim jezikam, s svojimi ušesi, s svojim telesam ali s svojo dušo kdaj zoper to angeljsko čednost, s. čistost se kaj pregrešiti. K temu, o Je¬ zus! mi daj svojo gnado! Odverni pa tudi od mene šibe svoje jeze, ktere sim zaslužil s svojimi grehi, zlasti s svojim telesam. Mašnik kelih pokrije. — Kristus je s ternjem kronan. K ristus Jezus! zavoljo strašnih bo¬ lečin , ktere si prestal, kadar so Tvojo sveto glavo s ternjem kronali, Te prosim, 459 prebodi moje meso s svojim svetim stra- liarn, in dodeli mi gnado, de sebe vedno zatajujem, de bom vreden spoznan, ne¬ kdaj v nebesih s krono veličastva od Tebe kronan biti. Mašnik umiva roke. — Kristus je bil nedolžen spoznan, kadar je Pilat umival svoje roke. O Jezus! Ti si nedolžen, jest, jest pa sim kriv. Jest sim grešil. Jest za¬ služim terpljenja in bolečine, ktere si Ti preterpel. Oh, naj bom deležen zasluženja Tvojiga nedolžniga terpljenja! Operi me bolj in bolj mojih grehov; očisti me vse hudobije, ker vem, de nič nečistiga v ne¬ besa ne more. Mašnik reče: Molite bratje! — Kristus je pred ljudstvo postavljen z besedami: Glej, o človek! Nebeški Oče, poglej svojiga Sina, ki je iz ljubezni do mene človek postal! Glej Njegovo s ternjem kronano glavo! Glej Njegovo s pljunki in udarci razdjano obličje! Glej Njegovo vse raztepeno, vse ranjeno telo! Glej! vse" to je iz lju¬ bezni do mene prestal. Zavoljo tega imej usmiljenje z menoj, o predobrotljivi Oče! in Ti, o Jezus! bodi mi milostljiv, zlasti takrat, kadar bom, postavljen pred 7 20 * 460 Tvoj sodnji stol, odgovor dajal od vsiga svojiga življenja. Takrat se spomni vsiga, kar si za me preterpel, in nikar me ne zaverzi spred svojiga obličja. Mašnik moli predglasje. — Kristus nedolžni je k smerti obsojen. Neskončna zahvala naj Ti bo, o Je¬ zus! ker si, akoravno nedolžen, sodbo zaničljive smerti za me radovoljno zaslišati hotel. Oh, dodeli mi gnado, de svoje živ¬ ljenje zdaj tako začnem in tudi tako skle¬ nem, de ne bom nekdaj sodbe večniga po¬ gubljenja zavoljo svojih grehov slišati mo¬ gel. Kadar boš prišel sodit, oh, nikar me ne zaverzi! Naj bom takrat tistim prištet, ktere boš z veselimi besedami poklical v večno življenje! Mašnik tiho moli. — Kristus nese tiho svoj križ na Kal¬ varijo. O preljubi moj Jezus! Ti si rekel: „Kdor hoče za menoj, naj sam sebe za- * a j u j e ? SV0 J križ zadene in hodi za menoj! u Vidim, kako si Ti svoj težki križ zadel, in nesel na hrib Kalvarijo v neizrečeno velikih bolečinah, med zaničevanjem brez vse pritožbe, z nar večji ljubeznijo in poterpežljivostjo. Preljubi Zveličar! moja 4G1 resnična volja je, hoditi za Teboj. Za¬ torej radovoljno prevzamem nase tisti križ, kteriga si mi Ti naložil ali mi ga še boš naložil, in nositi ga hočem, dokler bo Tebi dopadljivo brez toževanja in brez godernjanja. Iz ljubezni do Tebe in ze¬ dinjen s Teboj v tistih bolečinah, ktere si terpel, kadar si težki križ nesel, hočem vse rad poterpeti, le s svojo gnado me uterduj; zakaj moj duh je sicer voljan in pripravljen, pa moje meso je slabo. Sam iz sebe ne premorem nič, v Tebi pa za- morem in premorem vse. O terpeči Jezus! bodi mi milostljiv, in usmili se tudi vsih, za ktere sim jest dolžan moliti, in za ktere sim moliti obljubil. Dodeli meni in vsim gnado pobožniga življenja in srečne smerti. Mašnik blagoslovi kruh in vino. — Kristus je na križ perbit. O preljubeznjivi moj Jezus! zavoljo tistih neznanih bolečin, ktere si preterpel, kadar so Ti na hribu Kalvarii oblačila s Tvojiga ranjeniga Telesa silno tergali, Tvoje svete roke in noge z velikimi žeblji na križ perbijali, in zavoljo takrat prelite drage Kervi Te prosim, odpusti mi vse grehe, ktere sim kdaj s svojimi rokami ali 462 svojimi nogami storil, in dodeli mi gnado, de za naprej svoje roke in noge le v Tvojo službo rabim. Povzdigovanje. Mašnik povzdigne sv. Hostijo. — Kristus je na križi po¬ vzdignjen. Jezus! verujem v Te! Jezus! upam v Te! Jezus! ljubim Te iz vsiga ser¬ ca! Ti sam si tukej pričujoč, ki si se nekdaj iz ljubezni do mene na križi povzdigniti in ljudstvu pokazati dal. Mo¬ lim Te v ponižnosti svojiga serca, moj Bog in Gospod! Bodi milostljiv meni ubo- gimu grešniku! Mašnik povzdigne sv. Kri, — Kristus toči na križi svojo sv. Kri. Jezus! verujem v Te! Jezus! upam v Te! Jezus! ljubim Te iz vsiga serca! Tvoja sv. Kri je tukej pričujoča, ktero si nekdaj zame na križi prelil. Molim Te in Te prosim, naj ne teče zastonj za-me! Moj Bog in moj Gospod! Bodi milostljiv meni ubogimu grešniku! Mašnik moli po povzdigovanji. — Kristus visi tri ure na križi. Tri ure, o Jezus! si visel na križi 463 v neznanih bolečinah, v strašnim terpljenji. Tri ure si s smertjo rinjal. Oh, usmili se me v vsih bolečinah, ktere bom še terpeti mogel, zlasti takrat, kadar bom v smert- nih težavah. Ne pusti v pogubljenje moje duše, za ktero si mogel toliko terpeti. Stoj s svojo gnado vsitn tistim na strani, ki so zdaj v smertnih brhkostih. Usmili se vsih vernih duš v vicah, zlasti pa te . . . in te . . . Daj jim večni mir, meni pa gnado, de tako živim, de nekdaj srečno umerjeni in večni mir in zveličanje zado- bim. Amen. Mašnik moli Oče naš. — Kristus sedemkrat spregovori na križi. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! ki si na križi za svoje sovražnike prosil, od¬ pustim vsim tistim, ki so me kdaj razža¬ lili. Daj mi, kakor spokornimu razboj¬ niku, gnado spokorjenja in vzemi tudi mene v paradiž. Želim in hrepenim živeti in umreti pod varstvam Marije, ktero si tudi meni, kakor sv. Janezu, dal v lju— beznjivo Mater. Zavoljo Tvojiga britkiga zapušenja na s. križi Te prosim, ne za¬ pusti me v moji zadnji uri. Zavoljo Tvoje velike žeje Te prosim, dodeli mi serčno hrepenenje, Tebi zvesto služiti, vse iz lju- 464 bežni do Tebe storiti in voljno terpetE. Želim vse spolniti, karkoli Ti, o Jezus! tirjaš od mene, tako, kakor si Ti voljo svojiga nebeškiga Očeta dopolnil. Že zdaj, namesto v svoji zadnji uri, zdihnem po Tvojim zgledu: Oče! v Tvoje roke izro¬ čim svojo dušo! Mašnik razdeli sv. Hostijo. — Kristus umerje. Kako velika je Tvoja ljubezen do mene, o Jezus! Umerješ na križi iz gole ljubezni do mene! Neskončno Te hvalim zato, in prosim Te za gnado, za naprej ne živeti, ne terpeti, ne umreti, kakor le v ljubezni in iz ljubezni do Tebe. Mašnik terka na persi, rekoč: Jagnje Božje. Veliko se jili pri Jezusovi sraerti spreoberne. — Kristus pripusti odpreti sv. stran, O Jezus, Bog mojiga serca! zavoljo svete Kervi in vode, ktera je po Tvoji smerti iz Tvoje svete strani tekla, Te pro¬ sim, vsiga me spreoberni; operi in očisti moje serce vsili grehov, in daj mi poniž¬ no, skesano, poterto, Tebi dopadljivo serce! Zato se udarim na svoje grešno serce in rečem poln kesanja in poln za¬ upanja: O Jagnje Božje! ki grehe sveta odjemlješ, usmili se mene! . . . . usmili se mene! 465 Obhajilo. Mašnik se obhaja. — Kristus je pokopan. Preljubi moj Jezus! ki si pripustil, de so po Tvoji smerti Tvoje sveto Telo sneli s križa, Ga mazilili, v čisto tančico zavili, v nov grob položili; o kako srečen bi bil, ko bi Te z mašnikam vred resnično zavžiti smel! Pa jest nisim vreden, de greš pod mojo streho. Vender pa hrepenim po Tebi, o moj Jezus! Verujem v Tebe, moj Je¬ zus! Upam v Tebe, o Jezus! iz serca Te ljubim, o Ljubi mojiga serca! In kdaj bo prišla tista srečna ura, de se boš po¬ nižal k meni priti? Prosim Te ponižno, očisti moje serce vsiga, kar Ti ne dopade, zakaj vse to obžalujem iz ljubezni do Tebe. Pripravi si v mojim serci svojiinu veliča¬ stvu spodobno stanovanje! Dodeli, de Te vselej z vso mogočno spodobnostjo in spoštljivostjo prejmem! Ne pripusti, de bi ne prejel te svete popotnice, ko se bom ločil iz tega sveta! Mašnik moli na desni strani, gre na sredo, pozdrav! ljudstvo in spet moli zadnje mašne molitve. — Kri¬ stus vstane od smerti, se prikaže svojim učencem, in ostane štirdcset dni pri njih. Častitljivo vstaneš od smerti, o Je¬ zus ! se prikažeš svoji ljubeznjm ^Materi, 466 svojim aposteljnam, svojim učencem; še štirdeset dni ostaneš pri njih, jih tolažiš in učiš. Prosim Te, ostani pri meni s svojo tolažbo, s svojim naukam in s svojo gna- do do konca mojiga življenja. Dodeli mi gnado, de tako živim, de enkrat častitljivo vstanem od smerti, in Te s Tvojo pre¬ sveto Materjo in z vsirni svetniki v nebe¬ sih vso večnost gledati zamorem. Mašnik blagoslovi ljudstvo in moli zadnji evangeli. — Kri¬ stus gre v nebo, in pošlje s. Duha. Zavoljo svojiga prečudniga vneboho¬ da, o Jezus! se me usmili! Daj mi že zdaj svoj sveti žegen! Žegnaj vse moje misli, besede in djanja, vse moje stopinje in nehanja; žegnaj moje življenje in mojo smert. S poslanim sv. Duham, o Jezus! se tudi mene usmili ter tudi meni dodeli da¬ rove svojiga sv. Duha! In Ti, sveti Duh, usmili se mene, bodi in ostani vedno pri meni! Dans me okrepčaj v vsili skušnja¬ vah; uči in vodi me v dvomih in nevar¬ nostih; k Božji službi me vnemaj; moje serce vžgi v sveti ljubezni do Boga, de dans in vselej iz ljubezni do Boga vse hudo opustim, le dobro storim, vse na- sprotnosti poterpežljivo poterpim in posled- 467 njič tje pridem, kjer Te bom z Očetam in Sinam na večno ljubiti in hvaliti zamo- gel! Amen. Po sv. maši. Sprejmi, o nebeški Oče! to nar sve¬ tejši daritev s. maše v zedinjenje tiste da¬ ritve, ktero je Tvoj ljubezitjivi Sin, moj Odrešenik Jezus Kristus, na altarji sve- tiga križa za zveličanje vsiga sveta ne¬ kdaj opravil. Odpusti mi vse, karkoli bi se bil kdaj pri s. maši pregrešil, in dodeli mi vse tiste gnade, ktere obilno tistim deliš, ki se pobožno znajdejo pri ti sveti daritvi. O Jezus! zavoljo neskončniga zaslu- ženja Tvoje s. daritve na križi Te prosim ponižno za Tvojo gnado v življenji in v smerti. Vse karkoli bom dans mislil in želel, govoril in storil, terpel in opustil, vse naj bo v Tvojo čast, vse iz ljubezni do Tebe. Čast bodi Očetu, Sinu in s. Duhu; kakor od začetka, zdej in vselej in veko¬ maj. Amen. Po Tvojih rokah, o preblažena De¬ vica in Božja Porodnica Marija! darujem presveti Trojici to sveto mašo in vse svete 468 maše, ktere se dans po vsim svetu oprav¬ ljajo. In zato mi zadobi pri Bogu gnado, de obernem svoje prihodnje življenje le v Božjo čast in v zveličanje svoje duše. Vsi svetniki Božji, prosite za me, de se varujem vsiga greha, in v gnadi Božji živim in umerjeni. Amen. Molitev za odpustike. O Gospod! naj Ti bo priporočena Tvoja sveta cerkev, ktero je Jezus Kri¬ stus, Tvoj Sin, s svojo Kervijo tu na zemlji postavil. Posveti vse njene sta¬ nove; daj ji pastirje in mašnike po svoji sv. volji. Blagoslovi zlasti našo škofijo, našiga škofa in vse, kterim si skerb za naše zveličanje zročil; napolni naslednika sv. Petra s svetim Duham; naj bo pervi posnemavec Tvojiga Sina, čigar nastop¬ nih je. Razlij v obilnosti svoj žegen čez naše cesarstvo, v Tvoje počešenje, k miru Tvoje cerkve; daj nam svoj mir, mir resnice in pravice; tolaži žalostne, zlasti tiste, ki so zavoljo Tvojiga s. imena, za¬ voljo Tvoje gnade in ljubezni tolažbe po¬ trebni; spreoberni nevernike, krivoverce in vse grešnike, spreoberni tudi sovražnike 469 svoje s. cerkve; oživljaj vse svoje s svo¬ jim življenjem in dodeli jim gnado, de sta¬ novitni ostanejo v Tvoji ljubezni na večno. Amen. Druga sv. masa. Sedmero darovanje sv. Rešuje Kervi Jezusa Kristusa. 1. Priprava. Vsigamogočni, večni Bog! z zauplji¬ vim sercem se bližam zdaj Tebi, ter že¬ lim pri ti sv. maši z nar večji pobožnostjo biti, in jo Tebi darovati. Zedinim se to¬ rej s Tvojim mašnikam, ter Ti darujem to sv. daritev v nar lepši dar hvale in molitve Tvojiga Božjiga veličastva; v da¬ ritev nar vredniši zahvale za vse dušne in telesne dobrote, ktere si mi vse moje življenje že skazal; tudi v nar boljši dar prositve za vse, karkoli na duši in na te¬ lesu potrebujem; zlasti pa v daritev ne¬ skončne sprave za svoje brezštevilne pre¬ grehe. In Ti, o moj Bog, mi dodeli k temu svoj Božji žegen. 470 Ker pa prav dobro vem, de zavoljo svojih grehov nisim vreden, biti pri tako sveti daritvi, Te opomnim, o večni Oče! perviga prelivanja Kervi Tvojiga pre- Ijubeznjiviga Sina in Zveličarja našiga, kadar je bil kakor majhno dete obrezan in je milostljivo svojo Kri za nas prelil. Vso to Njegovo sv. Kri, vse Njegove solze in svete zdihljeje, in vse, karkoli je že takrat terpel in daroval, in kar je še po¬ zneje v svoji sveti mladosti zaslužil za nas, vse to Ti darujem, o nebeški Oče! zdaj za svoje velike pregrehe in hudobije, zla¬ sti za svojo nepokoršino, za vse pregrehe, ktere sim od svoje mladosti sem zoper sv. čistost storil, ter Te ponižno prosim za gnado, de se zdaj resnično poboljšam, vedno pobožniši prihajam, in vedno kakor dober kristjan živim. Posebno Te prosim, de bi bil vredno pri ti s. maši, de bi bilo v zveličanje meni in vsim tistim, za ktere bom pri ti sveti daritvi molil. 