projektiranje oblikovanje digitalni mediji vizualizacija animacija revija novodobnih ustvarjalcev 92 10 2007 4,80 eur tema številke: interaktivnost aktualno: mednarodni grafični bienale bienale neodvisnih trimovi nagrajenci 2007 projekt odprti kop plakat kot relikvija programi: sitemaster 3 apple safari solidworks 2008 autocad civil 3d interaktivne fasade oživljene tiskovine zasloni veliko dotikov strojna oprema: "kako izbrati laserski razdaljemer i sony hdr-hc 7e jvc everio gz-hd7 novo iz pantona: pantone goe system PRO INIMA d.o.o. 1001 LJUILMNi p.p. 2736 |ISSN IMDfl-TIBt Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana 9771408500010 ST **«*» -; m%SeM Ročni laserski razdaljemeri Leica DISTO r ¦ D:itMiu(^r servis Geosystems vse je piar ra Dolga leta nazaj je prijatelj našel svojo prvo redno zaposlitev. Ko je povedal, da je postal piarovec, smo vsi globoko razmišljali, kaj sploh počne, in če sploh kaj počne. Izraz je zvenel tako nekako, kot da je zaposlen za to, da občasno sprejme kakšen obisk, povabi koga na kavico in se ves dan sprehaja naokrog ter klepeta z obiskovalci in prijatelji. Krasna služba! Izza železne zavese, ki so jo tedaj še budno varovala široka pleča carinikov in miličnikov, so sicer k nam pronicale vesti o tem, da ima tam na drugi strani tako rekoč vsaka firma vsaj enega takšnega »pohajača«. O tem, kaj so ti počeli, pa se nam prav tako ni prav veliko sanjalo. Potem se je začela železna zavesa počasi krhati, razpadati, skoznjo so na vseh raztrganinah pronicali vplivi z dežel, ki sedaj počasi postajajo naša nova, širša domovina. Na vsem lepem so se začeli ti tako imenovani pi-arovci množiti hitreje kot gobe po dežju: ugledna velika podjetja niso bila zadovoljna z enim samim – ustvarila so si cele službe. Manjša so morala imeti vsaj enega samega ali so si za to poiskala zunanje podjetje (outsourcing). Ne navadno podjetje, piar-podjetje, seveda. Dotlej vsemogočne marketinške agencije so na vsem lepem postale »demodé«, kdor je kaj »nase dal«, se je družil s piarovci! Pi-arovske agencije so se okrepile s kopico mladenk mičnega izgleda in samozavestnega nastopa, ki so obkrožale velmože uglednih podjetij in poskrbele, da je »njegova beseda« vedno našla plodna tla. Piarovca ima danes že vsak ugle-dnejši časnik in revija, piarovci skrbijo za podobo pevcev in športnikov. Piarovci nam vse bolj agresivno ponujajo modrost in etičnost naših predsedniških kandidatov, ovijajo v vato nepriljubljene poteze vlade, blažijo neprimerne izjave politikov in jih branijo, da jih javnost ne linča ipd. Vse to počno piarovci. Pravzaprav sploh ni več važno, kdo si in kakšen si! Važno je le to, kako te prikažejo in predstavijo. Da te pokažejo takšnega, da si te bodo vsi želeli. Da izgledaš »kul« in »in«. Da vsako tvojo potezo, korak popišejo in opišejo z mnogo zveličavnimi besedami, med katere je vsaj na vsakem petem mestu vpleteno tvoje ime, tako da ga nihče, četudi besedilo le preleti, ne prezre in pozabi. In to isto je potrebno vedno znova ponavljati in vsak korak spremljati z ob- lajveč ljudi, ki in delodajalci, in to je tisto, kar se e, ki hlepijo išče po internetu! Nenehoma se je potrebno samopromovirati! Kar nekaj prepričljivih »dokazov« se najde za to trditev, morda je najbolj prepričljiv danes že skoraj legendarni Ora Ito. Oblikovalec, ki mu sicer nihče ne očita ustvarjalnosti in določene (ne pa nepresegljive) veščine, je sam sebe ustvaril s piarom, nenehnimi bombardiranji z informacijami o samem sebi. In uspel – tega dejstva pa mu gotovo nihče ne more oporekati! Še kako pomembno je, da se tudi slovenski ustvarjalci (ne vsi, nekaj svetlih izjem, predvsem iz mlajše generacije, je) zavedo pomena grajenja lastne podobe v javnosti. Da se zavedo svoje profesionalnosti tudi v tem, da se uspešno tržijo, podobno kot kakšni poppevci ali maratonski plavalci. Da se brez sence sramu sprijaznijo z dejstvom, da so prodajno blago in orodje v rokah naročnika, ki le čimbolj kleše obliko po njegovih navodilih. To je področje, kjer smo še nadalje preveč šibki in preobremenjeni z lažno samopo-membnostjo. Nujno bo vanjo treba kaniti vsaj kapljico ekonomske profesionalnosti! oktober 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. 3 uvodnik: vse je piar odgovorna urednica irena hlede urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor daniel lovas, domen fras, aleksandra globokar, tomaž križnar, vesna križnar, roman satošek stalni sodelavci blaž erzetič, domen fras, aleksandra globokar, nataša kovšca, matic kos, daniel lovas, dejan pestotnik, mag. barbara predan, roman satošek, katja troha, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica žiga testen lektoriranje jan grabnar littera picta marketing in naročnine pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 02012-0011497181 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Rokopisov, disket in fotografij ne vračamo, razen če je to urejeno s posebnim dogovorom. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Naklada 1600 izvodov. issn 1408-7936 novice, dogodki: 5 grafični bienale vsepovsod _______ 8 bienale neodvisnih 11 trimo kot promotor inovativnosti ____ 14 članek, poveži se _____________ 18 plakat kot relikvija tema številke: interaktivnost 20 interaktivne fasade 22 oživljene tiskovine _____________ odprtucop 25 zasloni veliko dotikov ustvarjalnost digitalne dobe - 10: 28 jan k. vollmer materiali: 30 ultra moderni polikabonatni kovčki programi: 32 powercad sitemaster 3 36 apple safari 38 thunderbird in sedem dodatkov 39 veliki preobrat pantona 40 solidworks 2008 42 autocad civil 3d strojna oprema: 34 kako izbrati laserski razdaljemer 47 sony hdr-hc 7e 48 jvc everio gz-hd7 triki in nasveti: 49 dreamweaver tnt: css 50 autocad tnt: fotomontaže 52 acadbau tnt: montažne strehe 54 archicad tnt: vaša izbira 56 corel draw tnt: logotip 58 photoshop tnt: pacino v dežju bL Ponovno gostimo grafični bienale. Namenoma sem na začetku izpustila besedo »v Ljubljani«, saj tokrat res težko rečemo, da je gostiteljica le prestolnica. Dogajanja so namreč razpršena na vrsto lokacij po celotni Sloveniji: v galerije in zasebna stanovanja, na svetovni splet, v avtobuse, sprehajališča, blagovnice, na plakate, itd ... Že nekaj časa opažamo smernico porajanja novih festivalov in bienalnih prireditev, ki po eni strani širijo polja za ustvarjalce iz določenih strok, po drugi strani pa razgrajujejo stroko v mnoštvo delnih specializacij. Bistvo