primorske
novice
KOPER, 13. novembra 1981
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 32
VSEBINA
Občina !zo!a
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Izola	^
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, in o pomožnih ter drugih objektih, za katere je obvezna priglasitev
Občina Koper
—	SKLEP o določitvi odlagališča za odpadni gradbeni material
—	PRAVILNIK o letni in zimski uniformi delavcev komunalne inšpekcije občine Koper
Občina Piran
—	ODLOK o določitvi meja priobalnih zemljišč in morske obale ter o načinu gospodarjenja na teh zemljiščih
—	ODLOK o javni snagi in urejanju okolja v občini Piran
—	DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Piran za obdobje 1981—85
—	DRUŽBEN! DOGOVOR o uresničevanju kadrovske politike
občine Piran
Občina Sežana
—	POPRAVEK odloka o spremembi odloka o urabnističnem redu
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti ter za delno nadomeščanje stanarin v občini Postojna
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu občine Postojna
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini
OBČ!NA !ZOLA
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1981 sprejela
. t .	' ' .
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA
1.	člen
V 12. členu odloka o davkih občanov občini Izola (Uradne objave, št. 11/81 in 14/81) se tretji odstavek 3. točke dopolni tako, da glasi:
* Davek po 3. točki tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete ter za tuje državljane, ki opravljajo gospodarski ulov rib v družbenem sektorju.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 422-7/81
Izola, 27. oktobra 1981
Predsednik BRUNO PODREKA, 1. r.
Na podlagi 18., 19. in 32. zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,27/72 in 8/78) v skladu s 36. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), 119. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTOR SKIH POSEGIH, ZA KATERE JE POTREBNO LOKACIJSKO DOVOLJENJE, IN O POMOŽNIH TER DRUGIH OBJEKTIH, ZA KATERE JE OBVEZNA PRIGLASITEV
1.	člen
Besedilo 5. člena odloka o spremembah — dopolnitvah odloka o prostorskih posegih za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje in o pomožnih ter drugih objektih za katere je potrebna priglasitev (Uradne objave, št. 14/80), se spremeni v celoti tako, da se glasi: Za postavitev pomožnih objektov, namenjenih za potrebeukmetijskih proizvajalcev in drugih občanov za kmetijske namene na kmetijskih zemljiščih izven naselij in zaselkov, veljajo naslednja določila:
— vsi objekti na kmetijskih zemljiščih so začasnega značaja in trajna sprememba namembnosti zemljišča ni možna,
__ objekti, potrebni za smotrno rabo kmetijskega zemljišča, se
smejo postaviti samo, če s postavitvijo soglaša Kmetijska zemljiška skupnost.
Investitor je dolžan s Kmetijsko zemljiško skupnostjo skleniti posebno pogodbo, v kateri je določen namen gradnje objekta, velikost
454
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
objekta, pogoji za postavitev in način gradnje, čas pravice uporabe zemljišča oziroma časovno obdobje, za katerega je postavljen objekt, prodaja objekta po preteku obdobja, za katerega je sklenjena pogodba oziroma v primeru opustitve obdelave zemljišča, ter plačilo odškodnine za prizadeto zemljišče. Podrobne pogoje pridobitve soglasja in velikosti objektov določi Kmetijska zemljiška skupnost.
—	vsi objekti, postavljeni na kmetijskih zemljiščih, morajo biti pritlični, grajeni iz trdnih materialov ali primernega lesa, kriti s korci ali strešniki opečne barve.
V	primeru, da so objekti pod zemljo, mora biti plošča nad objektom prekrita z zemljo in ne sme presegati okoliškega terena nad 1 m.
—	velikost pomožnega objekta je odvisna od velikosti obdelovalnega kmetijskega zemljišča, intenzivnost obdelave in oddaljenosti zemljišča od bivališča oziroma gospodarskih objektov obdelovalca.
Maksimalna velikost objekta je določena za obdelovalno kmetijsko zemljišče v velikosti od 2.000 — 3.000 m*
maksimalno	16	m*
za obdelovalna kmetijska zemljišča v velikosti od 3.000 — 5.000m^
maksimalno	30	m*
za obdelovalna kmetijska zemljišča v velikosti nad 5.000m*
maksimalno	45	np
2.	člen
V	6. členu odloka se doda nova 6. alinea, ki glasi:
—	za postavitev objektov po 5. členu odloka mora investitor k vlogi priložiti pogodbo, sklenjeno s Kmetijsko zemljiško skupnostjo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-3/79
Izola, 27. oktobra 1981
Predsednik, BRUNO PODREKA, 1. r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 4. člena odloka o obveznem odlaganju odpadnega gradbenega materiala (Uradne objave št. 5/80), 273. člena statuta občine Koper in na predlog samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 5. novembra 1981 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Za odlagališče za odpadni gradbeni material se določi površina med .Semedelsko cesto, Semedelsko vpadnico, obstoječim južnim parkiriščem in melioracijskim kanalom (*Kanal Grande*).
2.
Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper si je dolžna pred pričetkom nasipavanja pridobiti soglasje UGP Hidro Koper, urediti dostop do odlagališča na osnovi ustreznega soglasja Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper ter dosledno upoštevati določila citiranega odloka (5. in 6. člen), ki se nanašjo na vzdrževanje odlagališča.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v uradnih objavah.
Št.: 352-14/81
Koper, 5. novembra 1981
Predsednik BOGOMIR BARAGA, 1. r.
Na podlagi 6. Člena odloka o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije za območje občine Koper (Uradne objave št. 27/81) in 273. člena statuta občine Koper, je Izvršni svet Skupščine občine Koper na seji dne 15. oktobra 198! sprejel
- < . - }	'	* ;	.. r? 'ibij
PRAVILNIK
O LETNI IN ZIMSKI UNIFORMI DELAVCEV KOMUNALNE INŠPEKCIJE OBČINE KOPER
' :h'H\
1,
Zimsko uniformo sestavljajo:
a) za moške:	
— kapa (temnomodre barve)	! kom
— srajca (svetlomodre barve)	3 kom
— kravata (temnomodre barve)	! kom
— suknjič (temnomodre barve)	! kom
— hlače (temnomodre barve)	2 kom
— plašč ali bunda (temnomodre barve)	I kom
— usnjene rokavice (črne barve)	! kom
— terenski čevlji z gumo (črne barve)	1 kom
— gumijasti škornji (črne barve)	! kom
— torba — usnjena (črne barve)	! kom
b) za ženske:	
— suknjič (temnomodre barve)	I kom
— krilo (temnomodre barve)	2 kom
— srajca (svetlomodre barve)	3 kom
— plašč (temnomodre barve)	1 kom
— usnjene rokavice (črne barve)	I kom
— škornji — usnjeni (črne barve)	1 kom
— gumijasti škornji (čme barve)	I kom
— torba — usnjena (črne barve) ;iif	<*.*	.*	. „ .	1 kom
3. Letno uniformo sestavljajo:	
a) za moške:	
— kapa (temnomodre barve)	I kom
— srajca s kratkimi rokavi (svetlomodre barve)	3 kom
— kravata (temnomodre barve)	! kom
— suknjič (temnomodre barve)	! kom
— hlače (temnomodre barve)	2 kom
— dežni plašč s kapuco (temnomodre barve)	1 kom
— nizki čevlji — usnjeni (črne barve)	1 kom
— gumijasti škornji (čme barve)	! kom
— torba — usnjena (črne barve)	1 kom
b) za ženske:	/	
— srajca s kratkimi rokavi (svetlomodre barve)	3 kom
— suknjič (temnomodre barve)	! kom
— krilo (temnomodre barve)	2 kom
— dežni plašč s kapuco (temnomodre barve)	! kom
— čevlji — usnjeni (čme barve)	! kom
— gumijasti škornji (črne barve)	! kom
— torba — usnjena (črne barve)	1 kom
4.
Posebni oznaki na uniformi komunalnega inšpektorja in komunalnega redarja sta:
—	simbol (grb) občine Koper na levem rokavu in na kapi
—	kovinska ploščica z napisom: komunàlni inšpektor oziroma komunalni redar
5.
Normativi, na osnovi katerih komunalni inšpektor in komunalni re-
darji dobijo oziroma zamenjajo posamezne dele uniforme, so glede na dobo trajanja naslednji:	
— za suknjič, hlače in krilo	2 leti
— za kapo	5 let
— za srajco	1 leto
— za kravato	1 leto
— za plašč, dežni plašč ali bundo	4 leta
— za čevlje ali škornje	2 leti
— za gumijaste škornje	5 let
— za torbo	4 leta
13. novembra 1981 — §t. 32
URADNE OBJAVE
455
6.
Ob prevzemu tetne in zimske uniforme podpišeta komunatni inšpek-Mw in komunaini redar posebni reverz.
V primeru, da komunaini inšpektor a!i komunaini redar preneha opravijati deia in naioge, mora takoj vmiti uniformo.
7.
Pričetek nošenja zimske in ietne uniforme doioči predsednik Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene, komunaine in stanovanjske zadeve.
8.
Ta praviinik začne veijati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Steviika: 032-7/81 Koper, 1$. oktobra 1981
Predsednik BOGOMIR BARAGA, !. r.
L
OBČtNA PtRAN
Na podiagi 46. čiena zakona o vodah (Uradni iist SRS, št. 16/74) in 221. čiena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na iočenih sejah zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 198! sprejeia
*
ODLOK
O DOLOČITVI MEJA PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ IN MORSKE OBALE TER O NAČINU GOSPODARJENJA NA TEH ZEMLJIŠČIH
I SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čien
Ta odiok doioča meje priobainih zemijišč, erozijskih območij in meje morske obaie v občini Piran, ter ureja upravijanje in uporabo prostora na teh območjih.
II.	UREJANJE PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ IN MORSKE OBALE
2.	čien
Za priobaina zemijišča se štejejo vsa pribrežna zemijišča nad višino srednje ietne vode vodotokov in jezer in nad višino najvišjega vodostaja piime morja v širini, ki je potrebna za zagotovitev ustreznega vzdrževanja, izgradnje, urejanja in čiščenja obaie, najmanj pa v širino 10 m. Za priobaina zemijišča se štejejo tudi erozijska območja z intenzivno erozijo.
Za morsko obaio po tem odioku se štejejo tudi struge kanaiov in vodotokov do črte, ki jo dosega najvišja piima ter vodni prostor in dno obainega morja v pasu 100 m od črte najvišje piime proti odprtemu morju.
Priobaina zemijišča in morsko obaio, v nadaijnem besediiu obaia, ponazarja posebna karta v meriiu 1:5000, ki je priioga tega odioka in se hrani pri komiteju za družbeno pianiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran.
3.	čien
Doiočbe tega odioka ne veijajo tudi za morske iuke, za katere je njihov status posebej urejen. Območje morske iuke na kopnem in morju doioči občinska skupščina s posebnim odiokom.
Za vodnogospodarske objekte, na obaii zajete v tem odioku, se zem-tjiMc, gradnja in uporaba objektov ureja po zakonu o vodah.
4.	čien
Obaio, doiočeno po tem odioku upravija Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran s tem, da:
1.	vzdržuje, obnavija in izgrajuje objekte in naprave, ki preprečujejo škodijivo deiovanje in erozijo voda in skrbi za njihovo normaino uporabo,
2.	vzdrževanje, obnavija in zgrajuje ostaie naprave in objekte na obaii, ki siužijo spiošni rabi,
3.	skrbi za čistočo okoija in kakovost vode.
Upravijaiec s pogodbo odda posamezna deia a!i deia ceiotnega upravijanja iz prejšnjega odstavka, za taka deia poobiaščeni komunaini organizaciji.
5.	čien
Samoupravna komunaina interesna skupnost iahko odda v uporabo de! obaie posamezni organizaciji združenega deia za opravijanje svoje dejavnosti. S pogodbo, ki jo v ta namen skiene z uporabnikom, mora predati tudi opravijanje iz 2. in 3. točke iz prejšnjega čiena. Z enim izvodom pogodbe o oddaji deia obaie, Samoupravna komunaina interesna skupnost obvesti občinski upravni organ pristojen za komunaine zadeve.
6.	čien
Sredstva za upravijanje z obaio iz 1. točke 4. čiena tega odioka in obaio, ki ni oddana drugi organizaciji v uporabo zagotavija Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran iz virov:
1.	sredstev za vzdrževanje in obnavijanje komunainih objektov in naprav skupne rabe,
2.	odškodnin, ki jih piačujejo uporabniki obaie,
3.	sredstev, ki jih namensko doioči Območna vodna skupnost.
Z ietnim finančnim načrtom doioči Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran višino sredstev iz 1. točke prejšnjega odstavka na podiagi programa vzdrževanja, obnove in razvoja obaie. Tega doioči Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran na podiagi ietnega programa deia komunaine organizacije, najpozneje do 30. novembra za nasiednje !eto.
III.	UPORABA OBALE
7.	čien
Obaio v občini Piran se uporabija skiadno z namenom, ki ga doioča skupščina občine s srednjeročnim programom razvoja aii posebnim aktom in to za kopaiišča, morske iuke, gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Za urejanje kopaiišč, postavitev aii gradnjo stainih aii začasnih objektov, ograj, kioskov, pomoiov, obainih zidov, itd., izda dovoijenje upravni organ za urbanizem, gradbene in komunaine zadeve, na pred-iog Samoupravne komunaine interesne skupnosti.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka iahko odredi odstranitev materiala in opreme, s katero se je brez dovoljenja zasedio obaio, ter stroške s tem v zvezi bremeni kršiica.
8.	čien
Uporabnik obaie je doižan piačati odškodnino za posebno uporabo obaie upravijaicu obaie — Samoupravni komunaini interesni skupnosti občine Piran, katere višino doioči v sogiasju z izvršnim svetom skupščine občine.
9.	čien
Javna kopaiišča so odprtega tipa in so ustrezno urejena. Javna kopaiišča morajo imeti organizirano ustrezno reševaino siužbo in ustrezne sanitarne naprave.
Na javnih kopališčih iahko uporabnik zaračunava vstopnino, ki temelji na nudenih usiugah ter jo doioča uporabnik v sogiasju s skupščino Samoupravne komunaine interesne skupnosti občine Piran.
Krajevne skupnosti občine Piran iahko skiene jo samoupravni sporazum z uporabniki javnih kopaiišč za uporabo teh kopaiišč s strani krajanov.
Na obaii se iahko doiočijo tudi kopaiišča zaprtega tipa, v primerih, če je podan poseben družbeni interes.
Uporabniki z javnimi kopaiišči in kopaiišči zaprtega tipa upravijajo sami v smisiu 2. in 3. točke 4. čiena tega odioka.
Kot javna kopaiišča se s tem odiokom doiočajo nasiednji deii obaie:
456
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
—	kopališče v avtocampu v Seči,
—	kopališče marine v Portorožu,
—	kopališče od Taverne do restavracije Jadran,
—	kopališče hotela Riviera v Portorožu,
—	kopališče hotela Bernardin,
—	kopališče hotelov Alpetour Strunjan.
Dovoljeno je kopanje tudi na naslednjih odsekih obale:
—	od ustja kanala Jernej do plaže letnega kina v Seči,
—	od skladišča soli v Fizinah do pomola pri ladjedelski delavnici Pomorske šole,
—	od kopališča Bernardin do letnega kina v Piranu,
—	od kavarne Tartini do podpornih zidov pod cerkvijo v Piranu,
—	od podpornih zidov pod cerkvijo v Piranu do kopališča hotelov Alpetour v Strunjanu,
—	od ustja v laguno na plaži v Strunjanu do kopališča Zdravilišča vojaških invalidov in borcev NOV *Svoboda*,
—	od kopališča vile Tartini do občinske meje z občino Izola.
Na navedenih odsekih obale je kopanje dovoljeno na lastno odgovornost.
Prepovedano je kopanje na naslednjih delih obale:
—	na območju solin od reke Dragonje do ustja kanala Jernej,
—	od kopališča Riviera do plaže pred počitniškim domom Železarne Ravne,
—	od pomola pri ladjedelniški delavnici Pomorske šole do plaže Bernardin,
—	v velikem jezeru v Fiesi,
—	v malem jezeru v Fiesi,
—	od plaže hotelov Alpetour v Strunjanu do ustja v laguno pri plaži Strunjan,
—	v kanalih Dragonje, Jerneja, Fazana in Strunjanskega potoka v laguni Strunjan.
Kopališče zaprtega tipa se opredeli:
—	kopališče Zdravilišča vojaških invalidov in borcev NOV *Svo-boda« v Strunjanu,
—	kopališče vile Tartini.
IV.	NADZOR
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, ki niso že v pristojnosti vodnogospodarske inšpekcije po 6. in 32. členu zakona o vodah, vrši občinska komunalna inšpekcija občine Piran.
11.	člen
Poleg ukrepov, ki jih določajo zakonski predpisi o inšpekcijah je organ komunalne občinske inšpekcije upravičen:
—	odpreti ustavitev de! in prepovedati rabo obalnih objektov in naprav, če so te v nasprotju s predpisi in izdanimi dovoljenji,
—	predpisati ustrezne ukrepe uporabniku oziroma lastniku, ki obalni objekt slabo vzdržuje ali je vzdrževanje opustil, zaradi česar bi lahko nastala nevarnost porušitve objektov ali naprav in občutna škoda na obali,
—	poveriti ustrezni delovni organizaciji, da na stroške zavezanca izvrši ukrepe, ki so mu bili z odločbo naloženi, pa jih sam ni izvršil, če gre za nujna dela v javnem interesu lahko v takem primeru z odločbo tudi odredi, da mora stroške založiti upravljalec priobalnih zemljišč in morske obale.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo 3.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne vzdržuje in obnavlja objektov in naprav na priobalnem zemljišču ali morski obali,
2.	če ne izvrši ukrepov, ki so ji bili kot upravljalcu z odločbo naloženi,
. 3. če poruši ali odstrani obvodni objekt in s tem izpostavlja obalo eroziji,
4.	če brez dovoljenja zasede, ogradi ali razpolaga z obalo v nasprotju s tem odlokom,
3.	če odlaga odpadni material na priobalno zemljišče ali morsko obalo,
6. če postavi začasne provizorne objekte, naprave ali predmete na priobalnem zemljišču ali morski obali brez dovoljenja.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
13.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 7.000 din se kaznuje za prekršek pravno osebo:
1.	če ne dovoli dostopa organom inšpekcijske službe na obalo ali obalni objekt,
2.	če ne poskrbi za čiščenje obale.
Z denarno kaznijo od 300 do ! .000 din se kaznuje tudi o&^ovomo osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
14.	člen
Z denarno kaznijo 300 do 3.000 din se kaznuje za prekršek fizično osebo, ki stori ali opusti kakšno dejanje iz 12. in 13. člena tega odloka.
13. člen
Z mandatno kaznijo 200 din se kaznuje posameznika:
1.	če se kopa na označenem prepovedanem mestu,
2.	če odmetava ali pušča smeti na obali.
Mandatno kazen za prekršek iz tega člena izterjajo delavci komunalne inšpekcije na licu mesta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka določi višino odškodnine za uporabo obale skladno z določbami iz 8. člena tega odloka.
Za del obale, ki jo Samoupravna komunalna interesna skupnost odda v uporabo organizaciji združenega dela, po sprejetju tega odloka, mora že v pogodbi, ki jo v ta namen sklene z uporabnikom, določiti višino odškodnine za posebno uporabo z ozirom na kvaliteto obale in namen uporabe.
17.	člen
V dveh mesecih od objave višine odškodnine iz 16. člena, sklene Samoupravna komunalna interesna skupnost z uporabniki obale ustrezno pogodbo o oddaji dela obale, skladno z določili 3. člena tega odloka.
18.	člen
Uporabniki obale, ki je določena po tem odloku za javno kopališče, predpišejo višino vstopnine za javna kopališča skladno z določili iz 9. člena v roku dveh mesecev od sklenitve pogodbe s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o posebni uporabi obale in o tarifi za posebno uporabo obale (Uradne objave, št. 19/68).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 332-2/80-81 Piran, 26. oktobra 1981
Predsednik ANTON MIKELN, !.r.
13 novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
457
Na podlagi 4., 9. in 10. člpna zakona o prekrških (Uradni iist SRS, št 12/77) in 221. č!ena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1981 sprejela
ODLOK
O JAVNI SNAGI IN UREJANJU OKOLJA V OBČINI PIRAN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določa način in ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah ter videz in ureditev okolja v občini Piran.
2.	Člen
Za javne in druge površine se po tem odloku štejejo vse površine, ki so v javni rabi ali službi ljudem v funkcionalne oziroma vizualne namene. To so:
1.	ulice s pločniki, trgi in ceste, podvozi, obrežja s pomoli, vodni prostor vodotokov in morja, avtocampi, luka javnega prometa in namenske luke,
2.	avtobusne postaje, postajališča, čakalnice, parkirni prostori in tržnice,
3.	parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice, vrtovi, polja, travniki, gozdne površine,
4.	otroška igrišča, zemljišča za občasne ali stalne športne in dfuge javne prireditve,
5.	zgodovinski in kulturni spomeniki, obzidja, podporni zidovi in ograje, javna kanalizacija,
6.	poslovni, javni in stanovanjski objekti, javna zaklonišča.
3.	člen
Za upravljalce površin in objektov se po tem odloku štejejo organizacije in občani, ki imajo pravico uporabe, upravljajo ali so lastniki zgradb, objektov in zemljišča.
Javne površine in objekti ter njihove elemente, ki jih ne upravljajo organizacije združenega dela ali skupnosti, upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran, skladno z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Za varstvo in vzdrževanje javne snage, terza primeren videz okolja so zlasti dolžni skrbeti delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih. Zato morajo krajevne skupnosti pri izvrševanju določb tega odloka sodelovati s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in državnimi organi.
II.	JAVNA SNAGA
5.	člen
Na javne in druge površine je prepovedano:
—	odmetavati in puščati papir, odpadke in smeti,
—	odlagati in puščati embalažo, gradbeni material, dotrajane gospodinjske stroje, dotrajane in poškodovane avtomobile in podobno,
—	odvajati odpadne vode, fekalije, olja in druge odpadne tekočine in kemikalije.
6.	člen
V	javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali odmetavati snovi in predmete, ki bi lahko poškodovali kanalizacijske objekte in naprave in onesnažili vodotoke in morje.
7.	člen
Prepovedano je pisanje in risanje, lepiti plakate in reklame po zidovih, ograjah, spomenikih, vratih, klopeh, prometnih znakih in podobno ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
8.	člen
V	bližini stanovanjskih in poslovnih objektov ter vodopreskrboval-nih objektov in drugih javnih površinah v naseljih je prepovedano imeti gnojišče ali smetišče.
Zbiranje in odvažanje smeti, odpadkov in odplak ureja poseben občinski odlok.
9.	člen
Upravljalci nezazidalnih in funkcionalnih zemljišč in dovoznih pod, morajo zemljišče čistiti in vzdrževati, kositi travo, čistiti in obrezovati grmičevje in drevje. Upravljalec je dolžan čistiti tudi morsko obalo, odstranjevati plavajočo nesnago ter potopljene predmete, ki ne izvirajo iz morja.
.	10. člen
Prepovedano je zanemariti snago v poslovnih in stanovanjskih prostorih v taki meri, da to moti okolico in ogroža zdravje in higieno ljudi.
11.	člen
Upravljalci javnih površin in drugih površin so dolžni skrbeti za Čiščenje, vzdrževanje in poglabljanje odtočnih jarkov, hudournikov, javne kanalizacije in njenih elementov, da se omogoči čim hitrejše od-vodnjavanje.
< - - -
12.	člen
Prepovedan je vsak poseg v javno ali drugo površino brez dovoljenja upravijalca, če pa gre za javno prometno površino pa tudi za promet pristojnega občinskega upravnega organa.
Za postavitev stalnih ali začasnih objektov, adaptacije in rekonstrukcije na javnih in drugi!^ površinah veljajo predpisi o urbanističnem planiranju in graditvi objektov s predhodnim soglasjem upravljalca javne ali druge površine
Za poseg v javno površino se šteje prekopavanje, deponiranje materiala, izvajanje raznih gradbenih del, opravljanje obrti, prodaja in druge gospodarske dejavnosti.
Upravni organi in skupnosti izdajo dovoljenje za prekope in deponijo gradbenega materiala v turističnih naseljih v sezoni od 1. 5. do 30. 9., omenjeno le za nujne primere.
13.	člen
Izvajalci gradbenih de! ob javnih površinah ali na njih so dolžni:
1 primerno zavarovati gradbišče, da se prepreči vstop nezaposle-' nim,
2.	pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, če je potrebno tudi zastirke iz jute ali podobno, da se prepreči poškodovanje ali onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin,
3.	preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb ali drugih gradbenih del,
4.	skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5.	natovarjati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa, vozila pa pred odhodom z gradbišča očistiti,
6.	uskiadiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine,
7.	očistiti gradbišče in deponijo materiala po končanih gradbenih delih, teren pa povrniti v prvotno stanje.
14.	člen
Nesnago, ki nastane pri prevozu, nakladanju ali razkladanju je dolžan odstraniti prevoznik.
Ves dostavljeni material in deponirani material je potrebno takoj odstraniti z javnih površin.
Deponiranje materiala, blaga in raznih predmetov na javni površini za daljši čas je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem upravljalca javne površine, če pa bi se s tem ovira! promet pa tudi za promet pristojnega občinskega upravnega organa.
/
,	15. člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo, po uporabi, pa so jih dolžni temeljito očistiti.
16.	člen
Če zavezanci iz 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka, javnih in drugih površin ne očistijo v 6 urah po onesnaženju oziroma uporabi mora to storiti pooblaščena organizacija po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka, na stroške zavezanca. Enako se postopa za kršitelje 5., 6., 7. in 9. in 10. člena tega odloka s tem, da se kršitelje predhodno pozove, da sami poskrbijo za odpravo nepravilnosti.
458
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
HI. VIDEZ IN UREDITEV OKOLJA
a)	Ureditev javnih površin
17.	člen
Na javnih površinah se mora ustrezno gostoti prebivaistva namestiti koše za odpadke ter kiopi. Upravljalec javnih površin mora skrbeti, da so koši redno praznjeni, k!opi pa obnovljene in barvane.
18.	člen
Otroška igrišča in njihove rekvizite je dolžan upravljalec vzdrževati, obnavljati in dopolnjevati. Način vzdrževanja in ureditve otroških igrišč kot tudi ostalih zelenih površin je urejeno s posebnim odlokom o. urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Piran.
19.	člen
Graditi parkirne prostore, ali parkirati motorna vozila pod okni in pred vrati stanovanjskih ali poslovnih prostorov ni dovoljeno. Pri zunanji ureditvi naselij j&med parkirnimi prostori in objektom potrebno urediti primerno širok pas tako, da se onemogoči parkiranje.
20.	člen
Divja odlagališča odpadnega materiala ter materiala od izkopov mora upravljalec površine takoj ograditi, opremiti z ustreznimi opozorili, dejanje oziroma kršitelja pa prijaviti organom, ki vršijo nadzor nad izvvajanjem tega odloka.
21.	člen
Zunanjost in zunanja ureditev stavb in poslovnih prostorov mora biti izvedena v skladu z urbanistično in gradbeno dokumentacijo ter higienskimi načeli. Pri novogradnji je potrebno zunanjost objekta in zunanjo ureditev v turističnih krajih Piran, Portorož, Lucija, Strunjan dokončati pred vselitvijo oziroma uporabo objekta.	/
22.	člen
Upravljalci lokalov, ki imajo na javnih površinah mize, stole, senčnike in cvetličnjake in podobno, morajo skrbeti za primeren videz prostora, ki ga zasedajo. Cvetličnjaki in rastline v njih n* ,.ajo biti negovane, redno zalite in brez smeti. Cvetlične posode morajo upravljalci primerno urediti tudi ob javnih poteh, trgih, ulicah, itd.
23.	člen
Ograjni zidovi vrtov, parkov, med posameznimi parcelami, lahko segajo v višino največ 60 cm. Višji zidovi so dovoljeni le, če je to v skladu z arhitekturo okolja, ali, če je višji zid potreben zaradi varnosti objektov ali konfiguracije terena. Investitor si mora predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje za gradnjo takega zidu.
24.	člen
Obzidje, podporni zidovi in ograje na javnih in drugih površinah, ki mejijo na javne površine, morajo biti redno vzdrževani in obnavljeni. Obnovo oziroma sanacijo je tudi potrebno izvršiti takoj, ko nadzorni organi ugotovijo da zidovi ogrožajo življenje in varnost ljudi.
25.	člen
V strnjenem naselju in njegovi neposredni bližini morajo biti javne površine razsvetljene od mraka do svita. Javna razsvetljava mora biti zadostna za varno hojo in promet. Javno razsvetljavo na vaseh je treba namestiti vsaj ob javnih prometnih poteh.
Za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ odredi posameznemu zavezancu, da osvetli tudi druge površine, če je potrebno zaradi izgleda okolice, varne hoje ali prometa.
Upravljalec je dolžan naprave javne razsvetljave redno vzdrževati in menjati žarnice.
26.	člen
Prepovedano je postavljati šotore, turistične prikolice in podobno izven organiziranih šotorišč in campov.
Upravni organ pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko določi začasno šotorišče tudi izven organiziranih šotorišč in campov, če so izpolnjeni minimalni tehnični pogoji za to dejavnost.
Lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš lahko lastne prikolice prezimujejo le na funkcionalnih zemljiščih hiš.
b)	Vzdrževanje zgradb
27.	člen
Upravljalci objektov morajo skrbeti, da so zunanji deli zgradb (pročelja, balkoni, terase, vrata, okna, izložbe in podobno), redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolice. Adaptacija oziroma rekonstrukcija zunanjega dela objekta se mora prilagoditi primorskemu ambientu (kritina korci, mediteran, tegole, okna s polkni).
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega zlasti:
L popravilo in obnovo pročelij,
2.	popravilo ostrešja in kritine,
3.	zamenjava in pleskanje žlebov, odtočnih cevi,
4.	popravilo in pleskanje oken, polken, vrat,
5.	pleskanje balkonskih ograj.
Pred obnavljanjem zunanjega dela zgradb v zaščitenih mestnih jedrih, si mora investitor pridobiti soglasje in navodila za obnovo od Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran.
\
28.	člen
Zgradbe ali deli zgradb, ki predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi, se morajo sanirati ali porušiti in ruševine odstraniti v roku, ki je določen v postopku. Obveznost saniranja ali rušenja zadeva lastnika oziroma upravljalca zgradbe.
c)	Urejanje javnih in poslovnih prostorov
29.	člen
Javni in poslovni prostori in njihova izložbena okna morajo biti čisti, higiensko in estetsko urejeni in pravilno osvetljeni.
Zavarovanje izložbenih oken prot[soncu mora biti izvršeno tako, da ne preprečuje pogleda vanje (na primer, platneni nadstreški, markize, trstika).
30.	člen
Izložbena okna poslovnih prostorov morajo biti v nočnem času razsvetljena. Osvetlitev izložb mora biti usklajena z določili jugoslovanskega standarda JUS U. C. 9. 100 — 1962.
^	31. člen
Organizacija združenega dela ali samostojni obrtnik mora na fasadi lokala namestiti napis firme in ime trg^ine. Napisi morajo biti dobro vidni, primerne velikosti, čitvljivi, tehnično in estetsko dovršeni.