2. Od začetka sv. maše do glorije. Preljubi Gospod, in nebeški Oče! v zaupanji na Tvojo preveliko milost stopim zdaj s Tvojim mašnikam pred altar, in Te opomnim, kako je nekdaj Tvoj prelju- 471 beznjivi Sin Jezus Kristus šel na Oljsko goro. Darujem Ti zdaj vso Njegovo, tri ure terpečo molitev na Oljski gori, vse smertne težave, ktere je tamkej prestal, ves kervavi pot, ki ga je pretočil, ter Te spet prosim za odpušenje vsili svojih gre¬ hov in grehov vsih družili ljudi. Zlasti Ti darujem to predrago Njegovo Kri za srečno zadnjo uro, namreč, de mene in tudi druge varuješ nagle, neprevidene smerti, de meni in vsim umirajočim v smertni uri na strani stojiš, nam pravo serčno obžalovanje vsih naših grehov do¬ deliš, in nas s svojo sv. tolažbo tolažiš. Darujem Ti tudi za našiga sv. očeta papeža, za vse škofe, mašnikein dušne pastirje in zlasti za naše spovednike, de jih Ti vodiš, vla¬ daš in varuješ; in pa tudi za sveto katoliško cerkev, de se vedno bolj razširja in poveličuje. Amen. 3. Od glorije do evangelija. Vsigamogočni Oče, usmiljeni Bog! z mašnikam in sv. angelji Te zdaj hvalim in častim. Iz dna svojiga serca zakličem z nebeškimi trumami: Čast Bogu na vi¬ sokim, in mir ljudem, ki so svete volje! 472 Opomnim Te pa tudi zdaj, o večni Oče! gajžlanja Tvojiga ljubiga Sina in vsiga, kar je naš ljubeznjivi Jezus na stebri gaj¬ žlanja preterpel. Vse Njegovo zaničljivo slačenje, vse Njegove udarce, vse Nje¬ gove britke zdibljeje, vse Njegovo tu pre¬ teklo Kri, vse Njegove velike bolečine in rane, in vse, karkoli je On pri tem ste¬ bru gajžlanja terpel, molil in daroval, vse to Ti darujem, nebeški Oče! za vse grebe nesramnosti in za vse, karkoli smo se pregrešili zoper svoje telo, ki je tempelj sv. Duha. Darujem Ti vse to zlasti tudi za našo deželsko gosposko, za našiga cesarja, de jih Ti razsvet¬ ljuješ in varuješ; za našo domo¬ vino in vse ker sanske dežele, de v n j i b o h r a n i š p r a v o v ero, in ji h v a- ruješ šibe svoje ojstre sodbe, voj¬ ske, kuge, lakote, bolezni in vsi h žalostnih, revnih časov. Amen. 4. Od darovanja do sanktusa. Z mašnikam Tvojim, o Bog! Ti zdaj darujem kruh in vino, ter zedinim svojo molitev z molitevjo Tvojiga pomaziljeniga služabnika. Zlasti Ti pa zdaj darujem, kar je moj Gospod in Zveličar pri svojim 473 kronanji preterpel. Darujem Ti vse ne¬ znane bolečine Njegove sv. glave, vse kervave bodeče terne, vse miganje in ter- ganje Njegovih čutnic, vso Njegovo dra¬ go Kri, ki je tekla iz toliko ran Njegove sv. glave, Njegovo britko-milo obličje, Njegovo zdihovanje in sv. molitev, vse Njegove darovanja, ki jih je storil med tem bolečim kronanjem. Vse to Ti da¬ rujem za vse nečiste in hudobne misli, ktere sim kdaj imel v svojim življenji: za vse svoje nespodobne poglede, za svoj napuh, za vse nevere, krivover¬ stva, in pa vse pregrešne namene, ki so bili kdaj skovani v Tvoje zasramova¬ nje, v zaničevanje Tvoje sv. cerkve ali sploh v pogubljenje ljudi. Vse to ter- pljenje Tvojiga ljubeznjiviga Sina Ti daru¬ jem zdaj zlasti v s p r eob e r n j e n j e ne¬ vernikov, krivovercev in hudobnih kristjanov, sosebno pa za svoje lastno spreobernjenje in po bolj¬ šali j e. Amen. 5. Od sanktusa do povzdigovanja. Svet, svet, svet si Ti, o Bog voj- skinih trum! Kdo bi Te ne častil, o ne¬ skončno veličastvo! Premisliti zdaj hočem, 474 o moj Bog! britko nošo križa Tvojiga preljubeznjiviga Sina in našiga Zveličarja. Darujem Ti, o moj Bog! kar je naš ljubi Zveličar na tem britkim križevim potu pre- terpel; vse Njegove boleče padce, vse kaplje Kervi, ki jo je točil na tem potu, vse zasramovanje in zaničevanje, vse ne¬ usmiljene udarce, ki jih je tu prestal; vse to Ti darujem, o večni Oče! O ko bi mogel s Simeonam Cirenejskim Tebi, o moj ljubi Jezus! pomagati, križ nositi! O ko bi mogel z Veroniko Ti potni obraz obri¬ sati in z jokajočimi ženami iz Jeruzalema Tebi svoje sočutje pokazati in tako svoje grehe resnično objokovati! Darujem Ti, o nebeški Oče! sladko pa bolečin polno sre¬ čanje svete Matere Tvojiga edinorojeniga Sina. Zato hočem tudi jest zadeti svoj križ; daj mi gnado, de ga z veseljem in voljno nosim. Vse to pa Ti še daru¬ je m za vse ž al o s t n e i n revne krist- jane, ki težak križ nosijo; za vse bolnike, ki zdaj v cerkev ne mo¬ rejo; za vse jetnike, zlasti za ti¬ ste, kteri zavoljo pravice prega¬ njanje ter p e; za vse, ki kake težave imajo, pa k službi Božji ne morejo; za vse, ki so zdaj na 475 poti in za vse nepričujoče krist¬ jane. Amen. Od povzdigovanja do „Jagnje Božje.“ Pri povzdigovanji sv. Hostije. Jezus! verujem, de si resnič¬ no v ti sv. Hostii pričujoč; upam v Tebe; ljubim Te iz vsiga serca in ponižno Te molim. Jezus! Tebi živim; Jezus! Tebi umerjeni; Je¬ zus! Tvoj sim živ in mertev! — Pri povzdigovanji sv. Kervi. Presveta Kri mojiga Jezusa! molim Te; operi me, očisti me vsiga greha! Večni Oče! darujem Ti to drago Kri Jezusa Kristusa v spravo za svoje grehe, in za vse potrebe svete katoliške cerkve. Amen. C. Po povzdigovnnji. O moj Bog! zdaj je prišel Tvoj Iju- beznjivi Sin in naš dobri Zveličar na Kal- varsko goro; z jesiham in želčem je na¬ pojen, svojih oblačil oropan in na križ perbit. Na lesu sv. križa povzdignjen visi tri ure med nebam in zemljo, in se za 476 odrešenje vsiga človeštva daruje; moli, terpi za nas, svoje sovražnike. Darujem Ti zdaj, o nebeški Oče! vse neskončno veliko terpijenje Jezusa Kristusa, ktero je terpel, kadar so križ za-Nj pripravljali; vse bolečine in ponovljenje ran pri oropanji Njegovih oblačil, vse grozovito nabijanje s kladvi in vso drago Kri, ki je iz Nje¬ govih peterih sv. ran tekla; zdihovanje in milovanje Njegovo; zlasti goreče hrepe¬ nenje, s kterim se je za mas na križ ule¬ gel in razlil tam vso svojo Kri do zadnje kaplje. Tudi jest hočem zanaprej voljno vse preterpeti, karkoli mi Bog pošlje. Darujem Ti, o Bog! vse brhkosti in bo¬ lečine, ktere je Jezus tri ure na križi vi¬ seč preterpel; vse Njegovo zdihovanje, molitev in darovanje in vso Njegovo drago Kri, ki je s križa tekla na zemljo. Zlasti Ti to vse darujem za svoje še žive starše, brate in sestre, znance in p rij ati e, za dušne in telesne do¬ brotnike, za vse, ki so mi kdaj kaj d ob riga storili. Vse te izročim v sv. petere rane Tvojiga Ijubeznjiviga Sina. Gospod! žegnaj jih in ohrani jih! Amen. 477 7. Od „Jagnje Božje“ do sv. Obhajila. Kmalo pride presrečni trenutek, ko se bo mašnik z Gospodam zedinil v nar svetejšim Zakramentu. Premišljujem Te zdaj, o Jezus! kako na križi visiš, in zadnje svete besede govoriš. — Večni Oče! darujem Ti vse to neznano zapuše- nje Tvojiga ljubeznjiviga Sina in vse Nje¬ gove zadnje besede, vse neskončno ter- pljenje in prelivanje Kervi, de poslednjič izreče: ,,Dopolnjeno je \ u vse zasramovanje, ktero je Zveličar še na križi milostno preterpel, in vso Njegovo sv. molitev, ki jo je do zadnjiga zdililjeja opravil. Tudi Ti darujem vse neizrečene bolečine, ktere Mu je napravil pogled Njegove žalostne Matere, ki je pod križem stala. O velika ljubezen! O moj Jezus! Oh, ko bi Te smel z maš- nikam Tvojim zdaj sprejeti in se s Teboj popolnama zediniti! O de bi vsaj po du¬ hovno se zedinil s Teboj in vedno ostal tudi s Teboj! — Grem, pridem k Tebi, želim, hrepenim po Tebi iz' vsiga ser¬ ca! Premišljujem Te, o Jezus! Ti si zame umeri! — In hudobni Judje so Ti serce odperli; Kri in voda teče iz njega. Do zadnje kaplje hoče večna ljubezen pre- 478 liti svojo Kri. To poslednje zasramovanje mojiinu ljubima Zveličarju storjeno, te zad¬ nje kaplje Kervi in vode, Ti zdaj daru¬ jem, o Bog! in v to prebodeno serce Je¬ zusovo izročim in zaklenem zdaj samiga sebe popolnama! — O Jezus! Ti si moj, in jest sim Tvoj! — Pridi, o moj Jezus! zakleni me v svoje serce, operi in očisti me s to svojo sv. Kervijo in vodo vsili mojih grehov! — In to zasramovanje, mojima Zveličarju storjeno, Ti darujem, o Bog! za vse, ki so mi posebno pri serci, zlasti za tega ... in to dušo . . . in tudi te zaklenem v nar sve¬ tejši serce Jezusovo. Varuj in ohrani nas, o nebeški Oče! dans in vse dni do konca življenja; dodeli nam gnado, de v noben smertni greh ne privolimo, in se tudi ma¬ lih grehov skerbno ogibamo. V to nar svetejši serce Jezusovo izročim tudi zdaj vse revne duše v vicah, zlasti pokojnih staršev, bratov in sester, prijatlov in znan¬ cev in vsili, za ktere sim moliti dolžan; tudi vse prijatle in dobrotnike; vse, kteri molijo za me; vse, kteri moje molitve nar bolj potrebujejo; za vse zapušene, za ktere nobeden ne moli in za ktere Ti ho¬ češ, de jest molim. Za vse te darujem 479 zdaj vse Jezusovo terpljenje in vlijem vso Njegovo drago Kri čez njih duše. Amen. 8. Sklep sv. maše. De bi današnji dan jest in vsi, za ktere sim to sveto mašo daroval, sveto preživeli, in de bi bil ta dan za me in za vse zasluživen, gnade poln, Ti daru¬ jem, zdaj, o nebeški Oče! vse svete maše, ktere so se dans Tebi darovale ali se še bodo darovale; vse spovedi in sv. Obhajila, roženkrance in druge molitve, ki se dans opravljajo; vse poste in spokorjenja, vse milodare in dobre dela, ki so bile dans in bodo še v prihodnje opravljene od vsili mašnikov in menihov, pobožnih kristjanov ^ in bratovšin in zlasti od tistih, ki so po duhovno zedinjeni z menoj. Tudi želim se vdeležiti vsili sv. odpustikov, ktere za- morem zdaj zadobiti, in jih dušam v vicah darovati. — Zdaj, o moj Bog! ko nas mašnik žegna, Te prosim, žegnaj tudi mene, žegnaj vse pričujoče in vse tiste, za ktere sim molil pri ti sv.'maši. Vlij zdaj po rokah svojiga mašnika žegen dra¬ ge Kervi Jezusa Kristusa z vsim Njego¬ vim zasluženjem, z vsimi neskončnimi gna- dami, čez nas in vse uboge duše v vicah! 480 Očisti nas v moči tega žegna vsih naših grehov, dodeli nam moč in serčnost k vsi- mu dobrimu djanju, varuj nas, ki smo Tvoji otroci in deleži Tvojiga kraljestva, in pelji nas nekdaj k sebi, ki si zveličanje vsih svetnikov. Zahvalna molitev po sv. maši. Zdaj, o Bog! ko je končana sv. maša, Te iz dna svojiga serca zahvalim za vso pobožnost, ktero sim pri nji imel, za vse gnade in zasluženja, ktere si mi dodelil pri ti sv. maši. Daj, o predobrotljivi Bog! de te gnade dans in do konca svojiga živ¬ ljenja ohranim in nekdaj zato večno pla¬ čilo v nebesih prejmem. Ljubezen vsigamogočniga Boga, gna- da Sirni Božjiga, našiga Gospoda Jezusa K ristusa, in občestvo s. Duha naj bo vedno z menoj in z vsimi vernimi! Moč drage Kervi, bramba prečastite Device Marije in priprošnja vsih svetnikov naj me spremijo domu in na moje delo in naj ostanejo pri meni vekomaj! Amen. 481 Tretja sv. maša. V čast Matere Božje sedem žalost. Priprava. V imeni Boga Očeta, in Sina in sv. Duha. Amen. Neskončno mogočni Bog! vstopim se pred Tvoj sedež ter hrepeneče pričakujem trenutka, ko ho Jezus, Tvoj Božji veliki duhoven, daritev sprave na tem altarji opravil in bomo mi grešniki po zasluženji Njegoviga terpljenja deležni tudi Njegoviga veličastva. O Bog! želim z vso le mo¬ gočo pobožnostjo biti pri ti sv. daritvi; zakaj po Jezusu in v Jezusu si nam vse dodelil, karkoli nas večno zveličati zamore. Pa, o preljubi moj Bog! jest sim nevre¬ den tukaj biti, ker grešnik sim velik! Spoznam pred Teboj, de sim veliko in obilno grešil. Vender poln zaupanja v zasluženje svojiga Zveličarja udarim na svoje persi in prosim: ,,Bodi milostljiv meni grešniku!“ O večni Bog! sprejmi to sv. mašo z dopadajenjem v svojo slavo, čast in poveličevanje, pa tudi v počešenje nar čistejši Device in Matere Jezusove, ktero Getze"***^* 21 482 si izmed vsili zvolil, biti žegnana med ženami, pa tudi izmed vsili mater v nar večji terpljenje pogreznjena. Dodeli mi, o Gospod! de s spoštovanjem premišljujem zdaj Njeno terpljenje in bom tako vreden zasluženja Jezusoviga terpljenja. Sveta Marija, žegnana Mati Božja! ob, k kolikimu terpljenju Te je odločil Tvoj Bog, kadar Te je zvolil Mater svo- jimu Sinu! Pozdravil Te je angelj gnade polno, in vender so bili dnevi Tvojiga živ¬ ljenja z revšino, uboštvam in terpljenjem napolnjeni! Morje britkosti Te je že takrat obdalo, kadar Ti je rekel pobožni Simeon: Mati! meč bo Tvojo dušo prebodel! — O žalostna Mati, boleče prerokovanje to se je preobilno spolnilo nad Teboj. — Pa zdaj si presrečno povzdignjena, zakaj Ti si v tihi vdanosti v previdnost Božjo brez smerti sprejela krono vsili marternikov! Prosi, o ljuba moja Mati! de tudi jest v vsim svojim terpljenji stanovitno upam v Boga, in po Tvoji prošnji vedno serčen ostanem v Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. Glorija. Čast Bogu na visokim in mir ljudem 483 na zemlji, ki so svete volje! Hvalimo Te, častimo Te, molimo Te, povikšujemo Te, hvaležni smo Ti zavoljo Tvoje časti. Go¬ spod Bog! nebeški kralj! Bog vsigamo- gočni Oče! Gospod Jezus Kristus, edino- rojeni Sin, kteri grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! kteri grehe sveta odjemlješ, usliši našo prošnjo! kteri sediš na desnici Očetovi, usmili se nas! ker sam Ti si svet; sam Ti Gospod; sam Ti naj vikši, Jezus Kristus, s svetim Duham vred v časti Boga Očeta! Amen. Molitev. Vsigamogočni Bog! očisti naše serca in povzdigni našiga duha k pobožnosti, de bomo, zedinjeni s Tvojim mašnikam, na tem altarji slovesno ponovili daritev, ktero je Jezus Kristus na sv. križi opravil. Do¬ deli nam tudi, de se s serčnim spošto¬ vanjem spomnimo žalostne Matere svojiga Zveličarja, ktere serce je bilo z grozovi¬ tim mečem prebodeno takrat, kadar je ho¬ tel Herod Njeno presveto Dete umoriti. — Molim Te, o prečudni Bog! v ti veliki skrivnosti, ter Ti darujem brhkosti in vse terpljenja, kterekoli je presveta Mati na žalostnim begu v Egipt preterpela. Do- 484 deli, o Gospod! nam svojim služabnikam, de bomo po prošnji deviške Matere Tvo- jiga Sina rešeni vsili časnih nadlog, in nekdaj vživali večno