prizadevanja Biena-la slovenske neodvisne ilustracije je prej širjenje ustvarjalnega polja kot pa poskus omejevanja. Ob množici oblikovalskih nagradnih natečajev so v našem prostoru arhitekturni še vedno močno podcenjeni. Zato je toliko bolj pohvalna poteza podjetja Trimo, ki je letos že tretjič zapored razpisalo natečaj za najboljše, predvsem pa najbolj inovativne arhitekturne rešitve, izvedene iz njihovih jeklenih konstrukcij in fasadnih elementov. Kaj bomo pridobili, ko bodo programi znali razumeti splet? Dobro tajnico! Povedali bomo, kaj želimo in pod katerimi pogoji, spletne storitve pa bodo same od sebe preiskale splet v celoti, ga razumele in ponudile želene odgovore, in to brez naprezanja. Prve znanilce spleta prihodnosti pa lahko okusimo že danes. Možnosti, ki jih ponuja interaktivnost, so spodbudile razmišljanja o tem, kako jih vpeljati v druge, doslej »analogne« medije. Med temi so na prvem mestu tiskovine. Ponovno je v ospredju visoka tehnologija, ki papirju, ki je bil doslej popolnoma neodziven material, z dodatki omogoči, da postane živ, odziven in interaktiven. Računalniški zasloni, ki jih upravljamo z dotikom, niso nobena novost. Pozornost zbudijo le tisti, ki vpeljujejo kaj novega, drugačnega, da ne rečemo revolucionarnega. In med temi je pred nekaj meseci z meteorsko hitrostjo obkrožil svet posebnež - večdotični zaslon Jeffersona Hana Perceptive pixel. Vsak, ki se je že kdaj spopadel z nalogo posnetka izmer kakšnega objekta, dobro ve, kako pogosto se ob tem dogodi, da ostane katera izmed pomembnih izmer neizmerje-na. Posledica je, da se je potrebno na objekt vračati. Zato je računalniški program Site-Master, nameščen kar na dlančniku, lahko toliko bolj dobrodošla rešitev. AutoCAD Civil 3D je program, ki strokovnjakom s področij nizkih in vodnih gradenj ter komunalne infrastrukture omogoča hitrejše in učinkovitejše projektiranje z manj zamudami in napakami, kar posledično pomeni zadovoljne investitorje in stranke. Zlati pokrovitelj revije: gorenje 4 oktober založnik tisk novice, dogodki grafični bienale vsepovsod Ponovno gostimo grafični bienale. Namenoma sem na začetku izpustila besedo »v Ljubljani«, saj tokrat res težko rečemo, da je gostiteljica le prestolnica. Deloma je temu tako iz čisto banalnega razloga, da ni primernih, dovolj velikih prostorov, kjer bi lahko razstavili vse prispele umetnine. V večji meri pa je razlog želja organizatorjev, da se umetnost čimbolj približa človeku na ulici in resničnemu svetu, pa tudi, da se na kar najbolj raznolike načine prikaže različne medije, ki v sodobni grafiki danes združujejo. Pripravila Irena Hlede fc 27. grafični blenale 27th biennial of graphic arts ljubljana, 6.9.-28.10.2007 27. grafični bienale prikazuje osem pogledov na grafiko. Njihova skupna točka in hkrati povezovalna nit vseh razstav je re-produktibilnost oziroma razmnožljivost. Ta se je kot posebna lastnost umetnosti pojavila s prvimi grafikami v renesansi, prelomno vplivala na umetnost 20. stoletja in je aktualna še danes. Letošnji bienale sestavljajo osrednja bienal-ska razstava, razstava nagrajenca prejšnjega festivala in šest spremljevalnih razstav, ki so jih pripravile ljubljanske galerije. Raz- stavljene so zvrsti v razponu od tradicio- zane oči nemira predstavlja izključno v kanalne grafike do tiskane umetnosti, videa, talogu. Naslednjih šest prizorišč, ki so svoje fotografije do računalniške in spletne ume- mesto našli v zasebnih stanovanjih. Seveda tnosti. Posebnost letošnjega dogajanja pa je obisk teh omejen na natančno določe-je, da so tradicio- ne in časovno zelo nalna prizorišča do- V stanovanjih umetniška dela zaživi- omejene termine, polnjena s kar nekaj jo povsem novo življenje, okrog njih a zaradi intimnega neobičajnimi. se spletajo razne zgodbe in pogovo- odnosa, ki se ob Prva posebnost je ri, ki jih sicer v galeriji redko zasle- ogledu vzpostavi z pet avtorjev, ki svoje dimo ali opazimo. Umetnina je bliže lastnikom, poseben prispevke v temat- človeku, ki z njo živi, jo dnevno opa- in pogosto mnogo skem okviru Razve- zuje in raziskuje. bolj bogat. Grafične umetnine so si svoja »domovanja« poiskale še na avtobusih ljubljanskega potniškega prometa, v parku Tivoli, Ljubljanski porodnišnici, na Ribjem trgu, jumbo plakatnih površinah v Bežigradu, v centru in na železniški postaji, v nekaterih blagovnicah (Modna hiša, Maximarket ter Mercator centra v Mariboru in Celju) ter v virtualnem prostoru na spletnih straneh. Del raznolikosti razstavljenih umetnin ter razstavnih prostorov vam predstavljamo v slikovnem materialu. Anamarija Šmajdek, Zgodnji gost/Early Guest, 2007, avtobus ljubljanskega potniškega prometa Dan Perjovschi, Velika knjiga za prvo polletje, 2007, umetniški projekt v katalogu 27. grafičnega bienala lluiiuhmili otrot ni nikdar primtnjtoulo m *iiIi, i o samo umori h pri otrocih » Tentar ni nil J ir toliko k] Ulla Latur sedaj, Klij moro Tonrkr Ititi lema virokV jVajhnrmii otroku VSO privolijo, kur Si t glaro T|*p«, — Ko pa t Iktjcnji Datoti na .vf|irriii-t,, Hcrili ho p4 ra*r* ogniti, PB vd »i pomagali. strašna mispt 14 ¦;¦ poloti in na mou mor j« hI I d- Arjan Pregl, Predlog za logotip Slovenije II., 2006, digitalni tisk, plakatna mesta v Ljubljani Društvo za domače raziskave, Indija, spletna stran www.in- Beli sladoled, USSA, 2005, tuš na papir-dija.si ju, 29,7 x 21 cm, Maximarket v Ljubljani oktober 5 m ! ; m T WIS NT*' IHMLAItS Zmagovalec lanskoletnega grafičnega bienala - Jeon Joonho, In God We Trust, 2004 in The White House, 2005–2006 Božidar Zrinski je v navedbah organizatorjev letošnjega grafičnega bienala zapisan kot Kateri dogodek, razstavo ... s področja umetnosti bi navedli kot eden izmed treh kustosov, ki so začrtali izbor del Razvezanih oči nemira. V našem zglede, ki jim je slediti? spominu pa ostaja kot luciden in razmišljajoč sogovornik, ki smo mu vedno z odprti- Grafični bienale je vedno poskušal biti zgled drugim. V preteklosti so se iz izkušnje mi ušesi in veseljem prisluhnili. Zato smo izkoristili priložnost bienala, da mu zastavimo grafičnega bienala razvile druge bienalne grafične prireditve po vsem svetu (Poljska, nekaj vprašanj. Japonska) in tako velja danes za najstarejšo grafično razstavo na svetu. Zavidljiva in Letošnji bienale je razseljen na množico lokacij po Ljubljani in izven »obvezujoča« tradicija nas žene naprej, da vedno znova premišljamo svojo pozicijo te, nekaj prizorišč pa je svoje domovanje dobilo tudi v