Na dvojezičnem območju morajo biti napisi v slovenskem in italijanskem jeziku.
V mestnem jedru Pirana se oprema in napise firm izvede po pravilniku, ki ga izdela Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran.
32.	člen
Namestitev napisa firme mora upravljalec poslovnega prostora priglasiti upravnemu organu pristojnemu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Vlogi mora prosilec priložiti skico opreme in napisa na fasadi lokala.
d)	Plakatiranj** in postavljanje reklamnih teles
*
33.	člen
Lepljenje in nameščanje plakatov in oglasov, reklam in podobnih objav in napisov je dovoljena samo na za to določenih reklamnih in oglasnih napravah, za katere se mora pridobiti ustrezno dovoljenje.
34.	člen
Dovoljenje za pritrditev, namestitev in postavitev reklamnih naprav izda prosilcu za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ.
Vlogi za izdajo dovoljenja mora prosilec priložiti skico reklamne naprave z označbo lokacije ter soglasje lastnika ali upravljalca zgradbe oziroma zemljišča, kjer bo reklamna naprava postavljena.
Reklamne naprave morajo biti nameščene tako, da ne motijo ljudi, okolice preglednosti prometnih znakov in ceste.
35.	člen
Lastnik oziroma uporabnik reklamnih naprav mora skrbeti, da so te redno vzdrževane in urejene.
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
459
36.	člen
Javni napisi, ogtasi, reklame in podobne objave morajo biti na dvojezičnem območju občine Piran v stovenskem in itaiijanskem jeziku. Oglaševalci so doižni raztrgane ali onesnažene plakate in plakate za katere je minil razlog za izobešanje, takoj odstraniti.
IV. NADZORSTVO
37.	č!en
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odtoka opravljajo delavci komunalne, gradbene in sanitarne inšpekcije in delavci postaje milice.
(e nadzorstveni organ ugotovi, da so določbe odloka kršene, ne pravilno uporabljene ali, da niso bile uporabljene, odredi z odločbo, da je potrebno nepravilnost odpraviti, kršitelje pa lahko predlaga v postopek za prekršek.
V primeru, da zavezanec ne odpravi nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo, mora delo opraviti komunalna organizacija na stroške zavezanca. O tem se mora zavezanca predhodno ali v odločbi o odpravi nepravilnosti obvestiti.
Za odpravo nepravilnosti iz členov naštetih v 16. členu tega odloka se postopa, kot je navedeno v tem členu, istočasno pa nadzorstveni organ kršitelje predlaga v postopek za prekršek.
V. KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi in predmete, ki bi lahko poškodovali kanalizacijske naprave in objekte ter onesnažili vodotoke (6. člen),
2.	če ne vzdržuje odtočnih jarkov, hudournikov, javne kanalizacije in njenih elementov (11. člen),
3.	če povzroči z odlaganjem odpadnega materiala divje odlagališče (20. člen),
4.	če pred vselitvijo v objekt v turističnem območju ne uredi zunanje okolice in zunanjosti objekta (21. člen),
5.	če kot uprav!jalec ne sanira oziroma ne obnovi obzidij, podpornih zidov in ograj, ki ogrožajo življenje in varnost ljudi (24. člen),
6.	če ne pristopi k sanaciji ali porušitvi objekta, ki je nevaren za življenje in zdravje ljudi (28. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe ali posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39.	člen
Z denarno kaznijo 2.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če ne vzdržuje podpornih zidov, obzidij in ograj (24),
2.	če ne vzdržuje zunanjosti objekta skladno s 27. členom
Z denarno kaznijo 500 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe ali posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
8.	če ne odstrani nesnage, ki je nastala pri pretovarjanju ali deponira material za daljši čas brez dovoljenja pristojnih organov oziroma upravljalca (14. člen),
9.	če ne očisti javne površine po uporabi (15. člen),
10.	če ne namesti na javnih mestih ustreznega števila košev za odpadke ali klopi, ne skrbi za njihovo vzdrževanje in košev redno ne prazni (17. člen),
11.	če ne vzdržuje ustrezno otroških igrišč, dopolnjuje in obnavlja rekvizite (18. člen),
12.	če organizirana ali zgradi parkirišče v nasprotju z določili 19. člena,
13.	če ne ukrene potrebno, da se prepreči ustvarjanje divjega odlagališča (20. člen),
14.	če kot upravljalec lokala ne poskrbi za primeren videz in higieno, kot je določeno v 22. členu tega odloka,
15.	če gradi ograjne zidove v nasprotju z določili 23. člena,
16.	če upravlja z javno razsvetljavo v nasprotju s 25. členom tega odloka,
17.	če organizira šotorišče brez ustreznega dovoljenja (26. člen),
18.	če javnih in poslovnih prostorov higiensko ne uredi in primerno ne razsvetli, kot je določeno z 29. in 30. členom,
19.	če ne uredi napisa in opreme firme, kot to določata 31. in 32. člen tega odloka,
20.	če reklamne naprave in nameščanje reklam in plakatov ne izvede v skladu z določili 33., 34., 35. in 36. člena.
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe ali posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41.	člen
Z mandatno kaznijo 300 din se kaznuje za prekršek posameznika:
1.	če na javne ali druge površine odmetava in pušča papir, odpadke in smeti (5. člen),
2.	če riše, piše, lepi plakate in reklame in podobno na mestih, ki niso za to določeni (7. člen),
3.	če parkira vozila pod okni ali pred vrati stanovanjskih in poslovnih prostorov (19. člen),
4.	če postavi šotor, turistično prikolico ali podobno izven organiziranih šotorišč in campov (26. člen).
Mandatno kazen izterjajo osebe, ki vršijo nadzor nad določbami tega odloka, od kršilcev takoj na mestu.
VI.	KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Vzporedno in smiselno s tem odlokom se za dosego javne snage in ureditve okolja uporabljajo občinski predpisi kot so:
1.	odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 12/79),
2.	odlok o obveznem odlaganju in odvažanju odpadnega gradbenega materiala (Uradne objave, št. 11/74 in 25/78),
3.	odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Piran (Uradne objave, št. 4/79),
4.	odlok o obveznem čiščenju, vzdrževanju in zaščiti manjših potokov in jarkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 19/78),
5.	odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradne objave, št. 4/79).
40.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če odlaga ali pusti na javnih in drugih površinah embalažo, dotrajane in poškodovane avtomobile in podobno (5. člen),
2.	odvaja odpadne vode, fekalije, olja in druge odpadne tekočine na javne in druge površine (5. člen),
3.	če v bližini stanovanjskih ali poslovnih objektov v naseljih napravi gnojišče ali smetišče (8. člen),
4.	če ne čisti javnih in drugih površin kot to določa 9. člen,
5.	če zanemari snago v stanovanjskih, poslovnih in javnih prostorih v taki meri, da to moti okolico in ogroža zdravje in higieno ljudi (10. člen),
6.	če posega v javno površino brez ustreznega dovoljenja (12. člen),
7.	če kot izvajalec gradbenih del ne ukrepa po določilih 13. člena tega odloka,
43.	člen
Ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati:
—	odlok o zunanjem videzu in ureditvi naselij v občini Piran (Uradne objave, št. 18/70),
—	odlok o turističnem šotorjenju na območju občine Piran (Uradne objave, št. 16/70),
—	odlok o rušenju in saniranju zgradb, ki predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje ljudi in o odstranitvi ruševin (Uradne objave, št. 6/68),
—	določbe 34. člena in 9' točke 36. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran (Uradne objave, št. 21/80).
44.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 352-2/81	„	.	. .,
^	^	... ,noi	Predsedmk
Ptran, 26. oktobra 1981	ANTON MIKELN, I.r.
460
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — §t. 32
Na podlagi 68. in 69. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) in 2., 38., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) sklepajo:
1.	Po pooblastilu zbora delovnih ljudi: delavski sveti TOZD oziroma OZD in drugih asociacij združenega dela,
2.	Po pooblastilu svojih skupščin: izvršilni odbori samoupravnih interesnih skupnosti,
3.	Po pooblastilu skupščin delegatov krajevnih skupnosti: sveti krajevnih skupnosti,
4.	Po pooblastilu vseh treh zborov Skupščine občine Piran: Izvršni svet skupščine občine Piran,
5.	Po pooblastilu zbora upravljalcev temeljne banke: izvršni odbor Splošne banke Koper,
6.	Po pooblastilu skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za obalno-kraško regijo Koper: izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice Koper,
7.	Po pooblastilu občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Piran: predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Piran,
8.	Po pooblastilu občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Piran: predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Piran,
9.	Po pooblastilu skupščine Obalno-kraške turistične poslovne ' skupnosti Portorož: izvršilni odbor Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti Portorož,
10.	Po pooblastilu skupščine Združenja obrtnikov Piran: izvršilni odbor Združenja obrtnikov Piran,
11.	Ostali podpisniki, navedeni v posameznih poglavjih
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981—198S
1. člen
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1981—1985 temeljnega pomena za družbeni razvoj občine . Piran. V zvezi s tem prevzemajo nekatere konkretne naloge in obveznosti za njihovo usklajeno uresničevanje na področjih, ki jih je opredelila Skupščina občine Piran v Smernicah za pripravo družbenih planov obalnih občin za obdobje 1981—1985 ter obveznosti, ki jih občina prevzema v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in sicer:
—	temeljne razvojne kriterije,
—	naloge in obveznosti udeležencev dogovora, ki se nanašajo na ustvarjanje in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	naloge udeležencev dogovora na področju politike zaposlovanja in kadrov,
—	naloge na področju zemljiške politike,
—	naloge, ki ustrezajo razvojnim keiterijem in so ključnega pomena za razvoj gospodarstva občine,
—	naloge na področju pospeševanja turizma,
—	naloge na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje,
—	naloge na področju gozdarstva,
—	naloge na področju osnovne preskrbe občanov,
—	naloge na področju drobnega gospodarstva,
—	naloge na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	naloge na področju infrastrukture, stavbno-zemljiškega in komunalnega gospodarstva,
—	naloge na področju družbenih dejavnosti,
—	naloge na področju urejanja prostora in varstva okolja,
—	naloge na področju razvoja krajevnih skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	druge naloge.
Te naloge so sestavni del ustreznih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, o temeljih skupnih planov in o usklajevanju planov ter dogovora o temeljih planov in o skupnih temeljih planov udeležencev tega dogovora.
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujejo temeljna razmerja v družbenem, gospodarskem in prostorskem razvoju občine v obdobju 1981—1985, kjer upoštevajo ocene dosedanjega razvoja in možnosti razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako bodo preverjali te ocene in analizirali doseženi razvoj na vseh področjih dogovorjenih ra-
zmerij ter v skladu z načeli kontinuiranega planiranja in v skladu z Zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije po potrebi ustrezna določila tega dogovora in ostalih planskih dokumentov tudi dopolnjevali, spreminjali in prilagajali dejanskim potrebam in stvarnim možnostim.
I. TEMELJNI RAZVOJNI KRITERIJI
PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine občine Piran (T)OZD, KS, SIS, Medobčinska gospodarska zbornica, Splošna banka Koper, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Piran
2.	člen
Izhajajoč iz spoznanja o nujnosti kvalitetne preobrazbe gospodarstva občine v okviru prestrukturiranja in intenzifikacije gospodarskega razvoja SR Slovenije v smeri povečanja deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, sprejemajo udeleženci dogovora na podlagi smernic za pripravo družbenih planov temeljne razvojne kriterije, za investicijske in proizvodne programe, ki so opredeljeni z republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in kriterije, ki so pomembni za zagotavljanje predvidenega razvoja občine.
Ti kriteriji so:
—	izvozna usmerjenost (neposredna in posredna) proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah, ki zagotavlja pozitivni bilančni učinek,
—	razvojno tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, značilna po visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov ter po visoki udeležbi visokokvalificiranega ustvarjalnega dela,
—	gospodama raba energije in surovin,
—	proizvodnja in storitve, ki omogočajo razvoj na podlagi rasti produktivnosti in racionalizacije zaposlovanja,
—	usklajena namenska uporaba prostora in smotrna porazdelitev površin za učinkovit in stabilen družbenoekonomski razvoj, ob upoštevanju prirodnih pogojev in primerjalnih prednosti prostora ter policentrično usmerjenega razvoja občine,
—	proizvodnja in storitve, ki koristijo obmorske, klimatske, geografske in kulturno zgodovinske primerjalne prednosti območja,
—	dolgoročno varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč, zlasti na strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo,
—	aktivno varovanje okolja kot osnova za zdrave in humane življenjske razmere človeka, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi,
—	aktivno razvijanje kulturne krajine ter varstvo naravne in kulturne dediščine obeh tu živečih narodnosti.
Udeleženci dogovora bodo te kriterije upoštevali pri investicijskih odločitvah in proizvodnih usmeritvah ter drugih odločitvah na področju ekonomske, socialne in prostorske politike.
Pri tem bodo upoštevali poleg minimalnih zahtev oziroma omejitev iz Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana proizvodnih in finančnih asociacij združenega dela, ki kvantitativno opredeljujejo kriterije, še naslednje minimalne osnove, ki zadevajo kriterij koriščenja primerjalnih prednosti občine.
Kriteriju koriščenja primerjalnih prednosti lege občine ustrezajo investicijski oziroma proizvodni programi, ki:
—	v industriji koristijo morske resurse kot osnovno surovino ali pa se osnovna surovina prideluje na obalnem območju oziroma dovaža po morju;
—	v ostalih dejavnostih koristijo geografske, klimatske, pedološke ali kulturno zgodovinske prednosti občine oziroma obalnega območja.
Kriterij glede koriščenja primerjalnih prednosti pa se ne uporablja, ko gre za širitev, modernizacijo, rekonstrukcijo in dopolnjevanje že obstoječe proizvodnje.
3.	člen
Pri podrobnejšem razčlenjevanju kriterijev iz tega dogovora pridobijo organizacije združenega dela za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije iz tega dogovora, prednost, če zagotavljajo večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane.
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
461
n. NALOGE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV DOGOVORA KI SE NANAŠAJO NA USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine občine Piran, OZD, TOZD KS Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Piran, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, SDK Koper
4.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je zaradi tega, da bi usklajevali razpoložljive blagovne in kupne sklade, razvijali podlago za svobodno menjavo dela in samoupravno urejanje odnosov pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter povečevali akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost, potrebno uresničevati takšna razmerja, da bodo v globalu naraščala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb za najmanj 10 % počasneje od rasti dohodka.
Upoštevaje konkretne vsakoletne pogoje in možnosti, ki bodo opredeljeni v letni resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije in občine, bodo udeleženci sprejemali konkretne usmeritve glede gibanja posameznih oblik porabe.
Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci pri razporejanju čistega dohodka za oblikovanje osebnih dohodkov upoštevali višino ustvarjenega dohodka in prispevek živega dela pri njegovem ustvarjanju, učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije ter pogoje za pridobivanje dohodka.
V delitvi sredstev za osebne dohodke bo ustrezneje vrednoteno proizvodno delo v primerjavi z administrativnim, še posebej pa večje ustvarjalno in strokovno delo pri opravljanju nalog in večja odgovornost, zlasti pa še prispevki delavcev k dohodku, ki se dosega z izvozom.
5.	člen
Udeleženci bodo izdelali skupne osnove in merila za ugotavljanje dela dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih ali drugih pogojev in se zavzemali, da se ta del dohodka uporabi v skladu z zakoni in samoupravnimi sporazumi.
6.	člen
Službe družbenega informacijskega sistema bodo vsako leto sproti omogočale analize izvrševanja predvidenih razmerij.
Občinski svet ZSS Piran bo skupaj z drugimi družbenimi dejavniki nadaljeval z vsakoletno aktivnostjo angažiranja delavcev za ukrepanje na podlagi rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih in nalog iz tega dogovora. Pri tem bo spodbujal delavce, da sprejmejo potrebne odločitve in ukrepe, s katerimi bodo uveljavljali družbeno dogovorjena razmerja pri ustvarjanju in razporejanju dohodka.
Medobčinska gospodarska zbornica Koper bo preko Gospodarske zbornice Slovenije dajala pobude za take osnove in merila, ki bodo prispevala k dvigu splošne družbene produktivnosti dela in pripravljala strokovne podlage za ugotavljanje delovnega prispevka poslovodnih služb.
7.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da v primerih, če ustvarjeni čisti dohodek delavcem v posamezni samoupravni organizaciji ne bo omogočil izpolnjevanje vseh sprejetih obveznosti iz tega dogovora in samoupravnih sporazumov o temeljih planov, bodo v tem primeru določili prioriteto teh uresničevanj na podlagi usmeritev, opredeljenih v resoluciji o izvajanju družbenega plana v ustreznem letu.
III.	NALOGE UDELEŽENCEV DOGOVORA NA PODROČJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA IN KADROV
PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine občine Piran, Skupnost za zaposlovanje, SIS za izobraževanje, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, (T)OZD, PIS, Občinski svet Zveze sin^ dikatov Slovenije Piran
8.	člen
Podpisniki dogovora bodo usklajevali svoje potrebe po novih zaposlitvah na ravni občine, med občinami in v republiki na podlagi dejanskih kadrovskih potreb posameznega območja.
Skupnost za zaposlovanje bo v sodelovanju z Izvršnim svetom skupščine občine Piran, Izobraževalno skupnostjo, Medobčinsko gospodarsko zbornico, Splošno banko Koper in Občinskim svetom ZSS Piran sprejemala na ravni občine letne bilance zaposlovanja, v katerih bodo konkretizirane družbene usmeritve s področja zaposlovanja. Letna bilanca zaposlovanja bo spremljajoči dokument vsakoletne resolucije o izvajanju družbenega plana občine. Bilance zaposlovanja bodo predhodno usklajene z načrti na ravni širših območij in republike. Dosežena usklajena zaposlitvena politika pa bo temeljila na opredelitvi, da rast zaposlenosti v posameznih letih ne bo presegla naravnega prirastka aktivnega prebivalstva na obali. Pri tem bo upoštevano potrebno zaposlovanje štipendistov in pripravnikov. Delež visokih in višjih kadrov se bo povečeval ter zmanjšal delež poklicev ozkega profila.
Zaposlitvena bilanca lahko omogoča tudi zaposlovanje delavcev preko obsega, ki ga omogoča naravni prirastek, vendar le v izjemnih primerih, ko gre za kadre, ki so potrebni za uresničevanje nalog, ki ustrezajo razvojnim kriterijem in so ključnega pomena za razvoj gospodarstva občine, kakor tudi za kadre, potrebne za realizacijo novih prednostnih objektov prestrukturiranja ter za deficitarne poklice, ki jih dajejo šole s srednjim usmerjenim izobraževanjem.
Udeleženci bodo pri zaposlovanju dosledno upoštevali določila družbenega dogovora o kadrovski politiki, zlasti pa v skladu z določili dogovora zaposlovali delavce z zahtevano strokovno izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Prav tako bodo izboljševali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih z izobraževanjem delavcev ob delu in iz dela.
Posebne izobraževalne skupnosti se obvezujejo, da bodo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana opredelile način zagotavljanja materialnih, prostorskih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje dela programa (izvajanje praktičnega pouka, proizvodno delo in delovno prakso) v organizacijah združenega dela.
9.	člen
Vsi udeleženci bodo pri zaposlovanju dosledno upoštevali določila občinskega samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev za zaposlovanje delavcev.
Občinski svet ZSS Piran bo vsako leto glede na doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja in splošne življenjske ravni preveri! določila tozadevnega samoupravnega sporazuma in po potrebi sprožil postopek za njegovo prilagoditev.
Prav tako bodo udeleženci dosledno izvajali določila družbenega dogovora, ki se nanašajo na organizacijo kadrovskih služb.
10.	člen
Udeleženci dogovora bodo pri uresničevanju nalog, ki jih zahteva prestrukturiranje gospodarstva, uveljavili naslednje razvojpe kadrovske usmeritve:
—	zaposlovanje, ki omogoča višjo produktivnost dela, večji dohodek in višjo udeležbo visoko strokovnega in ustvarjalnega dela;
—	neposredno pokrivanje celotnih družbenih stroškov ob novem zaposlovanju;
—	zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva in reševanje viškov delavcev s pravočasnim izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe ter prehajanjem delavcev iz ene OZD v druge OZD.
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo zmanjševali obseg štipendiranja iz združenih sredstev in povečali kadrovsko štipendiranje, ki bo temeljilo na predhodno pretehtanih potrebah združenega dela.
11.	člen
Splošna banka Koper bo pri novih investicijah, ki povečujejo zaposlenost, odobravala kredite le, če se z investicijo zagotavlja pridobivanje tolikšnega dohodka, da se lahko investira v objekte družbenega standarda najmanj v takšnem obsegu, kot ga predvideva družbeni dogovor o minimalnih standardih oziroma samoupravni sporazum o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev za zaposlovanje delavcev.
Pri presoji investicijskih zahtevkov bo Splošna banka Koper upoštevala tudi mnenje skupnosti za zaposlovanje o realnosti načrtov zaposlovanja in pridobivanja kadra za nove zmogljivosti (glede na bilanco zaposlovanja v občini oziroma širšem območju).
12.	člen
Udeleženci dogovora bodo poenotili in metodološko posodobili informacijski sistem za kadre, tako da bo postal podlaga za enovitost in-
462
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
formacij in metodološkega postopka pri izdelavi kadrovskih programov v temeljnih organizacijah združenega dela in letnih načrtov zaposlovanja na območju družbenopolitične skupnosti.
IV.	NALOGE NA PODROČJU ZEMLJIŠKE POLITIKE
PODPISNIKI: Kmetijska zemljiška skupnost, SKIS — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem, KS občine, Izvršni svet skupščine občine Piran
13.	člen
Za usklajeno namensko uporabo prostora in smotrno porazdelitev površin bodo udeleženci dogovora upoštevali prirodne pogoje in primerjalne prednosti prostora ter nujnost potrebe skladnega in učinkovitega družbenoekonomskega razvoja posameznega območja in občine kot celote; pri izvajanju zemljiške politike bodo izhajali zlasti iz naslednjih kriterijev:
—	kmetijska zemljišča se morajo čuvati in pridobivati v zaokrože-, nih območjih vendar tako, da bo zemljišče v funkciji reprodukcije in bo imelo odgovornega upravljalca, pri tem bodo udeleženci tega dogovora opredelili in določili tudi funkcije območij zemljišč za oskrbo z vodo;
—	stanovanjska gradnja bo zaokrožena v organiziranih naseljih in na zemljiščih, ki so predhodno komunalno urejena tako, da se izboljša uporaba razpoložljivega prostora in izboljšuje stanovanjsko okolje;
—	infrastrukturni in proizvodni objekti bodo praviloma grajeni na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko in gozdarsko izrabo v že opredeljeni industrijski coni Lucija. Ob presoji primernosti posameznih lokacij bodo udeleženci dogovora upoštevali tudi strokovne opredelitve, ki izhajajo iz že izdelanih prostorskih analiz o privlačnosti prostora za posamezne namene in o ranljivosti prostora ter o drugih analizah in presojah, ki bodo še izdelane v okviru priprav prostorskega vidika planiranja v dolgoročnem planu razvoja obalne regije oziroma občine.
Za zemljišča, ki so z družbenimi plani določena za kmetijstvo in jim bo v procesu razširjene reprodukcije gospodarstva spremenjena namembnost, bodo koristniki poskrbeli za sredstva in ukrepe za pridobitev, nadomestitev in usposobitev kmetijskih površi . Pri tem morajo vsi posegi v kmetijski ali drugi primarni prostor zaradi njegove sočasne izrabe ali spremembe namembnosti temeljiti na ekološki presoji posega in vključevati pokritje stroškov za uvedbo ukrepov za oblikovanje nove, sprejemljive stopnje ekološke uravnoteženosti ter ukrepe za zaščito okolja, kot so melioracije, komasacije, regulacije in podobno.
Udeleženci bodo, upoštevaje načela, vsak v svoji pristojnosti opredelili dolgoročno strategijo gospodarjenja z zemljišči za različne oblike reprodukcije ter zagotovili družbenoekonomske možnosti za realizacijo prednostnega nakupa zemljišč (kmetijskih in stavbnih) v vseh območjih, ki so dolgoročno ali strateško predvidena kot produktivna zemljišča za kmetijske ali gozdarske namene, kot tudi za različne oblike družbeno usmerjene urbanizacije, industrializacije ter razvoja infrastrukture.
Kmetijska zemljiška skupnost, SKIS — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem ter KS v samoupravnih sporazumih o temeljih planov opredeljujejo skupne naloge v zvezi z izvajanjem zemljiške politike, in sicer:
—	skupno določijo nosilce družbene reprodukcije na posameznih zemljiščih,
—	sprejmejo finančno usklajene programe odkupa tako opredeljenih zemljišč,
—	opredelijo naloge v zvezi z racionalnim izkoriščanjem zemljišč (razne subvencije, davčne olajšave za določen čas pod določenimi pogoji, uvajanje davkov, prispevkov),
—	pripravijo programe zemljiških operacij ter za to zagotovijo potrebna sredstva,
—	zagotovijo register kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini in prenesejo ta zemljišča na Kmetijsko zemljiško skupnost,
—	zagotovijo register stavbnih zemljišč in njihovih koristnikov ter letno valorizirajo vrednost zemljišč.
Za izvajanje nalog s področja zemljiške politike sprejmejo občina, Kmetijska zemljiška skupnost, samoupravne interesne skupnosti in drugi nosilci, bilanco namembnosti zemljišč kot obvezno prilogo družbenega plana občine.
14.	člen
Zemljišča prve kategorije, ki bodo v skladu z 10. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih, opredeljena po obveznih navodilih republiškega komiteja za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, se ne bodo mogla uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so za industrijo določena cona (obrtna cona) Lucija, stanovanjska zazidava s stanovanjsko gostoto okoli 240 stanovalcev na ha in infrastrukturni objekti in naprave, v primeru, da za to ni možno uporabiti drugih površin in če jih vključuje družbeni plan občine.
V.	NALOGE, KI USTREZAJO RAZVOJNIM KRITERIJEM IN SO KLJUČNEGA POMENA ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA
OBČINE
PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine občine Piran, OZD, TOZD, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Splošna banka Koper, Obal-no-kraška turistična poslovna skupnost Portorož, SIS
15.	člen
Ob upoštevanju smernic družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z razvojnimi kriteriji, opredeljenimi v 2. in 3. členu tega dogovora, se kot prioritetne dejavnosti, ki imajo v tem srednjeročnem obdobju prednost pred drugimi usmeritvami in so ključnega pomena za bodočo gospodarsko strukturo občine, opredelijo naslednje:
—	razvoj turizma in turistične infrastrukture,
—	razvoj pomorskega prometa,
—	agroživilstvo s solinarstvom,
—	storitvena-uslužnostna obrt in trgovina, posebno tista, ki je spremljajoča in pogojuje nadaljnji razvoj turistične ponudbe,
—	dejavnosti, ki pomenijo uresničevanje osimskih sporazumov in vključevanje v višje oblike obmejnega gospodarskega sodelovanja.
Ostale gospodarske dejavnosti bodo s svojim razvojem spremljale in dopolnjevale razvoj navedenih prioritetnih dejavnosti in s tem omogočale in zagotavljale skladen razvoj na ekonomskem, infrastrukturnem, komunalnem in socialnem področju.
V	okviru razvoja prioritetnih dejavnosti so v tem srednjeročnem obdobju opredeljeni naslednji programi in naloge:
1.	Razvoj turizma vključno s turistično infrastrukturo
V	okviru razvoja turizma in turistične infrastrukture so prioritetnega značaja naložbe, ki so opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti Portorož, s tem da ustrezajo razvojnim kriterijem v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za področje turizma in gostinstva.
V	skladu z navedenim sporazumom bodo naložbe omogočale naslednje povečanje kapacitet:
1 TOZD hotel Piran bo z rekonstrukcijo hotela Piran I. in z izgradnjo hotela Piran II povečal kapacitete za:
—	350 restavracijskih sedežev,
—	bazen s sauno;
2.	TOZD hoteli Palace
—	izgradnja term in rekonstrukcija hotela Palace kot objekta kontinuitete v višjo kategorijo in zmanjšanjem števila ležišč (za 100) po letu 1985. V tem srednjeročnem obdobju bo vrednost investicije realizirana le 20%, to je, 70.705 tisoč din (353.532).
3.	TOZD Igralnica Casino načrtuje naslednje investicije:
—	razširitev poslovnih prostorov Igralnice, z zakloniščem in parkirnimi prostori,
—	razširitev športno turistične luke Portorož, drugi bazen s 500 privezi v morju in 300 privezi na kopnem, s parkiriščem ter komunalno infrastrukturo ter izgradnjo 26 bungalovov s 156 ležišči..
4.	TOZD hoteli Bernardin bo v tem srednjeročnem obdobju priče! z izgradnjo hotelskega kompleksa II. faza I. del izgradnje, s katero bo poveča! po letu 1986 število ležišč za 1000. V tem srednjeročnem obdobju bo vrednost investicije realizirana le 50 %, to je 354.000 tisoč din (750.000).
5.	TOZD hoteli Strunjan bo z izgradnjo bungalovov in restavracije povečal kapaciteto za:
—	160 ležišč
—	150 sedežev
6.	TOZD GH Metropol bo z razširitvijo in modernizacijo avto-campa povečal kapacitete za 170 šotorišč.
V	tem srednjeročnem obdobju se bodo kapacitete povečale skupaj za:
—	561 ležišč (ni upoštevano zmanjšanje ležišč TOZD hoteli Palace)
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
463
—	500 sedežev
—	800 privezov
—	2 bazena
—	170 šotorišč
Skupna vrednost naložb za gomje namene bo znašala 1.396.991 tisoč din.
Viri financiranja na!ožb so naslednji: '
-	lastna udeležba	350.830 tisoč din
-	združena sredstva	226.974 tisoč din
-	kredtt. domač.h bank	493.970 tisoč din
-	združena sredstva na bazi deviz	325.197 tisoč din
Skupni devizni priliv od turizma in gostinstva bo s temi naložbami znašal leta 1985 807.124 tisoč din, za 290.924 tisoč din več kot leta 1980.
Z realizacijo gornjih programov in z večjo stopnjo izkoriščenosti vseh zmogljivosti bo število nočitev v obdobju 1980—1985 poraslo za
219.000	nočitev ali 20,7 % ali poprečno letno za 4,8 %.
Razen gornjega programa komercialnega turizma se bodo še povečale kapacitete v naslednjih počitniških domovih:
—	Železarna Ravne — razširitev počitniškega doma v Portorožu s kapaciteto 140 ležišč;
predračunska vrednost 40,0 mio din;
—	Krka tovarna zdravil Novo mesto bo izvedla razširitev obstoječih kapacitet na območju piranskih vrat in tako dodatno pridobila 120 ležišč;
vrednost investicije 18,0 mio ^n. V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za izdelavo urbanistične dokumentacije in združevanju sredstev za izgradnjo primarne komunalne infrastrukture prometnega omrežja in mari-timnih ureditev na območju Fiese—Pacuga, bodo uporabniki tega prostora zgradili in povečali kapacitete počitniških domov v skladu z opredeljenimi nalogami v svojih temeljnih planskih dokumentih.