veselje, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Evangeli in vera. Večna slava in hvala naj Ti bo, o Bog! za nebeški nauk, kteriga nam je zapustil Tvoj ljubeznjivi Sin v svojim sv. evangelii. Po tem Božjim veselim ozna¬ nilu so nam bile nar imenitniši skrivnosti sv. vere razodete. V tem dragim darilu spoznamo Tvojo veliko ljubezen do nas. Vemo in spoznamo, de si nas, o nebeški Oče! iz nič vstvaril, de je Jezus Kristus Tvoj edinorojeni Sin od vekomaj, de nas je iz gole ljubezni s svojo Kervijo od pekla odrešil. Vemo in spoznamo, de sv. Duh izhaja od Očeta in Sina in je ž njima enaki, edini Bog. O kako veselo večno-srečno oznanilo! ki nas uči, de stopi Sin Božji med daritevjo sv. maše na ta naš altar, ki je ravno tisti Bog, kterimu milijoni nebeških duhov večno — sveto — pojo, in de je v nar svetejšim zakramentu sv. Rešnjiga Telesa vselej pričujoč. — Dodeli, o Bog! de ta zveli- 485 canski nauk vedno bolj in bolj spoznani in ga v svoje zveličanje obračani, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. O presveta Devica Marija! spomnim se vsih tistih britkost Tvojiga materniga serca, ktere si pri tridnevnim iskanji svo- jiga zgubljeniga Sinu preterpela, de si Ga poslednjič v Jeruzalemskim tempeljnu na¬ šla. Zavoljo tega terpljenja, o Marija! mi sprosi to gnado, de, ko bi kdaj tako nesrečen bil, de bi Jezusa zgubil s smert- nim greham, Ga išem s skesanim sercem in spokornimi solzami, in de Ga najdem kakor dobriga, usmiljeniga Očeta; po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. <► Darovanje. Sveti Oče, vsigamogočni, večni Bog! sprejmi ta dar, kteriga Ti zdaj po maš- nikovih rokah položimo na Tvoj altar. Darujemo Ti Jagnje Božje., ktero je bilo na Golgoti zaklano, ter Te prosimo po zasluženji terpljenja in smerti Jezusa Kri¬ stusa, obvaruj vsih nasprotnost svojo sv. katoliško cerkev; po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 486 O Bog! usliši naše pohlevne prošnje, in dodeli nam, ki britko terpljenje prebla- žene Matere Jezusove pobožno premišlju¬ jemo, de na Njene sv. prošnje, po za- služenji Tvojiga Sina, našiga Gospoda, večno zveličanje v nebesih zadobimo. O žalostna, deviška Mati Jezusova! v britkosti se spomnim žalostniga trenutka, kadar si srečala Jezusa, svojiga edino ljubiga Sina, s težkim križem na ramah. O kako je ta pogled Tvoje materno serce globoko ranil! Kako silama so se vzdigo¬ vali Tvoji zdihljeji k Očetu v nebesa, in kako obilno so tekle Tvoje solze! Oh ža¬ lostna Mati! vdeležim se Tvojiga zdiho- vanja in molim z začudenjem previdnost Božjo; ker Bog Te je žegnal s svojo močjo. Visoko hvaljen naj bo Gospod na vekomaj! Gospod je Tvoje ime veliko sto¬ ril; Tvoja slava se sliši iz ust vsili, ki ljubijo Gospoda, našiga Boga. Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in sv. Duhu, ka¬ kor je bila od začetka, in zdaj in vselej in vekomaj! Amen. Svelo. Neizrečeno veliki Bog! molim Te s spoštovanja polnimi začudenjem; zdaj se 487 začenja velik čudež Tvoje dobrote in lju¬ bezni, in v Ti skrivnosti spoznamo Tvojo moč, pred ktero Te nebo in zemlja moli v prahu. O veličastvo in moč mojiga Bo¬ ga! poterdi mojo slabo vero, de globoko občutim svetost djanja, ki se bo zdaj do¬ polnilo. Večni Bog! prav in spodobno je, de Te vsi angelji in ljudje glasno časte, kadar mašnik, pooblastenec Tvoje volje, to sveto delo opravlja. V zaupanji na Jezusovo obljubo izreče mašnik besede spremenjenja, in čudež je spolnjen. Te- dej Te hočemo, o Gospod, vsigamogočni, večni Bog! hvaliti in slaviti v Jezusu Kri¬ stusu, našim Gospodu, tudi v spominu žalostne Device Marije, ki je v nar večji britkosti stala pod križem. Vidila je svo- jiga preljubeznjiviga Sina perbitiga na križ; slišala Ga vpiti z velikim glasam: »Do¬ polnjeno je!“ — O moj Bog! ta čudo- polna daritev se bo zdaj tu ponovila; nebo in zemlja ne zapopadete te neskončne skriv¬ nosti; zato Te spoznamo kakor nar višji veličastvo in zakličemo veselo in pobožno: Svet, svet, svet je naš Gospod in Bog! Češen, ki pride v Gospodovim imenu! Ho- zana na visokim! 488 Povzdigovanje. O Jezus, Sin Davidov, bodi mi milostljiv! Jezus, Sin Davidov, bodi mi usmiljen! Jezus, Sin De¬ vice Marije! odpusti mi moje gre¬ be! — O moj Odrešenik! s svojo Božjo Kervijo očisti mojo dušo vsili nje¬ nih grehov! S svojo drago Ker¬ vijo me uterdi v vsi m dobrim. V svoji gnade polni Ker vi mi gnado in usmiljenje dodeli! O Jezus, pravi Bog! verujem v Te; upam v Te in Te ljubim z vsim svojim sercem. Po povzdigovanji. O moj Jezus, Bog večni! molim Te ponižno v podobi kruha. Velik si in stra- šan, pa vender milost sama; torej Te pro¬ sim, oberni svoje obličje na nas tukaj zbra¬ ne, in pripusti, de pride ta sveta daritev po rokah svetih angeljev pred sedež Tvo- jiga večniga Očeta, de bo s tem poveli- časten, mi pa, ki Te v Tvojim svetim Mesu in v Tvoji sveti Kervi tu na altarji združeni molimo, z vsim nebeškim žegnam in s Tvojo gnado napolnjeni bomo. 489 O Bog! naj Ti bo dopadljiva naša pobožnost; to Te prosimo po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim, po kterim Ti to daritev posvečuješ in žegnaš; po Njem, ž Njim in v Njem imaš Ti, Bog, vsigamo- gočni Oče! v edinosti sv. Duha vso čast in veličastvo na vekomaj! Amen. Pri križi so stale Njegova Mati in Marija Kleofova, in Salome in Magdalena. O vi sv. prijatli Jezusovi, ki ste vi- dili Boga in človeka v neznanih bolečinah umirati! tu je zdaj ravno tisti Jezus Kri¬ stus pričujoč, in vnovič se nekervavo da¬ ruje svojimu nebeškimu Očetu za nas. Molimo Ga tu v delu Njegove ljubezni, Njegove gnade in milosti! Hvalimo, častimo svojiga Gospoda, ki je sebe dal za naše hudobije; prosite vi, prijatli Jezusovi! de Mu bo všeč naša zahvala, po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Obhajilo. Sveta Devica Marija, žalostna Mati Božja! o kolika preobilnost strašne brh¬ kosti je napolnila Tvojo dušo, kadar so Tvojiga preljubeznjiviga Sina s križa sneli! — O še nobeno materno serce ni toliko 21** 490 ljubilo, kolikor je Troje; zakaj Ti nisi v Jezusu le ljubila svojiga nar Ijubeznjivši- ga Sina, nar lepšiga, nar boljšiga zmed vsih ljudi, ampak v Njem si tudi ljubila svojiga Boga. In ta Tvoj nar ljubeznjivši Sin, ta Božji Zveličar, kteriga vsi angelji molijo svojiga Boga, ta je ležal mertev v Tvojim naročji. Oh kako strašan po¬ gled, viditi nar bolj nedolžniga z ranami obdaniga, zavoljo naših grehov grozovito umorjeniga! — O žalostna Mati! pač po ^ pravici si smela klicati: „0 vi vsi, ki memo greste, postojte in poglejte, če je bolečina, kakoršna je bolečina moja!“ O prežalostna, jokajoča Mati! ker mi zdaj tu na altarji ponavljamo veliko spravno daritev, oh, zedini tudi Ti svoje terpljenje, svoje zdihljeje in solze z naši¬ mi molitvami, in Ti sama pokaži naše po¬ trebe in nadloge svojimu Božjimu Sinu, kteri je zdaj v spomin svojiga pokopa šel v serce mašnikovo. — O de bi bil tudi jest vreden in bi smel sprejeti z mašnikam vred sveto Telo Jezusa Kristusa! Ker sim pa ves nevreden te gnade, prosi za me, o preljuba moja Mati! svojiga Božji— ga Sina, de po duhovno k meni pride, in me posveti, de bi Ga saj pri pervim Obhajilu prav pobožno prejel, in bom v 491 zavživanji Njegoviga sv. Telesa uterjen v vsih čednostih, ktere me vredniga store večniga življenja; po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Pri sklepu. Presveta Trojica! sprejmi milostljivo to sv. daritev, ktero smo Ti v pobožnosti opravili, in naj Ti bo dopadljiva v znam- nje mojiga spoštovanja, moje pokoršine in molitve do Tebe; in ker smo se tudi spomnili terpljenja in britkosti deviške Ma¬ tere našiga Gospoda, naj prosi tudi Ona za nas, de bomo v nasledovanji Njeniga življenja na ti zemlji tako verni, kakor Ona, in de bomo tako poterpežljivo in vdano vse terpljenja in britkosti sprejemali iz Božje roke, kakor Ona. — Zlasti naj prosi preblažena Devica še za me, de bom imel nekdaj srečno zadnjo uro in de pod Njenim varstvam večno življenje dosežem; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Pri žegnu. O preljubeznjivi Bog! žegnaj me v vsih zadevah mojiga življenja, kakor si 492 žegnal Mater svojiga Božjiga Sina v Nje¬ nim terpljenji, de se je v vsih svojih bo¬ lečinah in brhkostih vsa Tvoji sv. volji vdala. V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. Zahvala. O Jezus Kristus, moj Odrešenik! z ginjenim sercem Te zahvalim za Tvojo britko smert na križi, ktere spomin je bil zdaj na altarji ponovljen. Med to Božjo daritevjo Tvoje smerti sim s skesanim ser¬ cem molil, in imam zdaj žegen nebeški v svojim serci. O Jezus, daj mi moč, de tega draziga zaklada z novimi grehi ne zgubim. Tudi Tvojih brhkost, o žalostna Mati Jezusova! sim se sočutno spomnil. Jo¬ kaje si stala pod križem, in vsaki zdihljej, vsaka beseda Tvojiga uinirajočiga Sina je šla kakor meč skoz Tvoje ljubijoče ma¬ terno serce! O prežalostna Mati, kdo bi se ne jokal pri spominu Tvojih brhkost! Vidila si Ga kervaveti, slišala Ga klicati: „Oče, zakaj si Me zapustil ?“ Vidila si Ga brez vsiga polajšanja v strašnim ter¬ pljenji dokončati veliko delo. Več si Ti terpela, kakor vsi Njegovi žalostni pri- 493 jatli, ker bolj si Ga ljubila. O žalostna Mati! bodi mi vedno dobra Mati, skerbi za me v mojim življenji, in kadar bom nekdaj v smertnili težavah od vsili zapu- šen, takrat se spomni te ure, ponovljene svete daritve, spomni se moje ljubezni, s ktero Te ljubim, in bodi moja tolažnica, moja priprošnjica pri Jezusu Kristusu, Tvojim Sinu, našim Gospodu. Amen. O Marija! požegnaj nas s svojim detetam Jezusam Kristusam, vsiga hudiga nas obvaruj — nagle, neprevidene smerti — smertniga greha! — Češeno bodi to sveto sladko Ime: Jezus, Marija in sv. Jožef! Češena bodi vsa nebeška družba, zdaj in na vse večne čase! Amen. Po svojim devištvu in čistim spočetji, o Devica! očisti naše duše, naše serca! 494 IV. Priprava. Sv. pokora očisti naše serce, nam grehe odpusti, nam pomoč zadobi, de skušnjave lože premagamo. Z voli si torej, ljuba duša! dušniga pastirja, kterimu se vselej spoveduj, kteriga v vsili imenitnih rečeh za svet po- prašuj, in kterimu moraš vsa pokorna biti, zlasti kar tvojo vest zadeva. Kdor spoved¬ nika sluša, njemu se ni treba bati, de bi se motil. „K d o r vas posluša, Mene po- sluša,“ pravi Jezus (Luk. 10, 16.). Glas spovednikov naj ti bo glas Božji. Preden pa k spovedi gremo, moramo prositi Boga, de bi nas razsvetlil, de spo¬ znamo vse storjene grehe, in de bi namgnado resničniga kesanja in terdniga sklepa našiga poboljšanja dodelil. Zlasti se moramo pripo¬ ročiti Materi Božji, de bi nam sprosiia pravo žalost čez vse naše grehe. Ker je po nezmotljivim nauku sv. kato¬ liške cerkve zakrament sv. pokore edini pripomoček, odpušenje po svetim kerstu stor¬ jenih grehov zadobiti, kako skerbno pač, o keršanska duša! se moramo pripravljati, de ta sveti zakrament vselej s spodobno pripravo in vredno prejmemo! 495 Molitev pred spovedjo. Za potrebno pripravo. O sveti Bog! ki si vselej pripravljen, grešnika sprejeti, mu grehe odpustiti; ozri se milostljivo na mojo revno dušo, ktera gre k Tebi nazaj, in se hoče v vodi ker- šanske pokore vsili svojih grehov očistiti. Dodeli mi torej, o predobrotljivi Oče! k temu potrebno pripravo; razsvetli moj um, de spoznam vse svoje grehe, omeči moje terdo serce, de jih prav obžalujem in pa sovražim; vodi moj jezik, de se vsili gre¬ hov čisto spovem in odpušenje zadobim. Prošnja k sv. Duhu za spoznanje grehov. O sveti Duh! Ti večna luč Božja! razsvetli moj um in stoj mi na strani, de vse svoje grehe spoznam in natanko pre¬ gledam, kakor jih bom spoznal po smerti pred Tvojim sodnjim štolam. Daj, de pregledam, karkoli sim hudiga storil, ali dobriga opustil; kolikrat in kako močno sim se v Tvoji sv. službi pregrešil; ko¬ likrat in kako zelo sim svojiga bližnjiga razžalil; kar sim se zoper samiga sebe in zoper dolžnosti svojiga stanu pregrešil. Ne pripusti, o Bog resnice! de bi 496 me moja lastna ljubezen oslepila ali go¬ ljufala; odpri mi oči mojiga uma, de sam sebe prav spoznam, in karkoli je treba, se tudi spovedniku razodenem. (Sprašuj svojo vest čez vse storjene grehe, po njih številu in okolišinah. Tudi njih začetek preiši in razo¬ deni. In akoravno je popolnama potrebno le smertnih gre¬ hov se obtožiti in zlasti teh se spraševati, je vender zares koristno, tudi odpustljivih se spovedati, celo vsih druzih skušnjav.) — Potem moli grevengo: O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sim ž njimi Tebe, svojiga preljubeznjiviga Boga, neskončno svetost in dobroto, ki Te iz serca ljubim, razžalil. Terdno sklenem s Tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in raji vse, še celo smert preterpeti, kakor Tebe, svo¬ jiga Boga, neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim greham razžaliti. Daj mi gnado, ta svoj sklep spolniti. Prosim Te po neskončnim zasluženji Tvojiga Bož- jiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Predobrotljivi Bog! pač me je lahko sram, de sim po tolikratnim zaterdovanji, po tolikratnih obljubah vender spet tolikrat in tako brez skerbi v svoje poprejšnje pregrehe nazaj zabredel, in sim vpričo Tebe zavoljo puhliga veselja Tvoje sv. zapovedi prelomil, celo Tvojo dobroto 497 zaničeval, Tebe, o usmiljeni Oče! vedno bolj in bolj žalil. Oh, Gospod! nikar me ne tepi s svojim pravičnim