individualnih znotraj grafične umetnosti, si zastavljamo vprašanja o pomenu in posebnostih grafič-stanovanjih. Vidite to dejstvo kot poraz likovne in grafične kulture v Slo- nega ustvarjanja, kvalitetah in spremembah. Zgled lahko iščemo v lastni tradiciji in po-veniji ali kot novo pot bližje človeku, uporabniku? menu, ki ga grafični bienale ima Grafični bienale je v preteklosti vedno naseljeval večje razstavne prostore - recimo v Kakšen objekt za predstavljanje umetnosti po vašem mnenju Lju- Moderni galeriji in pred dvema letoma, ko je bil postavljen v izpraznjenih tovarniških bljana potrebuje? prostorih Tobačne tovarne. Problem večjega razstavnega prostora je trenutno pere- Idealna rešitev, do katere bo težko priti, bi bila muzej za sodobno umetnost (kot speci-ča in aktualna tema. To smo imeli v mislih že takrat, ko smo pričeli s pripravami na 27. aliziran muzej) in večje razstavišče, v katerem bi našle mesto razne uveljavljene likovne grafični bienale, zato smo ga že od samega začetka naprej zasnovali na način, da raz- prireditve pri nas (grafični bienale, arhitekturni, bio itd). stava izkorišča vse možne prostore: galerijski prostor, javni in medijski prostor, stanova- Na kakšen način bi bili tukaj zastopani številni novi, digitalni mediji, nja, bienalski katalog in internet. Temu primerno smo izbirali umetnike, tiste, ki imajo s ki se pojavljajo na internetu ali živijo le na računalniških zaslonih? tovrstnimi prostori določene izkušnje. Da je bienale v zasebnih stanovanjih, je vsekakor Je to še nadalje skupen medij ali govorimo o dveh različnih dejavnostih? dobrodošlo, saj smo bili tudi sami presenečeni nad pozitivnim odzivom povabljenih la- To je seveda odvisno od politike omenjenega prostora, pa naj bo to muzej ali zgolj raz-stnikov stanovanj, da se kot »razstavišče« pridružijo projektu. V stanovanjih umetniška stavišče. V vsakem primeru bo moralo zavzeti stališče do uporabe novih medijev, teh-dela zaživijo povsem novo življenje, okrog njih se spletajo razne zgodbe in pogovori, ki nologij in drugih kreativnih postopkov. jih sicer v galeriji redko zasledimo ali opazimo. Umetnina je bliže človeku, ki z njo živi, jo Osebno me ne moti dejstvo, da če je neko delo narejeno za točno določeni prostor dnevno opazuje in raziskuje. (recimo internet), potem tudi obstaja in biva samo v tem prostoru. Publika je v vsakem Katere oziroma kakšne obiskovalce najbolj pogrešate na svojih do- prostoru različna in na drugačen način dojema in vrednoti, in kar je najpomembnejše: godkih? Kam menite, da bi se morala širiti umetnost in na koga na- na drugačen način reflektira vsebine in se nanje odziva slavljati? Del grafike se je preselil v digitalne medije, navidezne svetove, ra- Grafični bienale zajema zelo širok in raznolik spekter obiskovalcev. Ti so se dodobra čunalniške zapise ... Uporabo in razširjenost le-te je skoraj nemo pomešali tudi zaradi sodelovanja drugih galerij in institucij, ki so pripravile spremljeval- goče nadzorovati. Menite, da ji to znižuje njeno vrednost ali jo celo izloča ne razstave. Še vedno pa najbolj pogrešamo tiste, za katere menimo, da bi jim moral s področja umetnosti? ogled likovnih prireditev postati »obveza«: študente raznih likov- Nasprotno. Ena izmed posebnih lastnosti grafike je reproduk- nih šol, fakultet, oddelkov in akademij. V preteklosti so se iz izkušnje gra- tibilnost. To je lastnost oziroma kvaliteta, ki jo mora umetnik Zoran Kržišnik v uvodniku kataloga govori o fičnega bienala razvile druge bienal- prepoznati in koncipirati v svoje delo - sicer ustvari le nakla-potrebi po novih prostorih za razstave sodob- ne grafične prireditve po vsem sve- do odtisov brez posebne vrednosti Izum naklade je posledica ne grafike. Kako si vi predstavljate nove prostore tu (Poljska, Japonska) in tako velja ekonomskih interesov Zahteva umetnostnega trga je bila, da MGLC-ja v Ljubljani? danes za najstarejšo grafično raz- se stvari vrednotijo in ostanejo originalne ter s tem predmet MGLC potrebuje večje razstavne prostore vsaki dve leti, ko pri- stavo na svetu. Zavidljiva in »obve- čaščenja - da imajo avro, ki je neprecenljiva. Zato je zanimivo pravlja grafični bienale, in prostor, v katerem bi bilo mogoče na zujoča« tradicija nas žene naprej, da vprašanje, kateri izmed dveh listov, odtisnjenih iz matrice, ima enem mestu celovito in pregledno postaviti vprašanja in more- vedno znova premišljamo svojo po- višjo vrednost (ekonomsko in siceršnjo): tisti, ki je varno spra-bitne odgovore s področja sodobne grafične produkcije, bi bil zicijo znotraj grafične umetnosti, si vljen v muzejskem depoju in po svoje dostopen le peščici, ki zelo dobrodošel. Večje razstavišče, ki bi bilo zmožno reagirati zastavljamo vprašanja o pomenu in zanj vedo, ali tisti, ki kroži med ljudmi, prijatelji, prehaja iz roke v na raznoliko in bogato likovno ponudbo v Sloveniji in tujini je posebnostih grafičnega ustvarjanja, roko, počasi razpada, se maže, »izginja« - njegova vsebina pa tako nuja za slovenski likovni svet. kvalitetah in spremembah. postaja vedno bolj jasna, čitljiva in dostopna? 6 oktober Razstava Muzej Ferraille v Galeriji Kapelica Mr. Ferraille, na razstavi Muzej Ferraille Marija Mojca Pungerčar, Socialna oble-ka/Socialdress, v Modni hiši v Ljubljani (del razstave Razvezane oči nemira) Sašo Vrabič, stanovanje v Ljubljani (del razstave Razvezane Anamarija Šmajdek, stanovanje v Ljubljani (del razstave Raz-oči nemira) vezane oči nemira) li >n-----L T f 1 «ni v ut a fOnt„ltT E Razstava 3500 cm2 v Galeriji Alkatraz Razstava Tiskano v MGLC v Galeriji Kresija Christiane Baumgartner, Transall, 2002-04, lesorez, 155 x 435 cm (del razstave Razvezane oči nemira v MGLC) Nancy Spero, na razstavi Razvezane oči nemira v MGLC Jeon Joonho, na razstavi Razvezane oči nemira v MGLC, Grand Prix 27. grafičnega bienala Razstava 3500 cm2 v Galeriji Alkatraz oktober 7 novice, dogodki ida hiršenfelder bienale neodvisnih Avtorji, sodobna ilustracija in njeni konteksti Že nekaj časa opažamo smernico porajanja novih festivalov in bienalnih prireditev, ki po eni strani širijo nova polja za ustvarjalce iz določenih strok, po drugi strani pa razgrajujejo stroko v nepregledno mnoštvo delnih specializacij. Bistvo prizadevanja Bienala slovenske neodvisne ilustracije – katerega zametek je že možno videti na internetu, uradna in slavnostna otvoritev pa bo 25. oktobra letos s prvo multimedijalno predstavitvijo projekta Drevo v klubu