2. Razvoj pomorskega prometa
Splošna plovba Piran, bo za zadovoljevanje potreb domačega gospodarstva in za doseganje večjega neto deviznega priliva posodobila strukturo flote.
Z nakupom 3 novih ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah in uvozom 6 mlajših rabljenih ladij iz tujine, bo nadomestila 7 ladij, ki jih bo morala v naslednjem srednjeročnem obdobju zaradi zastarelosti in varnosti plovbe odpisati oz. razrezati.
Skupaj z nakupom 3.000 kontejnerjev in novega računalniškega sistema znaša predračunska vrednost planiranih investicij
4.163.552.000	dinarjev.
Predvideni izvori sredstev so sledeči:
Vir	v din	delež
1. Lastna sredstva	900.260.000	21,6%
2. Vzajemna sredstva in domači krediti	1.581.612.000	38,0%
3. Krediti v tujini	1.681.680.000	.40,4 %
Skupaj	4.163.552.000	100,0%
Za izgradnjo in nakup 3 novih ladij v domovini je predvideno usmerjeno združevanje sredstev na osnovi Samoupravnega sporazuma Združene banke — Ljubljanske banke ter njihovih temeljnih bank.
Za kreditiranje Splošne plovbe Piran se s Samoupravnim sporazumom ustanovi v SR Sloveniji konzorcij za nakup ladij. Združevalci sredstev v okviru konzorcija (dobavitelji ladijske opreme, uporabniki ladijskih storitev in uporabniki deviz) so udeleženi na deviznem prihodku ter skupnem riziku z ladjarjem. Pogoji za usmerjanje usmerjenih sredstev Splošni plovbi Piran za nakup ladij v domačih ladjedelnicah ne bodo slabši od kreditnih pogojev, ki veljajo v svetu.
Uvoz mlajših rabljenih ladij iz tujine bo odvisen od spremembe dosedanjega blagovnega režima (BK) v LB režim s tem, da se uvoz a jj zagotovi v okviru deviznih sposobnosti Splošne plovbe Piran in v o viru deviznih možnosti SR Slovenije.	.	h
Ob realizaciji investicijskega programa oz. zamenjavi ladij bo Splošna plovba Piran v naslednjem srednjeročnem obdobju
lahko dosegla povečanje neto deviznega priliva od izvoza storitev po povprečni letni stopnji 13,5% in bo tako ustvarjenih 6.656.000.000 din neto deviznega priliva.
Splošna plovba Piran in ostali interesenti bodo v okviru Poslovne skupnosti integralnega transporta, katere ustanovitev je predvidena v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, zaradi racionalnejšega transporta, zagotovitev večjega deviznega priliva ter skupnega nastopa, tudi skupno gradili objekte integralnega transporta na osnovi skupnih vlaganj.
3.	Agroživilstvo s solinarstvom
HP Droga — TOZD kmetijska proizvodnja, DPS in banka bodo v smeri večje izkoriščenosti kmetijskih površin, zlasti za pridelavo in predelavo specifičnih pridelkov tega območja, v tem srednjeročnem obdobju ob upoštevanju usklajenih razvojnih programo v regiji in v republiki v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana kmetijske živilske razvojne skupnosti vložila 233,5 mio din, pri čemer bo potrebno zagotoviti za ureditev:
100 ha vinogradov	40,0 mio	din
190 ha sadovnjaka	51,5 mio	din
440 ha hidromelioracij	20,0 mio	din
600 ha namakajočih sistemov	22,0 mio	din
7.500 ton tehnološka hladilnica	100,0 mio	din
HP Droga bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana zgradila tovarno za industrijsko proizvodnjo soli. Predračunska vrednost planirane investicije 1.072,5 mio din. Ta sredstva bodo zagotovljena okvirno iz naslednjih virov: lastna sredstva (7 %), tuji krediti (27 %), sovlagatelji (49 %) in bančna sredstva — vzajemno združevanje (17 %).
HP Droga — TOZD Začimba bo za razvoj in preorientacijo proizvodnega programa na večjo dodelavo domačih surovin, zgradila poslovni objekt v Seči. Predračunska vrednost investicijskih naložb, ki povečuje fizični obseg proizvodnje, bo znašala 146,5 mio din in bo financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva 60,0mio din; združena sredstva 16,0mio din; bančni krediti 44,0mio din in drugi viri 26,5 mio din.
4.	Uresničevanje Osimskih sporazumov fn prehajanje na višje oblike obmejnega gospodarskega sodelovanja
Razvojni programi, ki pomenijo uresničevanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja bodo prednostni, če bodo ustrezali pogojem in kriterijem, ki jih bo glede uvrstitev v višjo obliko obmejnega gospodarskega sodelovanja opredeljeval samoupravni sporazum o temeljih plana SISEOT.
HP Droga TOZD — Blagovni promet bo nosilec mednarodne menjave za TOZD HP Droge posebno še v maloobmejnem prometu v skladu z Osimskim sporazumom v sodelovanju z mešano družbo IFAP! — Trst.
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SISEOT bodo člani SISEOT v tem srednjeročnem obdobju združevali devizna sredstva od ustvarjenih deviznih prilivov. Procent združevanja in usmeritve združenih sredstev je podrobno opredeljen v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SISEOT.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana in z letnimi dokumenti bo banka zagotavljala prednost združevanja sredstev za programe s trajnejšim pozitivnim učinkom na devizno bilanco, ki bo dosežen zlasti s povečanjem izvoza, obenem pa bo spremljala doseganje deviznih učinkov, predvidenih z investicijskimi programi.	,
Banka bo z letnimi dokumenti o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotovila večjo usmerjenost v izvoz tudi:
—	z dajanjem ugodnejših pogojev pri kreditiranju naložb v turistične in gostinske objekte, namenjene inozemskemu turizmu;
—	z zagotavljanjem kratkoročnih kreditov za izvoz in pripravo izvoza;
—	z dajanjem prednosti izvozno usmerjeni proizvodnji pri koriščenju družbenih sredstev za kreditiranje ostalih selektivnih namenov.
5.	Storitvena — uslužnostna obrt in trgovina
Vedno gostejši promet z osebnimi avtomobili terja kvalitetnejšo in popolnejšo ponudbo tovrstnih uslug.
464
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — & 32
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981/8$ bo DO Trgoavto TOZD Zastava servis Portorož razširila svojo dosedanjo servisno dejavnost. V ta namen bo zgradila na že opredeljeni lokaciji v obrtni coni Lucija novi servis, ki bo omogočal uvedbo novih tehnoloških postopkov na področju servisiranja motornih vozi! — programa Zavodi CZ. Vrednost investicije 21,8 mio din. Viri financiranja: lastna sredstva 4,0mio din; združena sredstva 2,0mio din; delež izvajalca 98,0mio din; zavarovalna skupnost Koper 3,5 mio din; bančna sredstva
3,3	mio din. Začetek izgradnje v letu 1981.
Vedno večje povpraševanje v polni turistični sezoni terja obogatitev ponudbe trgovskega blaga v občini, zlasti je nujna izgradnja preskrbovalnega centra v Portorožu. Zato bo v tem srednjeročnem obdobju zgrajenih oz. preurejenih več trgovskih lokalov. Nosilci nalog so opredeljeni v poglavju analoge na področju osnovne preskrbe občanov#.
6.	Izmed ostalih gospodarskih dejavnosti, ki bodo s svojim razvojem spremljale in dopolnjevale razvoj navedenih dejavnosti in s tem omogočale skladen razvoj bodo kljub temu, da ne sodijo med prioritetne dejavnosti deležne družbene podpore, zlasti pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev in prostora:
—	v gostinstvu in turizmu ter drugih dejavnostih, ki so povezane s turizmom, če bodo investicije usmerjene v dopolnilne kapacitete, adaptacije z odgovarjajočo infrastrukturo in zagotavljale izboljšanje turistične ponudbe v okviru nalog dogovorjenih v samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov v okviru Obalno-kraške turistične poslovne skupnosti.
V tem okviru bo Izvršni svet skupščine občine Piran še posebej podpira! razvoj domače in umetne obrti ter servisnih in drugih dejavnosti z upoštevanjem prostorskih potreb za gradnjo ustreznih objektov.
—	v gradbeništvu, če bodo usmerjene v izgradnjo skupnih obratov, kot so betonarna ter druge skupne kapacitete v gradbeništvu, tesama, železokrivnice in drugo ter v skupno koncentracijo in porabo težke gradbene mehanizacije, na osnovi združevanja sredstev in dela ter ob pogojih, ki zagotavljajo racionalno koriščenje prostora v industrijski coni (nosilec Slovenija ceste).
VII.	NALOGE NA PODROČJU POSPEŠEVANJA TURIZMA
PODPISNIKI: Izvršni svet skupščine občine Piran, (T)OZD, Medobčinska gospodarska zbornica Koper. Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož, Združenje obrtnikov Piran, SKIS Piran
16.	člen
1.	Izvršni svet skupščine občine bo spremljal, spodbujal ter podpiral z odlokom organizirano prodajo zasebnih turističnih sob in drugih gostinskih objektov v zasebnem sektorju posebno v sodelovanju z družbenim sektorjem
2.	Izvršni svet skupščine občine bo vzpodbuja! vlaganja sredstev občanov zlasti zdomcev v gostinske in turistične objekte s stimulativno davčno politiko in drugimi ukrepi. Prav tako bo z davčno politiko in drugimi ukrepi pospeševal razvoj servisnih dejavnosti, domače slovenske in umetne obrti ter drugih dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo.
3.	Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož bo včlanila vse TOZD, ki so posredno ali neposredno povezane s turistično dejavnostjo in njenim nadaljnjim razvojem. Povečala bo tudi svoje aktivnost in jo maksimalno prilagodila skupnim poslovnim ciljem članov. Predvsem bo pobudnik:
—	organizacije večjih propagandnih akcij in prireditev, posebno takih, ki imajo mednarodni značaj.
—	razširitvi in izpopolnjevanju informativne dejavnosti, vključno mrežo vodičev,
—	organizacije rednih ali vsaj sezonskih pomorskih linij za povezavo regijskih obmorskih centrov ter regijo z ostalim delom jadranske obale,
—	razvijanja turističnih točk v zaledju posebno takih, ki ovrednotijo kulturne, zgodovinske ali folklorne značilnosti kraja,
—	za zagotavljanje in vzdrževanje trajnih odnosov med dobavitelji in porabniki glede kakovostne in ekonomične preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter drugimi reprodukcijskimi materiali.
—	za izdelavo strokovnih predlogov za standardizacijo gostinskih storitev in normativov
4.	Organizacije združenega dela s področja proizvodnje, trgovine, servisnih dejavnosti in obrti, ki so posredno ali neposredno vključene v turistično ponudbo bodo sodelovale pri povečanju in kompletiranju tu-
ristične ponudbe ter na osnovi dohodkovnih odnosov vlagale sredstva za uresničevanje razvojnih programov pri izgradnji turističnih objektov predvsem infrastrukturnih objektov.
5.	SKIS občine Piran bo dala pobudo za programiranje razvoja priobalnega in morskega pasu in ga čimbolj prilagodila potrebam turistične ponudbe.
V sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Primorske, Komunalnim podjetjem Piran in Izvršnim svetom skupščine občine Piran bo organizira! združevanje sredstev, posebno za vzdrževalna dela objektov in delov plaž, namenjenih skupnim potrebam.
6.	OZD s področja gostinstva se bodo s samoupravnim sporazumom z zainteresiranimi počitniškimi domovi dogovorile za delno koriščenje zmogljivosti počitniških domov zaradi racionalnejše in učinkovitejše izrabe skupnih zmogljivosti ali pa na osnovi skupnih vlaganj.
7.	Organizacije združenega dela s področja trgovine, turizma in gostinstva ter servisne dejavnosti bodo s samoupravnim sporazumom prilagodile poslovni čas tako, da bo omogočena trajna oskrba prebivalcev in turistov v občini.
VII NALOGE NA PODROČJU POSPEŠEVANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE
PODPISNIKI: HP Droga Portorož, Kmetijska zemljiška skupnost, izvršni svet skupščine občine Piran, SIS za preskrbo obalnega območja, KS občine Piran, Splošna banka Koper, Raziskovalna skupnost
17.	člen
Podpisniki se bodo zavzemali, da se v začetku leta 1981 ustanovi samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva in ribištva v občinah Izola in Piran.
18.	člen
V	okviru svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov bodo Kmetijska zemljiška skupnost občine Piran, HP Droga Portorož in Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva in ribištva v občinah Izola in Piran sodelovali pri sofinanciranju priprave projektov in pridobivanju zemljišč, agro in hidro melioracij ter uredili naslednje kmetijske površine:
—	melioracija Sečoveljske doline	440 ha
—	komasacija in arondacija	440 ha
—	namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini	660 ha
Od tega:
—	družbeni sektor	220 ha
—	zasebni sektor	440 ha
Obnova za družbeno proizvodnjo bo obsegala 160 ha hidromelioracije v vrednosti 200 mio din, 120 ha agromelioracije v vrednosti 7,2 mio din; !70ha arondacij in komasacij v vrednosti 3,4mio din 26.000m* poti v vrednosti 0,6 mio din ter izdelava projektov v vrednosti 1,2 mio din.
Obnova za družbeno organizirano proizvodnjo TOK — a bo obsegala 280 ha hidromelioracij v vrednosti 46,6 mio din, 80 ha agromelioracij v vrednosti 4,0 mio din, 270 ha arondacij in komasacij v vrednosti
5.4	mio din ter za 270 ha projektov v višini 2,0 mio din.
Pri obnovi družbene proizvodnje bo Kmetijska zemljiška skupnost sodelovala s 7,0mio din, DO Droga pa s 15,3mio din Pri obnovi družbene in družbeno organizirane proizvodnje pa bo Kmetijska zemljiška skupnost Piran sodelovala z 13,0 mio din; DO Droga skupno z združenimi kmeti pa 32,0mio din. Kmetijska zemljiška skupnost bo navedeno dejavnost s stroški svojih strokovnih služb v skupnem znesku 2,8 mio din financirala iz:
—	odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v površini 45 ha in znesku 11,5mio din;
—	prodaje in menjave kmetijskih zemljišč v površini 10 ha v višini
7.5	mio din;
—	zakupnin v vrednosti 1,8 mio din.
19.	člen
V	okviru samoupravnih sporazumov o temeljih plana bodo SIS za pospeševanje kmetijstva in ribištva (v ustanavljanju), Kmetijska zemljiška skupnost skupno z DO Droga — TOZD Kmetijska proizvodnja in temeljna organizacija kooperantov kmetijstvo:
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
465
- d. konca teta 1981 prostorsko opredetiti na osnovi strokovnih kriterijev kmetijska zemtjiSča, ki so primerna za vinogradništvo za sadjarstvo in pndetovanje vrtnin, da se zagotovi racionatna izraba kmetijskih povtim za pridelavo specifičnih pridetkov tega območja ter dotočiti ukrepe za reaktiviranje v te namene opredeljenih začasno zapuš-čenih zemljišč;
ob sodelovanju TOK, KS in drugih ustreznih organov izvajali naslednje naloge in ukrepe za spodbujanje kmetijske proizvodnje: ustanavljanje vrtnarski, sadjarskih, vinogradniških, živinorejskih in strojnih skupnosti ter ukrepe za stimuliranje njihove aktivnosti, stimuliranje nabave mehanizacije za živinorejsko in vrtnarsko proizvodnjo. Droga s svojimi TOZD, še posebno pa TOK, Nanos in THP bodo skrbeli za razvijanje in stimuliranje kooperacijske proizvodnje in utrjevanje dohodkovnih odnosov s ciljem podružbljanja proizvodnje in hitrejšega uveljavljanja strokovnega dela; pospeševanje zlasti proizvodnje deBcitamega sadja (breskve, hruške, češplje, jabolka, lupinasto sadje, oljke) in povrtnin tudi z urejanjem namakalnih sistemov.
Za obnovo te proizvodnje so potrebne naslednje naložbe:
v vrednosti mio din cene 1980
—	sadovnjaki	50	ha	12,2
—	vinogradi	30	ha	12,2
—	vrtnine in zdravilna	zelišča	20	ha	5,0
—	živinoreja	-	3,7
—	mehanizacija	6,7
skupaj 39,8
Struktura virov bo naslednja: lastna udeležba kooperantov 20% ali 8,0 mio din; Kmetijska zemljiška skupnost 20% ali 8,0 mio din; 60% ali 23,8 mio din bančna sredstva.
DO Droga Portorož se zavezuje, da bo v okviru družbene in družbeno organizirane proizvodnje v letu 1985 na območju občine Piran, na podlagi obvez, ki jih je prevzela kot podpisnica samoupravnega sporazuma o temeljih planov poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, zagotovila naslednji obseg kmetijske proizvodnje:
1.	sadje
2.	grozdje
3.	vrtnine
4.	mleko
5.	meso
4.440 ton 200 ton 2.420 ton
300.000	litrov 150 ton
21.	člen
Za zagotavljanje stabilnejše preskrbe potrošnikov z osnovnimi živ-ljenskimi artikli (mleko, meso) bodo delavci TOZD s področja gospodarstva s sedežem v občini, Kmetijska zemljiška skupnost Piran in SIS za pospeševanje kmetijstva in ribištva v občinah Izola in Piran (v ustanavljanju) in Izvršni svet skupščine občine Piran sklenili samoupravni sporazum o namenskem združevanju sredstev (0,5 %) iz čistega dohodka za soBnanciranje po predloženem programu predvidenih aktivnosti in ukrepov za izboljšanje osnovne preskrbe.
22.	člen
Podpisniki dogovora bodo v okviru raziskovalne naloge, razvojne možnosti območja Sečoveljskih solin, Raziskovalne skupnosti proučili možnosti in pogoje za izkoriščanje površin obstoječih solin, ki se bodo sprostile in izkoriščanje viškov pare, ki bo nastajala pri načrtovani industrijski proizvodnji soli za pospešeno pridobivanje hrane ribogoj-ništvo, školjkarstvo in druge namene — turistične namene (terme).
VIII.	NALOGE NA PODROČJU GOZDARSTVA
PODPISNIKI: Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa — Sežana, Izvršni svet skupščine občine Piran
23.	člen
Zavod za melioracijo Krasa bo v tem srednjeročnem obdobju na območju občine Piran letno:
1 na področju gozdarske dejavnosti posebnega družbenega pomena:
—	obnovil 6 ha gozdov, za kar bo namenil 110.400 din sredstev,
—	negoval 5 ha gozdov, za kar bo namenil 18.600 din sredstev,
—	protipožarno stražil ter skrbel za gašenje požarov, za kar bo namenil 80.200 din sredstev,
—	odkazoval za posek 715 m^ drevja, za kar bo namenil 27.200 din sredstev.
2. Na področju poseka lesa:
—	posekal letno poprečno 650 neto nP listavcev.
Potrebna Bnančna sredstva bodo zagotovljena z družbenim dogovorom na podlagi združevanja sredstev zainteresiranih: Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa — Sežana, Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Skupščine občin Sežana, Nova gorica, Postojna, Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran, SIS za gozdarstvo SR Slovenije ter industrijo za predelavo lesa.
IX.	NALOGE NA PODROČJU OSNOVNE PRESKRBE OBČANOV
PODPISNIKI: TOZD s področja preskrbe, SIS za preskrbo obalnega območja, KS, Medobčinska gospodarska zbornica, Občinski svet ZSS Piran, Izvršni svet skupščine občine Piran
24.	člen
Za zagotavljanje rednejše preskrbe občanov z osnovnimi živilskimi proizvodi se bo v prvem polletju leta 1981 obstoječa SIS za preskrbo obalnega območja preoblikovala v obliko, ki bo omogočala združevanje sredstev za zagotavljanje dolgoročne proizvodnje kritičnih in najbolj deBcitamih proizvodov. Po ustanovitvi take samoupravne interesne skupnosti za določeno območje, bo sklenjen Samoupravni sporazum o temeljih plana preskrbe, ki bo povezoval interese delavcev in občanov ožjega in širšega območja na področju preskrbe z osnovnimi življenjskimi in prehrambenimi proizvodi. Podpisniki sporazuma bodo tako tudi prevzeli materialne obveznosti za izvajanje ukrepov za zagotavljanje nemotene preskrbe.
Zaradi enotne ureditve vprašanj na področju preskrbe se bo po ustanovitvi SIS-a za preskrbo, v ta SIS vključilo tudi urejanje vprašanj in obveznosti za preskrbo prebivalstva občine.
DO Nanos TOZD — Preskrba je nosilec aktivnosti za pripravo preskrbovalnih bilanc za območje občine Piran vsodelovanju z Izvršnim svetom skupščine občine Piran.
25.	člen
Mercator — Nanos TOZD Preskrba Portorož bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana v obdobju 1981—1985 upoštevajoč potrebe posameznih potrošnih središč v občini razvijala trgovsko mrežo, skladiščne prostore in druge objekte osnovne preskrbe. Realizirane bodo naslednje naloge:
—	razširitev trgovine Beli križ. Velikost objekta bo predvidoma znašala 60m*; realizacija investicije v letu 1982; predračunska vrednost investicije 4,8 mio din; viri Bnanciranja: lastna sredstva in sredstva banke;
—	preureditev gostišča *Lera* — dograditev v market v Seči. Predračunska vrednost 3,2mio din; viri: lastna sredstva 40%; bančna sredstva 60%;
—	preureditev in razširitev kapacitet 'Delikatese* v Luciji 150m^. Predračunska vrednost investicije 4,2 mio din. Viri Bnanciranja: lastna sredstva 20 %, zdt^ena sredstva 40 %; krediti 40 %. Predviden rok izgradnje v 198 L letu;
—	povečanje skladiščnih zmogljivosti (1.500 m*) z dograditvijo grosističnega skladišča v Luciji za nemoteno in kontinuirano preskrbo-vanje trgovske mreže in za zagotavljanje skladiščenja potrebnih tržnih oziroma občinskih blagovnih rezerv. Predračunska vrednost investicije
25,0	mio din. Viri financiranja: lastna sredstva 20 %; združena sredstva 40%; bančni krediti 40%. Rok izgradnje 1982;
—	razširitev trgovine v Strunjanu, ki bo izvedena v letu 1984. Predračunska vrednost 4,4 mio din. Viri Bnanciranja: lastna sredstva 60 % in bančni krediti 40%;
—	proučitev in ugotovitev možnosti ter pripravljalna dela (projekti) za gradnjo blagovnice v Portorožu.
466
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — §t. 32
26.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da bodo širili trgovsko mrežo v naseljih in soseskah, ki nimajo primerne preskrbe. Prav tako bodo zagotovili, da bodo v novih naseljih in soseskah hkrati z njihovim nastajanjem zagotovljene tudi kapacitete za preskrbo občanov in turizma z živilskimi proizvodi. Pri tem bodo upoštevali rešitve, ki so v skladu z zazidalnimi načrti in sporazumom o usmerjeni stanovanjski izgradnji in pri tem koristili tudi možnosti izrabe prostorov v novozgrajenih objektih za potrebe trgovine.
X.	NALOGE NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA
PODPISNIKI: Združenje obrtnikov Piran, Izvršni svet skupščine občine Piran, Splošna banka Koper. Medobčinska gospodarska zbornica Koper, KSD, Občinski svet ZSS Piran, ostali podpisniki Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva občine Piran v obdobju 1981—1985
27.	člen
V	skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva občine Piran opredeljujejo udeleženci dogovora naslednje dejavnosti, za katere velja družbeni interes.
a)	storitvene obrtne dejavnosti za zadovoljevanje potreb občanov, gospodarstva in družbenih dejavnosti.
V	okviru in za izvajanje dogovora veljajo za deficitarne naslednje dejavnosti:
Storitve za gospodinjstva:	<
—	kovaštvo
—	ključavničarstvo
—	mehanika koles
—	popravljanje motornih vozil — čiščenje
—	avtokleparstvo — ličarstvo
—	avtoelektričarstvo
—	vulkan izerstvo
—	popravljanje poljedelskih strojev
—	elektromehanika za gospodinjske stroje
—	RTV mehanika
—	montaža televizijskih anten
—	tapetništvo in dekoraterstvo
—	žaganje drv
—	čiščenje prostorov
Stavbna obrt:
—	zidarstvo in fasaderstvo
—	tesarstvo
—	krovstvo
—	parketarstvo
—	polaganje stenskih in talnih oblog
—	soboslikarstvo — pleskarstvo
—	pečarstvo — oblaganje s ploščicami
—	kamnoseštvo, teracerstvo
—	steklarstvo
—	stavbno kleparstvo — ključavničarstvo
—	instalacija za vodo, plin
—	izolacija (termo, hidro)
—	popravljanje, vzdrževanje in montaža centralne kurjave
—	inštalacija za hladilne naprave
—	elektroinštalaterstvo
—	Popravljanje in izdelovanje sobnega in stavbnega pohištva
—	izdelovanje in popravljanje plovnih objektov
Osebne storitve:
—	krojaštvo
—	šiviljstvo
—	pletiljstvo in veziljstvo
—	čevljarstvo (izdelovanje po meri in expres popravila)
—	graverstvo
—	urarstvo
—	pralnice — likalnice
—	dežnikarstvo
—	optika
Domača slovenska in umetna obrt
b)	vse dejavnosti, ki pripomorejo k enakomernejšemu prostorskemu razvoju in ki predstavljajo poživitev manj razvitih območij v občini (krajevne skupnosti Raven — Padna — Nova vas, Sečovlje, Strunjan);
c)	vse dejavnosti v okviru obrtnega zakona, ki pripomorejo k popestritvi turistične ponudbe v občtni Piran;
d)	v okviru gostinske dejavnosti veljajo kot deficitarne gostišča, ki nudijo celodnevno hrano in krajevne specialitete;
e)	enote drobnega gospodarstva, ki bodo v svojo dejavnost vpeljale dohodkovne odnose;
f)	dejavnosti, organizirane v obliki pogodbenih organizacij združenega dela;
g)	dejavnosti, ki s svojo proizvodnjo ali storitvami nadomeščajo uvoz oziroma pospešujejo izvoz, med te dejavnosti sodi tudi zasebno oddajanje sob in razvijanje kooperacijskih odnosov z organizacijami združenega dela s področja turizma in gostinstva.
Nosilec organiziranega povezovanja drobnega gospodarstva na obalnem območju za področje družbenega seklprja je Center Koper, za zasebne obrtnike pa ONPZ Galeb Izola.
28.	člen
Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine bodo v urbanističnih in zazidalnih načrtih upoštevane potrebe za poslovne prostore za osebne storitve in storitve gospodinjstvom ter za obrtno cono, v kateri bodo predvsem tiste dejavnosti drobnega gospodarstva, ki povzročajo hrup, obremenjujejo promet in rabijo večje parkirne površine.
29.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran bo v okviru pristojnosti:
—	analiziral davčno in kreditno politiko, politiko zaposlovanja in izdajanja obrtnih dovoljenj ter predlaga! po potrebi ustrezne spremembe. Prav tako bo analiziral politiko cen storitev in najemnin za poslovne prostore, politiko izobraževanja za potrebe drobnega gospodarstva in v zvezi s tem zavzema! svoja stališča;
—	v sodelovanju z Obalno-kraško turistično poslovno skupnostjo Portorož, Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper in Združenjem obrtnikov Piran vlaga! vse napore za čimvečje vključevanje občanov pri nudenju potrebnih uslug turistom (oddajanje sob, izdelava spominkov, izvrševanje prevozov po morju, servisiranje itd ), kar predstavlja dodatni vir dohodka občana;
—	nadaljeval z uveljavljanjem davčnih olajšav za storitvene dejavnosti in za novoustanovljene obratovalnice;
—	spremljal problematiko drobnega gospodarstva v občini in skrbel za izvajanje dogovora o pospeševanju in razvoju drobnega gospodarstva tako, da bodo v letnih planskih dokumentih našli svoje mesto elementi dogovora;
—	prouči! s samoupravno stanovanjsko skupnostjo vse možnosti zagotavljanja najemnih prostorov v družbenih zgradbah za potrebe najbolj deficitarnih dejavnostih, ki so tudi najmanj akumulativne. S preureditvijo pritličnih prostorov v mestu Piran bo pridobljenih 300 m* novih poslovnih površin, v okviru stanovanjske gradnje v Luciji pa 200 mi poslovnih površin za potrebe najbolj deficiratnih obrti.
30.	člen
Udeleženci dogovora se bodo vključili v izdelavo planov kadrovskih potreb, kjer bo upoštevan razvoj drobnega gospodarstva, posebej na področjih deficitarnih dejavnosti.
Na področju usmerjenega izobraževanja se bodo udeleženci tega dogovora vključili v dograjevanje programov usmerjenega izobraževanja zlasti za potrebe drobnega gospodarstva.
31.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica bo:
—	zbirala in posredovala podatke in informacije o potrebah organizacij združenega dela po vrstah kooperantov in njihovih kapacitet;
vspodbujala združenje in druge enote drobnega gospodarstva, da * bodo spremljale programe smotrnega nadomeščanja uvoza reproma-teriala z domačimi surovinami in pospeševala izvoz za ustvarjanje deviznega priliva ter za združevanje deviz;
—	spodbujala razvoj servisnih dejavnosti, zlasti za boljšo oskrbo te dejavnosti z opremo in nadomestnimi deli;
skrbela za razvoj samoupravnih in dohodkovnih odnosov na dolgoročnih temeljih med posameznimi obrtniki in njihovimi zadrugami
32.	člen
Splošna banka Koper bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana:
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
467
—	združevala in zbirala sredstva za opravljanje, razširjanje in pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini in prioritetno sofinancirala razvojne prògrame deficitarnih dejavnosti ter oblikovala posebno kreditno linijo;
—	na podlagi svojega samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotovila kredite stanovanjski skupnosti pod ugodnimi pogoji za izgradnjo poslovnih prostorov za deRcitame dejavnosti. Te prostore bo stanovanjska skupnost dajala v najem zainteresiranim občanom za opravljanje navedenih dejavnosti za najemnino, ki je v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem.
XI.	NALOGE NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
PODPISNIKI: Samoupravna stanovanjska skupnost občine, SKIS — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem, SKIS, KS, Splošna banka Koper, Občinski svet ZSS Piran, Izvršni svet skupščine občine Piran, OZD
33.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti bo v obdobju 1981—198$ v občini na podlagi izkazanih potreb zgrajenih 974 stanovanj.
Usmerjena stanovanjska gradnja bo locirana v Luciji 1.72 stanovanj in Lucija II. — dodatno 403 stanovanj — v blokovni gradnji ter Lucija
II.	— dodatno 77 stanovanj v vrstnih hišah in 30 stanovanj v Individualni gradnji. Za izvajanje te gradnje je zagotovljenih 9,5 ha zemljišč.
Usmerjena zadružna gradnja bo v Luciji, obrtni coni, Strunjanu in Šentjanah za 118 stanovanjskih enot. Za to gradnjo ima Samoupravna stanovanjska skupnost zagotovljenih 9,4 ha zemljišč.
Individualna gradnja se bo vršila v naslednjih območjih: Lucan 20; obrtna cona 12; Strunjan 20; Košta 20; ob progi — Portorož 12 stanovanj (84 stanovanj).