serdam, in ne pogubi me v svoji neskončni svetosti! Ozri se milostljivo na moje poterto in skesano serce, ktero britko obžaluje vse storjene grehe, ne toliko zavoljo zasluženih kazen, temuč, ker si bil Ti, o večna do¬ brota in preljubeznjivi inoj Oče! ž njimi razžaljen. O Ti Bog vse dobrote! k Tebi zdi¬ hujem; milosti, gnade, usmiljenja Te pro¬ sim za vse hudo, karkoli sim storil, ali so drugi zavoljo mene storili; za vse do¬ bro, karkoli sim opustil ali slabo opravil; za vse grehe, ktere vem ali jih ne vem, ktere vse v brhkosti obžalujem, iz serca sovražim, na vekomaj zaveržem. Oh, de bi jih zamogel z obilnimi solzami objoko¬ vati, s svojo kervijo oprati, s svojo smertjo v nič spremeniti. O Jezus! ki si na Oljski gori moje grehe s kervavimi solzami objokoval, oh, spusti v moje serce le edino kapljico tistiga britkiga morja, v ktero je bilo takrat po¬ greznjeno Tvoje sladko serce, de moje storjene hudobije tudi mene užalijo do smerti, kakor so Tebe. 498 Terdni sklep. Predobrotljivi Bog! umreti bi bil imel pred, kakor sim kdaj Tebe razžalil ; ker je pa storjeno, in to storjeno ni več v moji moči, hočem vsaj za naprej tako de¬ lati, de Te s pomočjo Tvoje gnade nikdar več ne razžalim, in se ne le vsiga greha, ampak tudi vsake priložnosti v greh skerbno ogibam, zlasti pa tiste, v ktere sim po stari navadi in spačenim nagnjenji že to- likrat padel. Zato hočem z vso resnobo poprijeti vse potrebne pripomočke in delati ž njimi, ktere mi boš pokazal po svojim mašniku, kteri namesto Tebe tu sedi, in skoz čigar usta mi hočeš Ti sam govoriti, me opra¬ ševati, me učiti in svariti. Vse, karkoli mu bom govoril in obljubil, naj bo tudi Tebi govorjeno in obljubljeno. Upanje v Božjo milost. Spoznam, o usmiljeni Oče! kako zelo sim se pregrešil, in kaj bi se mogel bati od Tvoje pravične jeze; pa terdno upam v Tvojo veliko milost, de mi boš odpustil zavoljo neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa, ki se je daroval za me uboziga grešnika. S tem zaupanjem se hočem 499 svojih grehov odkritoserčno spovedati, po¬ nižno vse spoznati, v tolaživnim upanji, de boš tudi tam v nebesih to sodbo po- terdil, ktero bo tu na zemlji Tvoj mašnik izrekel čez me. Prošnja do Marije in do angelja varha. Sveta Devica, Mati vsih gnad, pri— bežališe grešnikov! prosi za me to uro, de vredno opravim to sveto spoved in de dobim odpušenje svojih grehov, in gnado, prav poboljšati svoje življenje. Tudi ti mi stoj na strani, o moj sv. angelj in ljubi varh moje uboge duše! ti veš vse, kolikrat sim se pregrešil, pomagaj mi, de spet vstanem, in nikdar več ne grešim. (Pojdi zdaj k spovednici s spodobnim spoštovanjem in s pravo ponižnostjo. Zaderži se, kakor ubogi grešnik pred sodnikam. Kdor je pekel zaslužil in gnado Božjo zgubil, se ne more nikoli zadosti ponižati. Spovej se svojih grehov odkritoserčno. — Prosim Te, o moj kristjan, za Božjo voljo in pri zveličanji tvoje duše, prosim te, oh, ne zamolči nikoli nikdar pri spovedi nobeniga greha iz pregrešne sramožljivosti! Zeli pa, de bi spovednik tvoj dušni stan tako spoznal, kakor ga ..sam vsigavedni Bog pozna in vidi. O koliko razžaljenja preljubeznjiviga ne- beškiga Očeta, pa tudi koliko britkih in nepokojnih ur boš tako odvcrnil!! — Prosi tudi svojiga spovednika, naj ti močne pripomočke v tvoje poboljšanje pokaže in naznani). — 500 Molitve po spovedi. Zalivala in ponovljenje sklepa. O moj preljubeznjivi Jezus! koliko hvalo sim Ti dolžan! Upam, de si mi zavoljo zasluženja svoje drage Kervi od¬ pustil vse moje grehe. Iz celiga serca se Ti zahvalim za to, in hrepenim in že¬ lim tam v nebesih za to vso večnost Tvoje usmiljenje hvaliti. Dozdaj, o moj Bog! sim Te velikrat bil zgubil; pa za naprej Te nikakor več nočem zgu¬ biti; spreoberniti hočem svoje življenje; sej Ti zaslužiš vso mojo ljubezen, res¬ nično Te hočem ljubiti, nikoli več od Tebe ne ločiti se; obljubil sim Ti, raji umreti, kakor Te še kdaj razžaliti; svojo obljubo zdaj ponovim in spolniti jo želim. Obljubim Ti, vsake priložnosti v greh se varovati, in zato hočem na tanko spol- novati, kar mi je Tvoj namestnik nasve¬ toval, de več ne grešim. Pa Ti, o moj Bog! poznaš mojo slabost; dodeli mi gna- do, de Ti od zdaj za naprej zvest osta¬ nem do smerti, in pomagaj mi, kadar pride skušnjava, de išem pri Tebi pomoči. Pomagaj mi, o Marija! Ti si Mati stano- 501 vitnosti; za Bogam stavim na Te vse za¬ upanje svoje! (Zdej moli naloženo pokoro, kakor de bi zadnji¬ krat v svojim življenji molil.). Darovanje pokore. Sprejmi, o Bog! milostljivo mojo po¬ koro, ktero sim zdaj opravil. Zedinim to malo pokoro z neskončnim zasluženjem Je¬ zusa Kristusa in z Njegovo za me pre¬ lito sv. Kervijo. Zavoljo Jezusoviga ter- pljenja, Kervi in ran, upam de sim svo¬ jih grehov ves opran, karkoli sim jih sto¬ ril v svojim življenji, ter vse še enkrat serčno obžalujem, in se jih kesam. Kar mi k popolnamosti kesanja, spovedi in sklepa še manjka, to naj nadomesti ljubezni polno, Božje serce Jezusa Kristusa, čigar usmiljenje je brez konca! Amen. 502 V. Priprava. D e je večkratno in vredno Obhajilo (vredno, ko¬ likor je človeški slabosti mogoče) po želji Jezusa Kri¬ stusa in po želji sv. katoliške cerkve, to je gotovo; ven- der, ti keršanska duša! pristopaj k mizi Gospodovi le po Bvetu in s privoljenjem svojiga dušniga vodnika. Zastran vrednosti pa uče cerkveni učeniki s sv. Frančiškam Salczijem tole: t. Kdor se smertnih grehov obvaruje, in tudi prostovoljniga nagnjenja do odpustljivih grehov nima, sme vsaki teden pristopiti k sv. Obhajilu. 2. Kdor si resnobno prizadeva, vsili prostovoljnih malih grehov se ogibati, sme večkrat pristopiti, ko bi tudi vča¬ sih iz slabosti padel. 3. Kdor svoje hudobne nagnjenja in strasti večidel premaga, in ima veliko hrepenenje po sv. Obhajilu, sme vsaki dan pristopiti. — Vselej pa le po svetu in s privoljenjem svojiga spovednika. Duhovno Obhajilo pa je vselej pripušeno, ne le pri sv. maši, ampak prav dobro in koristno je, večkrat na dan se Bpomniti svojiga v nar svetejšim zakramentu Reš- njiga Telesa pričujočiga Zveličarja, ali zjutraj, opoldne in zvečer se oberniti proti cerkvi, kjer je ljubljenec tvoje duše shranjen, in vselej serčno hrepenenje po Njem obu¬ diti ter se tako po duhovno ž Njim skleniti. Zlasti se lahko to zgodi pri obiskanji sv. Rešnjiga Telesa. 503 Ni nobeniga boljšiga pripomočka, grehov se zne¬ biti, in v ljubezni Božji se uterditi, kakor je sv. Obhajilo. Pa od kod je to, de nektere duše pri večkratnih Obhajilih, vender le v stari mlačnosti ostanejo in zmirej v starih pre¬ grehah živijo? Vzrok tega je, ker se premalo skerbno pripravljajo. K dobri pripravi pa je dvojniga treba: 1. Moraš svoje serce očistiti vsili nagnjenj, ktere se ustavljajo Božji ljubezni. Tvoje serce mora biti prazno posvetne ljubezni. 2. Moraš veliko hrepenenje imeti, Boga ljubiti, Tvoje serce mora biti polno Božje ljubezni. Pervi namen, kadar pristopimo k angeljski mizi, mora biti, de bi rastli v ljubezni Božji. „Le iz ljubezni moramo Boga prejemati, ker iz gole ljubezni se je On ljudem daroval.“ Zato moli naslednje molitve z zbrano pobožnostjo. Pred sv. Obhajilam. Vera. Moj Bog! verujem v Tebe praviga živiga Boga, ediniga v uatori in trojniga v peršonah: Očeta, Sina in sv. Duha; verujem, deje Sin Božji, druga peršona v sveti Trojici, za nas človek postal, terpel in umeri; de je tretji dan od smerti vstal, in de po svojim vnebo¬ hodu sedi na desnici Boga Očeta in bo prišel sodit žive in mertve; verujem, de je Jezus Kristus svete zakramente po¬ stavil, de nobeden brez vere in kersta, in potem, kadar v greh pade, brez pokore 504 zveličan ne bo; verujem, de je gnada Božja vsim potrebna; verujem tudi, de Ti, moj Bog, vse dobro z dobrim, vse hudo s hudim plačuješ, de nam naše zasluženje samo skoz Tvoje pomaga; verujem ne- umerjočnost človeške duše; verujem zad¬ njič tudi vse, kar si Ti po svoji katoliški cerkvi zapovedal verovati, in de zunaj taiste nobeden zveličan ne bo. Vse to pa zato verujem, ker si Ti to razodel, kteri si večna modrost in resnica. V ti in za to katoliško vero želim živeti in umreti. O moj Bog, poterdi me s svojo gnado v ti sveti veri! Upanje. Moj Bog! terdno upam po zaslu- ženji, terpljenji in smerti svojiga Go¬ spoda in Zveličarja Jezusa Kristusa za- dobiti odpušenje vsili svojih grehov; za¬ upam s Tvojo gnado in pomočjo, Tvojo voljo dopolniti, greha se varovati, in tako večno veselje in zveličanje doseči. In vse to upam zato, ker si Ti, moj Bog! to obljubil, ker si vsigamogočen, neskon¬ čno dober in zvest v svojih obljubah, kteri ne moreš ne goljufati in ne goljufan biti. Moj Bog in Gospod! stori še večji to moje upanje! 505 Ljubezen. Ljubim Tebe, moj Bog! iz celiga serca in čez vse, ker si Ti sam v sebi nar vekši, vse ljubezni in časti vredna do¬ brota in lepota. Iz te ljubezni proti Tebi je meni močno žal zavoljo vsili grehov mojiga celiga življenja, ker sim s taistimi Tebe, svojiga Boga, razžalil: in sklenem, od zdaj na dalje, Tebe, svojiga Boga, nikoli več ne razžaliti, Tebi samimu želim služiti, Tebi v vsili rečeh dopasti; svojiga bližnjiga hočem zavoljo Tebe, kakor sam sebe ljubiti in tako želim v ti ljubezni ži¬ veti in umreti. O Bog! užgi v meni ogenj svoje ljubezni, de bom v svojim serci go¬ rečo ljubezen proti Tvoji dobroti vedno ohranil. Amen. Posebna molitev k Jeznsn. Pred, sv. Obhajilom. O moj ljubi Jezus, pravi Sin Božji! ki si iz ljubezni do mene na križi v morji bolečin in zaničevanja umeri, terdno ve¬ rujem, de si v nar svetejšim zakramentu Rešnjiga Telesa pričujoč; pripravljen sim za to sveto vero dati svoje življenje. Getzemani. 22 506 O moj ljubeznjivi Zveličar! upam od Tvoje dobrote, de boš, zavoljo zasluže- nja Svoje za me prelite Kervi, že to ju¬ tro, ko hočeš k meni priti, moje serce s svojo sv. ljubeznijo užgal in mi vse tiste gnade dodelil, kterib mi je treba, de Tebi zvest in stanoviten ostanem do konca svo- jiga življenja. O moj Bog! edini in resnični ljubi moje duše! kaj si še več hotel storiti, de bi me nagnil k svoji ljubezni? O moj Je¬ zus! ni Ti bilo zadosti, de si umeri za me; ta sv. zakrament si še hotel posta¬ viti, v jed si se mi hotel dati, de bi se ves in ves meni daroval, de bi se zedinil popolnama z menoj, revno in nehvaležno stvarjo. Še sam me vabiš, de bi Te spre¬ jel; nič bolj ne želiš, kakor de bi se jest sklenil s Teboj. O neskončna ljubezen! Bog sam se hoče meni ves in ves daro¬ vati! O moj Bog! o ljubeznjiva, neskonč¬ na dobrota, ki neskončno ljubezen zaslu¬ žiš! ljubim Te čez vse, ljubim Te iz ce- liga svojiga serca, ljubim Te bolj, kakor sebe, ljubim Te bolj, kakor svoje živ- Ijenje; jest Te ljubim, ker ljubljen biti hočeš, Te ljubim, ker ljubljen biti zaslu¬ žiš, Te ljubim, de bi le Tebi dopadel, Te ljubim, ker toliko hrepeniš po moji 507 ljubezni. Zapustite me torej vse posvetne želje, vse pozemeljske nagnjenja! Tebi, o moj Jezus! Tebi, moja nar večji dobrota, moje vse! Tebi samimu hočem dati vso svojo ljubezen. Ti se hočeš dans meni vsiga in popolnama darovati; tudi jest se Tebi vsiga in popolnama darujem. Daj, de Te res ljubim; lej! nič druziga nočem, kakor le Tebe samiga; nič druziga ne že¬ lim, kakor le to, kar Tebi dopade, kakor le Tebe samiga. Ljubim Te, moj Zveli¬ čar! Svojo slabo ljubezen zedinim s tisto ljubeznijo, ktero imajo vsi angelji in svet¬ niki do Tebe, s ktero Te Marija, Tvoja Božja Mati, s ktero Te večni Oče sam ljubi. O de bi Te od vsih ljubljeniga vi- dil! O de bi mogel storiti, de bi Te vsi ljudje ljubili, de bi Te tako ljubili, kakor ljubljen biti zaslužiš. Lej, moj Jezus! Tebi se bližam, de bi se s Tvojim mešam nahranil. Pa, oh, moj Bog! kdo sim jest, in kdo si Ti? Ti si Bog neskončne dobrote, in jest, jest sim ubogi červ, ki sim obložen s tolikimi pre¬ grehami, s kterimi sim Te, oh! tolikrat odgnal iz svojiga serca. O moj Bog! jest nisim vreden, biti v Tvoji pričujočnosti; jest zaslužim zaveržen biti od Tebe in celo večnost v peklu se pokoriti. Pa Ti, o moj 22 * 508 Bog! ker si neskončna dobrota, me k sebi zdaj kličeš, de bi Te sprejel v svoje serce. Lej, jest se Ti bližam, bližam ves poni¬ žan in potert, zavoljo velikih razžaljenj, s kterimi sim Te žalil, pa vender poln zaupanja v Tvojo milost, v Tvojo lju¬ bezen. Oh, kako žal mi je, moj prelju- beznjivi Zveličar! de sim Te že tolikrat razžalil! Ti si celo svoje življenje hotel dati za me, jest pa sim tolikrat Tvojo gnado, Tvojo ljubezen zavergel, za pra¬ zen nič Te zapustil. Obžalujem zdaj, bolj kakor vse drugo hudo, vse razžalje- nja, ktere sim Tebi storil, vse, male in velike, ker sim ž njimi Tebe, neskončno dobroto, razžalil; sovražim jih iz vsiga serca. Upam, de si mi že vse odpustil; če pa ne, o Jezus! mi odpusti zdaj, pre¬ den Te prejmem v svoje serce. Ker hočeš zdaj zdaj stanovati v mojim serci, Te pro¬ sim, sprejmi me še popred milostljivo v svoji gnadi! Pridi, o moj Jezus! pridi v moje serce, ki po Tebi hrepeni. O moja edina, moja neskončna dobrota! moje življenje, moja ljubezen, moje vse! rad bi Te dans prejel s tisto ljubeznijo, s ktero Te pre¬ jemajo tiste duše, ki Te nar bolj ljubijo; rad bi Te prejel, kakor Tvoja lastna Mati 509 Marija; to svoje današnje Obhajilo zedinim ž njihovimi Obhajili. O preblažena Devica, ljuba moja Mati Marija! daj mi Ti sama dans svojiga lju— biga Sina; lej! iz Tvojih rok Ga sprejeti želim. Povej Mu Ti, de sim jest Tvoj služabnik, in On me bode, kadar bo k meni prišel, dans s toliko večji ljubeznijo pritisnil na svoje serce. Zdililjej k Jezusu. Se odperle so nebesa, Lej! že Kratj nebeški gre; Duša, vzdigni se ’z telesa In nasiti si želje! Truma angeljev se zbira Tam na altarji, moli Ga; Tam studenec gnad izvira, Lej tam svoj’ga Ljubiga! Oh, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene — skleni se- z menoj! — Res, Gospod! de nisim vreden, De pod mojo streho greš; Kak pa Tebe sim potreben, To nar bolj le sam Ti veš. 510 m Sej v ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti; Jest popred ne grem od tod. Torej, Jezus ljubeznjivi! Pridi in nasiti me, De v ljubezni nevgasljivi Večno s Tabo sklenem se! Amen. Po sv. Obhajilu. fčas po sv. Obhajilu je tisti dragi čas, v kterim so nebeški zakladi odperti; zakaj molitve, ki se opravljajo v času, kadar je Jezus tako na tanko z našo dušo skle¬ njen, imajo veliko več zaslužcnja in moči, kakor molitve drugi čas opravljene. Sv. Terezija pravi, de se takrat Gospod na milostni sedež v naši duši usede in nam kliče: „Prosi me, duša moja! karkoli le hočeš; le, de bi ti do¬ brote skazoval, sim k Tebi prišel.