K4 – je prej širjenje ustvarjalnega polja kot pa poskus omejevanja. Problem, s katerim se srečujejo ilustratorji, ki posegajo v različna polja sodobnih vizualnih medijev, je pomanjkljiva opredelitev njihovega ustvarjanja, ki pogosto pogojuje odrinje-nost v neustrezna in neplodna okolja. Klasično razumevanje ilustracije jo omejuje na področje vizualizacije literarnega teksta, torej na področje publicistike. Ključna vloga ilustracije je torej pojavljanje znotraj parametrov nekega drugega umetniškega konteksta, vendar pa je danes široko presegla knjižne platnice in se razširila na področje praktično vseh sodobnih vizualnih praks. Podobna prizadevanja redefinicije medija se dogajajo tudi na polju grafične umetnosti, ki se trudi postati posrednik med mediji, in široko vključuje tako video kot fotografijo. Žal je vloga ilustracije mnogokrat popolnoma spregledana, saj posega globoko v vsebino raznorodnih sodobnih medijev, kot so animacija, strip, grafično in industrijsko oblikovanje, slikarstvo, kiparstvo, do neke mere celo v urbanizem in arhitekturo. Ilustracija je sicer že v preteklih desetletjih nezavedno širila svoje omejitve, saj bi lahko, formalno gledano, že vsakršen izdelek konceptualnih umetnikov opredelili z neko vrsto ilustrativnih reprezentacij konteksta, vendar je do popolnega zlitja ilustracije s širokim spektrom medijev prišlo šele v 90. letih, in sicer s pojavom računalniških grafičnih orodij. Čeprav je danes računalniška obdelava ilustracij nepogrešljiva, bi bilo zelo napak razumeti, da je popolnoma izrinila ročno ilustracijo, saj jo večina avtorjev še vedno uporablja tako za izdelavo predlog kot tudi končnih izdelkov. Na letošnjem bienalu se bodo predstavili številni slovenski neodvisni ilustratorji mlaj- še generacije, ki jih je k sodelovanju povabila organizacija Tretaroka, ki festival organizira. Kot pobudnica bienala je sledila načelom horizontalne selekcije, kar pomeni, da je vsakemu avtorju omogočila aktivno vključevanje v selekcijo prihodnjih bienalov, saj se tam deduje neposredna izbira. Na ta način Treta-roka razbija morebitno centralizacijo, tako v geografskem smislu kot v smislu zastopanja posameznih področij delovanja, saj je spoznala, da je ključni problem pri dosedanjih predstavitvah ilustracije ravno popolna dominacija velikih založniških hiš. Projekt Drevo To, kar Bienale ilustracije razlikuje od drugih, je, da ne bo izbranim avtorjem omogočalo predstavljanja svojega dela zgolj od oktobra do decembra letos, ko se bo zvrstila glavnina javnih dogodkov, ampak jih bo z obnavljanjem internetnih porfeljev predstavljal do konca dvoletnega obdobja. Zbirno pregledno razstavo vseh sodelujočih si bomo lahko ogledali konec novembra na gradu Fužine, nekaj avtorskih projektov pa bo predstavljenih tudi samostojno. Čeprav bo bienale predstavljal oplajanje med različnimi mediji, v katerih se pojavlja ilustra- cija, kar se da neobremenjeno, bo vendarle pri iskanju teoretične redefinicije sodobne ilustracije in njenih kontekstov izhajal predvsem iz statične ilustracije (karikatura, otroška ilustracija, strip, ulične poslikave, izdelč-na ilustracija, oblikovalska ilustracija), gibljive ilustracije (animacija, spletna ilustracija, ilustracija za interaktivne igre in multimedijske intervencije) ter eksperimentalne ilustracije (glasbeni VJ, prostorske inštalacije in druge še neodkrite možnosti). Poleg osrednje razstave se bo zvrstilo več kot 10 avtorskih razstav, intervencij in do- 8 oktober Avtor: Miha Artnak Avtor: Karlo Medjugorac Avtor: Blaž Porenta Avtor: Elena Fajt Avtor: Jure Engelsberger Na letošnjem bienalu se bodo predstavili naslednji avtorji: Ajdin Bašič, Blaž Porenta – Ninja, David Krančan, Ciril Horjak, Elena Fajt, Filip Burburan – Morka, Jaka Kramberger, Jim Kosem, Jure Engelsberger, Karlo Medjugorac, Katarina Petrov in Jana Flego, Luka Mancini in Katarina Mrvar, Martin Bricelj, Martin Šoštarič, Miha Artnak, Miha Grobler in Matej Koren, Miha Horvat in Metka Golec, Mina Žabnikar, Mojca Do-linar, Natan, Neja Engelsberger, Nenad Cizl, Rok Marinšek, Roman Ražman, Sanja Grcić, Silvan in Olmo Omerzu, Suzana Bricelj, Tibor Kranjc, Tina Brinovar, Urška Golob, Zlatka Knapič, Žiga Testen, Žiga Aljaž, in Živa Moškrič. (Pri seznamu sodelujočih so možne manjše spremembe.) Avtor: Martin Bricelj oktober 9 Avtor: Filip Burburan Avtor: Martin Šoštaršič godkov v galerijskem, javnem in spletnem s pomočjo spletnega vmesnika, ki je osnov-prostoru, med katerimi bi izpostavili, na pri- na likovna ploskev, na katero bodo ilustratorji mer, razstavo etno igrač Zgodbe z dvorišča in drugi sodelujoči vnašali spontano kompo-v Slovenskem etnografskem muzeju – SEM, zicijo likovnih elementov. Projekt simbolizira z otvoritvijo 15. novembra 2007, serijo po- duh mlajše generacije, ki razume potencial-slovnih daril v Mestnem muzeju Ljubljana in ne možnosti nesebičnega in ustvarjalnega medmrežni kolaborativni projekt Drevo, ki druženja, hkrati pa na področju teorije ilustra-sta ga zasnovala Žiga Aljaž in David Krančan cije sama sebi postavlja lasten kontekst. Sav Flash izvedbi Lovra Žitnika. Slednji deluje mega imena projekta ne smemo razumeti Avtor: Nenad Cizl preveč dobesedno, saj so njegovi vizualni re- trebe bienala samega, ampak tudi za širšo zultati eksperimentalne narave in zato dokaj strokovno javnost, zato bo ob zaključku Bi-nepredvidljivi. Ime torej simbolizira način šir- enala neodvisnih izšel pregleden katalog s jenja družbene mreže, ki bo projekt oblikova- predstavitvijo del in delovanja vseh sodelu-la. Korenine in deblo Drevesa so udeleženci jočih avtorjev. Osrednji predstavitveni pro-bienala, ki pa bodo imeli možnost povabiti k stor vseh vključenih projektov in avtorjev sodelovanju tudi mnogo »vej in vejic«. bo možno ves čas obširno spremljati tudi Arhivacija vsebine nekega bienala je dol- na uradni spletni strani bienala www.biena-goročno izrednega pomena, ne le za po- leneodvisnih.com. 10 oktober irena hlede novice, dogodki trimo kot promotor inovativnosti Ob množici oblikovalskih nagradnih natečajev so v našem prostoru arhitekturni še vedno močno podcenjeni in redkost. Zato je toliko bolj pohvalna poteza trebanjskega podjetja Trimo, ki je letos že tretjič zapored razpisalo natečaj za najboljše, predvsem pa najbolj inovativne arhitekturne rešitve, izvedene iz njihovih jeklenih konstrukcij in fasadnih elementov. Da pa ob tem ne bi izključili najbolj inovativnih – mladih, ki izvedb seveda