Za individualno gradnjo je zagotovljenih 6,7 ha zemljišč.
Na območju krajevnih skupnosti Padna — Raven — Nova vas, Dragonja bo zgrajenih 50 stanovanj v individualni gradnji.
Gradnja stanovanj v vrstnih hišah bo tudi v Strunjanu 40 stanovanj in Šentjanah 60 stanovanj, za kar bo potrebno 3,0 ha zemljišč.
Poleg tega bo individualna gradnja na plombah v obsegu 40 stanovanjskih enot (pretežno v KS Portorož).
S prenovo, ki pomeni revitalizacijo mestnega jedra Pirana in zavarovanje dediščine mesta, bo izboljšano 64 stanovanjskih enot.
Razmerje med družbeno in individualno gradnjo je 67:33, kar pomeni 652 stanovanj v družbeni gradnji in 322 stanovanj v individualni gradnji. Skupna površina stanovanj pa znaša 80.685 m^.
V tem srednjeročnem obdobju bo za planirani obseg gradnje, prenove in družbene pomoči treba zagotoviti 1.384,8 mio din (cene 1980); od tega za stanovanjsko gradnjo 87,5 %, prenovo 12,0%; za drugo družbeno pomoč (poleg solidarnostnih stanovanj) 0,5 %. Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
—	lastna udeležba stanovalcev
—	sredstva solidarnosti
—	de! amortizacije stanovanjskega sklada
—	sredstva od prodaje starega stanov, fonda
—	sredstva za prenovo
—	iz ČD oz. sredstev skupne porabe
—	kreditna sredstva
—	druga sredstva (neporabljena sredstva konec leta 1980; odplačila posojil občanov in delavcev TOZD)
Sredstva se bodo zagotavljala takole:
—	pri dodelitvi družbenega najemnega stanovanja bodo stanovalci
—	občani z lastno udeležbo prispevali od 5 do 20 % vrednosti najemnega stanovanja; za solidarnostna stanovanja pa od 1 do 4 %; pri nakupu etažnega stanovanja bodo občani prispevali v poprečju 50 %; za nakup vrstne hiše 55 %; pri individualni gradnji pa bo udeležba od 50 do 70 % vrednosti objekta.
—	Sredstva za solidarnostna stanovanja se bodo združevala iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in sicer v višini 61,1 mio din, poleg tega pa še delno nadomestitev stanarin tistim občanom, ki ne bodo zmožni plačevati ekonomske stanarine 18,1 mio din; skupaj za solidarnost 79,2 mio din, kar predstavlja 1,40% od brutto OD.
—	Iz sredstev amortizacije stanovanjskega fonda bo skupnost letno izločala 15 %, kar predstavlja 10,3 mio din;
—	od prodaje starega stanovanjskega fonda bo namenjenih 100% za sanacijo piranskega mestnega jedra, kar predstavlja 54,4 mio din;
—	za sanacijo oz. prenovo piranskega mestnega jedra bo SSS zagotovila 36,0 mio din, kar znaša 0,655 % od BOD;
—	za graditev stanovanjske izgradnje bodo delavci izločali iz čistega dohodka 277,7 mio din, kar predstavlja 4,6% od mase BOD;
—	kreditna in druga sredstva predstavljajo 329,5 mio din.
Za solidarnost na ravni republike bodo udeleženci SaS o temeljih plana SSS združevali sredstva iz dohodka: po stopnji 0,292 ^ od BOD za gradnjo domov učencev in študentov in 0,003 % od BOD za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij in 0,025 od BOD za sofinanciranje kadrovskih stanovanj (0,32 %).
Stanovalci organizirani v skupnosti stanovalcev bodo do leta 1985 s postopnim prehodom na ekonomsko stanarino zagotovili 100 % materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
S stanovanjsko izgradnjo je potrebno zagotavljati tudi najnujnejše spremljajoče objekte infrastrukture in objekte družbenega standarda. !
XII.	NALOGE NA PODROČJU INFRASTRUKTURE STAVBNO-ZEMLJIŠKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA
PODPISNIKI: ESPO Gorica, DES — TOZD Elektro Koper, SKIS Piran, SKIS — Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem, SIS za PTT promet Koper, Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož, Območna vodna skupnost Primorske Koper, Rižanski vodovod Koper, SIS za vodno oskrbo, Hidro Koper, TOZD uporabniki, KS, Splošna banka Koper, Izvršni svet skupščine občine Piran
a)	ENERGETIKA t 34. člen
Na področju energetike bodo udeleženci dogovora, upoštevajoč pomembnost energetske preskrbe občine in regije s kvalitetno in stalno energijo, skrbeli za enakomeren razvoj vseh območij.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana ESPO Gorica in samoupravnega sporazuma o temeljih plana interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, a v cilju izboljšanje kvalitete električne energije, zagotavljanja stalne frekvence, napetosti in dobave odjemalcem bodo ključnega pomena v občini naslednje naloge:
—	izgradnja 110 KV vodov in RTP z regulacijskimi transformatorji v Luciji v vrednosti 55 mio din,
—	ureditev elektro energetskih razmer v vseh KS razen tistih, kjer so te razmere že urejene. Tako se bo v tem srednjeročnem obdobju zgradilo, obnovilo, odnosno izboljšalo električne naprave v naslednjih naseljih:
KS Lucija: Liminjan, Nožed, Seča, Vinjole,
KS Padna — Raven — Nova vas: Nova vas, Podpadna (Padna)
KS Sečovlje: Gorgo, Krog
KS Piran: staro mestno jedro
Za celotno območje občine pa so ključnega pomena še naslednja dela:
—	prehod na 20 KV visoko napetostno omrežje,
—	javna razsvetljava.
Skupna vlaganja v navedena dela bodo obsegala v občini Piran 57,2 mio din (investicije 20 do 10 in 0,4 KV).
V cilju racionalnejšega izkoriščanja elektro energetskih objektov bo v tem petletnem obdobju uvedeno daljinsko krmiljenje termoakumulacijskih porabnikov (akumulacijske peči in bojlerji).
b)	PROMETNA INFRASTRUKTURA
35.	člen
Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana se zavezujejo, da bodo sledili temeljnim razvojnim ciljem in se v okviru svojih pristojnosti zavzemali za uresničevanje nalog v skladu s potrebami razvoja občine in regije na področju prometa in zvez.
36.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana v obdobju 1981—1985 zagotovila redno vzdrževanje občinskih cest in poti ter naslednje investicije:
597,6	mio	din
79,2	mio	din
10,3	mio	din
54,4	mio	din
36,0	mio	din
277,7	mio	din
153,5	mio	din
176,0	mio	din
468
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
Asfaltirati in sanirati bodo 12,9 km tokatnih cest v vrednosti 52,9 mio din in sicer:
—	Lucija — Vinjote — gtavna cesta
—	Križišče Vinjote — Nožed
—	Utica borcev NOV — Kampotin
—	Sečovtje — Dragonja
—	Gorgo — Cedola
—	štiripasovnica v Luciji
—	Sečovtje (šota) — Lousan
—	Moštra — križišče pri pokopališču
—	Lousan — cesta 430	,
—	cesta ob progi — 11. de!
—	Raven — Špehi
Urediti bodo peš poti v vrednosti 10 mio din in sicer:
—	sprehajalna pot ob obali od Pirana do Fiese
—	Lucija — Seča
—	Piran — Moštra
—	naselje Bernardin
Zgraditi bodo nova avtobusna postajališča v vrednosti 2,3 mio din v Luciji — obrtna cona in na Betokriški cesti.
Urediti bodo promet v Piranu v vrednosti 6,3 mio din.
Varovati bodo pobočja ob cestah in za to nameniti 380.000 din. Za vzdrževanje občinskih cest in poti bo SKIS namenita iz sredstev po samoupravnem sporazumu 15,9 mio din.
Za program izgradnje pa bo zagotovita 71,8 mio din iz naslednjih
vtrov:
—	pristojbina za cestna in motorna vozita
—	prometni davek pri prodaji goriva
—	de! turistične takse
—	soudetežba krajanov KS, TOZD-uporabhikov
—	krediti
13.2	mio din 10,4 mio din 11,9 mio din
29.3	mio din 7 mio din
Razvoj PTT mreže in ostalih PTT kapacitet ztasti v KS bodo uporabniki in izvajatci načrtovati z tetnimi ptani. Način financiranja bo za vsak skupno grajen objekt dotočen s sporazumom o združevanju deta in sredstev. Tako zbrana sredstva bodo predvidoma predstavtjata v planskem obdobju 30% tastne cene izgradnje telefonskih priktjučkov. Uporabniki tahko ta sredstva zagotovijo s finančnimi sredstvi ati vtože-nim delom oziroma materialom.
...	....T,	- 'j!-- 't ;..b 4^:r, a
č) LETALIŠČE
39. čten
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Obatno-kra-ške turistične poslovne skupnosti Portorož bo v tem srednjeročnem obdobju izvršena dograditev letališča Portorož in sicer:
—	izgradnja letališkega objekta
—	podaljšanje poletno-pristajalne steze
—	zgrajen cestni priključek
—	TT veze
—	nakup poslovnega letala
Izgradnja bo potekala v petih fazah, predračunska vrednost z viri financiranja bo naslednia:
—	predračunska vrednost	*	126.300 din
Od tega:
—	lastna sredstva	69.300	din
—	krediti tujih dobaviteljev	23.000	din
—	SIS za letališko infrastruk.	24.000	din
—	združena sredstva iz dohod.
odnosov	10.000	din
Z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije je predvidena ustanovitev SIS za letališki promet SR Slovenije in podpisniki tega dogovora se bodo zavzemali da bo preko te interesne skupnosti nrf!M*nn financiran ie razvoia letališča v Portorožu.
'	37. člen '	'
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 ter na osnovi Družbenega dogovora o izgradnji cestnega omrežja na obalnem območju v obdobju 1976—1985 bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zgrajeni naslednji objekti (cene leta 1979):
—	priključek Semedela 155 mio din
—	priključek Ruda 124,8 mio din
—	odsek Ruda — Strunjan (1/2 AC 7,6 km) 202,9 mio din
—	odsek Strunjan — Valeta začetek del (1,2 km) 120,9 mio din
Za izgradnjo navedenih objektov bo občina Piran zagotovila 68,2
mio din sredstev iz naslednjih virov:
—	preko SKIS s samoupravnim sporazumom za vzdrževanje objektov in naprav skupne rabe iz dohodka TOZD po osnovi BOD v višini 53,3 mio din;
—	iz zbranih sredstev turistične takse 14,9 mio din.
c)	PTT PROMET 38. člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne SIS za PTT promet bodo do leta 1985 doseženi naslednji kvalitetni po-kazovalci:
—	21,9 tf naročnikov na 10.000 prebivalcev
—	21,8 tf naročnikov na 100 prebivalcev
Za dosego teh ciljev je potrebno:
—	zgraditi novo izvršno PTT enoto v Luciji, *
—	razširiti avtomatske telefonske centrale v Portorožu (2000 lokalnih priključkov), Sečovljah (240 lokalnih priključkov), Strunjan nova ATC (160 lokalnih priključkov) ter tako povečati kapacitete ATC v občini od 3.160 na 5.560,
—	zgraditi krajevno kabelsko omrežje (Portorož, Lucija, Seča, Sečovlje, Parecag, Strunjan, Piran — skupaj 3.990km^par)
—	zgraditi medkrajevno kabelsko omrežje (Portorož — Sečovlje)
—	zgraditi 12 javnih telefonskih govorilnic
—	nadaljevati z napeljavo telefonov v vse vasi.
Sredstva bodo zagotovljena s strani izvajalcev v okviru SIS za PTT promet.
Vsi uporabniki bodo združevali sredstva v višini 20 % vrednosti realiziranih telefonskih impulzov.
d)	VODNO GOSPODARSTVO IN VODNA OSKRBA
40. člen
Območna vodna skupnost Primorske (OVSP) bo na podlagi dogovorjenih nalog v samoupravnem sporazumu o skupno vklajenih osnovah razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana OVSP v tem srednjeročnem obdobju urejala vodni režim na območju občine tako, da se zagotovi;
—	varstvo pred poplavami, erozijo, hudourniki in drugim škodljivim delovanjem vode,
—	varstvo vodnih količin in zalog,
—	varstvo in izboljšanje kakovosti vode.
OVSP bo v obdobju 1981/85 v okviru investicij v osnovno odvodno mrežo na hidromelioracijskih sistemih nadaljevalo z regulacijami reke Dragonja in Dmice v skupni vrednosti 34,9 mio din.
OVSP bo v obdobju 1981/85 v okviru investicij v varstvo vodnih količin vložila v obalni višinski vodovod na območju občine tudi 1,9 mio din. Ter nadaljnih 30,3 mio din za večnamensko akumulacijo v povodju Dragonje (raziskovalna dela, izvedba tehnične dokumentacije, pridobitev lokacije in dovoljenja za graditev ter pripravljalna dela).
OVSP bo v obdobju 1981/85 v okviru varstva kvalitete vode in čiščenja vode sohnancirala gradnjo čistilne naprave v Fiesi v vrednosti 8,5 mio din ter za delovanje stalne službe in financiranje opreme službe varstva obalnega morja preko DO Hidro na območju občine vložila 1,8 mio din.
OVSP bo finančna sredstva za realizacijo navedenih nalog zagotovila iz plačila vodnega prispevka in odškodnin, ki jih bodo združili uporabniki.
4L člen
Obalna SIS za vodno oskrbo bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981/85 na osnovi potreb zagotavljala dograjevanje obstoječega osnovnega vodovodnega sistema, gradnjo višinskega vodovoda, obnavljanje dotrajane objekte in naprave vodne oskrbe (Rižanski vodovod) ter pri tem upoštevala potrebe združenega dela in usmerjene stanovanjske gradnje.
V okviru dograditve obstoječega vodovodnega sistema bo zgrajen vsporedni cevovod od Valete do Izole, za kar bo SIS zagotovila 10 mio din.
Viri financiranja za navedeni objekt razširjene reprodukcije vodne oskrbe so določeni v aktih o ustanovitvah obalne SIS za vodno oskrbo.
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
469
42.	člen
Oba!na SIS za vodno oskrbo bo v planskem obdobju 1981/85 v sk!adu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana nadaljevala z izgradnjo višinskega vodovoda, namenjenega preskrbi podeželja z vodo.
Za ggradnjo objektov višinskega vodovoda v občini Piran bodo v tem srednjeročnem obdobju vložena po posameznih krajevnih skupnostih naslednja sredstva (cene leta 1979):
—	KS Padna — Raven — Nova vas 25,5 mio din
—	KS Strunjan — Ronek in strunjanski del (skupaj s KS Jagodje) 17,2 mio din
—	KS Lucija in Sečovlje — višinski predeli 27 mio dui
Skupna sredstva (po cenah iz leta 1979) za izgradnjo višinskega vodovoda na obali so predvidena iz naslednjih virov:
—	sredstva po samoupravnem sporazumu za izgradnjo višinskega vodovoda (iz čistega dohodka TOZD 1 % od BOD) 145 mio din;
—	namensko zbrana sredstva 2 din/m^ vode, 90 mio din;
—	samoprispevek delavcev obale—zaslužek enega dne 33 mio din;
—	prispevek občanov — pričakovalcev vode iz višinskega vodovoda 40 mio din;
—	prispevek MDB, JLA in drugih v delu 25 mio din;
—	Območna vodna skupnost in drugi 15 mio din;
—	bančni krediti 60 mio din.
Navedena sredstva bodo zbrana oziroma zagotovljena v občini v višini približno 25 % od skupnega zneska 348 mio din, ki se nanašajo na prvih šest alinej, to je 87 mio din.
Z izgradnjo opisanih vodooskrbmh objektov in naprav bodo zmanjšane razlike, ki obstajajo v življenjskih in delovnih pogojih med občani mestnih središč in podeželjem. Tako ustvarjeni novi pogoji življenja in dela bodo omogočili revitalizacijo podeželja, povečali kmetijsko pnu-zvodnjo in gospodarski razvoj in ustvarili boljšo obrambno sposobnost podeželja.
S planom Obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo, ki bo usklajen s plani vseh KS na podeželju bodo določeni prioriteta, dinamika gradnje ter roki in druge obveznosti gradnje.
43.	Člen
Glede na to, da utegne primanjkovati vode še v tem planskem obdobju, so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana obalne SIS za vodno oskrbo predvideni ustrezni varčevalni ukrepi, ki jih bodo podpisniki dogovora dosledno upoštevali.
Obalna skupnost za vodno oskrbo bo preko Rižanskega vodovoda sodelovala pri hrdrogeoloških raziskavah za pitno vodo na obali po programu Geološkega zavoda Ljubljana, ki je vključen v raziskovalne naloge pristojne raziskovalne skupnosti in ki predvideva hidrogeološje raziskave tudi na področju podzemnih akumulacij v dolini Dmice in Dragonje ter Podpadni. Poleg tega pa bo sodelovala tudi pri raziskavah, izdelavi tehnične dokumentacije, pridobitvi lokacijske dokumentacije in dovoljenja za graditev in pri pripravljalnih delih za izgradnjo večnamenske akumulacije v podvodju Dragonje ter za te namene zagotovila skupno 10 mio din lastne udeležbe.
e)	KOMUNALNO GOSPODARSTVO *	— stavbno zemljiško gospodarstvo
44.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost — samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem bo v tem srednjeročnem obdobju spremljala razvoj občine in t^tvarjala pogoje za prostorsko razvijanje dejavnosti, ki so vezana na razpoložljiva stavbna zemljišča.
45.	člen
Samoupravna enota bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981/85 opravljala vse naloge v zvezi s pripravo in opremljanjem stavbnih zemljišč. Tako bo usmerila svoje delovanje in sredstva v pripravo zemljišč in opremljanje na podlagi izdane dokumentacije (zazidalnih načrtov, lokacijske dokumentacije, projektov za izvedbo) komunalnih naprav in idejnih projektov) na naslednjih območjih:
—	Lucija 2000
—	Lucija Kampolin
—	Lucija I. nadaljevanje
—	Lucija — obrtna cona
—	Lucija — Lucan
—	Lucija II dodatno
—	Lucija III
—	Lucija IV
—	Beli križ — Šentjane
—	Piranska vrata
—	Portorož — Fizine
—	Strunjan
—	Fiesa — Pacug
—	Sečovlje — Košta
—	Portorož — programski del
—	Piran — Tartinijev trg
—	Dragonja
46.	člen
Enota bo za namene stanovanjske izgradnje v obdobju 1981/85 (predvideno 924 stanovanj — brez izgradnje stanovanj na vaSeh) komunalno opremila 33 ha zemljišč in v ta namen vložila 290,1 mio din m 24 ha za ostale porabnike prostora, za kar bo namenila 279,0 mio din.
Viri financiranja za izgradnjo komunalnih objektov in naprav v skupni vrednosti 569,1 mio din bodo naslednji:
—	prispevki graditeljev
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
—	sredstva iz stanovanjskega prispevka
—	legalizacija čmih gradenj
417,8 mio din 15,4 mio din 134,4 mio din 1,5 mio din
KOMUNALNA DEJAVNOST
47.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost bo v obdobju 1981—1985 na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotavljala opravljanje storitev za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe ter v ta namen združevala potrebna sredstva.
Za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe bodo v tem srednjeročnem obdobju združena sredstva v višini 78,7 mio din po samoupravnem sporazumu po stopnji 1,6 BOD iz dohodka, in sicer za:
—	vzdrževanje javne snage
—	delno vzdrževanje pokopališč
—	okrasitev mest
—	javne sanitarije
—	javne izlivke
—	javna razsvetljava
—	parki in zelenice
—	vzdrževanje varnostnih pasov
—	otroška igrišča
—	nujne intervencije
—	vzdrževanje obale
44,9 mio din 3.5 mio din 0,5 mio din 0,3 mio din 0,1 mio din
13.2	mio din
12.2	mio din 0,7 mio din 0,3 mio din 0,7 mio din 2,3 mio din
V okviru obnove in gradnje komunalnih naprav in objektov skupne rabe bodo izvršene naslednje naloge:
—	izgradnja novega kanalizacijskega omrežja v skupni vrednosti 55 mio din, ki obsega: v Strunjanu izgradnjo kolektorja pri gostišču * Sosič*; V Fiesi izgradnjo kanalizacijskega sistema, čistilne naprave in podmorskega izpusta; v Piranu izgradnjo kanalizacije na Tartinijevem trgu, II. fazo mehanske čistilne naprave, II. fazo podmorskega izpusta in črpališča na pomolu; v Portorožu izgradnjo kanalizacije v šolskem centru; v Luciji izgradnjo kolektorja Lucija-Jemej in kolektorja v novih zazidavah; v Sečovljah izdelavo projektne dokumentacije tre-tiranje odpadnih voda;
—	regulacija potoka Fazan in hudournikov v novih zazidavah v skupno vrednosti 3,2 mio din;
—	urejanje parkov in zelenic ob obzidju nad Piranom, v Piranskih vratih, ob Koprski cesti v Portorožu, ob spomeniku v Strunjanu, ob vsej strunjanski obali ter parka po dogovoru v vrednosti 5,7 mio din in urejanje parka Forma vive na polotoku Seča;
—	opravljanje z javno razsvetljavo obstoječih ulic, parkirišč in sprehajalnih poti v vrednosti 1,9 mie din;
__ postavitev javnih sanitarij v Piranu in Fizinah v vrednosti 1,3 mio
din;
____ ureditev ulic (po programu), tlakovanje Tartinijevega trga in izgradnja tržnic v Luciji in Portorožu v vrednosti 9,5 mio din;
__ postavitev nove avtomatske telefonske centrale v Sečovljah ter
napeljava novih krajevnih omrežij v vrednosti 3,2 mio din;
470
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
—	izgradnja glavnega obalnega odlagališča smeti ter terminalov v Piranu, Padni, Novi vasi in Ravnu, za kar bo potrebno zagotoviti 21,4 mio din;
—	saniranje kamnitih podpornih zidov v vrednosti 2,5 mio din;
—	odplačilo anuitet za najete kredite za financiranje gradnje komunalnih naprav v vrednosti 18,1 mio din.
Celoten program se bo izvaja! na podlagi letnih programov dela, ki jih bo ob zaključku vsakega poslovnega leta sprejela skupščina SKIS ter jih tudi finančno ovrednotila za naslednje leto.
Sredstva za uresničitev programa obnove in gradnje komunalnih naprav v skupni vrednosti 121,7 mio din, bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
—	de! turistične takse v vrednosti
—	nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
—	soudeležba krajanov
—	soudeležba izvajalskih organizacij
—	prispevki TOZD uporabnikov
—	krediti
25.5	mio din 15,4 mio din
4.6	mio din 54,0 mio din
18.6	mio din
3.6	mio din
XIII.	NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PODPISNIKI: SIS družbenih dejavnosti, TOZD s področij družbenih dejavnosti, KS, Izvršni svet skupščine občine Piran
48.	člen
Skupna sredstva programov SIS družbenih dejavnosti v obodbju 1981—1985 bodo znašala 1.299.507 tisoč din in to po letih:
1981
1982
1983
1984
1985
246.943 tisoč din 258.392 tisoč din 258.621 tisoč din 264.535 tisoč din 271.016 tisoč din
Skupaj
1981/95	1.299.507 tisoč din
Vrednost posameznih programov po letih bo znašala:
	198!	1982	1983	1984	1985	skupaj 81—85
zagotovljen program	79.526	80.957	83.215	85.634	88 927	418.259
občinski program	135.524	143.956	141.732	144.462	147.854	713.528
skupni program	25.629	27.072	27.743	28.278	28.483	137.205
solidar. program	6.071	6.208	5.726	5.950	5.534	29.489
vzajemni program	193	199	205	211	218	1.026
Skupna vrednost programov po posameznih SIS družbenih dejavnosti v obdobju 1981—1985 bo znašala:
v 000 din (cene 1980)
a)	vir dohodek	;
—	osnova osebni dohodek:
1.	zdravstvo
2.	zaposlovanje
3.	pokojninsko in invalidsko zavarovanje (nesreče pri delu in poklicne bolezni)
4.	starostno zavarovanje kmetov
—	osnova dohodek:
1.	usmerjeno izobraževanje
2.	raziskovalna dejavnost
b)	vir osebni dohodek:
—	osnova osebni dohodek
1.	otroško varstvo
2.	osnovno izobraževanje
3.	kultura
4.	telesna kultura
5.	socialno skrbstvo
6.	zdravstvo (za nadomestila osebnih dohodkov).
7.	pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Samoupravne interesne skupnosti imajo ta instrumental združevanja sredstev vgrajen v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov in opredeljeno višino prispevnih stopenj za leto 1981 kot prvo leto petletnega planskega obdobja, medtem ko bodo višino za naslednja leta planskega obdobja objavljale vsako leto pred iztekom leta na osnovi valoriziranih programov v skladu z metodologijo naslednjega člena tega dogovora. Osceno prispevnih osnov za vsako naslednje leto bodo dajale pristojne občinske planske službe.
50.	člen
Višino sredstev, ki so jo določili udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, bodo SIS letno revalorizirale, kolikor ne bo z letno resolucijo skupščine SR Slovenije drugače določeno, po naslednjih načelih:
1.	v ceni planiranih del sredstev za (bruto) osebne dohodke izvajalcev in sklada skupne porabe ter sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic se bo za zagotovljene programe in solidarnost povečeval skladno z rastjo poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za obdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD — 1 Zavoda SR Slovenije za statistiko), zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v petletnem obdobju (1,1 %), za druge programe v občini pa se bo ta del sredstev povečeval skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega na obali za obdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD-1 Zavoda SR Slovenije za statistiko), zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov na obali v petletnem obdobju.
2.	Ostale elemente v ceni zajamčenih programov bodo povečevale z rastjo cen na drobno v obdobju — oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (podatek iz mesečnega statističnega pregleda Zavoda SR Slovenije za statistiko).
invest, iz
	osn. dejav.	investicije	skupaj	samoprisp.
otroško varstvo	225.195	19.069	244.264	8.583
osnovno izobražev.	254.767	17.000	271.767	46.278
kultura	77.172	6.711	83.883	—
telesna kultura	22.001	—	22.001	—
socialno skrbstvo	76.074	—	76.074	—
zdravstvo	518.717	64 641	583.358	4.770
zaposlovanje	15.176	—	15.176	—
raziskovanje	2.984	—	2.984	—
skupaj:	1.192.086	107.421	1.299.507	59.631
sredstva za investicije ne zajemajo sredstev, ki se zbirajo s samoprispevkom.
49.	člen
Sredstva, ki se združujejo na osnov! samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti, se bodo oblikovala iz naslednjih virov in osnov:
51.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtovale in izvajale investicije le v okviru, ki jim ga dopušča vsakoletni nominalni obseg sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih plana in letna resolucija o uresničevanju srednjeročnega plana, potem ko v okviru teh sredstev najprej zagotovijo izvedbo dogovorjenega programa redne dejavnosti in obveze do solidarnosti.
Noben investitor ne bo začenja! združevanja sredstev iz katerega koli vira za konkretno investicijo, dokler ne bo v celoti pripravljena in-vesticijsko-tehnična dokumentacija ter zagotovljena lokacija in stavbno zemljišče, hkrati pa v celoti dogovorjena finančna konstrukcija investicije in s samoupravnim sporazumom zagotovljena tudi sredstva za dejavnost v novem objektu.
Prednost bodo imele investicije, ki izpolnjujejo vsaj tri od navedenih kriterijev:
1 investicije, ki so v višji fazi izgradnje ter bi njihova začasna ustavitev povzročila nesorazmerno škodo;
2.	investicije, s katerimi se izboljšuje funkcionalnost in racionalnost obstoječih objektov;
3.	investicije, ki omogočajo večnamensko rabo ali dajejo v primerjavi z drugimi nameravanimi podobnimi investicijami večji učinek;
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
471
4.	investicije, ki neposredno omogočajo izvajanje zagotovljenih programov redne dejavnosti;
5.	investicije, ki ustrezajo prednostnim kriterijem, dogovorjenim v pianu družbenopolitičnih skupnosti in dodatnim kriterijem, dogovorjenim v okviru dejavnosti.
52.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana bo skupnost otroškega varstva do leta 1985 dosegla 60 % zajetje predšolskih otrok v vzgojno varstvene organizacije. Skupnost bo krila poprečno 50% stroškovne cene za posameznega oskrbovanca, delež staršev kot neposrednih uporabnikov storitev pa bo znašal poprečno 50 % in sicer v razponu od 25 % do 70 % cene glede na dohodkovne možnosti staršev.
V	tem srednjeročnem obdobju bo zgrajen in predan v uporabo vzgojnovarstveni objekt v Portorožu z 168 mesti. Predračunska vrednost te investicije znaša po cenah leta 1980 17,5 mio din. Poleg tega bo v Strunjanu ob adaptaciji osnovne šole dograjen prostor za WO in tako na novo pridobljenih 40 mest (za skupino otrok z italijanskim učnim jezikom in eno skupino za otroke s slovenskim učnim jezikom). Predračunska vrednost v cenah 1980 znaša 2,0 mio din. Tako bo skupno s sredstvi samoprispevka občanov na novo pridobljenih 208 mest v WO
Glede na potrebe, ki se kažejo po nadaljnem vključevanju otrok v WO, bo skupnost do leta 1985 skupaj z združenim delom proučila možnost zagotovitve ustreznih prostorov v blokovni gradnji za vzgojo in varstvo za 80 otrok.
53.	člen
Izobraževalna skupnost bo zagotavljala potrebe po vzgoji in osnovnemu izobraževanju ter skrbela za podružbljanje vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh ob zagotavljanju prostorskih možnosti za izvajanje potrebnega vzgojno izobraževalnega programa.
Skupnost bo zagotavljala podaljšano bivanje na šolah, kjer ni organizirana celodnevna šola.
V	osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se bo nadaljevalo z izvajanjem programa celodnevne Šole v dosedanjem obsegu.
Šole z italijanskim učnim jezikom bodo v celoti prešle na celodnevno obliko vzgoje in varstva v letu 1982.
Do leta 1985 bo vključenih v celodnevno obliko vzgoje in varstva 25 % vseh osnovnošolskih otrok.
Izboljšanje prostorskih in drugih materialnih pogojev v osnovnem šolstvu bo doseženo z realizacijo programov izgradnje, sanacije in obnove iz samoprispevka in združenih sredstev.
54.	člen
Po programu izgradnje in obnove osnovnih šol iz sredstev samoprispevka za obdobje 1981—1984 bodo zgrajeni, obnovljeni in dograjeni naslednji objekti: I. faza dograditve osnovne šole Lucija; II. faza izgradnje osnovne šole Piran; I. faza izgradnje osnovne šole Portorož; II. faza dograditve osnovne šole Lucija (telovadnica, zaklonišče); obnova osnovne šole Strunjan; izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Sečovlje; sofinanciranje z ostalimi občinami izgradnjo II. faze zavoda Elivre Vatovec Strunjan.
Skupna vrednost navedenega programa bo znašala 82,4 mio din (cena 1980).
55.	člen
Na področju usmerjenega izobraževanja bodo prednostno razvijane tiste usmeritve ki bodo izobraževale kadre za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini in za panoge, ki so v skladu z bodočim razvojem gospodarstva.