“ O koliko posebnih gnad so sprejeli tisti, ki so sc po sv. Obhajilu skerbno z Jezusam radovali! častiti oče Avila je po sv. Obhajilu vselej po dve uri v molitvi ostal. Sv. Alojzi je po sv. Obhajilu tri dni Jezusa hvalil za prejete gnade. Obudimo naslednje izročenja pobožno, in bodimo ves dan zedinjeni z Jezusam, kteriga smo v jutro prejeli v svoje serce.). Izročenje Jezusu. Dobil sim Njega, kteriga ljubi moja duša; nočem Ga nikoli več zapustiti. Tebe, o moj Jezus! objamem; moj si Ti, nad kterim se raduje moje serce. Imam Tebe, zaklad inojiga serca, in v Tebi imam vse. Oh, pripusti, prosim Te, pripusti vender, 511 de moja duša občuti moč Tvoje pričujoč- nosti! naj okusi, kako si sladak, o Go¬ spod! de od ljubezni do Tebe prevzeta nič druziga ne iše, kakor le Tebe; nič druziga ne ljubi, kakor le Tebe. Ti si moj Kralj; oh, ne pozabi moje revšine, mojiga uboštva! Ti si moj sodnik; pozabi moje grehe, in usmili se me! Ti si moj zdravnik, ozdravi vse moje slabosti! Ti si Ljubi moje duše; zaveži me seboj na večno. Ti si moj voditelj, moja brambaj postavi me na svojo stran; potem naj se vojskuje z menoj, kdorkoli hoče. Ti si se za me daroval, tudi jest hočem biti Tebi v dar. Ti si moj Odrešenik; reši mojo dušo vsih sovražnikov njenih in po¬ sveti me! Ti si moj Bog, moje vse; kaj hočem v nebesih, kaj tu na zemlji, kakor le Tebe, o Bog mojiga serca! Ti, o Bog! si moj delež na vekomaj! Amen. Zdililjej k Jezusu. Zdaj, o duša moja, 'pevaj! Jezus Tvoj Je s Teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni ee ogrevaj! 512 Zdaj vesela glas zaženi: Jezus moj! Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila: Jezus moj! Bod’ z menoj! De s Teboj, Ljubi moj! Po nebesih bom hodila. Zahvala in prošnja. Lej, o moj Jezus! že si k meni pri¬ šel, že si v mojim serci, že si ves moje posestvo! Pozdravim Te, o moj ljubez- njivi Zveličar! molim Te; pred Teboj se veržem na kolena; objamem Te, na svoje serce Te pritisnem, zahvalim se Ti, de si hotel v moje revno serce priti. O Ma¬ rija, o vi moji sv. priprošnjiki, moj sv. angelj varh, hvalite Jezusa namesto mene! Ker si nie, o nebeški kralj! tako ljubez- njivo hotel obiskati, Ti darujem svojo voljo, svojo prostost, vsiga sainiga sebe. Ti si se meni vsiga daroval, tudi jest se Tebi vsiga darujem; za naprej nočem biti sam svoj; ne, od dans za naprej naj bom 513 ves Tvoj. Hočem in želim, de bo moja duša vsa Tvoja, de moje telo in vse moje moči žele le Tebi dopasti. Tebi, o moj Jezus! posvetim vse svoje misli, želje in nagnjenja, vse svoje življenje. Sej sim Te dosti dolgo žalil, o moj Jezus! Vse dni svojiga prihodnjiga življenja hočem v to oberniti, de bi Tebe ljubil, ker si me Ti toliko ljubil. Sprejmi, o Bog mojiga serca! sprej¬ mi dar, kteriga Ti dans daruje ubogi greš¬ nik, ki nič bolj ne želi, kakor Tebe ljubiti, Tebi dopasti. Stori z menoj, in delaj z menoj, in z vsim, kar je mojiga, kakor le Tebi dopade. O de bi Tvoja ljubezen v mojim serci pokončala vse nagnjenja, ki niso Tebi dopadljive, de bi le Tvoj bil, za Te živel, Tebi dopadel! Ne prosim, Te, o Jezus! za dobrote tega sveta; prosim Te le, dodeli mi po zasluženji svojiga terpljenja, vedno žalost čez moje grehe. Razsvetli me, de spo¬ znam nečimernost tega sveta, de spoznam, kako zelo Ti zaslužiš, ljubljen biti od nas vsih. Daj, de se odtergam vsiga poze- meljskiga in naveži me na svojo sveto ljubezen, de od dans za naprej nič dru- ziga nočem in ne želim, kakor le to, kar Ti hočeš in želiš. Daj mi poterpežljivost 22 ** 514 in vdanost, kadar bora reven in bolan, ali kadar se rai kaj prigodi, kar moji lastni ljubezni ne dopade. Dodeli, de bom ves krotak proti tistim, ki me žalijo ali zani¬ čujejo. Daj mi srečno smert, daj mi svojo sveto ljubezen. Pred vsirn pa Te prosim, dodeli mi stanovitnost v Tvoji gnadi noter do smerti. Ne pripusti, de bi se še kdaj ločil od Tebe. O moj presladki Jezus! dodeli mi tudi gnado, de se v vsih skuš¬ njavah in nevarnostih v k Tebi zatečem, in Tebe pomoči prosim, »e enkrat Te prosim za gnado stanovitnosti. — O večni Oče! Tvoj ljubi Sin Jezus mi je obljubil, de ini Ti vse dati hočeš, karkoli Te bom v Njegovim imenu prosil: „Resnično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj prosili v Mojim imenu, vam bo dal.“ (Jan. 16, 23.). V imenu in po za- služenji Tvojiga ljubiga Sina Te torej pro¬ sim Tvoje ljubezni in vedne stanovitnosti, de Te bom nekdaj tam v nebesih ljubil na vso moč, in bom vso večnost hvaliti za- mogel Tvoje neskončno usmiljenje, tam, kjer bom gotov, de se ne bom nikoli več ločil od Tebe. O preblažena Devica Marija, upanje moje! zadobi mi to gnado, za ktero Te prosim; daj, de Te serčno ljubim, Tebe, 515 svojo mogočno kraljico, in de se v vsih svojih potrebah Tebi izročujem. Amen. Molitev za sv. odpustike. Lej, o dobrotljivi in presladki Jezus! pred Tvojim obličjem se veržem na svoje kolena, ter Te serčno prosim in milo zdi¬ hujem, vtisni globoko v moje serce žive občutljeje vere, upanja in ljubezni, z res¬ nično žalostjo čez moje grehe in terdnim sklepam, poboljšati se. Ko z živim ob- čutljejem in veliko bolečino Tvoje petere sv. rane premišljujem, in v svojim serci prevdarjam, se spomnim tistih besedi, ki so tekle iz posvečenih ust kraljeviga pre¬ roka Davida: ,,Prebodli so Moje roke in noge in šteli so Moje kosti.“ (Kdor po vredni prejemi sv. pokore in sv. Obhajila to molitev pobožno in skesano pred britko martro moli, zadobi popolnama odpustek, ki se zamore tudi dušam v vicah darovati. Pap. Klemena VIII. Leo XII. 1825.). Prošnja za sv. čednosti. Moj Gospod in moj Bog! prosim Te po zasluženji Jezusa Kristusa, razsvetli me, de spoznam, kako nečimerno je vse na tem svetu, in de tu ni druziga dobri- ga, kakor ljubiti le Tebe, o nar večji, 516 o neskončna dobrota! Daj mi spoznati svojo nevrednost in zapopasti, kako Ti za¬ služiš, biti ljubljen od vsili, zlasti od mene, zavoljo ljubezni, s ktero si me Ti popred ljubil. Dodeli mi sv. ponižnost, de bom vesel, kadar bom zaničevan. Dodeli mi veliko žalost čez moje grebe in serčno ljubezen do sv. zatajevanja, de se ustav¬ ljam svojim strastim in strahujem svoje nepokorne počutke. Dodeli mi pravo lju¬ bezen do pokoršine do svojih predpostav¬ ljenih, in pa gnado, de vse storim le zato, de bi Tebi dopadel. Dodeli mi sveto či¬ stost telesa in duše, in de se odtergam vsiga, kar me k Tebi ne pripelja. Daj mi veliko zaupanje na terpljenje Kristu¬ sovo in na priprošnjo preblažene Device Marije. Daj mi veliko ljubezen do Tebe in popolnama vdanost v Tvojo sv. voljo. Priporočim Ti, o moj Bog! uboge duše v vicah, svoje žlahtnike, dobrotnike in prijatle in vse, kteri so me kdaj raz¬ žalili ali mi kdaj kake britkosti storili 5 prosim Te, napolni jih s svojo gnado. Poslednjič Ti priporočim vse nevernike, krivoverce in vse grešnike, zlasti terdo- vratne. Daj, o moj Bog! ker neskončno ljubezen zaslužiš, daj, de Te vsi spoznajo in ljubijo, zlasti mi dodeli, de Te jest 517 ljubim, ki sim bil bolj nehvaležen, kakor drugi. Sej sim Te dosti dolgo že žalil; stori, de Te ljubim, in skoz vso večnost Tvoje usmiljenje hvalim. Presveta Devica Marija! prosi za me. Amen. Duhovno Obhajilo. ([Duhovno Obhajilo je po besedah sv. Tomaža Akvina, posebniga častivca nar svetejšiga Zakramenta, Berčno hrepenenje, Jezusa v zakramentu sv. Bešnjiga Telesa prejeti v ljubeznjivim v objemanji Njega, kakor de bi Ga v resnici prejel. „Ce hočete po duhovno se obhajati, pravi sv. Terezija, se morate v duhu ravno tako zbrati, kakor de bi sv. Telo našiga Gospoda v resnici prejeli.“ Duhovno Obhajilo je posebno močan pripomoček, Jezusa pri sv. Obhajilu z več pridam prejemati; zato so svetniki tolikrat na dan se po duhovno obhajali in to več¬ kratno duhovno Obhajilo vsim pravovernim zlasti pri sv. maši priporočevali.). Zdihljcj pri duhovnim Obhajilu. Moj Jezus! terdno verujem, de si v presvetim Zakramentu resnično pričujoč. Ljubim Te čez vse, želim Te v svoje serce prejeti. Ker mi pa zdaj ni pripu- šeno, Te v nar svetejšim Zakramentu resnično prejeti, pridi vsaj s svojo gnado in s svojo ljubeznijo v moje serce. Ob¬ jamem Te, zedinim se s Teboj, kakor de bi bil resnično prišel v moje serce. Oh, ne pripusti, de bi se še kdaj ločil od Tebe. 518 Krajši zdihljej za duhovno Obhajilo, ki sc lahko vsako uro ponovi, ali pa še večkrat: Verujem, o Jezus! de si v zakra¬ mentu sv. Rešnjiga Telesa resnično pri¬ čujoč; želim s Teboj se skleniti; pridi v moje serce. Objamem Te, oh, ne loči se nikdar od mene! Duša Kristusova. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, odreši me! Voda Kristusove rane, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O predobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane zakrij me! Od Tebe ločit’ se, ne pripusti mi! V moji smerti pokliči me! De s Tvojimi svetniki hvalim Te V Tvojim kraljestvu vekomaj! Amen. 519 VI. ¥©š©r$t©© v čast britkiga terpljenja našiga Gospoda Jezusa Kristusa. .8) e bi, o keršanska duša ob nedeljih in zapovedanih praznikih, na večer, svojiga Zveličarja za Njegovo britko terpljenje še posebej zahvaliti in po svoji moči počastiti zamogla, so ti naslednji peteri psalmi Kristusoviga ter¬ pljenja iz Davidovih psalmov vzeti in tako vversteni, kakor jih navadno s. katoliška cerkev moli. Tudi doma zamoreš te večernice opravljati, ter si tako veliko zasluženja zadobiti. Začetek. Oče nas. Češena si Marija. O Bog, hiti me otet. •• Gospod! teci mi pomagat. Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj! Amen. Predpev. Lej, o Gospod! 520 Pervi psalm. (21.) Terpeči Mesija in Njegovo kraljestvo. De David v tem psalmu od Mesija govori, so tudi ie stari judje spoznali, pa tudi apostelni so ravno to pričali (Jan. 19, 24. Hebr. 2, 11. 12.) in tudi Kristus sam (Mat. 27, 46. Mar. 15, 34.). Bog, moj Bog! ozri se na mej zakaj si me zapustil? Vpitje mojih grehov mi od¬ teguje pomoč. Moj Bog! kličem po dnevu, in me ne uslišiš; in po noči, in mi ni v nespamet. Ti pa prebivaš v svetišu, hvala Izra¬ elova ! V te so upali naši očetje; upali so, in si jih rešil. V te so klicali, in so bili oteti; v te so upali, in niso bili osramoteni. Jez pa sim červ, in ne človek; za¬ sramovanje ljudi, in izveržek izmed ljud¬ stva. Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo; z ustnicami gibljejo, in z glavo majejo: „V Gospoda je zaupal, naj ga reši; otme naj ga, ker ga ljubi . 64 Zakaj ti si, ki si me izlekel iz telesa, moje upanje od pers moje matere. 521 Tebi sim bil verzen iz materniga na¬ ročja; od materniga telesa si bil ti moj B°g. Ne hodi od mene; zakaj stiska je prav blizo; ker nikogar ni, de bi pomagal. Veliko telet me je obdalo; debeli junci so me obsuli. Reže v me, ko zgrabljiv in rjoveč lev. Ko voda sim razlit; in vse moje ko¬ sti so se razklenile. Moje serce je kakor raztopljen vosk v mojim telesu. Moja moč se je usušila kakor Čepina, in moj jezik tiči na mojim nebu; in v smertni prah si me perpeljal. Ker veliko pso’v me je obsulo; truma hudobnih me je oblegla. Moje roke in moje noge so mi prebodli, Vse moje kosti so razšteli, oni pa so me premišljevali in gledali; Moje oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali. Ti pa, o Gospod! mi ne odteguj po¬ moči; glej na mojo hranitev. Reši meča, Bog! mojo dušo, in iz pasje roke mojo edino. Otmi me iz levoviga žrela, in mene ponižaniga od rogov enorogov. Oznanoval bom tvoje ime svojim bra- tam, v sredi zbora te bom hvalil. 522 Ki se bojite Gospoda, hvaiite ga; ves zarod Jakopov častite ga. Boj se ga ves Izraelov zarod; ker ni zavergel in ne zaničeval prošnje uboziga, tudi ni obernil od mene svojiga obličja; in ko sim vanj klical, me je uslišal. Per tebi je moja hvala v velikim zboru; svoje obljube bom spolnoval vpričo njih, ki se ga boje. Jedli bodo ubogi, in bodo nasiteni, in hvalili bodo Gospoda, ki ga išejo; njih serca bodo živele vekomej. Vse pokrajine zemlje se bodo spom¬ nile, ter se vernile k Gospodu; in vsi ro¬ dovi nevernikov bodo molili pred njega obličjem. Zakaj Gospodovo je kraljestvo, in on bo gospodoval nad narodi. Jedli bodo in molili vsi debeli zemlje; pred njega obličjem bodo popadali vsi, ki pridejo na zemljo. In moja duša bo njemu živela, in moj zarod bo njemu služil. Po Gospodu se bo imenoval prihodnji zarod; in nebesa bodo oznanovale njega pravico ljudstvu, ki bo rojeno; ktero je Gospod naredil. Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, 523 Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. Lej, o Gospod! mojo nad¬ logo in britkost; zakaj sovražnik se je vzdignil čez me. Predpev. V svoji britkosti. Drugi psalm. (68.) Terpeči Mesija. David govori v Kristusovim imenu in prerokuje Kristusovo terpljenje in zaverženje kakor tudi že aposteljni spričujejo. Pomagaj mi, o Bog! ker so vode pertekle do moje duše. Tičim globoko v blatu, in ni najti dna; prišel sim v globočino morja, in vihar me je pogreznil. Trudim se z vpitjem, moje gerlo je zamolklo; moje oči pešajo, ko upam v svo- jiga Boga. Več ko las na moji glavi jih je, ki me sovražijo brez vzroka; močni so moji sovražniki, ki me preganjajo krivično; kar nisim ropal, sim potem povernil. Bog! ti veš mojo nespamet; in moje pregrehe ti niso perkrite. 524 Naj ne bodo osramoteni zavoljo mene, kteri v tebe upajo, o Gospod, Gospod voj- skinih trum! Naj ne bodo osramoteni za¬ voljo mene, kteri tebe išejo, Izraelov Bog! Ker zavoljo tebe prenašam zasmeho¬ vanje; sramota pokriva moje obličje. Ptuj sim postal svojim bratam; neznan otrokam svoje matere. Ker gorečnost za tvojo hišo me je; in zasramovanje njih, ki tebe zasramujejo, na me pada. S poštam pokrivam svojo dušo, in bilo mi je v zasmehovanje. Naredil sim si žimnato oblačilo, in bil sim jim v pregovor. Zoper me so govorili, kteri so sedeli per vratih; in od mene pojejo, kteri vino pijejo. Jez pa, Gospod! k tebi molim; čas dopadenja je, o Bog! Po obilnosti svojiga usmiljenja me usliši, v resnici svoje bla¬ gosti. Potegni me iz blata, de ne obtičim; reši me njih, ki me čertijo, in iz globokih voda. Naj me ne vtopi sila vode, in globo- bočina naj me ne požre; in jama naj nad mano ne stisne svojih ust. Usliši me, Gospod! ker dobrotljivo je 525 tvoje usmiljenje; in po obilnosti svojiga usmiljenja glej v me! Ne obračaj svojiga obličja od svojiga služabnika, ker sim v stiski; hitro me usliši! Glej na mojo dušo, in reši jo; za¬ voljo mojih sovražnikov me otmi! Znano ti je moje zasramovanje in osra- motenje, in moja sramožljivost. Pred tvojim obličjem so vsi, ki me stiskajo; moje serce perčakuje zasramova¬ nja in reve. Perčakoval sim ga, de bi me miloval, pa ga ni; in de bi me tolažil, pa ga ne najdem. In dajejo mi želča v jed, in v moji žeji me napajajo s kisam. Njih miza jim bodi v zadergo, in v povračilo, in v spotikljej. Njih oči naj otemne, de ne vidijo; njih herbet zmirej uklanjaj. Izli na nje svojo jezo; in serd tvoje jeze naj jih zgrabi. Naj bo pusto njih prebivališe, in nihče naj ne prebiva v njih šotorih. Zakaj, kteriga si ti udaril, ga pre¬ ganjajo , in bolečinam mojih ran še per- devajo. Pusti jih padati iz greha v greh, in naj ne pridejo v tvojo pravico. 526 Izbrišejo naj se iz bukev živih, ter naj se ne pišejo ined pravične. Jez siin reven in terpeč; tvoja blagost, o Bog! me bo sprejela. Hvalil bom s petjem Božje ime; in ga poveličeval s hvalo; in to bo Bogu bolj dopadlo, kakor mlado tele, ki mu rastejo rogovi in parklji. Reveži naj vidijo, in naj se vesele; išite Boga, in živela bo vaša duša; ker Gospod usliši reveže, in ne zaničuje svojih jetnikov. Hvalite ga nebo in zemlja, morje in vse, kar v njem lazi. Ker Bog bo Sionu pomagal, in mesta Judove se bodo stavile, in ondi bodo pre¬ bivali, in v delež ga dobili. In zarod njega služabnikov ga bo v lasti imel; in kteri ljubijo njegovo ime, bodo v njem prebivali. Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. V svoji britkosti sim klical Gospoda, in uslišal me je v svojim svetim tempelj nu. Predpev. Svojiga obličja. 527 Tretji psalm. (30 ) Molitev za rešcnje v raznih dušnih in telesnih potrebah. V te, Gospod, zaupam, ne bom osra- moten vekomej; po svoji pravici me reši! Nagni mi svoje uho, hiti me otet! Bodi mi Bog varit, in hiša perbežališa, de mi pomagaš! Zakaj ti si moja moč in moje perbe- žališe; in zavoljo svojiga imena me boš vodil in živil; izpeljal me boš iz te za- derge, ki so mi jo nastavili; ker ti si moj varh. V tvoje roke izročim svojiga duha; ti si me rešil, Gospod, resnični Bog! Ti sovražiš nje, ki se nečimernosti derže zastonj; jez pa sim v Gospoda upal. Veselil se bom in radoval nad tvojo milostjo; zakaj ozerl si se na mojo revo, in iz težav si rešil mojo dušo; in me nisi dal sovražniku v roke; postavil si moje noge na prostoren kraj. Usmili se me, Gospod! ker sim stis¬ kan; pobito je od nevolje moje oko, moja duša in moje telo. Zakaj moje življenje zginja v žalosti, in moje leta v zdihovanji. Oslabela je po revi moja moč, in moje kosti so pretresene. 528 Zavoljo vsih svojih sovražnikov siin zelo v sramoto tudi svojini sosedam, znan- cam pa v strah. Kteri me zunaj vidijo, beže pred mario. Pozabljen sim, ko mertvi, v sercu; kakor zaveržena posoda sim; zakaj slišal sim zasramovanje dosterih, ki krog in krog prebivajo. Ko so se bili zoper me sošli, so se posvetovali, mi življenje vzeti. Jez pa sim upal v te, Gospod! rekel sim: Ti si moj Bog; v tvojih rokah je moje življenje! Iztergaj me iz roke mojih so¬ vražnikov, in njih, ki me preganjajo. Razsvetli svoje obličje nad svojim hlap- cam; otmi me po svojim usmiljenji. Gospod! ne bom osramoten, ker sim v tebe klical. Osramoteni naj bodo hudobni, ter naj se pogreznejo v pekel; Goljufne usta naj umolknejo, ki zoper pravičniga krivico govore iz napuha in za¬ ničevanja. Kako obilna je tvoja sladkost, Gospod, ki si jo perhranil njim, kteri se te boje! Spolnuješ jo njim, ki upajo v te, vpričo človeških otrok. Perkrivaš jih v skrivnosti svojiga obličja strahu ljudi. Braniš jih v svojim šotoru zopergovorečim jezikam. Hvaljen bodi, Gospod, ker mi je svojo milost čudovito razkazal v terdnim mestu. 529 Jez pa sim rekel v strahu svojiga duha: Zaveržen sim spred tvojih oči! Zatorej si uslišal glas moje molitve, ko sim v tebe klical. Ljubite Gospoda vsi njegovi sveti 5 zakaj Gospod iše resnice, in obilno vračuje njim, ki prevzetnost dopernašajo. Junaško se deržite, in poterdi se serce vam vsim, ki v Gospoda upate! Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za brhko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. Svojiga obličja nisim od- vernil od njih, ki so Me zasramovali in zapljuvali. Predpev. Kakor jagnje. Četerti psalm. (139.) Prošnja za pomoč zoper hudobne, zvite sovražnike. Reši me, Gospod! hudobniga človeka, krivičniga moža me otmi. Oni mislijo hudo v sercu, vsaki dan hoj napravljajo; svoje jezike brusijo kakor kača; gadji strup je pod njih ustnicami. Obvari me, Gospod! grešnikove roke; ^oši me krivičnih ljudi, ki mi mislijo spod¬ nesti stopinje. Getzemani. 23 530 Prevzetniki mi nastavljajo zadergo, in vervi razpenjajo v mrežo, na potu mi po- kladajo spotiko. Rekel sim Gospodu: Moj Bog si ti; usliši, Gospod, glas moje prošnje! Gospod, Gospod, moč rnojiga zveli¬ čanja! glavo mi obsenčiš ob dnevu vojske. Ne prepusti me, Gospod! grešniku zo¬ per mojo voljo, zoper me naklepajo; ne zapusti me, de se kje ne povikšujejo. Poglavitno njih zvijač, perzadevanje njih ustnic jih bo pokrilo. Oglje bo na nje padlo, v ogenj jih boš vergel, v nadlogah ne bodo sterpeli. Jezičnimu človeku se ne bo dobro go¬ dilo na zemlji; krivičniga moža bo nesreča zadela v poginu. Spoznam, de bo Gospod pravico na¬ pravljal siromaku, in maševanje revežem. Vender pa bodo pravični slavili tvoje ime; in pošteni stanovali pred tvojim oblič¬ jem- v Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. Kakor jagnje bo v mesnico peljati in ne bo odperl svojih ust pred njim, ki Ga striže. Predpev. Moje ljudstvo. 531 Peti psalm. (87.) Molitev v britkosti in zapnšenji. Gospod, Bog mojiga zveličanja, po dnevu kličem, in po noči vpričo tebe. Naj pride pred tvoje obličje moja mo¬ litev; nagni svoje uho k moji prošnji! Ker moja duša je z nadlogami na¬ polnjena, in moje življenje se peklu bliža. Perštet sim njim, ki gredo v jamo, enak človeku, ki je brez pomoči, Med mertve sim spušen, kakor pobiti, kteri spijo v grehih, in se jih več ne spomniš, in oni so pahnjeni iz tvoje roke. Položili so me v nar globokejši jamo, v temo, in v smertno senco. Tvoj serd tiči terdo nad mano, in vse svoje valove si nad me navlekel. Odvernil si od mene moje znance; imeli so me za gnusobo. Izdan sim, in ne morem uiti; Moje oči slabe zavoljo revšine; v tebe kličem, o Gospod! ves dan, proti tebi razpenjam svoje roke. Boš mar nad mertvimi čuda delal? ali lih bodo zdravniki obudili, de te bodo sla¬ vili? Bo mar kdo v grobu perpovedoval tvojo milost, in tvojo resnico v pogubljenji ? J 23* 532 Se bodo mar v temnicah spoznale tvoje čuda; in tvoja pravica v deželi pozablji¬ vosti? Jez pa, Gospod! v tebe kličem, in zjutrej ti moja molitev naproti pride. Zakaj, Gospod , zametuješ mojo mo¬ litev, in odvračaš svoje obličje od mene? Revež sim, in v težavah od svoje mladosti; povišan pa, sim bil ponižan in prestrašen. Tvoja jeza se na me obrača, in tvoji strahovi me begajo, obdajajo me ves dan kakor voda, obdajajo me vsi skupej. Odpravil si od mene prijatla in bliž- njiga, in moje znance od moje reve. Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. Moje ljudstvo! kaj sim ti storil? s kom te nadlegoval? Povej mi. Poglavje. (Filip 2 ) Bratje! Kristus pa je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca nase vzel ... Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smerti, smerti pa na križi. Zato Ga je tudi Bog povišal in Mu da ime, ktero je čez vse imena. Odg. Hvala bodi Bogu! 533 Pesem. l. K svet^nu križu pristopite, Jezus, Bog 1 , na njem visi! In grenke solze točite, Ker za nas On toljk’ terpi. Oh, preljubeznjivo Dete Se postavi med preklete, Sebe v spravo z Bogam dal Od pekla nas vse oteti, Hoče Jezus sam umreti! Sveti, sveti, O presveti! Večni Bogi 2 . Še na križi ne pozabi Prosit’ za sovražnike, Še seboj v nebesa vabi Tudi c’lo razbojnike. Temu, kter Ga zaničuje, On dobrote povračuje. O ljubezni polni Bog! Daje zdravje za bolezen, Za sovraštvo da ljubezen. Sveti, sveti, O presveti! Večni Bog! 3 . Teče potok Mu kervavi Iz obraza, rok in nog, In v težavah zdiha, pravi, Vpije: O Moj Bog! moj Bog Oh, zakaj zapušaš Sina, Ker Ga tare bolečina? Jezus, kaj za nas terpiš! Svojo žejo vtolažiti, Moraš žele in jesih piti! Sveti, sveti, O presveti! Večni Bog! 4 . Oslabljen od bolečine, Živ na pol je komaj še, Zdihne zdaj iz globočine: Oče! spolnjeno je vse! Nagne glavo, sain Bog večni. De bi grešniki b’li srečni, Sklene — dušo izroči. Nam nebesa obderžati Se On sam pusti zaklati. Sveti, sveti, O presveti! Večni Bog! 5 . S strašnim gromam vse nebesa Vidit’ Njega, smert dajo; Skale poč’jo od potresa, Svetlo solnce je tamno. Tudi grobi so odperti Mertvi vstajajo od smerti, In se prikazujejo. 535 Odrešenje, kakor reka Se iz Njega ran izteka. Sveti, sveti, O presveti! Večni Bog! 6 . Zviraj Božja Kri, o zviraj! In po meni vedno lij; Mojo revno dušo spiraj, Moje grehe čisto zmij! Oh naj kušnem rane Tvoje, Iz njih teče zdravje moje, In tud’ Tebe, o inoj Bog! Kjer si hotel smert storiti, Tam Te hočem jest moliti. Sveti, sveti, O presveti! Večni Bog! V. Bog svojimu lastnimi! Sinu ni perzanesel. O. Ampak Ga je dal za nas v smert na križi. Predpev. Ob deveti uri. Zahvalna pesem Marije Device. Magnificat. (Luk. 1, 46.) „Moja duša poveličuje Gospoda, in Moj duh se veseli v Bogu, Mojim Zveli¬ čarji. 536 Ker se je ozerl na nizkost svoje de¬ kle 5 zakaj glej! odsihmal Me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči Mi je storil On, ki je mogočen in sveto Njegovo ime. In Njegovo usmiljenje jim je od roda do roda, kteri se Njega boje. Moč je skazal s svojo roko, in raz¬ kropil je napuhnjene v misli njih serca. Mogočne je s sedeža vergel, in po¬ nižne povzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojiga služabnika, in se je spomnil svojiga usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakam, Abra¬ hamu in njegovimu zarodu na vekomaj. 44 Čast, hvala in zahvala bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu za britko terpljenje Kri¬ stusovo od zdaj in na vekomaj. Amen. Predpev. Ob deveti uri je Jezus z velikim glasam zavpil: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si Me zapustil? 44 in je glavo nagnil in umeri. V. Gospod! usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj k Tebi pride! 537 Molitev. Vsigamogočni, večni Bog! ki si v odrešenje človeškiga rodu hotel, de je Tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod Jezus Kristus, meso nase vzel in smert križa preterpel; prosimo Te, v ljubezni ravno tega Tvojiga Sinu, odpusti nam, v moči Njegoviga brit— kiga terpljenja in Njegove drage Kervi, vse naše grehe in ž njimi zaslužene kazni, in vzemi nas po srečni smerti v večno živ¬ ljenje. Po ravno tistim Gospodu našim Jezusu Kristusu, Tvojim Sinu, ki s Te¬ boj in s. Duham enaki Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. K žalostni Materi Božji. Zraven križa Jezusoviga je stala Mati Njegova, in sestra Njena, Marija Kleofova, in Marija . Magdalena; in Jezus je rekel Marii: „Žena, glej, Tvoj sin ! 