še nimajo, so posebej zanje zasnovali še dodaten natečaj z nazivom Urban Crash. Nagrajence obeh so izbrali člani strokovnih komisij iz vrst univerze in podjetja, nagrade pa so podelili na skupni slovesnosti koncem septembra v Bernar-dinu. Ll^ T>imo arhitekturne nagrade iOOJ Tiimo architectural atva'ih 1007 Na natečaj za Trimove nagrade najbolj inovativnim rešitvam s področja izvedenih objektov so letos projektanti in podjetja prijavili 79 projektov iz 21 držav, 29 del pa je sodelovalo v okviru študentske sekcije. Od teh so deli obeh finalistov tudi izvedli in razstavili na ogled v Tivolskem parku oziroma na Krakovskem nabrežju. Vabljivo nagrado, to je udeležbo na poletni šoli 2008 AA School of Architecture v Londonu, pa je prejela le zmagovalka, študentka arhitekture iz Srbije Jelena Grujić za idejno rešitev pod nazivom »Stena za počitek«. V konkurenci izvedenih projektov se je komisija od- ločila, da podeli tri nagrade za celovito arhitekturno rešitev in šest posebnih nagrad za inovativno uporabo Trimovih proizvodov. Natečaja ter podelitev nagrad zanj pa sta bila razlog za slovesno podelitev, organizirano na plaži izpod elitnega bernardinske-ga Grand hotela, ter dodatni dan druženja prijaviteljev, študentov ter drugih povabljencev iz vrst arhitektov, podjetja Trimo, novinarjev in drugod. Slednji je bil dopoldan strokovno obarvan s predavanji profesorja Rogerja Rieweja, arhitekta arhitekturnega biroja Riegler Riewe Architekten iz Avstrije, in Vanesse Miriam Carlow, arhitektke iz danskega arhitekturnega biroja Cobe, ter okroglo mizo, popoldan pa še z družabnimi aktivnostmi, namenjenimi udeležencem iz različnih evropskih držav za medsebojno spoznavanje. Tema okrogle mize, ki je potekala (enako kot obe predavanji) v arhitektom dobro znanem okolju Tartinijevega gledališča v Piranu, je bila »Arhitekt + Investitor + Izvajalec + Družba = nujne sestavine uspešne arhitekture?«, na njej pa so svoje poglede na problematiko predstavili Matthew White, arhitekt iz Velike Britanije, prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Jože Anderlič, direk- tor Kranjske investicijske družbe, dr. Mojca Sašek Divjak z Urbanističnega instituta RS in Tatjana Fink, glavna direktorica družbe Trimo. Janez Koželj je spregovoril o izkušnjah iz dela v mestni upravi, predvsem veliko nasprotovanja javnosti novostim, posebno zanimive pa so bile izkušnje g. Andreliča, ki je poudaril potrebo po boljši strokovni izobrazbi investitorjev, vsestranski širini arhitektov, ki ne bi smela biti omejena le na strogo tehnično področje dela, strokovnosti in izved-beniški usposobljenosti izvajalcev ter predvsem čim boljši komunikaciji in sodelovanju med vsemi. Razstava nagrajenih del na bernardinskem sprehajališču Nočni prizori z bernardinske plaže oktober 11 novice, dogodki Govorniki pred okroglo mizo Podobnih zgledov, kot jih je s tem dogodkom in vsem, kar mu je sledilo, pokazalo podjetje Trimo, si lahko v našem okolju želimo le čim več. Na prvem mestu zaradi Tri-move usmerjenosti in stalnega poudarjanja pomena inovativnosti in ustvarjalnosti ter pripravljenosti, da sadove svoje poslov- ne uspešnosti ne vlaga le v lasten razvoj, ampak da jim razvoj pomeni tudi krepitev sodelovanja in povezanosti z njihovimi najboljšimi strankami ter tistimi, ki jim pomagajo pri širjenju njihovega izvajalskega slovesa širom Evrope. S tem izražajo vizijo podjetja, ki je širša in že posega v podro- inovativni projekti Barbara Brinovčar: Nakupovalni center Mercator Pobrežje, Maribor, Slovenija, 2006 Gregor Reichenberg, Bog-Aleš Prinčič, Tomaž Jelovšek, Rebeka Bučinel: dan Reichenberg, Sašo Rek: Industrijski kompleks Trimo, Trebnje, Sloveni- Uprava tiskarne Leykam, ja, 2004 - 2007 Hoče, Slovenija, 2006 12 oktober ¦ J, l/tf^SfcH 1 kl "i novice, dogodki Ambient prizorišča podelitve nagrad čje menedžmenta kulture. Vse našteto pa so postavke, na katere prisega in jih razvija tudi Evropska unija. Srečanja, kot je bilo letos v Bernardinu, povezujejo projektante iz vse Evrope, ki, čeprav govorijo vsak svoj jezik, tvorijo enotno kulturno in ustvarjalno okolje. Predvsem pa srečanja med nji- mi vzpostavljajo in krepijo osebne vezi in rušijo zidove ozkosti in zaprtosti v najožje bivalno okolje. Internacionalizacija se vse bolj kaže kot smernica za prihodnost in tak zgled je na svojem predavanju predstavila tudi nemška arhitektka Vanessa Miriam Carlow. Karin Luggin-Erol: Fa. Wolfram, Industrijski objekt BW 100, St. Martin i.S., Avstrija , 2005 Lucas Pérez Monsalvo, Marcelo Minoliti: Zvartnots International Airport, novi potniški terminal, Erevan, Armenija, 2007 Matjaž Gril, Klav-dij Kikelj: Po-slovno-trgovski objekt Tuš, Maribor, Slovenija, 2006 še nekaj zanimivih projektov Borut Pregelj: Poslovno-skladiščni objekt Ravago, Štore, Slovenija, 2006 Ivan Velchev: Upravna stavba IEC, Sofija, Bolgarija, 2006 Dušan Krepop, Pavel Suchánek, Rudolf Žákovský: Prizidek nakupovalnega centra Avion Shopping Park, Bratislava, Slovaška, 2007 Miha Dobrin: Xpand 6D kino v zabaviščnem centru Arena Vodafone Live, Ljubljana, Slovenija, 2006 oktober 13 novice, dogodki andraž tori članek, poveži se! Kljub temu da računalniki še dolgo ne bodo v celoti razumeli človeškega jezika, piscem že danes ponujajo pomoč. Svetovni splet šteje 16 let in nikakor se ne zdi, da bi se njegov razvoj kakor koli ustavljal. Kljub rosni mladosti se je uspel celo reinkarnirati! Govorimo o spletu 2.0, ki ga prepoznamo po socialnih omrežjih, kakršni sta Facebook in MySpace, pa po blogih in značkah. Tudi v Sloveniji je zraslo nemalo tovrstnih strani. A ob prejemu povabila v že petindvajseto socialno omrežje, in ko se že stotič izgubimo v kraljestvu blogov, se vendarle vprašamo: »Kaj prihaja za 2.0?