Za zagotovitev materialnih pogojev za preobrazbo in verifikacijo vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, ki niso predmet svobodne menjave dela v okviru PIS ter za poravnanje dislokacijskih stroškov rednih visokošolskih oddelkov se bodo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Piran združevala sredstva iz čistega dohodka po stopnji 0,6 % od osnove brutto osebnih dohodkov. Predviden obseg združevanja sredstev 30,7 mio din.
V	ta namen bodo adaptirani, sanirani ali zgrajeni prostori za.
—	nadaljnje izvajanje programa TPSEŠ in VPŠ,
—	izvajanje programa družboslovno-jezikoslovne usmeritve (sedanja gimnazija)	.	.	.	.
—	izvajanje programa naravoslovno-matematične smeri pn sedanj!
gimanaziji z italijanskim učnim jezikom,
—	izvajanje programa gostinstva in turizma ( v kolikor se bo ta program po usklajevanju v PIS za gostinstvo dolgoročno izvajal v Piranu),
—	izvajanje programa zdravstvene šole,
—	pokrivanje dislokacij, stroškov za oddelke višjih in visokih šol.
'
56.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana v tem srednjeročnem obdobju opredeljuje kulturna skupnost občine Piran kot prednostne naslednje naloge:
—	razvoj in krepitev ljubiteljske kulture v šolah, KS in organizacijah združenega dela;
—	usklajevanje interesov in kulturnih programov s turističnim gospodarstvom;
—	sodelovanje s kulturnimi društvi iz zamejstva;
—	skupaj s kulturno skupnostjo Slovenije skrb za razvoj kulturne dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti;
—	ureditev delovišča Forma vive in ureditev galerije Forma vive na Seči po samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo samoupravne interesne skupnosti za kulturo občin Koper, Izola in Piran in drugi subjekti, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu;
—	nabava najnujnejše opreme za delovanje ljubiteljske dejavnosti;
—	nujna vlaganja za vzdrževanje kulturnih domov v KS in prostorov za kulturno dejavnost italijanske narodnostne skupnosti;
—	ureditev Matične knjižnice Piran s čitalnico;
—	priprava projektov in načrtov in I. faza adaptacije kulturnega doma;
—	najnujnejša ureditev prostorov za arhivsko službo.
V	skladu z določili svojega SaS o temeljih plana bo kulturna skupnost občine sofinancirala medobčinske kulturne institucije po dogovorjenih enotnih kriterijih in po svoji ekonomski moči: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, Obalne galerije Piran, Pomorski muzej Piran, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper in Osrednjo knjižnico Koper.
Delavci v kulturi bodo imeli enak ekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih družbenih dejavnostih. Skupnost bo skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije razvijala kulturno dejavnost italijanske narodnostne skupnosti, predvsem glede mladinske ustvarjalnosti in izobraževanja strokovnih kadrov — mentorjev.
V	okviru investicijskega programa bodo v obdobju 1981—1985 izvajane naslednje naloge:
—	izvedba I. faze adaptacije kulturnega doma (palača Traversini) pa ljubiteljsko dejavnost v Piranu, za potrebe slovenske in italijanske narodnostne skupnosti. Vrednost investicije znača 5.000 tisoč din. Viri financiranja: sredstva KS Piran 65 % in KSS 35 %;
—	adaptacija matične knjižnice s pridobitvijo prostorov za čitalnico v Piranu—nadaljevanje investicije iz tekočega srednjeročnega obdobja. Potrebna dodatna sredstva v višini 1.350 tisoč din bo zagotovila kulturna skupnost Piran;
—	adaptacija Tartinijeve rojstne hiše, kjer bo sedež italijanske skupnosti in Tartinijev muzej. Vrednost investicije je 3.362 tisoč din. Viri financiranja: KS Piran 2.131, tisoč din, KSS 731 tisoč din, že zagotovi jena-zbrana sredstva 400 tisoč din;
—	preureditev bivešga bivališča pisatelja Cirila Kosmača v kulturni objekt; predračunska vrednost 1.200 tisoč din. Viri financiranja: iz sredstev Kulturne skupnosti Slovenije;
—	zasilna ureditev prostorov bivšega frančiškanskega samostana v Piranu, tako glede arhivskih prostorov kot križnega hodnika in možne galerije. Dokončna rešitev — sanacija objekta bo možna šele v naslednjem obdobju 1986—1990. Vrednost investicije je zagotovljena iz sredstev kulturne skupnosti Piran v višini 685 tisoč din in sredstev KSS v višini 726 tisoč din.
57.	člen
Materialne pogoje za izhajanje Primorskih novic ustanovitelji z Družbenim dogovorom o vlogi, izdajanju in zagotavljanju pogojev za dvakrattedensko izdajo lista Primorske novice in s samoupravnim sporazumom o izhajanju dvakrattedenske izdaje lista. V obdobju 1981-1985 se bo proučilo in po potrebi tudi zagotovilo pogoje za prehod na večkrat tedensko izhajanje lista oz. na dnevnik.
58.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana bo v tem srednjeročnem obdobju najpomembnejša in prednostna naloga v telesni kulturi nadaljna širitev in izboljševanje kakovosti telesno-kultume dejavnosti, saj je športno-rekreativna dejavnost še zlasti z vidika mno-
472
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
iičnosti osnovni interes delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture.
V	selektivni dejavnosti se bo težilo k ustvarjanju pogojev posameznikom in ekipam za doseganje vrhunskih dosežkov.
S stalnim izobraževanjem in šolanjem kadrov bo zagotovljena možnost izpopolnjevanja in povečevanja števila strokovnih delavcev, še zlasti amaterskih.
V	tem obdobju bo z večjim prizadevanjem in sodelovanjem OZD še posebej s področja gostinstva in turizma ter KS potekalo zagotavljanje materialnih pogojev za delo telesno-kultumih organizacij.
59.	člen
Temeljni razvojni cilji občinske skupnosti za socialno skrbstvo so opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana v obdobju 1981—1985. V skladu z določili tega samoupravnega sporazuma se bodo na področju socialnega skrbstva v občini izvajale naslednje naloge:
—	družbene denarne pomoči;
—	zavodsko varstvo v splošnih socialnih zavodih, posebnih socialnih zavodih, v organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih;
—	rejništvo;
—	začasne in enkratne denarne pomoči;
—	usposabljanje za delo v delavnicah pod posebnimi pogoji;
—	brezplačna šolska prehrana in letovanje;
—	stalne družbene denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja;
—	razvrščanje otrok (kategorizacija); pogrebni stroški (podpiranci ipd); stroški begavcev; sofinanciranje nege in pomoči na domu;
—	sofinanciranje skupnosti socialnega varstva in INDOK centra;
—	sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev;
—	financiranje delovanja centra za socialno delo, ki bo začel delovati v letu 1981 kot OZD na področju socialnega skrbstva.
Poleg gornjih nalog bo na področju socialnega skrbstva uveden enotni sistem evidence prejemnikov vseh socialnih dajatev in njihovega materialnega položaja, pri čemer bo za zagotovitev popolnosti evidenc tudi upošteval različen kraj bivanja in zaposlitve.
60.	člen
Skupnost socialnega varstva občine bo usklajevala in spremljala uresničevanje socialno-varstvenih programov občinskih SIS, ki se vanjo vključujejo.
Na podlagi samoupravnega sporazuma s skupnostjo socialnega varstva Slovenije bo zagotavljala enotne in skupne kriterije in merila vseh SIS za ugotavljanje upravičenosti do socialnih dajatev. Skupnost bo zagotovila tudi enotni sistem evidence prejemkov socialnih dajatev in njihovega materialnega položaja.
61.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 bo zdravstvena skupnost zagotovila takšen obseg in kvaliteto storitev, ki bodo predstavljale dejansko izpolnitev sedaj veljavnih republiških normativov in standardov. Poleg tega bo okrepila tudi terensko zdravstveno službo.
V	okviru investicijskega programa bo zdravstvena skupnost v obdobju 1981—1985:
—	nadaljevala z odplačilom anuitet za zdravstveni dom Piran in sicer:
—	v letu 1981	v višini 8.904 tisoč din
—	v letu 1982	v višini 9.145 tisoč din
skupaj: 18.049 tisoč din
—	nadaljevala z združevanjem sredstev za naložbe v novogradnjo splošne bolnišnice, v vrednosti 71.089 tisoč din.
Namensko združevanje sredstev za nadaljevanje izgradnje bolnišnice Izola naj se združuje po enotni stopnji v višini 1,20 % s tem, da se pokrije obveznost občine Piran iz leta 1981—1982 v naslednjih letih, ko prenehajo obveznosti odplačevanja anuitet za odplačilo kreditov za izgradnjo Zdravstvenega doma v Piranu in da gredo vsa prizadevanja v smeri, da se v letih 1981—1982 v polni meri realizira stopnja združevanja sredstev najmanj v višini 0,85 % od BOD ter v letih 1983, 1984 in 1985 nadoknadi razlika iz let 1981 in 1982.
Zdravstvena skupnost se zavezuje, da se bo s kvalitetnejšimi zdravstvenimi storitvami zmanjševala odsotnost z dela, kar bo imelo za posledico zmanjševanje obsega sredstev izplačanih za čas bolezni.
*	62. člen
Na osnovi samoupravnih sporazumov zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva bosta obe SIS razvijali in izvajali zdravljenje in nego bolnikov na domu z uvedbo patronažne službe tako, da bodo do konca tega petletnega obdobja pokrite vse KS v občini.
63.	člen
Raziskovalna skupnost bo v tem srednjeročnem obdobju izvajala naloge na treh projektih, ki so sprejeti s programom raziskovalnega dela v zvezi s proučevanjem družbenoekonomskega razvoja in kulture v občini Izola, Koper in Piran, ki so dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Raziskovalne skupnosti občine. Ti projekti, ki bodo vključeni v skupni program raziskovalne skupnosti Slovenije so:
—	primerjalne prednosti slovenske obale,
—	demografska gibanja na slovenski obali,
—	kultura na narodnostno-mešanem ozemlju Istre in Slovenskega primorja v preteklosti in sedanjosti.
Projekti bodo financirani iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije, posebnih raziskovalnih skupnosti in občinske raziskovalne skupnosti. Raziskovalna skupnost bo izvajala tudi občinske raziskovalne programe, ki bodo financirani iz združenih sredstev uporabnikov na osnovi konkretnih programov raziskovalnega dela.
Raziskovalna skupnost bo do konca leta 1981 v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine občine Piran, Splošno banko Koper, SDK, Medobčinsko gospodarsko zbornico Koper zainteresiranimi OZD in drugimi inštitucijami proučila potrebo in možnost ustanovitve razvojnega centra.
Dejavnost centra bo v prvi fazi usmerjena predvsem v oblikovanje skupnega informacijskega sistema ter v organizacijo in povezovanje posameznih nosilcev raziskovalne dejavnosti, s čemer bo omogočena večja povezanost z združenim delom in zagotovljena uporaba raziskovalnih izsledkov v proizvodnih aktivnostih. V nadaljnih fazah dograjevanja centra pa bo dejavnost usmerjena tudi na raziskovanje bistvenih vprašanj, ki so pomembna za razvoj obalnega območja, predvsem na sistematično in kompleksno proučevanje možnosti valorizacije posameznih primerjalnih prednosti območja.
XIV.	NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
PODPISNIKI: OZD, KS, SIS, Medobčinska gospodarska zbornica Koper, Izvršni svet skupščine občine Piran
64.	člen
Sedanja stopnja družbenega razvoja občine opozarja na izrazit urbanistični način življenja, kar nujno zahteva intenzivno izrabo prostorskih kapacitet in strožji režim zavarovanja površin za posebne namene.
65.	člen
Na področju urejanja prostora bodo udeleženci dogovora zagotovili pravočasno izdelavo dogovorjene urbanistične dokumentacije, oziroma njene novelacije in geodetske dokumentacije ter pogoje za opremljenost prostora v občini, tako da bodo izenačevali pogoje življenja in dela za vse prebivalce na celotnem območju občine. Taka razvojna usmeritev narekuje nadaljnje izvajanje namenske in dolgoročne racionalne rabe prostora oziroma urbanizacije v skladu z veljavnimi prostorskimi in urbanističnimi dokumenti v občini, določitev in varovanje najbolj primernih kmetijskih zemljišč in varovanje gozdov, nadomeščanje izgubljenih kmetijskih zemljišč, urejanje večjih obstoječih kompleksov z arondacijami, komasacijami in pridobivanje novih kmetijskih zemljišč z melioracijami. V smislu čuvanja in izrabe kmetijskih zemljišč bo izdelana agrokarta, ki bo določala območja namenske in smotrne rabe kmetijskih površin v občini.
66.	člen
V prostorski zasnovi območij bodo udeleženci upoštevali še zgrajene strukture, prirodne vire, ohranitve osnovnih ekoloških ravnovesij in zavarovanje prostora za ustvarjalne iniciative bodočih rodov. Ta cilj bodo dosegli s preusmeritvijo urbanizacije v širši prostor — v omrežje naselij, ki bodo zaradi svoje soodvisnosti povezana v urbani sistem. To bo zagotavljalo med posameznimi središči policentričnega razvoja tudi ustrezno prostorsko delitev ekonomskih in družbenih funkcij.
13. novembra 1981 — St. 32
URADNE OBJAVE
473
Botj izenačen razvoj družbenih in oskrbnih dejavnosti bodo zagotavljati v skiadu z .ntenzivnostjo nasetjevanja v posameznih obnmčjih Zagotovit, bodo funkcionaten in zdrav preptet osnovnih aktivnosti bivanje, deto, oskrba, rekreacija, komunikacije, promet in drugo v funk-cionatno zaokroženih nasetjih (Piran. Lucija, Strunjan. Sečovtje Dragonja...).
V	novih urbanističnih rešitvah bodo upoštevati princip preptetanja etementov grajenih in zetenih struktur. Uvajanje večjih zetenih prekinitev med strnjeno zazidavo mora postati obvezen etement urejanja prostora.
Skrb za zdravo življenjsko okolje bo prisotna pri planiranju družbenega razvoja vseh področij.
Površine za proizvodno dejavnost bodo opredetjene tako, da bo ob upoštevanju naravnih pogojev in načet varstva čtovekovega okotja za-gotovtjen ugoden dostop z mesta bivanja in povezanost s šitšim prometnim sistemom.
V	okviru stanovanjskih nasetij bo potrebno zagotoviti, da se sočasno s stanovanji ne samo načrtuje, ampak tudi uresničuje spremijajoči program bivatnega okotja, ki omogoča vsestransko vktjučevanje občanov v življenje naselja.
Stanovanjska naselja bo potrebno oblikovati kot vsebinsko zaključene krajevne skupnosti.
V	oblikovnih zasnovah posameznih naselij je potrebno upoštevati tipiko estetike kvalitete naravnega okolja.
Pri opredeljevanju območij za gradnjo počitniških hiš bo potrebno zagotoviti večjo organiziranost in usmerjenost v privlačna območja, ki imajo pogoje za kolektivne oblike turizma (Fiesa, Pacug, Strunjan).
Varstvu naše kulturne dediščine je potrebno posvetiti večjo pozornost, zlasti prenovi v strnjenih območjih ambientale zaščite Pirana, ki bo z ustrezno novo vsebino bogatila kulturno zgodovinsko podobo mesta in njegov življenjski utrip.
S posebnimi predpisi bo zavarovana naravna krajina območja Seče, Strunjanske lagune in Sečoveljskih solin.
Prenova
Posledice odsotnosti družbeno usmerjene politike mestne prenove lahko razberemo iz fizičnega stanja mestnega tkiva.
Obnavljanje mestnega tkiva mora postati kontinuirana dejavnost in neločljiv de! tako dolgoročnih kot srednjeročnih načrtov.
Območje, za katerega se pripravlja asanacijski načrt, mora predstavljati urbano celoto vseh vidikov.
Tehnične podrobnosti pa se pripravijo za posamezno gradbeno fazo.
V	okviru prenove bo posebna pozornost posvečena prometnemu režimu v mestnem jedru Pirana in postopni izločitvi prometa.
V	programe prenove pa je vključiti tudi ohranitev naselbin v širšem prostoru občine, prav tako pa tudi ohranitev stavbne dediščine podeže-tja.
Maritimne ureditve, javne urejene plaže, zaščiteno morje in priobalni pas ter plovne poti in urejeni privezi bodo prav tako interes, potreba in naloga v smotrni izrabi pridonih danosti, ki so bile delno zanemarjene v dosedanjem razvoju občine.
Varstvo okolja
Na področju vodnega gospodarstva je skrbeti za trajno zaščito obstoječih vodnih virov in iskanje novih, skrbeti za zmanjšanje onesnaževanja morja in za izgradnjo kanalizacije povsod tam, kjer so naselja priključena na javni vodovod.
Načrtovan razvoj občine bo temelji! tudi na varovanju pred onesnaženjem zraka in pred hrupom.
XV.	NALOGE NA PODROČJU RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
PODPISNIKI: OZD, KS, SIS, Občinska konferenca SZDL Piran, Izvršni svet skupščine občine Piran
67.	člen
Delovni ljudje in občani bodo v krajevnih skupnostih zadovoljevali svoje skupne potrebe in interese na podlagi srednjeročnih p anov a jevnih supnosti, samoupravnih sporazumov o temeljih p anov samou pravnih organizacij in skupnosti ter dogovora o teme ji	S
plana občine.	.......	.	:
Udeleženci dogovora bodo razvijali in poglabljali v vyh krajevnih skupnostih samoupravne socialistične odnose in de egats sis e , da bodo delovni [judje in občani v krajevnih skupnostih sami reševali svoje interese in sodelovali ph spremljanju vseh odločitev
i" pogojev ter rezultatov razvoja, življenja in dela v krajevnih skupnostih.
Krajevna skupnost bo glavni nosilec in pobudnik vseh družbenih aktivnosti, ki bodo potekale na njenem območju. O vseh nalogah se bodo krajevne skupnosti dogovorile z drugimi nosilci planiranja in med seboj. V skladu s politiko enakomernega razvoja vseh krajevnih skupnosti v občini bodo udeleženci delovali tako, da bodo postopno odpravljene razlike v razvitosti krajevnih skupnosti, ali njihovih posameznih delov. Krajevne skupnosti bodo delovale tako, da bo dosežen skupni vpliv pri uresničevanju raznih nalog na samoupravnem, družbenoekonomskem in socialnem področju.
Krajevne skupnosti se bodo pri reševanju problemov in pri zadovoljevanju potreb, ki so skupnega pomena za več krajevnih skupnosti dogovorile med seboj, da bi se tako z čim manjšimi vlaganji doseglo naje-konomičnejše učinke. Tako se bodo krajevne skupnosti dogovorile o skupnem sodelovanju in racionalizaciji poslovanja ter tako organizirale tudi skupne službe in morda tudi skupne organe.
Občina bo zagotavljala iz proračunskih sredstev na podlagi meril, ki jih sprejema zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine sredstva za delovanje delegatskega in skupščinskega sistema, za izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, za dejavnosti poravnalnih svetov in delovanje drugih orgAov v krajevnih skupnostih. Iz proračuna občine se bodo zagotavljala tudi sredstva za naloge, ki se v skladu s predpisi financirajo iz proračuna.
XVI NALOGE NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
PODPISNIKI: OZD, TOZD, KS, SIS, Splošna banka Koper, Izvršni svet skupščine občine Piran
68.	člen
Za nadalnje uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo udeleženci dogovora v tem srednjeročnem obdobju zagotavljali materialne, kadrovske in druge pogoje.
69.	člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje v občini Piran za obdobje 1981—1985, bodo podpisniki zagotavljali sredstva iz proračuna in iz sredstev združenega dela ter v okviru lastnih obrambnih priprav, tako da bodo skupna sredstva, vključno z obrambnimi pripravami OZD in KS, dosegla 0,5 % narodnega dohodka doseženega v občini v obdobju 1981—1985.
70.	člen
Udeleženci dogovora bodo v skladu s potrebami in plani razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljali pogoje in sredstva za prilagoditev oziroma organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah. Zlasti pa bodo udeleženci dogovora zagotavljali sredstva za oblikovanje zalog deficitarnih surovin, repromateriala in drugih industrijskih proizvodov v skladu z načrti za delovanje gospodarstva v izrednih razmerah in v vojni.
Zagotavljali bodo tudi sredstva za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv ter za izgradnjo skladiščnih prostorov v skladu z zakonom o blagovnih rezervah in na njem temelječem programu oblikovanja občinskih blagovnih rezerv za obdobje 1981—1985, tako da bodo do 1985 na občinski ravni oblikovane rezerve za 60 dni.
71.	člen
Udeleženci dogovora bodo na področju teritorialne obrambe v tem srednjeročnem obdobju zagotavljali pogoje za realizacijo naslednjih nalog:
—	posodabljanje teritorialne obrambe in opremljanje s sodobno oborožitvijo s težiščem na sredstvih za protioklepno in protizračno obrambo;
—	izgradnjo manjkajočih skladišč;
—	izvajanje vzgoje v teritorialni obrambi po učnih programih;
—	nadaljnji razvoj, opremljanje in usposabljanje narodne zaščite ' v združenem delu in v kiajevnih skupnostih.
474
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
72.	člen
Občina bo zagotavljala materialne in druge pogoje za nadaljnji razvoj in učinkovito delovanje sistema družbene samozaščite in v njem organov za notranje zadeve, ki skrbijo za varstvo ustavne ureditve, varnost ljudi, za varstvo družbenega in zasebnega premoženja. V tem planskem obdobju bo zagotavljala tudi sredstva za reševanje stanovanjskih problemov delavcev teh organov.
Poleg tega bo zagotavljala tudi sredstva za dograditev informacijskega sistema organov za notranje zadeve v okviru družbenega informacijskega sistema za funkcionalne prostore organov za notranje zadeve.
73.	člen
Udeleženci dogovora bodo za usposabljanje in opremljanje enot za upravne zveze in službo OJOA v obdobju 1981—1985 zagotovili financiranje naslednjih nalog:
—	postavitev in opremljanje občinskega centra službe OJOA;
—	opremljanje mreže v OZD in KS za potrebe službe OJOA;
—	usposabljanje pripadnikov enote upravnih zvez službe OJOA in kriptozaščite.
74.	čleti
V	enote in štabe civilne zaščite bo leta 1985 vključeno najmanj 16 % vsega prebivalstva občine. Zlasti se bo zagotavljalo sredstva za nadaljnje opremljanje in praktično usposabljanje enot CZ s ciljem, da se zagotovi učinkovito delovanje in reševanje nalog enot CZ v vojni, v naravnih in drugih nesrečah.
V	skladu z odlokom bo v tem srednjeročnem obdobju zagotovljena kolektivna in osebna RBK oprema za delovne ljudi in občane.
Iz združenih sredstev bo namenjeno za RBK opremo za 3500 otrok v občini.
75.	člen
V	obdobju 1981—1985 se bo nadaljevalo z zagotavljanjem sredstev za gradnjo javnih zaklonišč in obstoječih virov v skladu z veljavnim odlokom. Prav tako se bodo gradila zaklonišča v novogradnjah in adaptacijah zgradb.
Poseben poudarek bo dan gradnji zaklonišč v vzgojno-varstvenih izobraževalnih (šole) in zdravstvenih ustanovah.
76.	člen
V	okviru ohambnih vzgojnih programov se bo nadaljevalo usposabljanje mladine za obrambo in zaščito ter usposabljanje izvenšolske mladine. Nadaljevalo se bo tudi z usmerjanjem mladih v obrambne po-
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana obalne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom se udeleženci sporazuma dogovorijo za usklajen razvoj požarne varnosti s potrebami in materialnimi možnostmi uporabnikov. Nadalnje izpopolnjevanje in razvoj požarne varnosti, v kateri nastopajo kot izvajalci prostovoljne in poklicne gasilske enote, bo zagotavljalo sposobnost in pripravljenost enost, da ob vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, kak^r tudi varovanje oziroma reševanje življenj.
Na os *i ocene požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva bodo sredstva, k: jih združujejo uporabniki, usmerjena prvenstveno za gradnjo in dopolnitev objektov in opremljenosti gasilskih enot. Poleg tega bodo združena sredstva usmerjena za materialno izpopolnitev in strokovno usposabljanje poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, ki bodo tako sposobne intervenirati ob poplavah, požarih in drugih elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami ogroženosti.
Sredstva za dejavnost S!S za varstvo pred požarom se bodo zagotavljala od tehničnih premij (6 %), ki jih izdvajajo zavarovalne skupnosti, iz prispevka TOZD in drugih organizacij in skupnosti ter obrtnikov in kmetovalcev po stopnji 0,5 % iz dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov ter z drugimi oblikami združevanja. S prispevkom TOZD in drugih organizacij bo v občini Piran po samoupravnem sporazumu obalne skupnosti za varstvo pred požarom združenih 18,9 mio din sredstev, kar predstavlja 19% vseh sredstev zbranih iz tega vira.
V srednjeročnem obdobju je v občini Piran predvidena novogradja gasilskega doma v Sečovljah v vrednosti 2,5 mio din in Novi vasi v vrednosti 1 mio din, ter nakup dveh kombiniranih gasilskih vozi! v vrednosti 1,95 mio din.
XVII. DRUGE NALOGE PODPISNIKI: vsi podpisniki tega dogovora
78.	člen
V skladu s smernicami in okviri za ukrepe na področju financiranja splošne porabe ter upoštevajoč splošno opredelitev, da bodo vse oblike porabe v tem srednjeročnem obdobju naraščale počasneje od rasti dohodka, bo tudi splošna poraba v občini naraščala za 10 % počasneje od rasti dohodka gospodarstva. Tako bodo tudi vse oblike in viri davčne politike občine ostali enaki kot v letu 1980.
79.	člen
Upoštevajoč opredeljene okvire v členu 78 dogovora bo občinska skupščine vodila selektivno politiko Rnanciranja splošnih družbenih potreb v občini in zagotavljala pogoje in sredstva:
—	za strokovno in učinkovitejše delovanje upravnih in drugih organov ter za tekoče usklajevanje osebnih dohodkov in skladov skupne porabe delavcev delovnih skupnosti organov z rastjo povprečnih nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji;
—	za ureditev potrebnih prostorov za delo občinskih upravnih organov;
—	za posodabljanje metod, tehnike in načina dela z nabavo ustrezne nujne opreme;
—	na osnovi samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o združevanju sredstev za njihovo financiranje, zagotavljala sredstva v taki višini, da bodo skupna sredstva vključno z obrambnimi pripravami OZD in KS dosegla 0,5 % letnega narodnega dohodka občine;
—	za pokrivanje Rančnih potreb delovanja družbenopolitičnih organizacij v okviru njihovih potreb in podanih programov;
—	za financiranje občinskih priznavalnin borcem NOV;
—	za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih;
—	za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, tako da bodo do 1985. leta na občinski ravni oblikovane rezerve osnovnih živilskih in drugih proizvodov za 60-dnevno oskrbo občanov;
—	za delovanje skupščine obalne skupnosti v okviru njenih pristojnosti.
Občinska skupščina v tem srednjeročnem obdobju ne bo zagotavljala finančnih sredstev iz proračuna za izvajanje nalog na področjih, ki so samoupravno organizirane in imajo za te naloge zagotovljene druge vire financiranja.
80.	člen
Na podlagi družbenega dogovora o enotnih načelih izvajanja in ra-zvojainformativne dejavnosti v občini Piran bodo vsi udeleženci tega dogovora svojo aktivnost na področju informiranja organizirali tako, da bodo delovnim ljudem in občanom zagotovljene hitre, točne, celovite in razumljive informacije na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja. Posebno skrb bodo posvečali uresničevanju načela enakopravnosti in posebnih pravic pripadnikov itali-jannske narodnosti na področju informiranja.
Udeleženci dogovora bodo na podlagi samoupravnega sporazuma združevali sredstva za izvrševanje skupnih nalog na področju informiranja. Pri tem bodo svoje aktivnosti usklajevali z vsemi službami družbenega sistema informiranja v občini in republiki, zlasti s komunalnim informacijskim sistemom. V ta namen bodo poskrbeli tudi za razvoj ustrezne tehnične osnove podatkovnega dela družbenega sistema informiranja v občini.
81.	člen
Za spremljanje nalog in obveznosti iz tega dogovora določijo udeleženci odbor podpisnikov, ki šteje 11 članov, v katerega delegirajo člane:
—	Izvršni svet skupščine občine Piran	2 člana
—	Ljubljanska banka — Splošna banka Koper	1 člana
—	Medobčinska gospodarska zbornica Koper	1 člana
—	Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Piran in
Občinska konferenca SZDL Piran	1 člana
—	Obalno-kraška turistična poslovna skupnost Portorož 1 člana
—	Splošna plovba Piran	l člana
—	HP Droga Portorož	l (lana
—	Združeno zdravstvo južne Primorske	1 člana
—	SIS družbenih dejavnosti (izobražev. skup.)	1 člana
SIS gospodarskih dejavnosti (stanov, skupnost)	1 člana
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
475
Odbor podp.sn.kov obravnava pobude Izvršnega sveta skupščine občine Piran m drugih udeiežencev za spremembe in dopoinitve tega dogovora tn v zvez. s tem prediaga spremembe in dopoinitve dogovora in družbenega plana občine.
82.	člen
Spremembo in dopoinitve se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem tega dogovora.
83.	č!en
Na podiagi tega dogovora sprejme skupščina občine družbeni pian občine Piran za obdobje 1981—1985 in vsako ieto izvedbeni doku-ment — Resolucijo.
84.	člen
Dogovor je sklenjen. ko ga sprejme in podpiše večina udeiežencev. Šteje se, da je dogovor podpisan s strani posameznega udeieženca, ko ta poda pismeno pristopno izjavo.
85.	člen
Tadogovor velja od 1.1.1981dovključno31.12.1985inseobjaviv Uradnih objavah.
Številka: 30-6-80
Piran, v septembru 1981
Z namenom, da dosežemo čim boljše rezultate pri uresničevanju in izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, kot neločljive sestavine socialističnega samoupravnega razvoja in da uresničujemo določila zakona o združenem delu in delovnih razmerjih, Ustave SR Slovenije, resolucije o osnovah kadrovske politike, družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij ter skupne interese delovnih ljudi in občanov občine, sklenemo:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine Piran,
—	samoupravne interesne skupnosti v občini Piran,
—	Skupščina občine Piran,
—	Občinska konferenca SZDL Piran,
—	Občinska konferenca ZKS Piran,
—	Občinski svet Zveze sindikatov Piran,
—	Občinski odbor ZZB NOV Piran,
—	Občinska konferenca ZSMS Piran,
—	Medobčinska gospodarska zbornica Koper,
—	Obalna konferenca SZDL Koper
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR
O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI
PIRAN
I.	TEMELJNE DOLOČBE
L člen
Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske poh-Me v občini Piran (v nadaljnjem beseditu: dogovor) doiočamo s tem dogovorom načeta, citje, smotre in natoge, za katere se pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske po e v
'	2. člen
Udeleženci dogovora bomo zlasti skrbeli za uresničevanje temeljnih
'ačel, smotrov in nalog kadrovske politike, zlasti P** -balistične - vzgojo, razvoj in uveljavitev čt.v.ka kot svobodne oc,abs.,čne "ebnosti. ki v združenem deiu, skladno z druiben<m)potrebam. < vojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem, tvor
ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe,
—	organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, zapo-
slovanje in razporejanje kadrov skladno z njihovo strokovno usposobljenostjo za uspešno opravljanje del in nalog, samoupravne in politične aktivnosti ter interesa in prizadevanj za svobodno izpolnjevanje splošnega in strokovnega znanja,	*
—	samoupravno organiziranost, zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka in občana v samoupravni družbeni skupnosti,
—	dolgoročno načrtovanje razvoja kadrovskih potreb, usmerjanja, izobraževanja in izpopolnjevanja ter funkcionalnega usposabljanja,
—	enotnost ciljev in celovitost meril in enakopravnih pogojev kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri izvajanju dogovorjenih nalog kadrovske politike,
—	samoupravnost, demokratičnost in javnost vseh kadrovskih po stopkov ter organiziranje strokovno sposobnih kadrovskih služb,
—	kadrovanje za dela in naloge v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, za oborožene sile ter za mednarodne odnose.
