Za poduk in kratek čas. Potovanje v Otizo. (Spisal F. E.) (Dalje.) »Moj Bog," boš mi morda rekel na to, ,,šole pač preveč stanejo, in čemu toliko šol ? Zakaj pa smo nekedaj imeli vsi, kolikor nas je hodilo v šolo, v starej šoli proator?-* ,,Prav imaš, imeli ste proator, pa vprašam te, ste li obiskovali takrat šolo vai, kolikor va3 je bilo v celej fari za šolo sposobnih, je-li bilo takrat toliko otrok, kolikor jih je sedaj! Ni ste hodili vsi v šolo; saj vas tudi nikdo ni ailil, ne vlada pa ue vaši stariši! Nekdaj pa tudi ni bilo toliko otrok. kakor jih je aedaj! To ti hočem dokazati: Naa načelnik krajnega šolskega sveta je preračunil, da ao potomci njegovih starišev v teku 50 let na 45 oaeb naraali! Praviš tudi, da šole preveč stanejo, posebej ako ae morejo nove staviti. Premotriva še nekoliko to tvojo trditev! Hlapec, ki se je naveličal služiti in si je prihranil, recimo kakih 100 gld., si kupi kakih 20 štirjaških metrov zemljišča, gre po fari od hiše do hiše, da si naprosi lesa: tu dobi en hraatii', tam en bor, zopet pri drugem kmetu kaj druzega, in na tak način si sirotek postavi v kratkem čaau snažno hišico! — Koliko časa pa se pripravlja vria fara, oziroma šolski kraj za zgradbo no vega šolskega poslopja? Naa šolaki kraj, v katerem ao uaolane 4 občine, je v teku treh let nabral 60 gld. Ni-li to čudno, neverjetno, nečastno? Ko bi bilo naše ljudstvo^ tako navdušeno za šolo, kakor 80 na pr. Cehi, tedaj bi pač že teli 60 gld. zadostovalo za zgradbo nove šole. Vem, da boš ae tej mojej trditvi čudil, dragi bralec, pa tem bolj boš ae še čudil, če ti povžm, kar aem čital v časopisu ^Učiteljaki Tovariš". No, pa beri: .V nekej fari na češkem 80 imeli staro, prav majhno šolo. Gospod učitelj pritoževali so se večkrat krajnemu šolakemu svetu, to je tiatim faranom, ki so izvoljeni za oskrbovanje šole, rekoč: naša aola je z učenci tako napolnjena, da mora jeden oddelek učencev med tem stati, ko učenci drugega oddelka pišejo in naopačno. Le-ti možje so se o tem eckrat sami prepričali ia našli še v največe začudenje, da je bila v majhnej šoli takšna vročina, da so otroci skoraj omedlevali in tako tedaj na telesu in duhu alabevali. Takoj po šoli pogovorč ae z gospodom učiteljem in goapodom župnikom in aklenejo, da hočejo poataviti novo, proatorno, šolsko poslopje. Med tem ukrepanjem oglasč se gospod učitelj ter začno tako-le govoriti: .Dragi možje! vaakemu izmed naa je znano, da več Ijudi več vč, in več delavcev več opravi, nego jeden 8am; iz tega pa lahko sklepamo, da more več ueiteljev na enej šoli več naučiti, kakor jeden sam, in sicer tem več, kolikor manj ima učencev. Mestni otroci učijo in naučijo se več, kakor otroci na deželi. Pa tudi na deželi nau5ijo ae otroci v takej fari, kjer imajo večrazredno šolo, več, kakor na enorazrednici. Pa imajo tudi v istej fari, kjer je večrazdna šola, več placil ? Ne, temu ni tako, dragi moji! Za tri štirjaške sežnje več drv, 2 steklenici več tinte, za 10 kr. več krede in jedno gobo za tablo več na leto morali bi poskrbeti in imel bi jeden razred več; ali pa če bi poakrbeli za dvakrat toliko imenovane šolske priprave, imeli bi tri razrede itd. Se v6, da ae razredi pod milim nebom prirejati ne morejo, pa vprašam vaa: Bi-li atalo tako mnogo truda več, če bi takrat, ko se opeka dela, je naredili nekoliko tisoč več? Gotovo ne, le dobre volje je treba! (Dalje prih.) Smešnica 13 ,,Kam pa, ljudje božji?" vpraša rabelj, ko vidi, da hitč mimo njega. ,,Na morišče!" odvrne mu jih nekaj. ,,Oj", reče na to rabelj, nle po časi! Brez mene ne bode ničesar na morišči."