« Boštjan Špetič in Andraž Tori, ustanovitelja Zemante Odgovor 3.0 bi bil za to revijo kajpada preveč enostaven. Kljub odsotnosti steklene krogle pa lahko poskusimo napovedati prihodnost. Verjetno se le-ta skriva v razumevanju vsebin s strani računalnika. Precej težje je vprašanje, kako bo do tega prišlo. Se bomo potrudili in vsak podatek na spletnih straneh označili s strogo določenimi značkami, iz česar bomo dobili semantični splet? Ali pa bodo trmasti stroji vendarle osvojili sposobnost razbiranja informacij iz običajnih besedil? In kaj bomo pridobili, ko bodo programi znali razumeti splet? Dobro tajnico! Pove- dali bomo, kaj želimo in pod katerimi pogoji, spletne storitve pa bodo same od sebe preiskale splet v celoti, ga razumele in ponudile želene in zaokrožene odgovore, in to brez naprezanja. Prve znanilce spleta prihodnosti pa lahko okusimo že danes. Objavljate kak članek na spletu? Tudi ko ste besedilo že napisali, to še ni primerno za objavo. Na spletu mora biti vsaka informacija ustrezno vpeta oz. povezana z drugimi, morda z vašimi ali s članki koga tretjega. Hkrati je zaželeno, da so zahtevni pojmi nekje razloženi, na primer s pomočjo Wikipedije. Potrebno je dodati še Logotip Odprtega kopa kako deluje? Tehnologija samodejno najde podobne članke (desni stolpec) in razlage pojmov v Wikipediji (rdeče obarvane povezave) Večina tehnologij razumevanja vsebin, ki so danes v praktični rabi, uporablja dvostopenjski pristop. To pomeni, da se vsebine najprej plitko jezikovno obdela – besede se pretvori v osnovne oblike, izloči se besede brez pomena, poišče se tako imenovane entitete (imena oseb, krajev, dogodkov ...). Po tej fazi nastopijo algoritmi, ki vsebine klasificirajo, jim poiščejo sorodna besedila, jih združujejo v gruče s skupnimi lastnostmi ipd. Tu se pogosto uporablja statistične metode in nova dognanja s področja strojnega učenja. Vse pogostejši pa so tudi poskusi, da bi poglobili začetno jezikovno obdelavo in hkrati obogatili računalnik z zalednim znanjem. V tem primeru se poskuša razvozlati strukturo vsake posamezne povedi in ugotoviti relacije, ki jih le-ta opisuje. Skupaj z zalednim znanjem se nato izlušči informacije, ki nas zanimajo za nadaljnjo obdelavo. Domač primer tovrstne rešitve je prevajalnik Presis podjetja Amebis, ki samodejno prevaja iz angleščine v slovenščino. Seveda pa imata oba pristopa pomanjkljivosti. Prvi pogosto zanemari kopico informacij, drugi pa zaradi občutljivosti na podrobnosti hitro zaide na napačna pota (še posebno, ker se ljudje radi motimo v slovnici). Kot je običajno, se bosta verjetno oba pristopa srečala nekje na pol poti. Kot zanimivost dodajmo še, da je podjetje CyCorp, ki se že več kot desetletje trudi zapisati človeško znanje v računalniku razumljiv jezik, nedavno odprlo svoje evropsko predstavništvo ravno v Ljubljani. Razlog delno tiči v tem, da na Inštitutu Jožefa Stefana domuje ena najmočnejših evropskih raziskovalnih skupin na področju tehnologij znanja. 14 oktober kaj dobim H naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 15 oktober akcija za nove naročnike med naročniki, ki se bodo naročili in plačali do 30. oktobra 2007, bomo izžrebali prejemnika nosilca notesnika Express Desk za uporabo na volanskem obroču vozila (www.mobil-office.dk). plačana po pogodbi št. 59/1/s V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je mož- na le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana aa3 projektiranji oblikovanji digitalni medi ,m ia|izacija & animacij; Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Nov; na Wolfovi ulici v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru. Vsebino nove številke najdete tudi na www.klikonline.si [naročilnica na klik] nepreklicno naročam(o) klik od številke: 92 oktober 2007 ............................................. 93 november 2007 poštna številka, pošta način plačila ................................................................ položnica ......................................................................... račun kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? oženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 davčna številka (zavezanci) 16 oktober novice, dogodki Odprti kop, kakršnega vidijo uporabniki Prikaz tehnologije na www.zemanta.com Slovensko podjetje Zemanta oziroma njegova ustanovitelja Andraž Tori in Boštjan Špetič sta s svojo spletno rešitvijo - sistemom za samodejno bogatenje vsebin – pred nedavnim zmagala na izboru Seedcamp v Londonu. Seedcamp je skupen projekt največjih evropskih skladov tveganega kapitala, s katerim želijo vzpodbuditi evropska podjetja k razvoju inovativnih spletnih storitev in “poiskati naslednji Google”. Od 268 podjetij iz začetka natečaja ter 20 povabljenih podjetij, jih je v finalu le 6 prejelo semensko investicijo. Seedcamp izbranim podjetjem nudi neposreden dostop do najbolj zaželenih svetovalcev in investitorjev. primerno sliko, in nenazadnje ključne besede, po katerih bodo članek našli iskalniki. Tehnologije, ki to početje avtomatizirajo, so danes že na voljo. Iz konteksta razberejo teme, o katerih je govora, in predlagajo relevantne vsebine. V Sloveniji podobno rešitev že uporablja RTV Slovenija za samodejno objavljanje besedil oddaj. Na spletni strani www.rtvslo.si/odprtikop so vse strani oddaj ustvarjene samodejno, zgolj na podlagi podnapisov in videov, brez dodatnega urednikovanja. V podjetju Zemanta omenjeno tehnologijo trenutno izboljšujemo in prevajamo v angleški jezik. Pričakujemo, da bo v nekaj letih samoumevno, da računalnik inteligentno pomaga pri nastajanju vsebin. Prihodnosti ne želimo napovedovati, temveč bi jo radi ustvarili. Zato, da bomo čez desetletje ali dve pri pisanju lahko rekli le: »Članek, napiši se!« brezplačni seminarji 3D skeniranja in 3D tiskanja Podjetje IB-Procadd ponovno orga- V torek, 2. oktobra bosta dva termina, nizira zanimive in brezplačne semi- prvi med 11 h in 13h, bo usmerjen pred-narje za vse, željne novih spoznanj vsem v možnosti praktične uporabe s področij sodobnih 3D tehnologij. v strojništvu, konstruiranju in livarstvu, Ogledali si boste prikaz 3D skenira- med 14h in 16h pa v industrijskem obli-nja in 3D tiskanja. kovanju. Drugi dan, v sredo, 3. oktobra, bo po- Svoje projekte bodo predstavili tudi sebna pozornost posvečena arhitekturi, prof. dr. Aleš Vahčič z Ekonomske fa-urbanizmu in geodeziji med 11 h in 13h kultete, oblikovalec Matej Štefanac, in restavratorstvu in muzealstvu med podjetja Chemets (livarstvo), DFG 14h in 16h. Barvno natisnjen 3D model Casa pR34 priznanega mehiškega arhitekta Michela Rojkinda. 3D skeniranje človeškega obraza Consulting(3D skeniranje) in Pilon AEC (ArchiCAD). Na seminarjih s tematiko s področij industrijskega oblikovanja in arhitekture bo uvodno besedo imela urednica revije Klik Irena Hlede. Na vsakem seminarju bo izžreban udeleženec prejel bon za 3D tiskanje modela po lastni izbiri v vrednosti 200 evrov ali 3D natis lastnega obraza, predhodno skeniranega s 3D skenerjem. Vsi predhodno prijavljeni udeleženci seminarjev bodo imeli enkraten 50 odstotni popust za storitev 3D tiskanja ali enkraten 50 odstotni popust za storitev 3D skeniranja. Udeležba na seminarju je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko na spletni strani www.ib-procadd.