3.	člen
Za uresničevanje in izvajanje smotrov, načel, nalog in ciljev kadrovske politike se udeleženci obvezujemo, da bomo:
—	spremljali izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov ter izvajanje programov strokovnega, idejnopolitičnega in splošnega izobraževanja, usposabljanja in poklicnega usmerjanja,
— zagotavljali izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje razvida del in nalog, posebej za najodgovornejše funkcije in naloge,
—	zagotavljali enotne pogoje, osnove in merila za izbiranje kandidatov za opravljanje de! in nalog in celovito izvajanje, posebej za najodgovornejše funkcije in dolžnosti na ravni občine,
—	določili višmo sredstev in jih razporejali za vse oblike izobraževanja glede na kadrovske potrebe,
—	vodili kadrovsko evidenco in uporabljali rezultate,
—	voditi enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov za družbene funkcije,
—	preverjali izvajanje sprejetih obveznosti udeležencev po določilih dogovora.
4.	Člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v samoupravnih aktih enotno reševali vprašanja in naloge s pddročja kadrovske politike:
—	pri oblikovanju meril za razvide de! in nalog,
—	temeljna izhodišča za planiranje kadrov,
—	družbeno ovrednotena izhodišča za vzgojo, poklicno usmerjanje in izobraževanje,
—	uporabljali enotna merila in postopke pri kadrovanju delavcev za opravljanje najodgovornejših funkcij in mednarodnih odnosov,
—	opredelili in ovrednotili strokovno delo kadrovske dejavnosti,
—	razvijali izumiteljstvo, novatcrstvo in racionalizacijo.
5.	člen
Pripadniki italijanske narodnosti se enakopravno vključujejo v uresničevanje in izvajanje določi! tega dogovora.
II.	RAZVID DEL IN NALOG
6.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali za čimbolj smotrno in funkcionalno organizacijo de! in čimbolj ustrezno razporeditev delavcev na dela in naloge. V skladu s tem bomo izdelali razvid de! in nalog, ki bo vseboval seznam in oceno zahtevnosti vseh del in nalog. Predhodno bomo analizirali program razvoja, splošno organiziranost, oblikovanje organizacijskih enot ter organiziranje delovnega procesa, gospodarjenja in poslovanja.
7.	člen
Da bi omogočili smotrno organiziranje in upravljanje delovnega procesa, poslovanja in gospodarjenja ter oblikovanje in izvajanje načrtne kadrovske politike, bomo udeleženci dogovora zagotovili izdelavo razvida de! in nalog, ki bodo služili:
476
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
—	za racionalno in smotrno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti,
—	za načrtno pridobivanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje delavcev,
—	za izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti, z delovnimi zmožnostmi in pridobljenim funkcionalnim znanjem,
—	za oblikovanje razpisov in objav ter zahtevnosti za posamezna dela in naloge,
—	za smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu,
—	za ureditev organizacijskih in kadrovskih postopkov.
8 člen
Razvid de! in nalog mora obsegati opis de! in nalog, temeljne značilnosti in zahtevnosti del in nalog ter:
—	zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	psihofizične in druge sposobnosti,
—	delovne pogoje, v katerih se naloga izvaja,
—	vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge,
—	potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje nalog.
—	posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu,
—	posebne zahteve za opravljanje de! in nalog.
Pri izdelavi razvidov de! in nalog si bomo udeleženci dogovora prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje posameznih de! in nalog.
V zvezi z navedenim smo se udeleženci dogovorili, da se za posamezna dela in naloge sme določiti prav^oma le ena stopnja strokovne izobrazbe, izjemoma se lahko določi strokovna izobrazba alternativno, vendar največ dve stopnji.
Z delom pridobljena delovna zmožnost in funkcionalno znanje praviloma lahko nadomesti le eno stopnjo strokovne izobrazbe.
9.	člen
Udeleženci dogovora bomo v aktu o razvidu del in nalog posebej opredelili dela in naloge, za katera je potrebno znanje obeh jezikov na dvojezičnem področju. Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo omogočili delavcem, ki opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno znanje obeh jezikov, izpopolnjevanje obvladanja obeh jezikov
10.	člen
Udeleženci dogovora praviloma moramo v razvidu del in nalog posebej opredeliti tista opravila, ki so primerna za zaposlovanje invalidov, za delo manj zmožmh in težje zaposljivih oseb.
. *
11.	člen
Za posamezna dela in naloge se lahko postavi pogoj potrebne delovne izkušnje, ki pa ne smejo presegati 5 let, če ni z zakonom drugače določeno.
'	12. člen
Udeležene! dogovora moramo v pravilniku o delovnih razmerjih določiti postopke, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
13.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela ali svet skupnosti.
Komisija se imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci iz istega strokovnega področja, ki imajo enako izobrazbo, ki se zahteva za opravljanje dela in nalog Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v potrditev.
Komisija za ugotavljanje delovne zmožnosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastilisestavljajo tudi predstavniki družbene skupnosti.
14.	člen
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja predloži! oceno o svoji delovni zmožnosti, to ponovno ugotavlja, če to smatra za potrebno.
III.	PLANIRANJE KADROV
15.	Člen
Udeleženci dogovora pri svojem delu v mejah svoje pristojnosti zagotavljamo kadrovske načrte glede na družbenoekonomske razvojne usmeritve v družbenopolitični skupnosti.
Udeleženci dogovora bomo v letnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtih upoštevali predvsem:
—	razvojne in letne načrte TOZD, DO in delovnih skupnosti, ki morajo izhajati iz organizacije in delitve dela.
—	strukture zaposlenih, tehnologije dela in tehnične opremljenosti,
—	razpoložljivi strokovni kadrovski potencial in kadrovske vire.
16.	člen
Udeleženci dogovora v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo tako kadrovske načrte, ki obsegajo:
—	plan predvidene zagotovitve potrebnih kadrov,
—	potrebe, prikazane po strokovnih in poklicnih zahtevah glede na sedanje stanje in razvojne naloge,
—	plan stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov ter štipendiranje,
—	plan ukrepov in urejanja stanovanjskih in socialnih ter drugih vprašanj družbenega standarda,
—	plan dejavnosti in ukrepov za razvoj inovacijske dejavnosti,
—	plan zagotovitve zdravstvenega varstva in varstva pri delu,
—	plan sprejemanja pripravnikov in učencev v proizvodno delo iz usmerjenega izobraževanja
17.	čten	'
Udeleženci dogovora bomo zagotovili stalty analiziranje in spremljanje planov potreb po kadrih pri vseh nosilcih planiranja v občini.
Za učinkovito izpolnjevanje obveznosti planiranja kadrov opravljajo posamezni udeleženci dogovora za pripravo letnega, srednjeročnega in dolgoročnega plana kadrovskih potreb te naloge:
—	občinska služba za družbeno planiranje, kadrovska služba skupščine občine in občinska skupnost za zaposlovanje pnpravijo vsako leto izhodišča za planiranje kadrovskih potreb glede na plan razvoja delovnih organizacij in delovnih skupnosti,
—	strokovne službe v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih pripravijo strokovna gradiva za usklajevanje in sprejemanje,
—	strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje pripravi plan zaposlovanja, ki je spremljajoč dokument vsakoletne resolucije o izvajanju družbenoekonomskega plana,
—	strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje spremlja izvajanje plana zaposlovanja na osnovi sprotnega javljanja in resolucije potreb po kadrih,
—	planiranje kadrovskih potreb za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite
18.	člen
Udeleženci dogovora bomo najpozneje do 31. januarja tekočega leta izdelali letni plan kadrov in ga posredovali občinski skupnosti za zaposlovanje in občinski kadrovski službi.
IV.	IZOBRAŽEVANJE IN USMERJANJE KADROV
19.	člen
Načrti kadrovskih potreb in izobraževanja so sestavni de! letnih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov družbenoekonomskega in znan-stvenotehničnega razvoja OZD, zato morajo biti usklajeni z družbenoekonomskimi usmeritvami v družbenopolitični skupnosti.
Za zadovoljevanje načrtovanih kadrovskih potreb OZD, uresničitev potreb družbenopolitičnih skupnosti in interesov delavcev po nenehnem strokovnem, samoupravnem, družbenopolitičnem in kulturnem izobraževanju, bomo udeleženci dogovora aktivno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju učnih programov, oblik izobraževanja in razvijanja izobraževalnih organizacij ter usmerjanja v izobraževanje.
20.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z razvojnimi kadrovskimi potrebami, razvojnimi programi in materialnimi zmožnostmi ugotavljali potrebe po izobraževanju, izobraževalnih oblikah in vsebinah ter usklajevali, usmerjali in dopolnjevali izobraževanje.
13. novembra 1981 — $t. 32
URADNE OBJAVE
477
V ta namen bom. udeleženci v samoupravnih aktih dotočiti da bomo objavth najmanj enkrat !etno:
-	vrste izobraževanih programov, po katerih bom. omogočit, iz.-brazevanje ob de!u m tz deta,
-	pogoje za izobraževanje, po katerih bom. izbirati kandidate za izobraževanje po posameznih programih,
-	obveznosti in pravice detavcev v izobraževanju (ki se bodo izo-braževati).
21.	člen
) Udeteženci dogovora bomo uresničevati in razvijati predvsem ste-deče obtike in programe izobraževanja:
—	spoznavanje organizacije deta, samoupravtjanja, podružbtjanja in organiziranost družbenopotitičnih organizacij ter njihov pomen,
—	uvajanje na deto in usposabtjanje novih detavcev,
—	usposabtjanje pripravnikov za samostojno deto in aktivno vktju-čevanje v detovni proces, samoupravno in družbenopoiitično deto,
—	opravtjanje proizvodnega deta in detovne prakse po učnem programu za učence usmerjenega izobraževanja in študente,
—	usmerjanje najbotjših detavcev v izobraževanje ob detu in iz deta na vseh stopnjah izobraževanja kot dopotnitno in funkcionatno izobraževanje zapostenih detavcev,
—	usposabtjanje in izobraževanje za varno deto in varstvo okotja,
—	usposabtjanje in izobraževanje za sptošni tjudski odpor in družbeno samozaščito,
—	usposabtjanje invatidov za konkretna deta in natoge.
22.	čten
Udeteženci imajo pri izobraževanju ob detu svojih detavcev, s katerimi sktenejo pogodbo, nastednje pravice in obveznosti:
—	kriti bodo stroške izobraževanja ob detu za vpisnino in šotnino, prevozne stroške in nočnine, seminarske in tabo ra tori jske vaje po obveznem programu ter za strokovne in zaktjučne izpite,
—	povrniti bodo 100% nadomestita poprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za čas študijske odsotnosti z deta,
—	omogočiti bomo izredni dopust za prvo opravtjanje izpitov in sicer:
—	za vse učne predmete enega razreda na osnovni šoti skupaj 5 dni,
—	za vse učne predmete po skrajšanem programu usmerjenega izobraževanja skupaj 7 dni,
—	za izobraževanje po programu srednjega izobraževanja in nada-tjevatni program srednjega izobraževanja najmanj 1 dan,
—	za izobraževanje po programih višjih in visokih šot najmanj 2 dni,
—	za izobraževanje po programih za magisterij najmanj 3 dni,
* — za zaktjučni izpit po programih srednjega izobraževanja najmanj
6 dni,
—	za diptomo na višjih in visokih šotah najmanj 20 dni,
—	za pripravo magistrske ati doktoratske natoge do 60 dni,
—	za opravtjanje strokovnega izpita najmanj 10 dni.
Ne gtede na dotočita prvega odstavka tega čtena, tahko udeteženci dogovora in učenci oziroma Študentje dotočijo s pogodbo samo nekatere izmed naštetih pravic in obveznosti.
23.	čten
Detavec, ki se izobražuje ob detu v sktadu z 22. čtenom, ima nastednje obveznosti:
—	redno mora opravtjati vse izpite in druge šotske obveznosti ter
Sotanje zaktjučiti v dogovorjenem roku,	rtvr*
—	predtožiti mora potrdito o uspešnosti šotanja na zahtevo OZD (strokovne stužbe) ati najmanj enkrat ietno,
—	ostati po končanem šotanju v OZD najmanj totiko časa, ot je
dotočeno s pogodbo,	...
—	vniti vse s šotanjem nastaie stroške, če ni dokonča so anja a * ^ je šotanje zapusti! ter če ne sprejme de! in natog po končanem šotanju, ki ustrezajo njegovi pridobtjeni izobrazbi,
—	vmiti ustrezni de! nastatih stroškov, če je predčasno prene a tteto na tastno že!jo ati po disciptinskem postopku.
24. čten
Udeteženci dogovora ne bomo ovirati študija obe u os ^ ' cem, s katerimi ne bomo skteniti pogodbe, če to ne bo mo ! o procesa oziroma normatnega poteka deta in če je ta usmen s širšimi družbenimi potrebami.
25.	čten
Pri uresničevanju zastavtjenih natog so žeto pomembne izobraže-vatne organizacije. Zato se bomo udeteženci dogovora zavzemati, da bodo izobraževatne organizacije strokovno in materiatno sposobne izvajati proces izobraževanja, dajati strokovno pomoč v obeh jezikih ter povezovati prizadevanja nositcev kadrovske potitike pri vseh obti-kah izobraževanja ob detu.
Udeteženci se obvezujemo, da bomo zagotavtjati statno izobraževanje postovnih kadrov in evidentiranih možnih kandidatov za posto-vodne kadre ter voditnih, vodstvenih in ostatiti vodij detovnega procesa.
Izobraževatne organizacije vsako teto v sodetovanju z družbenopoti-tičnimi organizacijami posredujejo udetežencem ustrezen program izobraževanja.	'
26.	čten
Za hitrejše pridobivanje strokovnih detavcev se udeteženci obvezujemo, da bomo razvijati strokovno in družbenopotitično izobraževanje iz deta kot sestavnega deta statnega izobraževanja. Pravice in obveznosti udetežencev izobraževanja iz deta bodo udeteženci opredetiti v svojih samoupravnih aktih.
V.	ZAPOSLOVANJE IN RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELA OZIROMA K NALOGAM
27.	čten	!
Predviden razvoj v občini zahteva močnejše uvetjavtjanje kakovostnih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja, med katerimi sta strokovno znanje in detovna zmožnost bistvenega pomena.
Udeteženci dogovora bomo izvajati tako potitiko zapostovanja, da bo mogoče dosegati hitrejšo rast dohodka in hitrejše večanje produktivnosti deta predvsem z večjim znanjem zapostenih na vseh področjih dejavnosti.
Zavzema!) se bomo za botjšo organizacijo deta in hkrati za posodah-tjanje tehnične osnove administrativnega deta in za odpravo nepotrebnega administrativnega deta.
28.	čten
Povečanje deteža detavcev z večjim strokovnim znanjem ne pomeni samo povečanje števita strokovnih detavcev, temveč tudi ustrezno razporejanje detavcev k detom in natogam ter pritagajanje pokticne strukture dejanskim zahtevam deta. Zato se bodo udeteženci dogovora zavzemati za potitiko intenzivnega (produktivnega) zapostovanja.
29.	čten
Pri izbiri detavcev za opravtjanje samostojnih strokovnih det in natog, bomo udeteženci dogovora proučiti poteg drugih strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri dosedanjem oprav-tjanju det in natog ter njegovo družbenopotitično aktivnost.
V primeru, da ni dovotj podatkov o detu in usposobtjenosti kandidata, bomo tahko te ugotavtjati v pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašatniki in s poskusnim detom. Postopek za preizkus kandidatovih sposobnosti bomo udeteženci dotočiti v samoupravnih aktih.
30.	čten
Pri zapostovanju detavcev bomo udeteženci dogovora ob enakem iz-potnjevanju zahtevanih pogojev dajati prednost brezposetnim detav-cem, za katere ugotovi prioriteto skupaj za zapostovanje v sodetovanju s skupnostjo sociatnega skrbstva. Pri iskanju in zapostovanju novih detavcev udeteženci dogovora ne bomo škodovati interesom drugih organizacij.
31.	čten
Udeteženci bomo omogočiti štipendistom po končanem šotanju opravtjanje pripravniškega staža.
Udeteženci dogovora se hkrati zavzemamo, da bomo vse štipendiste zapostiti znotraj svoje OZD, oziroma jim omogočiti zapostitev v drugi OZD ob sodetovanju in pomoči občinske skupnosti za zapostovanje, ki bo pripravita predtoge razporeditve prostih de! in natog.
32.	čten
Udeteženci bomo zagotavtjati sociatno varnost starejšim detavcem. ki ne morejo več tako uspešno opravtjati deta, na katera so biti razporejeni in sicer tako, da jim bomo zagotoviti enak osebni dohodek, kot so ga imeti pred razporeditvijo na manj zahtevno deto.
478
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — $t. 32
33.	č!en
Pri občinski konferenci SZDL in pri izvršnem svetu skupščine občine bodo ustanovljene posebne komisije z na!ogo, da analizirajo možnosti za organizirano in postopno vpračanje naših delavcev z začasnega deta v tujini in da spremljajo vključevanje teh delavcev v delo, v skladu z njihovim strokovnim znanjem in delovnimi zmožnostmi, pridobljenimi na začasnem delu v tujini.
V!. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
34.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih.
Da bo ta naloga uspešno opravljena, je potrebno stalno spremljanje in evidentiranje vseh tistih delovnih ljudi in občanov, ki se v konkretni samoupravni praksi s svojim delom uveljavljajo in si tako pridobivajo družbeni ugled.
35.	člen
Udeleženci dogovora bonfb na osnovi sprejetih načel kadrovske politike v svojih samoupravnih in drugih aktih določili tudi merila za kandidiranje za vse družbene funkcije in s tem opredelili kvalitete svojih bodočih delegatov.
Družbenopolitične organizacije in drugi organizatorji stalnih kadrovskih priprav bomo spodbujali tako družbenopolitično aktivnost, ki bo zagotavljala evidentiranje čim večjega števila možnih kandidatov iz vrst delavcev iz proizvodnje, žensk, mladih, Oziroma da bo njihov delež ustrezal njihovemu ustvarjalnemu prispevku v združenem delu in splošnem političnem in samoupravnem življenju.
Da bi zagotovili usklajenost, načrtnost ter enotnost reševanja celovitih kadrovskih potreb in enakomerno porazdelitev družbenih funkcij morajo vsi nosilci konkretnih kadrovskih priprav svoje predloge, oblikovane na osnoli evidentiranja možnih kandidatov, usklajevati v koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volifve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
36.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri izbiri kandidatov iz prejšnjega člena tega dogovora upoštevali tudi moralno politične kvalitete in sicer, da:
—	s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem,
—	ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi Ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
—	uveljavljajo pndobitve NOB in socialistične revolucije in koncept SLO in DS krepijo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence,
—	dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema, pri kolektivnem vodenju in da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da so vzgledni in uspešni delavci in občani v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživajo ugled in zaupanje,
—	odgovorno izpolnjujejo sprejete delovne in družbene naloge,
—	da imajo odgovoren odnos do dela ter sodelavcev in sposobnost organiziranja dela in da so sposobni demokratično, učinkovito prispevati k usklajevanju posameznih, posebnih in splošnih družbenih interesov,
—	da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti za izpolnjevanje in utrjevanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter za razvijanje in krepitev demokratičnih odnosov in demokratične prakse.
37.	člen
Organizacije združenega dela bodo za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (za katere posebni predpisi ne določajo stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) zahtevale te minimalne pogoje:
—	za poslovodne organe večjih in družbenopomembnejših organizacij združenega dela (več kot 150 zaposlenih ali več kot 20 % delavcev
z višjo in visoko strokovno izobrazbo) najmanj višja strokovna izobrazba in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
__ za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi najmanj
srednja (4-!etna) strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj.
V drugih organizacijah združenega dela imajo ti delavci lahko za stopnjo nižjo izobrazbo, vendar ne manj kot poklicno šolo.
Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je potrebno upoštevati strokovno izobrazbo oziroma ustrezno, z delom pridobljeno delovno zmožnost.
38.	člen
Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih aktih določili dela in naloge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Praviloma so to dela in naloge organiziranja in vodenja delovnega procesa v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot so proizvodno-tehnični, ekonomski, komercialni, finančni, programsko-razvojni, kadrovski in splošni pravni, ljudska obramba, družbena samozaščita.
39.	člen
Pri opredelitvi delovnih izkušenj v samoupravnih aktih in v razpisnih pogojih udeleženci dogovora ne bomo zahtevali, da so delovne izkušnje pridobljene le pri opravljanju razpisanih de! in nalog (kot npr. pri opravljanju nalog individualnih poslovodnih organov ali delavcev s posebnimi pooblastili), razen, če z zakonom ali drugimi predpisi ni drugače določeno.
40.	člen
Za poslovodne organe bomo udeleženci dogovora ob njihovem imenovanju praviloma določili naloge in smotre, ki jih morajo doseči do nove izbire. Udeleženci lahko zahtevajo, da kandidati za te funkcije predložijo seznam strokovnih de! in svojo zamisel o načinu vodenja oziroma rešitvi glavnih problemov delovne organizacije.
4L člen
Udeleženci dogovora smo dolžni ob koncu poslovnega leta oceniti ali delavci iz prejšnjega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre.
Če je ugotovljeno, da poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne uresničuje zastavljenih nalog in smotrov, je treba začeti postopek za njihovo predčasno razrešitev.
42.	člen
Za poslovodne organe udeleženci ne bomo imenovali oseb, ki so v pokoju, ali so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, razen, če to ni širši družbeni interes.
43.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija pridobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij OZD ali skupnosti, iz katere je prijavljeni kandidat in koordinacij-^ skega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Mnenje DPO v OZD o kandidatu posreduje razpisni komisiji OO sindikata po posvetu z organizacijo ZKD, ZSMS in aktivom Zveze borcev v OZD.
44.	člen
Z aktom morajo udeleženci določiti postopek oblikovanja stališča svojih delegatov v razpisni komisiji za izbiro poslovodnega organa.
i
45.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v razpisni komisiji oblikujejo mnenje o kandidatih za poslovodni organ v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
Predstavniki družbene skupnosti v razpisnih komisijah posredujejo mnmenje iz prvega odstavka tega člena razpisni komisiji organizacije združenega dela, v kateri so člani. Razpisna komisija je to mnenje dolžna obravnavati in ga posredovati samoupravnim organom.
46.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili mora razpisna komisija pridobiti mnmenje družbenopolitičnih organizacij OZD. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posredujejo komisiji OO sindikata po posvetu z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v organizaciji združenega dela. Razpisna komisija je to mnenje dolžna obravnavati in posredovati samoupravnim organom.
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
479
VH. DOLOČBE O DRUGIH PODROČJIH KADROVSKE POLITIKE
47.	člen
Udeleženci si bomo prizadevati, da bo evidentiranje kadrov za deta na področju mednarodnih odnosov potekato , organizacijah združenega deta, družbenopotitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih.
Oceno sktadnosti posameznih evidentiranih kandidatov na ravni občine s kriteriji, dotočenimi v družbenih in samoupravnih splošnih aktih, daje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Piran] ki usktajuje in potitično verificirane predtoge poštje nositcem evidentiranja.
48.	člen
Poleg kandidatov za opravljanje profesionalnih funkcij in nalog na področju mednarodnih odnosov evidentiramo tudi kandidate za neprofesionalne funkcije na tem področju v okviru družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
49.	člen
Udeleženci se zavzemamo, da bo delavcem, ki smo jih kandidirali za delo na področju mednarodnih odnosov, po prenehanju delovnega razmerja, zagotovljena pravica vrnitve na delo v organizacijo združenega dela, kjer so nazadnje združevali delo.
Udeleženci bomo enako pravico zagotovili tudi zakoncem teh delavcev.
50.	člen
Udeleženci se zavzemamo, da bomo z utemeljenim predlaganjem zaslužnih delavcev, občanov ter organizacij združenega dela ohranili in bogatili pomen odlikovanj, ki jih podeljuje predsedstvo SFRJ, ter priznanj, ki jih podeljuje skupščina občine, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge skupnosti.
51.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v organizacijah združenega dela, skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili stalne ali občasne komisije, ki bodo skrbele za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj.
Stalne komisije sestavljajo vse TOZD, ki imajo več kot 150 zaposlenih delavcev. Komisije so sestavljene po delegatskih načelih iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
52.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v organizacijah združenega dela in skupnostih razvijali raziskovalno dejavnost. Delavci, ki s svojo strokovnostjo in ustvarjalnostjo razvijajo to dejavnost, morajo biti ustrezno moralno in materialno nagrajevani. Udeleženci moramo v skladu z zakonom o združenem delu in družbenem dogovorom o inovacijah v SR Sloveniji, v svojih samoupravnih aktih o delitvi osebnih dohodkov, izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizacije primerno ovrednotiti in urediti vspodbuden sistem nagrajevanja.
VH!. STROKOVNO DELO PRI URESNIČEVANJU KADROVSKE DEJAVNOSTI
53.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo oblikovali in organizirali strokovne kadrovske službe na ravni TOZD, DO in SOZD m družbenopolitične skupnosti glede na število in strukturo zaposlenih, de! in nalog ter programov razvoja.
Strokovne kadrovske službe bomo oblikovali in organizirali z nalogo, da bodo učinkovito izvajale kadrovsko dejavnost same ali v sodelovanju z drugimi ustreznimi strokovnimi službami.
54.	člen
Občinska kadrovska služba bo opravljala te naloge.
—	spremljanje, uresničevanje in izvajanje dogovora v občm! m opravljanje strokovnih nalog za delo odbora za spremljanje izvajanja dogovora;
—	spremljanje izvajanja družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o Štipendiranju učencev in Študentov v občm!,
—	sodelovanje pri vseh drugih dogovorih in samoupravnih sporazumih v občini, ki se nanašajo na kadrovsko politiko,
—	proučevanje kadrovske problematike v občini in predlaganje ustreznih ukrepov,
—	pripravljanje strokovnih gradiv in ustreznih predlogov s področja kadrovske politike za seje občinske skupščine,
—	vodenje kadrovske evidence in dajanje potrebnih podatkov vsem nosilcem kadrovske politike,
—	sodelovanje z organizacijami združenega dela,
—	sodelovanje s komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skupščini in koordinacijskem odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL,
—	Sodelovanje z ustreznimi republiškimi in medobčinskimi organi pri pripravljanju kadrovskih predlogov za njihove potrebe,
—	nudenje strokovne pomoči OZD in druge naloge
55.	člen
Organizacije združenega dela bodo pri organiziranju kadrovskih služb upoštevale tale merila:
—	V OZD z manj kot 100 zaposlenimi bo izvaja! kadrovske naloge kadrovnik ali določen delavec, ki bo zadolžen za te naloge,
—	v organizacijah s 100 do 500 delavci bo opravlja! kadrovske naloge kadrovski referat ali kadrovski oddelek v okviru strokovnih služb,
—	v organizacijah nad 500 do 1000 delavci bo organizirana kadrovska služba s posameznimi oddelki ali referati,
—	v organizacijah z več kot 1000 delavci bo organiziran kadrovski sektor s službami oziroma oddelki.
Pri organiziranju kadrovskih služb je ne glede na gornja določila treba upoštevati specifične razmere v posamezni organizaciji združenega dela in si prizadevati za kvaliteto opravljanja vseh kadrovskih funkcij ne glede na organiziranost kadrovske službe.
56.	člen
TOZD v sestavu delovne organizacije, ki ima sedež izven občine, bodo pri organiziranju kadrovskih služb upoštevale ista merila kot je določeno v 55. členu.
57.	člen
Najpomembnejše kadrovske naloge, ki jih morajo opravljati kadrovske službe v organizacijah združenega dela, so predvsem: analize in planiranje potreb po kadrih, zagotavljanje in izbor kadrov, izobraževanje, sistem vrednotenja dela in sistem delitve OD, družbeni standard in socialno delo, delovna razmerja, zdravstveno varstvo ter informiranje, kulturna dejavnost ter priprava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja.
58.	člen
Organizacije združenega dela si bodo prizadevale, da bodo imele kadrovske službe enak status kot druge strokovne službe v OZD. To bodo dosegle predvsem z ustrezno organiziranostjo in primerno strokovno zasedbo kadrovskih služb. Kadrovnik mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. V kadrovskih referatih, oddelkih, službah in sektorjih pa bodo organizacije na novo zaposlovale praviloma delavce z višjo strokovno izobrazbo. V kadrovskih referatih, oddelkih, službah in sektorjih pa bodo organizacije na novo zaposlovale praviloma delavce z višjo strokovno izobrazbo teh poklicev: kadrolog, sociolog, organizator dela, politolog, industrijski pedagog, psiholog, socialni delavec, višji upravni delavec in pravnik.
59.	člen
Udeleženci bomo v obalni skupnosti usklajevali kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja na obalnem območju.
IX.	SPREMLJANJE IZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA
60.	člen
Izvajanje družbenega dogovora spremlja odbor udeležencev družbenega dogovora, ki ga sestavljajo delegati vseh udeležencev.
Zbor udeležencev izvoli izmed delegatov 15-č!anski odbor za spremljanje izvajanja dogovora, (lani odbora izvolijo izmed sebe predsednika, ki je obenem predsednik zbora.
480
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 3:
Mandat delegatov v zboru udeležencev in odboru je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Mandat predsednika zbora udeležencev je dve leti in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo.
61.	člen
Zbor udeležencev se sestaja najmanj enkrat letno. Sklicuje ga predsednik zbora udeležencev. Predlog za sklic zbora udeležencev lahko poda vsak udeleženec. Predsednik zbora udeležencev je dolžan sklicati zbor udeležencev na zahtevo najmanj tretjine udeležencev družbenega dogovora.
Zbor udeležencev veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica delegatov udeležencev. Sklepe sprejema s soglasjem večine navzočih delegatov.
Zbor udeležencev sprejme poslovnik, v katerem natančneje določi način svojega delovanja in delovanja odbora za spremljanje izvajanja dogovora.