44 in učencu Janezu: „GIej, tvoja Mati!“ V. Prosi za nas, o žalostna Mati! O. De bomo deležni sadu terpljenja Tvojiga Sina. Molitev. Bog, v kteriga terpljenji je, po prero¬ kovanji Simeonovim, presladko dušo Device 538 in Matere Marije meč žalosti presunil, do¬ deli milostljivo, de, ki Njene žalosti s ča¬ stitim spominam obhajamo, srečni sad Tvo- jiga terpljenja dosežemo, kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti s. Duha Bog vekomaj! Amen. V. Gospod! usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj k Tebi pride. V. Častimo Gospoda, O. Hvalimo Ga za Njegove dobrote. V. Vernih duše naj po milosti Božji v miru počivajo. O. Amen. Oče naš. Češena si Marija. V. Bog nam dodeli svoj mir, O. In večno življenje. Amen. češena Kraljica. Češena bodi Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K Tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k Tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v ti dolini solz. Oh, oberni tedej naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad svojiga telesa; o mi¬ lostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! 539 V. Prosi za nas sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molitev. Vsigamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Marije, de bi vredno prebivališe Tvojiga Sina biti za¬ služila s pripomočjo s. Duha pripravil, daj de bomo, ki se Njeniga spomina veselimo, po Njenih milostljivih prošnjah od prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. Po Kristusu •Jezusu , Gospodu našim. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Darovanje. Sprejmi, o križani Jezus! dopadljivo te svete večernice, ktere sim zdaj v čast Tvojiga britkiga terpljenja opravil. Daru¬ jem Ti jih v čast Tvojih sv. peterih ran, in v serčno zalivalo za vse, kar si na duši in na telesi za me in za vse uboge grešnike milostno terpeti hotel. Prosim Te pa tudi po¬ nižno, dodeli bogato zasluženje svojiga brit¬ kiga terpljenja moji revni duši, in z močjo svoje drage Kervi jo vsili grehov operi, de po smerti vsa čista pred Tvoje Božje obličje stopiti zamore. Amen. 540 Pobožno pozdravljenje svete rane Jezusove strani. (Sv. Gere.) O Gospod Jezus! Ti sveti pelikan, ki si nas nečiste očistil s svojo Kervijo! za¬ hvalim Te za presladko in prečastito rano ljubezni, ktero si na s. križi prejel, ka¬ dar je Tvoja nepremagljiva ljubezen s svojo ljubeznjivo psico Tvojo presladko stran od- perla in Tvoje presveto serce z rano lju¬ bezni ranila. Češeno bodi to zveličansko ranjenje, češena ta presladka rana, in če¬ šena presveta Kri in voda zveličanja, ki je v očiševanje grehov iz nje tekla. S premočnim kapam te vode, o Jezus! mene nečistiga operi, in s to svojo Kervijo me pokropi in oživi, ter mi dodeli, de bo pri točenji moje duše iz tega sveta saj edina kapljica te Božje rose moj delež, moja erb- šina! Po svojim prebodenim sercu, prebodi, o preljubeznjivi moj Jezus! moje serce s psico svoje ljubezni, tako silno, de nič po- zemeljskiga več sprejeti ne bo moglo, te- muč de bo le od Tvoje mogočne ljubezni vse prevzeto in kraljevano! Amen. 541 Pobožno pozdravljenje sv. udov Jezusa Kristusa. (Sv. Gere.) Bodite mi pozdravljeni o nježni udje mojiga Gospoda Jezusa Kristusa, ki ste bili toliko terpinčeni za naše zveličanje! Bodi mi pozdravljena častita glava, za nas s ternjem kronana in s tei steni bita! Bodi mi pozdravljeno predrago obličje, za nas zapljuvano in s pestmi bito! Bodite mi pozdravljene, ve premile oči našiga Odrešenika, ki ste za nas točile britke solze! Bodite mi pozdravljene svete usta in ti preljubo gerlo, za nas z jesiham in zel— čem napojeno! Bodite mi pozdravljene preblage ušesa, za nas z zaničevanjem in idetevjo razža¬ ljene ! Bodi mi pozdravljen presveti berbet, ki si za nas gajžlan bil! Bodite mi pozdravljene častitljive roke in noge, za nas na križi razpete! Bodite mi pozdravljene Božje persi, za nas stepene in zbite! Bodite mi pozdravljene vse časti vredne kolena, za nas ranjene, v molitvi pripognjene! Bodite mi pozdravljene presvete noge, za nas z žeblji prebodene! 542 Bodi mi pozdravljena častita stran, za nas s sulico vojakovo odperta! Bodi mi pozdravljeno celo s. Telo Je¬ zusa Kristusa, za nas na križi viseče, ranjeno, umorjeno in pokopano! Bodi mi pozdravljeno, o presladko serce Jezusovo, Ti zaklad presvete Tro¬ jice, za nas na križi odperto! Bodi mi pozdravljena ti trikrat sveta duša Jezusa Kristusa, za nas do smerti užaljena! Bodi mi pozdravljena ti predraga Kri, za nas tako obilno tekoča iz Kristusovih ran! Bodite mi pozdravljene, ve presvete rane našiga Odrešenika, ve spomin ljubezni in cena našiga odrešenja, v terpljenji Kri¬ stusovim vsekane, zdaj pa v nebesih kakor zvezde blišeče! — V te svoje rane o do¬ brotljivi Jezus! me zapiši in me skrij pred pogledam zapeljivca! In zavoljo zasluženja in ran svojih udov me stori vredniga, do¬ deliti moji duši pri ločenji iz te solzne doline tisto čistost in nedolžnost, ktero si s terpljenjem vsili svojih udov svoji sveti cerkvi zaslužil! Amen. 543 VII, kril©? p © f zveličaniga Patra Leonarda Portu - Ulavriškiga. I>arovai»jc svetiga križeviga pota. O dobrotljivi moj Jezus! ljubim Te čez vse, ker si v večna dobrota in brez¬ končna milost. Žal mi je iz vsiga serca, de sim kdaj Tebe, o nar veči dobrota! razžalil. Darujem Ti ta sveti križev pot v Tvojo čast v spomin tistiga težavniga pota, po kterim si hodil zavoljo mene ubo- *iga grešnika. Vsili odpustkov se želim udeležiti, kteri so za sveti križev pot po¬ deljeni, torej tudi želim, vse tako opraviti, kar in kakor je v zadobljenje odpustkov storiti potreba. Prosim Te, o Jezus! do- 544 deli mi gnado in moč, de bi s sv. križe¬ vim potam v tem življenji Tvojo milost, v prihodnjim pa večno veselje zaslužiti za- mogel. Amen. (Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za ktere mu jih darovati želiš, de bi v prid jim bili. Pri nekterili štacijonih se zadobe popolnama od¬ pustki; ker pa nobeden ne more za-se več, kakor le en sam popolnama odpustek zadobiti, torej pcrvi popolnama odpustek sebi v prid oberni, druge pa za duše v vicah Bogu daruj, ali za dušo ranjciga očeta ali ranjce matere, brata, sestre, prijatla ali kteriga druziga itd.) 1. Štacijon. Jezusa v smeri obsodijo. A. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli prečudno ponižnost svojiga nedolžniga Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez vsiga ugovarjanja poslušal, in sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudobnost tvojiga jezika, s ktero si se večkrat zoper Boga in svojiga bližnjiga pregrešil, je sodnika oslepila, de je ne¬ dolžniga Jezusa v smert obsodil. Oberni se tedej k Njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem, kakor z ustmi: 545 O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬ zmerna je Tvoja ljubezen proti meni ubo- gimu grešniku! Boš li tedej za nevredno hudobno stvar ječo, verige, tepenje ter- pel? in v tako grozovito smert obsojen? Oh! to je zadosti, de mi rani moje serce, de naj objokujem vse pregrehe, ktere sim s svojim jezikam storil. Tedej jih obža¬ lujem in kličem k Tebi: O Jezus! usmi- Ijenje, prosim Te, usmiljenje in milost, o Jezus! Oce naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 11. Štacijon. Jezus vzame križ na svoje rame. 5 K Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo. O. Ker si s svojini križem svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem in ra- dovoljnim sercem dobrotljivi Jezus sveti križ objame, in kako poterpežljivo prenaša tepenje in sovanje malopridniga ljudstva! Ti pa poln nevolje in nepoterpežljivosti bežiš pred križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, de se ne more brez križa nebeško veselje zadobiti? Oh, objokuj svojo sle¬ poto, oberni se k svojimu Gospodu, zdihni >n reci: 546 Ne Tebi, o Jezus! ampak meni se spodobi križ. O težki križ! ki so Ti ga moji grebi naložili. O Ijubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo gnado in moč, de bom vse križe objel, ktere sim s svojimi grehi za¬ služil. Stori, de bom svoj križ voljno objel, in se tako od sveta ločil; daj mi tako ljubezen do križa, de bom vselej s Tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: Terpeti ali umreti, umreti ali terpeti. Oče naš. Česena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! III. Štacijon- Jezus pade pervie pod križem. P. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli, kako tvoj Jezus zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen pervič na zemljo pade. Oh! kako Ga s pestmi bijejo, z nogami teptajo in sujejo! Vender ni žalovanja ali nevolje iz Njego¬ vih ust slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš ali zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo nečimernost; zdihni k Jezusu: 547 O ljubeznjivi Jezus! poglej me pre- uboziga grešnika pred Tvojimi nogami. Oh, kolikrat, in v kako velike pregrehe sim padel! Kolikokrat sim se v globočino hudobij pogreznil! O Jezus, stegni svoje rame, podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči per Tebi išem, de bi ves čas svojiga življenja nikdar nikoli smert- niga greha ne storil, in bi tako v svoji zadnji uri svoje zveličanje upati zamogel. Oče naš. Cešcna si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IV. Štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečino je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marij no serce, ko sta se srečala! Poslu¬ šaj, o nehvaležna duša! ..„Kaj ti je storil moj Sin?“ ti kliče Marija. — i,Kaj hudiga ti je storila moja Mat i?“ te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo kterih midva toliko žalost in britkost terpiva. O grešnik! 548 kaj praviš na to? Reci tedej in zdihni v svojini serci: O Božji Sin Marije! o presveta Mati mojiga ljubeznjiviga Jezusa! ves raztert in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jest sim tisti izdajavec, s svojimi grehi sim brusil meč, kteri je vajno serce ranil. Oh! iz serca mi je žal5 prosim vaji, odpustita mi. Milost, o Jezus! milost, o Marija! po svoji veliki milosti mi dovolita, de ni¬ kdar več ne bom grešil, temuč, de bom vajno grenko terpljenje in žalost noč in dan premišljeval in objokoval. 06e nas. Češena si Marija. Čast bodi Boga. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! V. Štacijon. Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ nositi. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Spomni se, de si ti tisti Simon, kteri si nečimernostim sveta in sladnostim svojih počutkov ves vdan, ki svoje križe ne ra- dovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh! zbudi enkrat svoje serce, in usmili se svojiga 549 tako obloženiga Zveličarja. Sprejmi ra- dovoljno vse križe in nadloge, ktere ti bo tvoj ljubeznjivi Oče poslal. Terdno skleni, ne samo vse zopernosti s poterpežljivostjo prenašati, ampak tudi svojimu Bogu za¬ nje hvaležniga se skazovati, prosi ga takole: O ljubeznjivi Jezus! hvalim Te za toliko perložnost, ktero mi daš, de bi za Te terpeti in za-se kaj zaslužiti zamogel. Oh, moj Bog! daj mi, de bom vse, kar se mi bo v tem življenji težkiga pergodilo, s poterpežljivim sercem prenašal in potem večniga veselja se vdeležil. Stori, o Jezus! de bom tukaj s Teboj jokal in terpel, potlej pa s Teboj v nebesih gospodoval. Oče naš, Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! VI Štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem .svet odrešil. Poglej in premisli v tem pertu sveto obličje Zveličarjevo! Ljubi Jezusa, in po ti ljubezni vtisni njegov obraz v svoje serce. O kako srečen boš, ako boš z 550 Jezusovim obrazam v svojim serci živel, in ž njim v večnost šel! De bi tedej to gnado zadobil, prosi svojiga Boga in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez nehanja na Te mislil, noč in dan Tvoje grenko terpljenje pre¬ mišljeval in svoje grehe objokoval! O Je¬ zus! s bruham Tvojiga terpljenja hočem svojo dušo nasitovati in moje oči bodo vselej solze točile nad mojimi pregrehami. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili sc nas! Vil. Štacijon. Jezus pade drugič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velike bolečine, utruden in zaničevan od sovražnikov. Premisli, de je Tvoja prevzetnost Jezusa poterla, in Ga na zemljo vergla, ker je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako napihnjen! Spokori se, in 551 skleni ponižniši biti. Reci s skesanim sercem: O prečastiti]ivi Jezus! akoravno vi¬ dim , de na zemlji pod težo križa ležiš, vender Te molim in častim, kakor svojiga mogočniga, večniga Boga. Prosim Te, poteri moj napuh, vzemi iz mojiga serca vso ošabnost, de bom svojo nečimernost spoznal, vse zasramovanje s tolikanj Tebi ljubo ponižnostjo sprejemal, de bom po tem tudi s Teboj v nebeškim kraljestvu povikšan. Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Vlil. Štacijon. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli v svojim serci, kolikanj ti je vender treba jokati in žalovati; pervič ker tvoj ljubeznjivi Jezus zavoljo tebe toliko terpi; drugič sam nad seboj, ker si toko nehvaležen in Ga ne nehaš žaliti. Kako moreš premišljevaje Njegove gro¬ zovite bolečine še terdovraten ostati! Po- 552 glej, kako milostljiviga se Jezus revnim Jeruzalemskim ženam skazuje! Zaupaj tedaj va-nj in zdihni s sercem: O ljubeznjivi Jezus! Oh! kako je to, de se moje serce ne raztopi v solzah ve¬ like žalosti? Solze, oh Jezus! prosim, solze prave pokore in sercniga obžalova¬ nja mi daj, de bom z objokanimi očmi in s skesanim sercem tisto milost zadobil, ktero si ubogim ženam skazal. Oh, Jezus! ne obračaj od mene svojih milostljivih oči: poglej me, uboziga grešnika, de bom tudi jest ves potolažen na zadnjo uro Te vi- diti mogel. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IX. Štacijon Jezus pade tretjič pod križem. y. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Pomisli: Je¬ zusa , krotko in nedolžno ovčico, Judje, neverniki, kakor stekli volkovi tepd, sujejo, sem ter tje po terdih kamnih vlačijo. O 553 nesrečni greh, ki samiga Sinu Božjiga tako grozovitno martraš! O grešnik, ni morebiti tvoj ves poterti in kervavi včlo- večeni Bog vreden tvojih solz? Oh, reci tedej ves objokan: O vsigamogočni Bog! ki nebo in zemljo z enim perstam deržiš, kdo Te je tako neusmiljeno vergel? Oh! nobeden drugi ne, kakor moja pregreha, v ktero sim tolikokrat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala grešiti, in zato se je množilo Tvoje terpljenje. Tode poglej, o Jezus! pred Teboj zdaj klečim s skesanim sercem, in terdno sklenem, svoji hudobii konec storiti. Z objokanimi očmi Ti terdno in zvesto obljubim: nikdar več nočem grešiti; o Bog! nikdar več, nikdar več ne. Oče naš. Oešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! X. Štacijon. Jezusa slečejo in ihu želča piti dajo. Hf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša! kako Jezusu, ki je po svojim životu ves ranjen in stepen, Getzemani. 24 554 še grenkiga želča piti dajo. Poglej, kako On tvojo nešramožljivost, nespodobno ob¬ našanje in nečimernost v obleki s svojo nagostjo plačuje, z želčem pa tvojo po¬ žrešnost. Ali moreš svojiga Jezusa brez milovanja pogledati? Oh verzi se k nogam svojiga Jezusa in reci: O žalostni Jezus! kako velik razlo¬ ček je med Teboj in menoj! Ti si ves ra¬ njen, poln grenkosti, in ves s kervijo oblit; jest pa ves nečimeren, poln slad- nosti in veselja, ali saj tak želim biti. Oh, jest nisim na pravim potu! O Jezus! pelji me Ti na pravo stezo. Stori, de mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zoperne, de bom namesti njih želel Tvoje terpljenje občutiti, in de tako vreden postanem, s Teboj večno veselje vživati. Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili Be nas, o Gospod! usmili 6e nas! XI. Štacijon. Jezusa na križ perbijcjo. Š. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojini križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ktero 555 je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu rabeljni ude, kite in žile z žeblji prebodli. O! kako je to, de tvoje serce kar žalosti ne poči, ker vidiš, de tvoji grehi tako neusmiljeno tvojiga Zveličarja more? Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vli v moje serce strah in ljubezen do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kteri so Tebe na križ perbili, stori s svojo gnado, de bodo vse moje hude želje in občutki na Tvoj križ nabiti in tamkej umor¬ jeni, de bom v življenji in v smerti s Te¬ boj križan, tudi s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XII. Štacijon. Jezus umerjc na križi. tf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukaj svoje oči in premišljuj sv ojiga z žeblji na križ perbitiga Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako ‘ prosi odpušenja tistim, kteri Ga 24 * 556 križajo in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬ beško kraljestvo, izroči svojo Mater Ja¬ nezu , perporoči svojo dušo nebeškimu Očetu, poslednjič pa umerje z nagnjeno glavo. Tedej je moj Jezus umeri? Res, umeri je na križi in zavoljo mene. O duša moja! kaj boš zdaj počela? Oh ne hodi preč, ako ne s ponižnim in skesanim sercem. Objemi križ, in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in spoznam, de so moji grehi tisti rabeljni, kteri so Tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene gnade nisim vreden, ker sim Tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kadar Te slišim, tudi za tiste prositi, kteri so Te križali. Kaj hočem tedej za Te storiti, ker si Ti toli¬ kanj za-me storil? Poglej, o Jezus! perpravljen sim in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo Tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse do¬ bro j in tako tudi upam ob svoji smertni uri Tvoje vesele besede slišati: „Še da n s boš z menoj v raji . 44 Oce naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 557 XIII. Štacijon. Jezusa s križa snamejo in Ga v naročje Marijno polože. UT. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je serce žalostne matere prebodel, ko je svojiga mertviga Sina v svoje naročje vzela. Vidila Ga je vsiga ranjeniga in kervaviga. O kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v svojini serci občutila! Kteri meč pa je bil tako oster, ki je pre¬ bodel njeno serce? Oh! greli je bil, kteri je Jezusu življenje, vzel in Marijno serce tako močno ranil. Objokuj tedej ta gro¬ zoviti greh. Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne Matere in zdihni k nji tako: O Kraljica vsili marternikov! kdaj bom vreden, de bi prav zapopadel Tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom zadobil gnado, Tvojo žalost v svojim serci no¬ siti in s Teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi, de bom noč in dan žaloval nad svojimi grehi, kteri so Tebi tako ža¬ lost naklonili, de bom ves skesan in spo- 558 korjen, v zaupanji in ljubezni do Tebe umeri, in po sraerti s Teboj večno živel. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Boga. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XIV- Štacijon. Jezusa v grob polože. t r . Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in jokanje Magdalene, Janeza in druzih pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet, in v grob položen. Ziasti pa si v serce vtisni težavo in grenko žalost Marije, Njegove Matere, ko je s svojiga naročja ljubeznjiviga Sina dala. Premišljevaje njeno tadanjo žalost in njeno terpljenje se moraš res sramovati, de si per obisko¬ vanji tega križeviga pota tako malo milo- vanja občutil. Oh! zbudi svoje serce vsaj zdaj pri zadnjim štacijonu. Kušni s častjo kamen svetiga groba5 položi v duhu va-nj svoje serce, in reci svojimu mertvimu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si po tako kervavim potu iz ljubezni do mene šel, 559 častim Te, v grob položeniga, in molim. Oh! v svojim serci Te serčno želim za- pertiga imeti, de bi, s Teboj sklenjen, po tem svetim križevim potu k novima živ¬ ljenja vstal, in se v Tvoji gnadi s tega sveta ločiti zamogel. Po zasluženji Tvo- jiga terpljenja, ktero sim premišljeval, do¬ deli mi, de bo na zadnjo uro Tvoje sv. Rešnje Telo moja popotnica; de bodo moje zadnje besede: Jezus! Marija! Jožef! in de svoje zadnje zdihovanje s tistim zdiho- vanjem sklenem, s kterim si Ti na sve¬ tim križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojiga Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je On po svojim britkim terpljenji in grenki smerti mene odrešil, Ti darujem ta sv. križev pot, kteriga sim s Tvojo 560 gnado obhajal. Vzemi to pobožno opra¬ vilo k povikšanju svoje časti, v zahvalo za vse meni in drugim podeljene gnade, za odpušenje grehov celiga sveta, za po¬ moč ubogim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere sim v začetku prosil. O milostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Kristusa svojiga Sina, usliši glas njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni ubogimu grešniku! Amen. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati Marija! Pesem pri svetim križevim potu. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas terpi. 1. Sfacijon. Razgajžlan, zapijevan, In kronan, zasramvan , Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smert izdan. 2. Štarijon. Glej, križ ran nalože Na ranjene rame, Oh Jagnje Božje gre, In nese vsih dolge. 561 3. Štacijon. Opešal je v moččh, Podre ga križ, naš greh; Vtopljen v Bveta dolgeh Leži potert na tleh. 4. Štacijon. Oh, žalostni spomin! Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. Štacijon. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! 6. Štacijon. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin zato ji da Terpljenja britkiga. 7. Štacijon. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O jenjaj, grešni svet! Ponavljat’ greli preklet. 8. Štacijon. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me; Točite za-se le Spokornih sere solze. 9. Štacijon. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži, 34 ** Naj vender se zbudi, Kdor se v pregrehah spi! 10. Štacijon. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo, Ostudno in grenko. 11. Štacijon. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj nove Se rane narede. 12. Štacijon. Na križi tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vsih ljudi Zveličar smert stori. 13. Štacijon. Marija, k Teb’ hitim, Tvoj’ga Sinu častim. Z vama, dokler živim, Rad jokam in terpim. 14. Štacijon. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. O Jezus! hvala zdaj Ti bod’ ino vselej; Skoz svojo smert nam daj, Te ljubit’ vekomaj. 563 VIII. fea«© fe. ■ lasti I. Litanije k terpečimu Zveličarju. Gfospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! K riste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, \ Sin, vsiga sveta rešnji Bog, f usmili Sveti Duh, resnični Bog, f se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, ) Jezus, Sin živiga Boga, Jezus, Sin Device Marije, Jezus, Sin Davidov, Jezus, pravi in veliki prijatel ljudi, Jezus, naš nar veči dobrotnik, Jezus, ki si nas ljubil do smerti, Jezus, ki si sebe za nas daroval, usmili se nas! 564 Jezus, naš Odrešenik, Jezus, naš prijatel, Jezus, žalosten do smerti, Jezus, kteri si se s smertjo bojeval, Jezus, kteri si v svoji britkosti ker- vavi pot potil, Jezus, od angelja pokrepčan, Jezus, od Judeža izdan, Jezus, od sovražnikov vjet, Jezus, z vervmi zvezan, Jezus, nespodobno zaničevan, Jezus, zvezan v mesto peljan, Jezus, kteri si bil pred Ana postavljen, Jezus, kteri si bil v svoj sv. obraz bit,' Jezus, kteri si bil od Kajfeža pre- klinjevan, J Jezus, kteri si bil nesramno zapljevan, Jezus, kteri si bil od Petra zatajan, Jezus, kteri si bil pred Pilata peljan, Jezus, kteri si bil pred Pilatam krivo tožen, Jezus, kteri si bil od Heroda zasra¬ movan, - Jezus, kteri si bil svojih oblačil oropan, Jezus, na steber privezan, Jezus, neusmiljeno tepen, Jezus, s ternjem kronan, Jezus, v škerlatastim plajši zaničevan, Jezus, pred ljudstvo postavljen usmili se nas! 565 Jezus, k smerti obsojen, Jezus, v smert peljan, Jezus, kteri si težki križ nesel, Jezus, mož bolečin, Jezus, kteriga so z žeblji perbili na križ, Jezus, kteri si bil povzdignjen na križi, Jezus, kteri si med nebam in zemljo visel kakor dar, Jezus, čigar Kri je s križa za nas tekla, Jezus, kteri si molil za svoje sovraž¬ nike , Jezus, kteri si bil tudi od svojiga Očeta zapušen, Jezus, s smertjo rinjajoči Zveličar, Jezus, na križi umirajoči Zveličar, Jezus, kteri si bil s sulico preboden, Jezus, kteri si bil s križa snet, Jezus, kteri si bil od svoje Matere ob¬ jokovan , Jezus, kteri si bil z miro maziljen, Jezus, kteri si bil v grob nesen, Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus! Od vsiga liudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od večnih štrafeng, reši nas, o Jezus! usmili se nas! 566 Od sovraštva in nevošljivosti, t Od jeze in nepoterpežljivosti, Od kletve in rotenja, 1 Od vsiga obrekovanja, Od vsiga serda, Od vse požrešnosti, Od vse nečistosti, j Od vsiga liudiga poželenja, Od obupnosti in nespokornosti, Od nagle in neprevidene smerti, S svojim britkim terpljenjem in s svojo smertjo, S svojo žalostjo na Oljski gori, 1 S svojo trikrat ponovljeno molitevjo, ' S padenjem na svoje obličje, Z britkostjo svojiga serca, j S svojim neizrečenim zdihljejem, S svojim kervavim potam, S svojim žalostnim zaporam, Z vsim od svojih sovražnikov presta-l nim zaničevanjem, S prederznim zasmehovanjem, kteriga' si preterpel, Z vsako terdo stopinjo, ktero si storil, S svojimi prestanimi bolečinami, S svojim zdihovanjem in s svojimi sol¬ zami, S svojo trudnostjo, S Tebi storjenim zasramovanjem, reši nas, o Jezus! 567 c* ec s s 1/3 S svojo poterpežljivostjo in ponižnostjo, \ S svojim neusmiljenim raztepenjem, S svojim zaničljivim kronanjem, Z zasmehovanjem svojih morivcev, Z nošo svojiga križa, S svojim zapušenjem, S Tebi podeljenim želčem, S terpljenjem svoje duše, S svojo britko vojsko s smertjo, Z izročenjem svoje duše v roke svo¬ jiga Očeta, Z nagnjenjem svoje glave, S svojo britko smertjo, Z rano svoje svete strani, S svojo drago Kervijo, S svojimi sv. ranami, S svojim neskončnim zasluženjem, Mi ubogi grešniki, prosimo Te, usliši nas! De nam zaneseš, De nam odpustiš, De nam pravo pokoro dodeliš, De nam pravi stud nad greham daš, De nam gnado poboljšanja daš, De nam vredni sad pokore dodeliš, De nas noviga padca v greh varuješ, De nas pred hudimi skušnjavami braniš, De nas vsili grehov očistiš, De nam vse zaslužene štrafenge od¬ pustiš , T3 -i O OB H3 CD ■»