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije o seminarjih in samih 3D tehnologijah. oktober 17 dogodki, novice irena hlede plakat kot relikvija ... ali o pozabljenih vrednotah plakata Razstava, ki so jo konec septembra odprli v NLB Galeriji Avla na Trgu revolucije, je nadaljevanje ciklusa razstav na temo zgodovine slovenskega grafičnega oblikovanja. Predstavlja slovenski plakat iz obdobja, ki se je zelo globoko zapisalo v spomin mnogih. To je bilo obdobje po 2. svetovni vojni – časi izgradnje ter utrjevanja podobe nove države. Sporočila, ki jih ti plakati danes prenašajo, ter kakovost izvedbe pa jih postavljajo visoko v sfero težko dosegljivega vzora. Povojno obdobje označuje več značilnosti. Prva je nedvomno močno izražena politična zavest ter zanos graditeljev nove države, druga pa poudarjanje moči in elana gospodarstva. Bolj kot blagovne znamke so bila tedaj v ospredju podjetja, ki so jih razvila – tržilo se je Ilirijo, Elan, Radensko, Kolin-sko, Triglav, Helios itd., vse zastavonoše našega gospodarskega razvoja. Plakate so ustvarjali znani in kakovostni ilustratorji, slikarji ali arhitekti, ki so vsakemu izmed njih namenili veliko več svojega ustvarjalnega dela in časa, kot je to običajno danes. Zato so bili že v izhodišču unikatne grafične mojstrovine. Tudi v naslednjem, izvedbenem koraku so bili deležni veliko več pozornosti in skrbne, večinoma ročne priprave tiskarjev. Vse to se jim je poznalo seveda tudi na izgledu. Mnogi med njimi so še bili tiskani s tehniko sitotiska, drugi že lito-grafsko ali v tehniki offset, a vendarle so skoraj vedno dosegali dovršenost izgleda, ki je danes težko dosegljiva. Mehkoba barvnih prelivov in gostota nanosov jih postavljajo na mesto, katerega imajo danes grafike višjega »dometa«. Zadnji in skoraj popolnoma pozabljeni, a verjetno najpomembnejši značilnosti plakatov iz povojnega obdobja, pa sta simbolna vrednost in ugled, ki so ga uži- vali. V obdobju pomanjkanja drugih propagandnih tiskovin so bili, v nasprotju z današnjim časom, veliko pomembnejši sporočilni mediji. Plakati so bil tedaj trofeja – kdor si ga je pridobil, ga je obesil na zid ali hranil kot blago za zbiranje in izmenjavo. Mnogi so bili uokvirjeni in so dolga leta krasili zidove stanovanj. Vse to so vrednote, ki so danes že davno pozabljene – plakati se mečejo v smeti ali pretvarjajo v ničvreden papir. Kaj je razlog? Je to, da se vanje vlaga (po navadi) veliko manj ustvarjalnega napora s strani avtorjev? Ali da skorajda ne najdemo več tiskarja, ki bi si lahko cenovno privoščil posvetiti (na primer) ves delovni dan enemu samemu plakatu? In ki bi bil tega sploh voljan, voljan iskanja dovršenosti barv, izgleda. In konec koncev se moramo ob postavljanju teh vprašanj obrniti tudi na zavest in izobraženost naročnikov – je med njimi sploh še kateri, ki bi znal ceniti kakovost takšnega izdelka? Cel skupek razmišljanj in vprašanj, ki opravičujejo razlog obiska razstave redko videnih originalnih plakatov iz depojev Narodne univerzitetne knjižnice, ki lahko navedejo k porajanju novih ustvarjalnih zamisli in razmišljanj v obdobju, ko ponovno iščemo izgubljene vrednote. Razstavo je pripravil Emzin, Zavod za kreativno produkcijo, ob pomoči Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana, Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost, na ogled pa bo do 23. novembra v NLB Galeriji Avla, Trg republike 2 v Ljubljani, in sicer vsak delavnik od 8. do 18. ure. Janez Trpin, Slovenija-sadje, 1949 18 oktober dogodki, novice Miklavž Mušič, Elan, 1961 Vinko Sirec, Rudniki svinca Mežica obrat - Vesna, 1962 Boris Jurkovič, Ilirija krema, 1956 Uroš Vagaja, Cockta osvežuje, 1954. oktober 19 tema: interaktivnost nataša kovšca interaktivne fasade Interaktivna steklena fasada inteligentno in zanesljivo odgovarja na zunanje klimatske spremembe in potrebe stanovalcev. Izrablja naravno sončno energijo in ventilacijo ter v primerjavi s konvencionalnimi materiali tudi shranjuje toplotno energijo. Nova generacija stavb z inteligentnimi fasadami bo zagotavljala večjo varnost prebivalcev in prispevala k boljši informiranosti javnosti ter k privlačnejši podobi urbanih površin. Stolpnica Dexia je projekt belgijskega Laboratorija za arhitekturo in urbanizem LAB[au]. Obiskovalci lahko njeno pročelje poljubno preoblikujejo v edinstveno bar vno kompozicijo Novodobne steklene fasade Nebotičniki z dvoslojnim steklenim ovojem so že več desetletij prevladujoča velemestna arhitekturna oblika razvitega sveta. Prazen prostor med steklenima slojema je izjemno pomemben stavbni del, saj zračni sloj zmanjša moč sončnih žarkov, preden le-ti dosežejo notranji del fasadne stene. Poleg tega je ta prostor vključen v naravno ventilacijsko shemo in je idealen za namestitev senčil. Zakaj naj bi torej konvencionalne steklene ovoje zamenjale interaktivne fasade? Ker sedanja dvoslojna pročelja zagotavljajo optimalne bivalne pogoje le v kratkih le- tnih intervalih. Nebotičniki prihodnosti pa bodo oviti v tako imenovani interaktivni stekleni ovoj, ki bo »pametno« reagiral na klimatske spremembe in bo neposredno izrabljal naravne energetske vire: sončno svetlobo, toploto in veter. Za gradnjo naj bi uporabili tehnološko izpopolnjeno steklo, prepojeno s snovjo na osnovi nano-tehnologije, ki izboljša optične, termične in spektralne lastnosti stekla. V fasadni ovoj bodo vgrajene fotovoltaične celice in poseben informacijski sistem senzorjev za kontrolo temperature in jakosti vetra ter avtomatizirano osvetljevanje. Inteligentni sistem bo meritve neprestano beležil, jih primerjal z arhiviranimi podatki, zaznal sistemske napake in pripravil rešitve za njihovo popravilo. Interaktivna fasada bo vključevala tudi senčila, ki bodo avtomatsko uravnavala količino svetlobe v notranjih prostorih in obenem hladila stavbo. Senčila ne bodo bistveno spremenila stavbne podobe, ročno pa jih bodo po potrebi upravljali tudi stanovalci in uslužbenci. Najbolj ekonomično delovanje stavbe naj bi torej združevalo avtomatizirano delovanje interaktivnega ovoja in človekovo upravljanje. Inteligentne fasade bodo seveda veliko večji finančni zalogaj za investitorje, ven- dar bodo dolgoročno prihranile drage stroške segrevanja in ohlajevanja s klimatskimi napravami, ki so danes eden izmed največjih onesnaževalcev okolja. Novi dosežki Največ novosti na področju raziskovanja inteligentnih fasad so prispevali različni evropski raziskovalni inštituti, zlasti v Nemčiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Zgleden primer je interaktivna fasadna instalacija Aperture, ki jo razvija oddelek za digitalne medije Univerze v Berlinu (prototipe sta izdelala Frédéric Eyl in Gunner Green). Aperture je stena, sestavlje- * * * ¦ • • • * • * • .