62.	člen
Zbor udeležencev:
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki na osnovi poroči! in analiz, ki jih pripravljata kadrovska služba občine in občinska skupnost za zaposlovanje,
—	razlaga uporabo določi! dogovora,
—	sprejema obvezna navodila in druge akte, s katerimi se dopolnjuje izvajanje dogovora,
—	voli in razrešuje Člane odbora in predsednika zbora podpisnikov,
—	ugotavlja kršitve družbenega dogovora in izreka sankcije kršite-ljem,
—	daje pobudo za uvedbo postopka — ukrepa družbenega varstva zoper udeležence, ki trajneje ali huje kršijo določbe družbenega dogovora.
63.	člen
Odbor za spremljanje izvajanja dogovora v občini:
—	tekoče spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki,
—	ugotavlja manjše kršitve družbenega dogovora in opozarja podpisnike na ugotovljene nepravilnosti pri uporabi določb družbenega dogovora,
—	sodeluje z izvršnim svetom občinske skupščine, občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami pri uresničevanju načel kadrovske politike v občini.
Odbor lahko zahteva, da posamezen udeleženec poda poročilo o uveljavljanju določb družbenega dogovora.
64.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega dogovora vodi odbor za spremljanje izvajanja dogovora.
Če odbor ugotovi, da udeleženec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, sestavi o tem zapisnik in obvesti ustrezen samoupravni organ in družbenopolitične organizacije, ki morajo takoj začeti postopek za odpravo kršitev.
65.	člen .
Če udeleženec ne odpravi kršitve dogovora, skliče odbor z izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizacij skupno sejo z ustreznimi samoupravnimi organi in vodstvi družbenopolitičnih organizacij v TOZD ali skupnosti, ki krši dogovor. Na seji morajo ugotoviti vzroke za neizpolnjevanje obveznosti ter morebitno odgovornost služb, organov ali strokovnih delavcev in sprejeti potrebne ukrepe za uresničevanje dogovora.
66.	člen
Če odbor za spremljanje izvajanja dogovora ugotovi, da se družbeni dogovor kljub izvedenim postopkom iz 64. in 65. člena tega dogovora še nadalje ne izvaja in sicer tudi po krivdi IPO, KPO, ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, lahko odbor ali vodstvo družbenopolitičnih organizacij v občini da pobudo za predčasno razrešitev le-teh.
O nastalem stanju pa mora odbor obvestiti tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja.
X.	OBALNI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DOGOVORA
67.	člen
Predsedniki odbor za spremljanje izvajanja dogovora in predsednik koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri OK SZDL tvorijo Obalni koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega dogovora
Prvo sejo koordinacijskega odbora skliče Obalna konference SZDL Koper.
Na prvi seji s posebnim sklepom določi način in čas trajanja mandata predsedujočega odbora, vodenje administrativnih in strokovnih nalog ter druge odločitve v zvezi s stroški za delo koordinacijskega odbora.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo organizacije združenega dela, v katerih je zaposlenih več kot polovica vseh delavcev v občini in večina udeležencev tega dogovora.
69.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v 12 mesecih od dne, ko začne veljati ta dogovor, uskladili svoje samoupravne akte z določili tega dogovora (predvsem samoupravni akt o razvidu de! in nalog).
70.	člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev družbenega dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora. Koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja dogovora pošlje predlog vsem udeležencem.
Postopek za dopolnitev ali spremembe dogovora je enak kot za sprejem dogovora.
71.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
S sprejemom tega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občinah Izola, Koper in Piran iz leta 1974.
Številka: 117-4/81
Piran: 27. 10. 1981
v
OBČtNA SEŽANA
V odloku o spremembi odloka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 26/80) so bile v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato se daje:
POPRAVEK
ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O URBANISTIČNEM
REDU
Črta se besedilo 1. člena.
2.	člen je 1. člen.
Za besedami *2. člen* se doda besedilo:
(*od!oka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/68, 13/71 in 4/78)*.
3.	člen je 2. člen.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE POSTOJNA
V skladu z določbo 18. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) ter na podlagi 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje s samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na seji dne
4.	novembra 1981 spre je! naslednji
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI TER ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN V OBČINI POSTOJNA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	č!en
S Pravilnikom o pogojih iq merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti ter za delno nadomeščanje stanarin v občini Postojna (v nadalnjem besedilu: Pravilnik) določa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadalnjem besedilu: Skupnost) vire sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, namene, za katere se zbrana sredstva solidarnosti lahko uporabljajo, stanovanjske standarde za solidarnostna stanovanja, lastno udeležbo za pridobitev solidarnostnega stanovanja, splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezni upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, merila za sestavo prednostne liste, pogoje in merila za odobritev delne nadomestitve stanarin, zamenjavo solidarnostnih stanovanj ter postopek za sprejem prednostne liste upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
5.	člen
Sredstva, zbrana v občini za solidarnost, se uporabljajo za gradnjo stanovanj v DL za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težjih materialnih in socialnih razmerah in sicer:
—	za delavce, ki združujejo delo v organizacijah in skupnostih
—	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah oz. skupnostih, kjer so zapolseni.
—	za občane, ki s svojim skuphim dohodkom ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV ter starejši in za delo nesposobni občani
—	mlade družine z večjim številom otrok in ki živijo v težjem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva dogovorjene kriterije za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
6.	člen
Poleg namenov iz prejšnjega člena tega Pravilnika, se sredstva solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu uporabljajo še:
a)	za kredite za gradnjo stanovanja, prenovo stanovanjskih hiš, in stanovanj v lasti borcev NOV in kmetov-borcev NOV (iz sredstev anuitet kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV)
b)	za gradnjo domov in stanovanj za upokojence
c)	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, v kolikor se le te namenjajo za solidarnostne upravičence
d)	za delno nadomeščanje stanarin
e)	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnih stanovanj
f)	za kritje stroškov poslovanja
g)	za finansiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav, potrebnih za izgradnjo solidarnostnih stanovanj v letu 1981.
IV. STANOVANJSKI STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE	481
IH. NAMENI PORABE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV
: m
2.	člen
Stanovanja, ki se grade in pridobivajo za namene solidarnosti v občini, ne smejo presegati dogovorjenih standardov glede površine, povprečne opremljenosti in cene kv. m drugih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
II. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
3.	člen
Na podlagi sklenjenega Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna za obdobje 1981—1985 namenjajo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za namene solidarnosti v občini 1 % dohodka na osnovi BOD.
V isti višini namenjajo sredstva za solidarnost tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
7.	člen
Glede na število družinskih članov oz. članov gospodinjstva pripada upravičencu do solidarnostnega stanovanja, stanovanje v naslednji velikosti:
—	če je sam
—	če sta dva družinska člana
—	če so trije družinski člani
—	če so štirje družinski člani
—	za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča za
garsonjera (do 32 mi) enosobno stanovanje (cca 45 mi) dvosobno stanovanje (cca 58 mi) trisobno stanovanje (cca 70 mi)
do 15 mi
8.	člen
Solidarnostna stanovanja se bodo dodeljevala znotraj standardov, določenih s tem Pravilnikom, razen v izjemnih primerih, ko družinske ali socialne razmere terjajo tako odstopanje (npr.: tri generacije v družini v istem stanovanju, bolezen, ki terja posebno nego in sl ).
V. LASTNA UDELEŽBA
.	4. člen
Poleg sredstev po prejšnjem členu tega Pravilnika se za solidarnost v občini namenjajo še:
—	Sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov
—	sredstva SPIZ v obdobju 1981—1985
—	sredstva anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV
—	druge anuitete od danih kreditov iz sredstev solidarnost!
—	sredstva od prodaje solidarnostnih stanovanj
—	sredstva od razlik v vrednosti pri zamenjavi novejših ah novth solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji
—	druga namenska in bančna sredstva za solidarnost.
9.	člen
Vsak prosilec, ki je upravičen do dodelitve solidarnostnega stanovanja, mora pred prejemom odločbe o dodelitvi stanovanja in pred vselitvijo oz. preselitvijo v solidarnostno stanovanje, vplačati lastno udeležbo.
Lastna udeležba upravičenca se računa v % od končne vrednosti novega solidarnostnega stanovanja oz. od tržne vrednosti starejšega solidarnostnega stanovanja. Za starejše solidarnostno stanovanje, ki je ocenjeno izpod 80 točk, se lastna udeležba ne plača.
10.	člen
V primerih, ko se ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje Centra za socialno delo. Na podlagi predloga tega Centra se lahko v izredno težkih socialnih razmerah dolžnost plačila lastne udeležbe v celoti oprosti.
482
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — $t. 32
11.	č!en
Šteje se, da družina oz. gospodinjstvo živi v težjih sociaino-ekonom-skih oz. zdravstvenih razmerah, če:
—	so čiani upravičeni do staine družbene pomoči
—	so nekateri od otrok duševno aii teiesno prizadeti
—	je eden od staršev duševni boinik aii težji invaiid
—	je eden aii več odrasiih čianov že več iet težji boinik in zaradi tega ni zaposien aii je zaradi tega že več časa odsoten z de!a
—	ima družina aii gospodinjstvo zaradi zgornjih raziogov izredno povečane izdatke za zadovoijevanje osnovnih živijenjskih pogojev.
Fopoina oprostitev piačiia iastne udeiežbe v smisiu 10. čiena tega praviinika je mogoča ie, če družina oz. gospodinjstvo izpoinjuje dva aii več pogojev v aiineah iz prvega odstavka tega čiena.
12.	čien
Ne giede na višino skupnega dohodka na čiana družine oz. gospodinjstva se soiidamostno stanovanje dodeii brez obveznosti piačiia iastne udeiežbe:
—	občanu — upravičencu do soiidarnostnega stanovanja, katero se
mu dodeijuje zaradi rušenja starega stanovanja	**
—	v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice, ki je upravičen do soiidarnostnega stanovanja, zamenjuje stanovanje z manjšim oz. manjvrednim
—	v vseh primerih, doiočenih z zakonom.
13.	čien
Višina iastne udeiežbe je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na čiana družine oz. gospodinjstva v ietu pred razpisom natečaja za soiidarnostna stanovanja oz. v ietu pred vseiitvijo v soiidamostno stanovanje.
V osnovo za izračun skupnega čistega dohodka družine oz. gospodinjstva se štejejo vsi dokazijivi skupni čisti dohodki, razen dohodki, navedeni v 131., 152., 154. in 155. čienu Zakona o davkih občanov.
14.	čien
Piačiia iastne udeiežbe so oproščeni tudi:
—	upravičenci, katerih skupni čisti dohodek družine oz. gospodinjstva ne presega 20 % povprečnega OD v SRS v ietu pred vseiitvijo v soiidamostno stanovanje
—	upravičenci, katerim je družbena denarna pomoč edini vir za preživijanje
—	upravičenci, ki prejemajo poieg pokojnine še varstveni dodatek.
15.	čien
Višina iastne udeiežbe za pridobitev soiidarnostnega stanovanja znaša:
skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega čiana, izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v pretekiem ietu		% udeiežbe občana na nabavno vrednost stanovanja
za družine z dvema in več čiani	za samske občane	
do 20%	do 30%	brez udeiežbe
nad 20% do 25%	nad 35% do 40%	1%
nad 25 % do 30%	nad 40 % do 45%	2%
nad 30% do 35%	nad 45 % do 50%	3%
nad 35% do 40%	nad 50% do 55%	4%
16.	čien
Lastna udeiežba za soiidarnostna stanovanja se upravičencem vrne v enkratnem zensku po preteku desetih iet, za to dobo pa se obrestuje s 3 % obrestno mero.
17.	čien
Občani in družine oz. gospodinjstva v težjem poiožaju in miade družine (za miado družino v smisiu tega Praviinika se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 iet), iahko vpiačajo iastno udeiežbo po vseiitvi v soiidamostno stanovanje.
Pogoj za.odiog piačiia po prvem odstavku tega čiena je, da se zavežejo pri posiovni banki namensko varčevati za iastno udeiežbo, za kar dovoijuje tudi administrativno prepoved na svoje osebne dohodke.
Lastno udeiežbo t^orajo piačti najkasneje v roku treh iet po vseiitvi v soiidamostno stanovanje.
Višina iastne udeiežbe v primerih iz prvega odstavka tega čiena se doioči v znesku in po kriterijih, ki veijajo na dan, ko nastopi pogoj za vpiačiio.
VI.	SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
:	.	1 OJ:? * - .
18.	čien
Vsi prosiici za soiidarnostna stanovanja morajo izpoinjevati nasied-nje spiošne pogoje:
—	da imajo staino bivaiišče na območju občine Postojna
—	da sami aii kdo od čianov njihove družine oz. gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice aii iastnik primernega vseijivega stanovanja oz. stanovanjske hiše
—	da sam aii za deio sposoben čian družine oz. gospodinjstva ni neopravičeno nezaposien
—	da sam oz. z družino oz. s čiani gospodinjstva, ki se je na iastno žeijo vseii! v manj primerno stanovanje, stanuje v njem že najmanj dve ieti pred natečajem za soiidamostno stanovanje
—	da pri svojih sorodnikih (zakoncev, starši oz. otroci), ki so iastniki večstanovanjske hiše aii stanovanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
—	da do sedaj še ni ime! ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
19.	čien
Deiavci, zaposieni v organizacijah združenega deia oz. deiovnih skupnostih, morajo poieg pogojev iz 18. čiena tega Praviinika, izpoinjevati še pogoj, da znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na čiana družine oz. gospodinjstva ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD v SRS v ietu pred natečajem za soiidarnostna stanovanja.
Če gre za samske deiavce, znaša mejni znesek 60 %.
20.	čien
Deiavci, ki se smatrajo po tem Praviiniku za miade družine, morajo poieg pogojev iz 18. čiena tega Praviinika, izpoinjevati še pogoj, da znesek njihovega skupnega čistega mesečnega dohodka na čiana družine ne sme presegati 80 % povprečnega mesečnega OD v SRS v ietu pred natečajem.
21.	čien
Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešiii svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah oz. skupnostih, kjer so zaposieni, za upokojence, invaiide in udeiežence NOV ter za starejše in za de!o nesposobne občane, veijajo poieg spiošnih pogojev iz 18. čiena še posebni pogoji iz 19. čiena tega Praviinika.
22.	čien
Ko se soiidarnostna stanovanja gradijo namensko z dotacijami SPIZ v SR Sioveniji za izgradnjo soiidarnostnih stanovanj za upokojence, invaiide in udeiežence NOV, se zanje ne uporabijajo doiočbe 21. čiena tega Praviinika.
VII.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
23.	čien
Pri sestavi prednostnih iist za posamezne kategorije upravičencev do soiidarnostnih stanovanj, se upoštevajo nasiednja meriia:
1.	stanovanjske razmere	.	.
2.	sociaino-materiaini poiožaj prosiica in njegove družine
3.	skupni dohodek prosiica in njegove družine
4.	udeiežba v NOV
5.	ostaii kriteriji.
24.	čien
1.	STANOVANJSKE RAZMERE
a) Stanovanjski status
— nima stanovanja (stanuje v samskem domu, oziroma z družino stanuje pri starših aii sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja ie za
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
483
potrebe staršev oz. sorodnikov ali je podnajemnik)
„,°čkuj.s	150 točkami
za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših (sorodnikih) oz. kot podnajemnik se število točk poveča za 10, vendar ne več kot 100 točk
—	stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo od-
100 točk
bivanje pri starših pe ne točkuje pot to točko. Za vsako feto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar skupaj največ za 50 točk
—	imetnik stanovanjske pravice na neprimernem
stanovanju	$0 točk
b) Prosilec je Mi ie uvrščen na prednostno iisto v prejšnjih natečajih za pridobitev družbenih najemnih, oz. solidarnostnih stanovanj, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno zaradi prevelikega števila prosilcev 50 točk
c) Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva:
—	do 4 m*
—	od4dol0mi
—	od 10 do 14 mi
—	od 14 do 18 m3
—	nad 18 m3
100 točk 80 točk 60 točk 40 točk 20 točk
d) Stanovanje brezjiosameznih deiov oziroma njihova souporaba:
—	stanovanje brez kuhinje
—	souporaba kuhinje
—	souporaba spalnice
—	souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski člani)
—	souporaba WC, če je v hiši, vendar izven stanovanja
—	souporaba WC (WC izven hiše)
—	stanovanje brez kopalnice
—	souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso družinski člani)
—	v stavbi ni vodovoda
—	v stanovanju ni vodovoda
—	utesnjenost v primernem stanovanju:
—	dve družini v istem stanovanju
—	tri družine v istem stanovanju
40 točk 20 točk 20 točk
10 točk 20 točk 30 točk 20 točk
10 točk 20 točk 10 točk
40 točk 60 točk
e) Funkcionalnost stanovanja:
—	visoki stropovi
—	vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v so-' uporabi .
—	vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvorišča
—	slaba sončnost (majhna okna)
—	stanovanje je nefunkcionalno (preveliko)
10 točk
20 točk 30 točk 20 točk 30 točk
2.	SOCIALNO-MATERIALNI POLOŽAJ
a) Prosilca
—	zdravstveno stanje:
—	težja invalidnost ali duševna obolelost
—	ostala trajna obolenja, na katera vpliva neprimerno stanovanje
(oboje se dokazuje s potrdilom zdravnika-spe-cialista)
—	samohranilka (samohranilec)
Opomba: status samohranilke se opredeli po ^pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči*, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, Ur. 1. SRS, št. 1/79 (člen 12.)
—	upravičenec do stalne družbene denarne pomoči
—	doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad 5 let bivanja se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
**- skupna delovna doba prosilca: za vsako 1 leto nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk.
60 točk 40 točk
40 točk
50 točk
b) Družine prosilca
—	zdravstveno stanje otrok:
—	duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste bolezni se upoštevajo le po 11. členu Pravilnika, navedenega v točki 2. a/druga alinea)
—	trajne ali ponavljajoče se bolezni diha!
—	ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja
—	zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine (gospodinjstva) se točkuje kot je navedeno pod
2.	a/ prva alinea
—	ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje le v primerih, ko center za socialno delo občine potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo)
—	za vsakega od odraslih članov družine (gospodinjstva), ki je za delo nezmožen
(delovno nezmožnost ugotovi center za socialno delo v občini)
—	doba trajanja zakonske zveze (se točkuje samo za mlade družine, ki izpolnjujejo ostale pogoje)
—	od2do4!et
—	od 4 do 6 let
60 točk
40 točk 20 točk
30 točk 50 točk
20 točk 40 točk
c)	Skupni dohodek prosilca in njegove družine
Če znaša mesečni povprečni čisti skupni dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v letu pred razpisanim natečajem,
se vloga prosilca točkuje s
—	nad 35 do 40%	60 točkami
—	nad 30 do 35 %	/ 80 točkami
—	manj kot 30%	100 točkami
3.	UDELEŽBA V NOV
—	nosilcem spomenice 1941, narodnim herojem in
španskim borcem ostalim udeležencem NOV:		40 točk
— od leta 1941		30 točk
— od leta 1942		25 točk
— od leta 1943		20 točk
— od leta 1944		15 točk
— od leta 1945		10 točk
4.	OSTALI KRITERIJI
Pričakovalcu — mladi družini, ki dlje časa namensko varčuje za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, pripada:
— če je varčevalna doba	od 2 do 3 leta	2 točki
od3do4 1eta	8	točk
od 4 do 5 let	12	točk
nad 5 let	16	tpčk,
pri tem pa mora znašati mesečni obrok najmanj eno polovico povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
25.	člen
V primeru istega števila točk ima pri dodelitvi solidarnostnega stanovanja prednost prosilec, ki:
—	ima nižji čisti skupni dohodek na člana družine oziroma gospodinjstva
—	je dlje časa v neustreznem stanovanju
—	ima večje Število mladoletnih otrok
—	je dlje časa zaposlen v občini Postojna.
Vlil. POGOJI IN MERILA ZA DELNO NADOMESTITEV STANARIN
26.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občana
484
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
ali civilnopravne osebe, če plačuje stanarino in izpolnjuje pogoje, določene s tem Pravilnikom.
Imetnik stanovanjske pravice prejema delno nadomestitev stanarine le za uporabo standardnega stanovanja po 7. členu tega Pravilnika.
Odstopanje od stanovanjskih standardov je dovoljeno le pri nefunkcionalnih stanovanjih, ki so starejša od 50 let in sicer se v teh primerih normativ poveča za 30 % ali v primeru, če nosilcu stanovanjske pravice ni bilo ponujeno v zamenjavo drugo ustrezno standardno stanovanje.
V	primerih iz drugega odstavka tega člena se del stanarine, ki presega normativno stanarino, ne subvencionira.
28.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je ne glede na določbe tega Pravilnika dolžan prispevati najmanj 20% stanarine, delna nadomestitev pa lahko znaša največ 80 % stanarine.
29.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je letni odstotek njegove stanarine, izračunan od dokazljivega dohodka družine oziroma gospodinjstva, višji kot pa je v posebni tabeli naveden mejni znesek znosne letne stanarine za njegovo družino oziroma gospodinjstvo.
Tabelo, ki glede na letni dokazljivi dohodek družine oziroma gospodinjstva določa mejne vrednosti znosnih izdatkov za stanarino v odstotku od dokazljivega dohodka družine, sprejme za vsako leto posebej pristojni organ Skupnosti in sicer najkasneje do 31. januarja.
Znosna stanarina je stanarina, ki jo družina oziroma gospodinjstvo zmore plačevati brez omejevanja ostale potrošnje. Znosna stanarina se določa v odstotku od skupnih čistih dohodkov družine oziroma gospodinjstva. Skupni čisti dohodek družine oziroma gospodinjstva sestav-tjajo:
—	čisti letni OD iz delovnega razmerja '
—	redni prejemki iz naslova socialnega zavarovanja (pokojnine in nadomestila OD).
V	skupni čisti dohodek družine oziroma gospodinjstva za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine se ne štejejo vsi dohodki po drugem odstavku 13. člena tega Pravilnika, pa tudi OD za delo preko polnega delovnega časa, dodatek za nočno delo, dodatek za delo na dan državnega praznika, štipendije in vajeniške nagrade.
30.	člen
Do delne nadomestitve stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v primeru:
—	če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem
—	če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovni prostor ali obrtno dejavnost
—	če je eden od članov družine oziroma gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše
—	če zaseda nestandardno stanovanje in je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje.
31.	člen
Pravica do delne nadomestive stanarine se lahko prizna tudi tistemu imetniku stanovanjske pravice, pri katerem je letni % stanarine, izračunan od dokazljivega dohodka družine oziroma gospodinjstva, nižji, kot je v tabeli naveden % znosne letne stanarine za določeni dohodkovni razred, v kolikor prosilec živi v težjih socialno ekonomskih razmerah (11. člen tega Pravilnika).
Pravica do delne nadomestitve stanarine se lahko zavrne tistemu imetniku stanovanjske pravice, ki sicer formalno izpolnjuje pogoje po tem Pravilniku, dejansko pa živi v boljših gmotnih razmerah. Pri tem se upošteva zlasti, ali imetnik stanovanjske pravice dobiva še druge oblike socialnovarstvenih pomoči ter tako imenovane neizkazane dohodke, ki se pridobivajo z raznimi oblikami dodatnega popoldanskega ali honorarnega dela.
32.	člen
Vsako leto, najkasneje do 31. januarja, se na običajni način objavi poziv za vložitev zahtev za uveljavljanje pravice do delne nadomestitve stanarine. Poziv traja 15 dni in velja za vse tiste imetnike stanovanjske pravice, ki imajo stalno bivališče na območju občine Postojna.
Zahtevi je potrebno priložiti:
1.	potdlilo o letnem dohodku vseh članov družine oziroma gospodinjstva za preteklo koledarsko leto
2.	potrdilo o številu družinskih članov (družinski list)
3.	veljavno stanovanjsko pogodbo
4.	zapisnik o cenitvi stanovanja
5.	pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da ni zadržkov po
30.	Členu tega Pravilnika
6.	morebitna druga dokazila.
Dokazila iz točk 3. in 4. predloži Skupnost.
*
33.	člen
O zahtevi za delno nadomestitev stanarine odloči pristojni organ Skupnosti, v katerem so poleg predstavnika Skupnosti še predstavnik občinske skupnosti za socialno skrbstvo Občine Postojna, v roku 30 dni z odločbo.
Odločitev organa iz prvega odstavka tega člena mora biti v skladu z mnenjem pristojnega organa krajevne skupnoti, kjer prosilec živi in ki ga je potrebno pridobiti pred odločanjem.
Imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bila zavrnjena, lahko v roku 30 dni po vročitvi odločbe zahteva, da o tem odloči posebno sodišče združenega dela.
Lista upravičencev do subvencije se javno objavi ter dostavi Občinski skupnosti socialnega varstva Postojna.
v
34.	člen
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enelga leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Upravičencu se delna nadomestitev stanarine praviloma izplačuje v štirih trimesečnih obrokih za nazaj.
IX.	ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
35.	člen
Pristojni organ Skupnosti lahko odobri zamenjavo solidarnostnih stanovanj:	i
—	ostarelim in bolnim občanom oziroma njihovim družinam iz zdravstvenih razlogov in sicer za približno enako stanovanje, predvsem zaradi ustreznejšega nadstropja, uporabe stopnic, ogrevanja in slično.
—	občanom in njihovim družinam, ki živijo v izredno težkih socialnoekonomskih razmerah in sicer za starejše stanovanje z bistveno nižjo stanarino
—	občanom in družinam, ki zasedajo nestandardna (večja) komfortna stanovanja in sicer za standardna (manjša) stanovanja.
*	36. člen
Predlog za zamenjavo mora vsebovati poleg prošnje še veljavno stanovanjsko pogodbo ter zapisniško ugotovljeno vrednost obeh stanovanj, ki se želijo zamenjati.
Pristojni organ preveri vlogo in po potrebi izmed evidentiranih stanovanj za zamenjavo izbere primemo ter o tem obvesti interesente. Lahko pa se že v vlogi navede, s kom se želi stanovanje zamenjati ter priloži pismeno soglasje imetnikov stanovanjske pravice.
37.	člen
Če se zamenjujejo solidarnostna stanovanja med seboj, izda soglasje za zamenjavo samo pristojni organ Skupnosti, sicer pa je potrebno poleg soglasja Skupnosti za solidarnostno stanovanje, še soglasje stanodajalca za stanovanje, ki ni solidarnostno.
38.	člen
Ko so izpolnjeni vsi pogoji za zamenjavo stanovanj v skladu z Zakonom o stanovanjskih razmerjih, skleneta interesenta pogodbo o zamenjavi stanovanj pred pristojnim organom Skupnosti v pismeni obliki..
. .. . ... * . . . . - *
X.	POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNE LISTE
ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
39.	člen
Skupnost obvesti vse interesente za pridobitev solidarnostnega stanovanja o možnostih pridobitve z objavo natečaja.
Razpis natečaja se objavi v Primorskih novicah in se pošlje vsem organizacijam in skupnostim na območju občine Postojni najmanj tri mesece preden so solidarnostna stanovanja vseljiva.
Razpis natečaja traja najmanj 15 dni od dneva objave.
40.	č!en
Razpis natečaja mora obvezno vsebovati:
—	podatke, kdo se šteje za upravičence za pridobitev soiidarnostnih stanovanj
—	osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vloga
—	navedbo potrdi! oziroma drugih dokumentov, ki jih je potrebno pritožiti v!ogi
—	rok za zbiranje v!og
—	navedbo, da se bodo upošteva!e !e popotne vtoge z vso dokumentacijo
—	kje se vtoge vtoiijo ter dobijo morebitne druge dodatne informacije.
41.	čten
Po preteku razpisnega roka odstopi pogodbeno strokovna stuiba vse popotne vtoge po kategorijah prisitcev pristojnemu organu Skupnosti.
Organ iz prvega odstavka tega čtena preveri dospete vtoge in navedbe v dokumentaciji, poteg tega pa na podtagi ogteda ati tudi drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere bivanja prositcev. Pristojni organ nato sestavi osnutek prednostne tiste ter ga sprejme kot predtog.
42.	čten
Predtog prednostne tiste se posreduje v 15-dnevno javno razpravo z razobešanjem na sedežu Skupnosti, občire Postojna in sedežih krajevnih skupnosti, poštje pa se tudi vsem organizacijam in skupnostim na območju občine Postojna.	. .
Po preteku roka za javno razpravo zbere pristojni organ Skupnosti vse pripombe in jih z mnenjem posreduje detegatom Zbora uporabnikov skupščine Skupnosti, ki s sktepom sktenejo dokončno prednostno tisto.
Prednostna tista obsega razporeditev stanovanj med posamezne kategorije prisitcev ter števito stanovanj, ki se razdetjujejo. Lista vetja do nastednjega razpisa natečaja.
43.	čten
Vse sporne zadeve iz razpisov po tem pravitniku rešuje Poravnatni svet Skupnosti.
Kdor z odtočitvijo iziroma uvrstitvijo na prednostni tisti ni zadovo-tjen, tahko v roku ! 5 dni po objavi tiste vtoži zahtevo za varstvo pravic pri Poravnatnem svetu Skupnosti.
Poravnatni svet mora o zahtevi odtočiti v 30 dneh.
44.	čten
Vetjavno prednostnotisto se objavi v Primorskih novicah.
O razvrstitvi na prednostni tisti se pismeno obvesti vse prositce, k! so na tisti uvrščeni, s posebnim sktepom pa tudi tiste, katerih vtoga se ni obravnavata, s potrebno obraztožitvijo.	^
45.	čten
Na podtagi vetjavne prednostne tiste izda upravičencem odtočbe o dodetitvi sotidarnostnih stanovanj pristojni organ Skupnosti.
XI.	PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
46.	čten
Sotidamostna stanovanja, ki jih imetniki stanovanjske pravice iz ka-kršnegakoti raztoga izpraznijo, se na podtagi trenutno vetjavne prednostne tiste oddajo upravičencem na tej tisti, na predtog pristojnega organa Skupnosti, pa tudi drugim občanom, ki živijo v izredno težkih so-ciatnoekonomskih razmerah, vendar mora sktep o tem sprejeti Zbor uporabnikov skupščine Skupnosti.
!sto vetja za sotidamostna stanovanja, ki so bita dodetjena mtadim družinam po Zakonu o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. tist SRS št. 5/72).
47.	čten
Posebni pogoji za dodetitev sotidarnostnih stanovanj, dotočeni v 19.,
20.	in 21. čtenu tega Pravitnika, se uporabtjajo te začasno in sicer do usktaditve ter dotočitve mejnih zneskov v Skupnosti socialnega varstva SR Stovenije.
48.	čten
Z dnem, ko začne vetjati ta Pravitnik, preneha vetjati Pravitnik o pogojih in merititi za dodetjevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna ter o pogojih in merititi za reševanje stanovanjskih vprašanj detavcev, zapostenih pri občanih, ki pri opravtjanju samostojne dejavnosti uporabtjajo dopotnitno deto drugih oseb (Ur. objave št. 7/79, 6/80 in 4/81).
49.	čten
Ta Pravitnik začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 02Q3-8/81
Postojna, 19. oktobra 1981
ZBOR UPORABNIKOV Predsednik KARB1Č MIRAN, !. r.
Na podtagi 6. čtena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usktajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Stoveniji (Ur. tist SRS št. 15/81) je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na seji dne 4. septembra 1981 sprejet naslednji
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU OBČINE POSTOJNA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
F
. I. čten
S tem Pravitnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadatjnjem t?esedi!u: Skupnost) pogoje in merita za dodetjevanje posoji! za stanovanjsko graditev, iz sredstev, ki se združujejo po načetih vzajemnosti pri Skupnosti na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za obdobje 1981—1985.
2.	čten
Z združenimi sredstvi vzajemnosti gospodarijo delavci v organizacijah združenega deta in delovnih skupnosti preko svojih delegatov v Skupnosti.
Združena sredstva vzajemnosti se uporabtjajo po tem pravilniku za:
—	kreditiranje gradnje in soinvestiranja stanovanj in stanovanjskih hiš v DL
__ kreditiranje gradnje in soinvestiranja stanovanj in stanovanjskih
hiš v zasebni tasti
__ kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni
ati zasebni tasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ati števito stanovanjskih prostorov ati uvede oziroma modernizira sanitarna oziroma ogrevalna oprema ati vgradi kvalitetnejša izvedba toplotne izolacije ati uvede racionalnejši sistem ogrevanja
—	premostitvena posojita iz trenutno prostih razpotožtjivih sredstev investitorjem stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav, če gradijo po sprejetem ptanu Skupnosti za čas izvajanja stanovanjske gradnje in sicer največ za dobo do enega teta.
3.	čten
Pravic do posojita iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije združenega deta in detovne skupnosti ter njihovi detavci, ne gtede na domici! detavcev in sicer:
486
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
—	organizacije združenega deta in delovne skupnosti, ki so sprejele in predložile Skupnosti plane reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev s plani financiranja stanovanjske izgradnje za tekoče leto, pa začasno niso sposobne zagotoviti dovolj sredstev za realizacijo teh planov in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem obsegu in roku pri Skupnosti
—	delavci, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva za vzajemnost pri Skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeleztw z namenskim stanovanjskim varčevanjem
* ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki združujejo sredstva za vzajemnost v skupnosti in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim stanovanjskim varčevanjem ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega
^ bodo pridobili stanovanjsko posojilo
—	kmetje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ki združujejo sredstva za vzajemnost v Skupnosti
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev varčujejo pri banki — svojo pravico do posojila pri Skupnosti uveljavljajo po domicilnem principu.
4.	člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu s srednjeročnim in letnimi plani Skupnosti; slednji določajo predvsem število stanovanj, obseg in dinamiko združevanja vzajemnostnih sredstev ter namen in način uporabe teh sredstev v Skupnosti.
V skladu s 13. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za obdobje 1981—1985 namenja Skupnost praviloma 1/3 vzajemnostno združenih sredstev za kreditiranje gradnje, soinvestira-nja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Konkretno razmerje se za vsako leto posebej določi z letnim planom Skupnosti ali s sklepom pristojnega organa ob razpisu posojil iz sredstev po tem pravilniku.
5.	člen
Pri odobravanju posojil organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim ter delavcem se upošteva zlasti njihov ekonomski položaj, pri delavcih pa še socialno stanje.
6.	člen
Posojila za gradnjo, soinvestiranje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v DL, se dajejo največ za dobo 12 let in s 4 % obrestno mero.
Posojila za gradnjo, soinvestiranje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, se dajejo delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 19 let in s 4 % obrestno mero.
Obrestna mera se v vseh primerih za neodplačani del posojila po desetih letih poveča za 2 odstotni točki.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti vračajo posojila ob polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
-	7. člen
Šestina polletne anuitete od vseh posojil delavca, upokojenca ali invalida za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo, ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo plačeval po predpisih o stanarini.
Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi Skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov.
8.	člen
Skupnost najmanj enkrat letno določi ceno m^ stanovanjske površine, ki se upošteva za obračun v vrednosti pri izračunu posojila za gradnjo, soinvestiranje ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
9: člen
Za gradnjo in soinvestiranje stanovanj v družbeni in zasebni lasti, se dajejo posojila po tem pravilniku le do vrednosti standardnega stanovanja s povšino do 90 m*.
10.	člen
Posojila po tem pravilniku se dajejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi vsaj enkrat letno.
Razpis mora vsebovati:
—	višino sredstev za posamezne namene
—	minimalne pogoje za pridobitev posojila
—	višino lastne udeležbe za posamezne vrste posojil
—	dokaz o zagotovitvi lastne udeležbe
—	listine oz. dokumentacijo, ki mora biti vlogi za posojilo priložena
—	navedbo prosilcev, ki bodo imeli v natečaju prednost
—	rok, do katerega je treba vlogo vložiti in pri katerem organu se , vloži
—	način in rok objave rezultatov razpisa.
11.	člen
Posojila po tem pravilniku pridobivajo delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Skupnosti, za gradnjo, soinvestiranje ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti tudi za gradnjo, soinvestiranje in prenovo izven območja občine Postojna pod pogojem, da njihova organizacija združenega dela ali delovna skupnost da za to pismeno soglasje Skupnosti ter da se delavec dnevno vozi oziroma se bo vozil na delo iz kraja, kjer gradi, soinvestira ali prenavlja stanovanje oziroma stanovanjsko hišo.	,
12.	člen
O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti po tem pravilniku odločajo organi, ki so določeni s Statutom Skupnosti.
II. POSOJILA ZA GRADNJO, SOINVESTIRANJE IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI
LASTNINI
13.	člen
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, soinvestiranje in prenovo stanovanj v družbeni lasti, za svoje delavce.
Posojila lahko pridobijo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so sprejele in predložile Skupnosti plane reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev s plani financiranja stanovanjske izgradnje za tekoče leto, pa začasno niso sposobne zagotoviti dovolj sredstev za realizacijo teh planov in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem obsegu in roku pri Skupnosti
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, ki so usklajeni z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS
—	da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja
—	da gradijo ali soinvestirajo gradnjo stanovanj v okviru programa Skupnosti
—	da s sredstvi, ki jih bodo dobile po tem pravilniku, lahko zaključijo finančno konstrukcijo za planirani obseg stanovanj.
14.	člen
Lastna udeležba organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki jo plačujejo v obliki soinvestitorskega deleža, so stanovanjska namenska sredstva sklada skupne porabe, skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave teh sredstev pri banki. V lastno udeležbo se šteje tudi lastna participacija njihovih delavcev za pridobitev družbeno najemnega stanovanja.
15.	člen
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije združenega dela in delovne skupnosti je razlika med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji oziroma skupnosti in povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v občini v letu pred uveljavitvijo pravice do posojila Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki poslujejo z izgubo, kar dokažejo s predložitvijo zaključnega računa za preteklo leto in periodičnega obračuna za obdobje, v katerem zaprosijo za posojilo, povprečni OD v organizaciji oziroma skupnosti pa niso višji kot
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
487
povprečm OD na zaposlenega v občini v preteklem letu, plačajo lastno udeležbo v vtsmt 20 W izhodiščne cene stanovanj.
Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, katerih povprečni mesečni OD na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v občini, plačajo lastno udeležbo v višini 50 % od izhodiščne cene stanovanj.
Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, katerih' povprečni mesečni OD na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v občini, plačajo lastno udeležbo v višini 60 % od izhodiščne cene stanovanj.
Za dejavnosti šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva ter za potrebe družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, znaša lastna udeležba 30 % od izhodiščne cene stanovanj s tem, da o odobritvi posojil v okviru letne kvote stanovanj za te namene, odloči koordinacijski odbor za stanovanjska in komunalna vprašanja pri Občinskem svetu ZSS Postojna.
16.	člen
Za posojilo oo tem pravilniku lahko zaprosijo organizacije združenega dela itf delovne skupnosti na podlagi letnega razpisa in lahko dobijo posojilo v naslednjih višinah:
če znaša njihov soinvestitor-
ski delež po določbah tega posojilo v višini in pod pogoji pravilnika
20 %	do	80 % na	12 let in s 4 % obrestno mero
50 %	do	50 % na	10 let in s 4 % obrestno mero
60 %	do	40 % na	8 let in s 4 % obrestno mero
30 %	do	70 % končne cene stanovanja na 10 let
in s 4 % obrestno mero * *
V primerih, ko organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti poslujejo z izgubo (drugi odstavek 15. člena), se pričetek odplačevanja odobrenega posojila po tem pravilniku odloži največ za dobo dveh let s tem, da mora biti posojilo v celoti vrnjeno najkasneje v 12 letih od dneva odobritve.
Konkretno višino posojil iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto se določi z letnim planom v odvisnosti od števila planiranih stanovanj, predvidenih zbranih sredstev in podobno.
17.	člen
Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti lahko prodajo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, zgrajene s posojilom po tem pravilniku, še pred plačilom celotnega posojila samo s poprejšnjim pismenim soglasjem Skupnosti, ki v takem primeru določi pogoje in merila odplačila še neodplačanega dela posojila.
18.	člen
Soinvestitorski delež v smislu 15. člena tega pravilnika vplačajo organizacije oziroma skupnosti ob sklenitvi ustrezne soinvestitorske pogodbe za pridobitev stanovanj, za odobreni znesek kredita pa se s soinvestitorji sklenejo ustrezne kreditne pogodbe po oblikovanju končne cene m^ stanovanja.
111.	POSOJILA ZA GRADNJO, SOINVESTIRANJE IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI
^	LASTI
* 19. člen
Upravičenci do posojila po drugi, tretji, četrti in peti alinei 3. člena tega pravilnika, lahko dobijo posojilo za gradnjo, soinvestiranje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
—	nimajo stanovanja ali pa je to neustrezno oziroma neprimerno
—	sami ali njihovi duržinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki je večji od 50 m^
—	namensko varčujejo za stanovanjsko graditev pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo.
Za družinske člane v smislu določb tega pravilnika se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali soinvestiranje izgradnje stanovanj in stanovanjskih hiš lahko dobijo tudi tisti upravičenci, ki imajo sicer ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali soinvestiranjem izpraznili družbeno najemno stanovanje najkasneje v roku treh let po odobritvi posojila po tem pravilniku.
20.	člen
Upravičenci lahko dobijo posojilo po tem pravilniku le za standardno stanovanjsko površino, ki jim glede na število družinskih članov pripada.
Upravičenec, ki soinvestira, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki presega dogovorjene standarde, ne more dobiti posojila po tem pravilniku za del, ki presega standardno stanovanjsko površino.
Če je za soinvestiranje istega stanovanja ali za graditev iste družinske stanovanjske hiše več prosilcev za posojilo, ti pa živijo v skupnem gospodinjstvu ali družinski skupnosti, lahko dobi posojilo po tem pravilniku le en prosilec, ne glede na to pa lahko dobi posojilo prosilec po tem pravilniku samo enkrat.
21.	člen
Višina posojila, ki se lahko odobri upravičencu, je odvisna od njihove kreditne sposobnosti in od vrednosti standardnega stanovanja, ki jim pripada, vendar v nobenem primeru ne more preseči 15 % vrednosti njim ustreznega standardnega stanovanja, t Vrednost standardnega stanovanja se določi po povprečni ceni stanovanj v občini Postojna (očiščena cena m^ stanovanja), ki je bila po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko ugotovljena v preteklem koledarskem letu, sklep o določitvi te cene in cene za dela v okviru prenove stanovanj in stanovanjskih hiš pa sprejme za vsako leto posebej pristojni organ skupnosti.
22.	člen
Upravičenec lahko dobi posojilo po tem pravilniku v naslednjih višinah:
skupni dohodek na člana njegovega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	posojilo v odstotku od vrednosti njemu pripadajočega standardnega stanovanja	posojilni pogoji
do 45%	15	na 19 let s 4 %, obrestno mero
od 45 do 60%	13	na 19 let s4% obrestno mero
od 60 do 75 %	10	na 10 let s 4 % obrestno mero
nad 75 %	8	na 10 let s4% obrestno mero
Za gradnjo ali nakup stanovanjskih hiš oz. stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, se višina posojila po prvem odstavku tega člena poveča za 20 %.
Pri posojilih za prenovo, ko gre za povečanje stanovanjske površine ali števila stanovanjskih prostorov, se upoštevajo določbe tega pravilnika o posojilih za gradnjo oziroma soinvestiranje s tem, da se za obračun upošteva samo dejansko pridobljena stanovanjska površina, v nobenem primeru pa ne more obstoječa in na novo pridobljena stanovanjska površina presegati površine standardnega stanovanja, ki pripada upravičencu.
Pri posojilih za prenovo, ko gre za uvedbo oziroma modernizacijo sanitarne ali ogrevalne opreme ali za ureditev kvalitetnejše toplotne izolacije ali za uvedbo racionalnejšega sistema ogrevanja, znaša višina posojila ne glede na določbe tega pravilnika, 35 % vrednosti teh del, pri tem pa se ne upošteva skupni dohodek na člana gospodinjstva upravičenca, posojilo za te namene pa se daje na pet let s 4 % obrestno mero.
488
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — Št. 32
23.	č!en	'
G!ede na to, da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskih skupnosti, iz vzajemnostno združenih sredstev ne morejo soinvestirati in s tem pridobiti družbeno najemnega stanovanja, se jim posojilo po določbah tega pravilnika poveča za 50%.
24.	člen
Za upravičence do posojila je obvezna lastna udeležba, ki znaša za soinvestiranje gradnje etažnega stanovanja 20 %, za stanovanjsko zidavo v okviru zadružne gradnje 25 % in za gradnjo individualne stanovanjske hiše 40 % vrednosti njim primernega standardnega stanovanja.
Za lastno udeležbo pri soinvestiranju etažnega stanovanja se smatrajo samo prosilčeva lastna privarčevana sredstva ter na ta sredstva pridobljena posojila pri bankah.
Lastno udeležbo pri graditvi stanovanj v okviru zadružne gradnje izkaže prosilec s pismenim potrdilom zadruge, da je z lastnim delom, denarnimi sredstvi preko bank in v materialu že prispeva! 25 % vrednosti njemu pripadajočega standardnega stanovanja.
Za lastno udeležbo pri graditvi individualne stanovanjske hiše pa se štejejo sredstva, s katerimi je prisolec zgradi! hišo najmanj do tretje gradbene faze (izvedba nosilnih zidov ter pokrita streha).
Vsa posojila iz družbenih sredstev, vključno s posojilom po tem pravilniku, ne smejo pri soinvestiranju etažnega stanovanja presegati 80.%, pri gradnji v okviru zadružne zidave 75 % in pri zidavi individualne stanovanjske hiše ter pri prenovi 60 % vrednosti pripadajočega ustreznega standardnega stanovanja.
25.	člen
Upravičenci sklenejo za odobrena posojila pogodbe s poslovno banko. V posojilnih pogodbah se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom,
26.	člen
Poslovna banka zavaruje dano posojilo upravičencu z vknjižbo zastavne pravice na stanovanju ali stanovanjski hiši, za katero je prejel posojilo, v korist Skupnosti za dano posojilo, obresti in morebitne stroške.
27.	člen
Upravičenec do posojila lahko proda stanovanje ali stanovanjsko hišo še pred poplačilom posojila samo na podlagi pismenega soglasja Skupnosti, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga.
Če upravičenec proda ali kako drugače obremeni stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katero je dobi! posojilo po tem pravilniku, brez pismenega soglasja po prvem odstavku tega člena, mu celotni še neodplačani del posojila z obrestmi vred in stroški, zapade v takojšnje plačilo.	\
*	/.	.	-	.	t *
IV.	POSTOPEK ZA DODELJEVANJE POSOJIL
28.	člen
Posojila razpiše in razpis objavi v Primorskih novicah s sklepom pristojni organ Skupnosti.
V času razpisa sprejema vloge pogodbeno strokovna služba Skupnosti.
29.	člen
V postopku dodeljevanja posojil se upoštevajo le popolne vloge, nepopolne zahtevke pa pogodbeno strokovna služba Skupnosti vrne vložniku, da jih dopolni v roku, ki ne sme biti daljši od osem dni.
Po preteku razpisnega roka predloži pogodbeno strokovna služba vse preverjene in dokumentirane zahtevke posebni strokovni komisiji Skupnosti, ki pripravi rezultate razpisa oziroma predlog za dodelitev posojil, ko predhodno dobi mnenje domicilne krajevne skupnosti.
O dodelitvi posojil odloči pristojni organ Skupnosti s sklepom, na podlagi katerega se upravičencem izdajo ustrezne odločbe.
1	30. člen
Vse sporne zadeve iz razpisa za posojila po tem pravilniku rešuje Poravnalni svet Skupnosti.
Če kdo od prosilcev ni zadovoljen z odločitvijo, lahko v roku 15 dni od vročitve ustrezne odločbe vloži zahtevo za varstvo pravic pri Poravnalnem svetu Skupnosti.
Poravnalni svet mora o zahtevi odločiti v 30 dneh.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o kreditiranju stanovanjske zidave iz združenih sredstev v občini Postojna (Ur. objave, štev. 7/79, 6/80, 4/81 in 8/81).
32.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 02M-9/81 ^
Postojna, 19. oktobra 1981
ZBOR UPORABNIKOV Predsednik ^ KARBIČ MIRAN, 1. r.
Na podlagi določb 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 18/74 in 10/76) ter v skladu s sklepom Skupščine občine Postojna štev. 36-3/81 z dne 31.7. 1981 je Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na seji dne 4. novembra sprejel naslednji
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini (dalje imenovan: Pravilnik) določa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (dalje imenovana: Skupnost) pogoje in merila za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini, ki jih je dobila v razpolaganje na podlagi sklepa Skupščine občine Postojna št. 36-3/81 z dne 31. 7. 1981.
- J
2.	člen
Stanovanja, ki jih Skupnost dodeljuje na osnovi tega Pravilnika, se sporazumno določijo med Skupščino občine Postojna in Skupnostjo s posebnim seznamom, ki je obojestransko podpisan in potrjen.
II. STANOVANJSKI STANDARDI
3.	člen
Glede na število družinskih članov oz. članov gospodinjstva pripada praviloma prosilcu stanovanje v naslednji velikosti:
—	če je sam
—	če sta dva družinska člana
—	če so trije družinski člani
—	če so štirje družinski člani
—	za vsakega nadaljnega družinskega člana se stanovanj ska površina poveča za
garsonjera (do 32 m^) enosobno stanovanje (cca 45 m^) dvosobno stanovanje (cca 58 m^) trisobno stanovanje (cca 70 m^)
do 15 mi
13. novembra 1981 — št. 32
URADNE OBJAVE
489
Čt ni na razpolago, stanovanja v okviru standardov po prvem odstavku tega Mena, se prosilcu ponudi stanovanje, ki je ob dodeiitvi na razpolago.
4.	člen
V izjemnih družinskih ali socialnozdravstvenih razmerah (npr.: tri generacije v družini v istem stanovanju, bolezen, ki terja posebno nego in sl.) ni potrebno upoštevati standarde po 3. členu tega Pravilnika in se prosilcu lahko dodeli večje oz. primernejše stanovanje.
m. LASTNA UDELEŽBA
5.	člen
Vsak prosilec mora po prejemu obvestila, da se lahko vseli v stanovanje, vplačati lastno udeležbo.
Lastna udeležba za pridobitev stanovanja po tem pravilniku, se računa v procentu od tržne vrednosti stanovanja. Za stanovanje, ki je ocenjeno izpod SO točk, se lastna udeležba ne plača.
6.	člen
Neglede na višino skupnega dohodka na člana družine oz. gospodinjstva prosilca, se stanovanje dodeli brez obveznosti plačila lastne udeležbe:
—	občanu — prosilcu za stanovanje, katero se mu dodeljuje zaradi rušenja starega stanovanja
—	v primeru, ko imetnik stanovanjske pravice zamenjuje stanovanje z manjšim oz. manj vrednim
—	v primerih, ki so določeni z zakonom.
7.	člen
Višina lastne udeležbe je odivsna od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine oz. gospodinjstva prosilca v letu pred razpisom natečaja. V osnovo za izračun skupnega čistega dohodka družine oz. gospodinjstva se vštevajo vsi dokazljivi skupni čisti dohodki, razen dohodki,navedeni v 151., 152., 154. in 155.členu Zatkonaodavkih občanov.
8.	člen
Plačila lastne udeležbe so oproščeni tudi:
—	prosilci, katerih skupni čisti dohodek družine oz. gospodinjstva ne presega 20 % povprečnega OD v SRS v letu pred razpisom natečaj
—	prosilci, katerim je družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje
—	prosilci, ki prejemajo poleg pokojnine še varstveni dodatek. ^
9.	člen
Višina lastne udeležbe znaša:
skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu		% udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
za družine z dvema in več člani	za samske občane	
do 20 %	do 30%	brez udeležbe
nad 20% do 25%	nad 35 % do 40 %	1%
nad 25 % do 30 %	nad 40 % do 45 %	2%
nad 30% do 35%	nad 45 % do 50 %	3%
nad 35%	nad 50%	4%
Lastna udeležba se prosilcem vrne v enkratnem znesku po preteku desetih let, za to dobo pa se obrestuje s 3-odstotno obrestno mero.
IV. POGOJI ZA DODELITEV STANOVANJ
10.	člen
Prosilci za stanovanja v družbeni lastnini morajb izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo stalno bivališče na območju občine Postojna
—	da sami ali kdo od članov njihove družine oz. gospodinjstva niso imetniki stanovanjske pravice ali lastniki primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše
—	da sami ali za delo sposoben član njihove družine oz. gospodinjstva niso neopravičeno nezaposleni
—	da pri svojih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki imajo stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki presega stanovanjske normative po tem pravilniku, ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
—	da do sedaj Še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja	,
V. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
11.	člen
Pri sestavi prednostne liste za stanovanja v družbeni lastnini, se upoštevajo naslednja merila:
1.	stanovanjske razmere
2.	socialno-materialni položaj prosilca in njegove družine
3.	udeležba v NOV
4.	ostali kriteriji.
12.	člen
*
1. STANOVANJSKE RAZMERE
a)	Stanovanjski status
—	nima stanovanja (stanuje v samskem domu, oziro-
ma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe staršev oz. sorodnikov ali je podnajemnik) se točkuje s	150 točkami
za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših (sorodnikih) oz. kot podnajemnik, se število točk
poveča za 10, vendar ne več kot 100 točk
—	stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo odločbo)	100 točk
bivanje pri starših se ne točkuje pod to točko. Za
vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar skupaj največ za 50 točk
—	imetnik stanovanjske pravice na neprimernem
stanovanju	50 točk
b)	Prosilec je bil že uvrščen na prednostno listo v prejšnjih natečajih za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno za-
radi prevelikega števila prosilcev	10 točk
c) Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva:
—	do 4	100 točk
--od 4 do 10 mi	80 točk
--od 10 do 14 mi	60 točk
--od 14 do 18 mi	40 točk
—	nad 18 mi	20točk
d) Stanovanje brez posameznih delov oziroma njihova
souporaba:
—	stanovanje brez kuhinje	40	točk
—	souporaba kuhinje	20	točk
—	souporaba spalnice	20	točk
___ souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski
člani)	10	točk
___	souporaba WC, če je v hiši, vendar izven stanovanja	20 točk
—	souporaba WC (WC izven hiše)	30	točk
—	stanovanje brez kopalnice	\	20	točk
—	souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso družinski člani)	10	točk
___	v stavbi ni vodovoda	20	točk
___	v stanovanju ni vodovoda	10	točk
—	utesnjenost v primernem stanovanju:
-	dve družini v istem stanovanju	40 točk
—	tri družine v istem stanovanju	60 točk
490
URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — št. 32
e) Funkcionalnost stanovanja:
—	visoki stropovi	10	točk
—	vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v souporabi	20	točk
—	vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvdrišča	30 točk
—	s!aba sončnost (majhna okna)	20	točk
—	stanovanje nefunkcionalno (preveliko) ^ ^	30 točk
2. SOCIALNO-MATER1ALNI POLOŽAJ
a) Prosilca
—	zdravstveno stanje:
—	težja invalidnost ali duševna obolelost
—	ostala trajna obolenja, na katera vpliva neprimerno stanovanje
(oboje se dokazuje s potrdilom zdravnika-spe-cialista oz. po določbah Statuta SPIZ)
—	samohranilka (samohranilec)
Opomba: status samohranilke se opredeli po »Pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči«, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, Ur. 1. SRS št. 1/79, (člen 12.)
—	upravičenec do stalne družbene denarne pomoči
—	jJoba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad $ let bivanja se točkuje po 3 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
—	skupna delovna doba prosilca: za vsako letb nad $ let delovne dobe se točkuje po $ točk, vendar največ skupaj do 100 točk.
60 točk 40 točk
40 točk
$0 točk
b) Družine prosilca
—	zdravstveno stanje otrok:
—	duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste bolezni se upoštevajo le po 11. členu Pravilnika, navedenega v točki 2. a/ druga alinea)
—	trajne ali ponavljajoče se bolezni diha!
—	ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja
—	zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine (gospodinjstva) se točkuje kot je navedeno pod 2. a/ prva alinea
—	ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje le v primerih, ko center za socialno delo občine potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo)
—	za vsakega od odraslih članov družine (gospodinjstva), ki je za delo nezmožen
(delovno nezmožnost ugotovi center za socialno delo v občini)
—	doba trajanja zakonske zveze (se točkuje samo za mlade družine, ki izpolnjujejo ostale pogoje)
60 točk
40 točk 20 točk
30 točk 50 točk
— od 2 do 4 let		20 točk
— od 4 do 6 let		40 točk
3 UDELEŽBA V NOV		
— nosilcem spomenice 1941,	narodnim herojem in	
španskim borcem		80 točk
— ostalim udeležencem NOV:	. j	
— od leta 1941		60 točk
— od leta 1942		50 točk
— od leta 1943		40 točk
— od leta 1944		30 točk
— od leta 1945		20 točk
4. OSTALI KRITERIJI		
Pričakovalcu, ki dlje časa namensko varčuje za nakup stanovanja		
ali gradnjo stanovanjske hiše, pripada:		t
— če je varčevalna doba	od 2 do 3 leta	2 točki
	od 3 do 4 leta	8 točk
	od 4 do 5 let	12 točk
-	nad 5 let	16 točk,
pri tem pa mora znašati mesečni obrok najmanj eno polovico povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
13. člen
V primeru istega števila točk ima pri dodelitvi stanovanja prednost prosilec, ki:
—	dlje časa stanuje v neustreznem stanovanju
—	ima večje število mladoletnih otrok
—	je dlje časa zaposlen v občini Postojna.
VI. ZAMENJAVA STANOVANJ
14.	člen
Skupnost lahko odobri zamenjavo stanovanj:
—	ostarelim in bolnim občanom ter njihovim družinam in sicer iz zdravstvenih razlogov, predvsem zaradi ustreznejšega nadstropja, uporabe stopnic, ogrevanja in sl. in to za približno enako stanovanje
—	občanom in njihovim družinam, ki živijo v izredno težkih social-no-ekonomskih razmerah, in sicer za stanovanje z bistveno nižjo stanarino
—	občanom in družinam, ki zasedajo večja stanovanja, in sicer za standardna (manjša) stanovanja.
15.	člen
Predlog občana za zamenjavo mora vsebovati poleg prošnje še veljavno stanovanjsko pogodbo ter zapisniško ugotovljeno vrednost obeh stanovanj, ki se želijo zamenjati.
16.	člen
Če se zamenjujejo stanovanja, ki so v upravljanju Skupnosti po tem pravilniku med seboj, izda soglasje za zamenjavo pristojni organ Skupnosti, sicer pa je potrebno poleg soglasja Skupnosti še soglasje stanodajalca za stanovanje, ki ni v razpolaganju Skupnosti.
f
17.	člen
Ko so izpolnjeni vsi pogoji za zamenjavo stanovanj v skladu z Zakonom o stanovanjskih razmerjih, skleneta interesenta za zamenjavo pogodbo o zamenjavi stanovanj pred pristojnim organom Skupnosti v pismeni obliki.
VIL POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNE LISTE
18. člen
Skupnost obvesti vse interesente za pridobitev stanovanj v družbeni lastnini o možnosti pridobitve z objavo natečaja na običajen način.
19.	člen
Razpis natečaja mora obvezno vsebovati:
—	podatke, kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanj
—	osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vloga
—	navedbo potrdil, oz. dokumentov, ki jih je potrebno priložiti vlogi
—	rok za zbiranje vlog
—	navedbo, da se bodo upoštevale le popolne vloge z vso zahtevano dokumentacijo tudi, če so bile vložene pred razpisom natečaja
—	kje se vloge vložijo ter dobijo morebitne druge dodatne informacije.
20.	člen
Po preteku razpisnega roka odstopi pogodbeno strokovna služba vse popolne vloge, oblikovane v vrstni red, Komisiji za dodelitev stanovanj pri Skupnosti.
Komisijo za dodeljevanje stanovanj voli skupščina Skupnosti za dobo dveh let. Komisija šteje 5 članov, od katerih voli skupščina Skupnosti tri, po enega pa delegirata Skupščina občine Postojna in Občinska skupnost socialnega varstva.
21. člen
Razpis natečaja se objavi na oglasni deski Skupnosti in Skupščine občine Postojna vsakih šest mesecev in traja osem dni.
Predlog prednostne liste pripravi Komisija iz 20. člena tega Pravilnika in ga skupaj s pripombami posreduje v sprejem delegatom Zbora uporabnikov skupščine Skupnosti, ki s sklepom sprejmejo dokončno prednostno listo, ki velja do naslednjega razpisa.
13. novembra 1981 — Št. 32
URADNE OBJAVE
491
22.	člen
Vse sporne zadeve iz razpisov po tem pravilniku rešuje Poravnalni svet Skupnosti.
Kdor z odločitvijo oz. uvrstitvijo na prednostni listi ni zadovoljen, lahko v roku 15 dni po objavi liste vloži zahtevo za varstvo pravic pri Poravnalnem svetu Skupnosti.
Poravnalni svet mora o zahtevi odločiti v 30 dneh.
23.	člen
Na podlagi veljavne prednostne liste izda upravičencem odločbe o dodelitvi stanovanj pristojni organ Skupnosti.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Stanovanja, ki jih imetniki stanovanjske pravice iz kakršnegakoli razloga izpraznijo ali so prazna na dan uveljavitve tega pravilnika, se na predlog pristojnega organa Skupnosti oddajo občanom, ki živijo v izredno težkih socialno ekonomskih razmerah, vendar mora sklep o tem sprejeti Zbor uporabnikov skupščine Skupnosti.
Določba prvega odstavka tega člena velja do prvega razpisa nateča-
i'
25.	člen
Določbe prvega odstavka 24. člena tega Pravilnika se uporabljajo v primerih, ko gre za izselitev oz. dodelitev stanovanja občanom in je pri tem izkazan poseben družbeni interes ter podani utemeljeni razlogi.
26.	člen
Določbe drugega odstavka 5. člena tega Pravilnika se po izvedbi novega točkovanja uskladi z rezultati tega točkovanja.
27.	člen
Ta Pravilnik sprejmejo delegati Zbora uporabnikov skupščine Skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 035/1-4/8!
Postojna, 19. oktobra 1981
Zbor uporabnikov Predsednik MARBIČ MIRAN, l.r.
492


i
\

*

\

URADNE OBJAVE
13. novembra 1981 — $t. 32
* ^
W


T' '








/






!

\
t