*¦*<*» *»¦.-.-¦*.-..*• J44fc. . «v.-x-*:-:-:-:-:*^-: .'.¦.¦.¦.¦.¦.¦»•.•.¦.¦/.v»iA.- >..¦¦¦*•.¦•«• 1 . . . . . . i • , -rt • » » J > 4 • • • < » • * 1 ¦ - ¦ - ¦ » » - » » 1 4... <•>*.*• • t ¦ * ¦ * • 4 4 * ¦ 4 ; v. »X-."X i t 44-*-'*4*_'i+ \ f. *•*•*•*- ....*># • . - . ¦ 4 4 • • • ¦ ¦ ¦ • • » * - * ¦ 9- p* ¦ • 4 . • + É * 1 • ¦ f" 1 |x$ >* h:: r. # • ¦ • ¦ * * * ¦ i - 4 ¦ v.v« ¦ * ¦ • ¦ ¦. * ¦*¦*¦+» .....** • ¦*¦¦¦•» . * 4 «....44 > ' > • • • .v . .-.v » • ¦ ¦ ¦ ¦ • « 4 »....* 4} » » ¦ ¦ > i • • • •••¦••• » » ¦ ¦ . . • fj • * ¦ ¦ ¦ * > * * * ¦ * * • ¦ ¦ * * • 4 • < ' < • * • * • . ¦ . • 4) • . . • * • . • * - . . 4 4) * • • 4 - . + #J • • • ' ' 4 •) 4 4 • • «¦ • *> * * * ¦ i ¦ * ¦ ¦ ¦ _^ ... Detajl interaktivne stene Aperture, sestavljene iz zaslonk Podobe mimoidočega človeka na interaktivni steni spominjajo na pionirske začetke raziskav fotografije gibanja 20 oktober Svetlobna instalacija na Potsdamer Platzu na iz zaslonk, opremljenih z aktivatorjem grafskem aparatu, katerih velikost se spre- prtina interaktivne površine reagira na in receptorjem, ki reagira na svetlobo. Za- minja ob regulaciji ostrine polja in količini svetlobo kot avtonomni del, na steni pa se slonke lahko primerjamo s tistimi na foto- svetlobe. Vsaka posamezna zaslonka/od- postopoma izriše celotna slika dogajanja v njeni bližini. Nastale podobe spominjajo na začetke fotografije gibanja, tako imenovano sekvenčno fotografiranje, ki ga je v 80. letih 19. stoletja razvijal Edward Mu-ybridge. Ko človek stoji pred interaktivno steno, so zaklopke povsem odprte, ko se od nje oddaljuje, pa se premer odprtin postopoma zmanjšuje. Kadar stena dlje časa ne zazna premikov v svoji bližini, jo je možno programirati tako, da se na njeni površini prikažejo shranjene podobe. Svetlobne fasade Leta 2003 je berlinska skupina realities : united (Jan Edler, John DeKron, Tim Edler) za revolucionarno Hišo umetnosti v Gradcu izdelala tako imenovano BIX-fa-sado, sestavljeno iz več kot 900 fluorescenčnih svetilk, integriranih v pročelje, ki se jih lahko programira. Fasada deluje kot ogromen ekran, saj posreduje besedila ali enostavne podobe, ki jih vsaka dva meseca oblikujejo umetniki različnih Vizija pročelja železniške postaje Transbay v San Franciscu žanrov. tema: interaktivnost Ista skupina oblikovalcev je leta 2005 Berlinčane razveselila s fasado Spots na Potsdamer Platzu. Svetlobni ekran je skupek reflektorjev krožnih in cilindričnih oblik ter prav tako kot graška fasada služi predstavitvam projektov mednarodno uveljavljenih umetnikov, ki svoja dela pripravljajo posebej za berlinski zaslon. Dexia tower v Bruslju (2006) je primer nebotičnika z impresivno interaktivno fasado, sestavljeno iz 4200 individualno osvetljenih steklenih oken. Za razliko od prejšnjih dveh primerov ne služi predstavitvam umetniških projektov, pač pa lahko vizualno podobo stavbnega ovoja sooblikujejo naključni obiskovalci. Ob vznožju nebotičnika stoji interaktivni zaslon, ki reagira na neposreden dotik ali gesto, človekovo težo in velikost. Informacije, nastale z »risanjem« po zaslonu, se pretvorijo v črne in bele grafične like: pike, črte in ploskve, ki se nemudoma pojavijo na stekleni fasadi, prav tako poljubno izbrane barve. Gre za proces direktne interakcije med naključnim ustvarjalcem in arhitekturo, ki se seveda dotakne tudi mimoidočih. Uporabna vrednost novih raziskav Delovanje interaktivnih fasad v prihodnosti naj ne bi služilo zgolj estetskemu ugodju, pač pa predvsem varnosti (primer je fasadna instalacija Aperture, ki zazna premike v svoji bližini) in funkcionalnim namenom. Skupina oblikovalcev iz San Franci-sca (Studio za oblikovanje in tehnologijo Stamen) je pripravila zanimiv alternativni predlog za informacijski vozni red, ki naj bi postal sestavni del pročelja železniške postaje Transbay. Na ogromnem interaktivnem zaslonu bodo potniki dobili poleg običajnih obvestil o voznem redu vlakov in avtobusov tudi podatke o položaju prevoznih sredstev in času, ki preostaja do njihovega odhoda. Ekran bodo potniki opazovali z velike razdalje in bodo lahko bolj ekonomično izrabili čas do odhoda. Izložbe veleblagovnic pa je mogoče že danes poljubno oblikovati s pomočjo interaktivnega transparentnega stekla za izložbene aplikacije (Displax). Na voljo je kot steklo z vgrajeno tanko mrežo, sestavljeno iz nanožičk, ali kot folija, ki se jo lahko prilepi neposredno na izložbeno okno. Kupec lahko po interaktivnem zaslonu, ki je povezan bodisi z zvokom bodisi s podobami, klika z zunanje strani izložbenega okna, da si priskrbi želene informacije. Še bolj privlačna pa je možnost uporabe interaktivnega stekla za opremo talnih površin, miz ali celo stropa. Talni napis, morda logotip trgovine, ki se ob dotiku stopala spremeni v grafično animacijo, bi brez dvoma pritegnil množice radovednih kupcev. Sicer pa je o slednjem več napisano že v prispevku o interaktivnih zaslonih. oktober 21 tema: interaktivnost irena hlede oživljene tiskovine Možnosti, ki jih ponuja interaktivnost, so spodbudile razmišljanja o tem, kako jih vpeljati v druge, doslej »analogne«, medijske komunikacije. Med temi so na prvem mestu tiskovine, ki so dolga stoletja, vse od Gutenber-govega izuma tiska dalje, obvladovale področje komunikacij in jim danes, čeprav jih marsikje izpodrinjajo digitalni mediji, vendarle ne moremo odrekati pomembne vloge, ki jo še nadalje ohranjajo. Zato je razmišljanje, da se del možnosti digitalnih medijev prenese v ta, doslej klasično-analogni medij, zelo »na mestu«. Ponovno je v ospredju visoka tehnologija, ki papirju, ki je bil doslej popolnoma neodziven material, omogoča z dodajanjem premaznih površin, mikrosenzorjev in drugih mikroizdelkov računalništva in elektronike, da postane živ, odziven in interaktiven. Praktičnih poskusov in rešitev je po vsem svetu že veliko, glede na to, da pa smo del evropske skupnosti, ki močno spodbuja inovativnost ter projekte in posameznike, ki se ukvarjajo z razvojem novih tehnologij, bomo predstavili v glavnem raziskave in dejavnosti, ki se izvajajo v tem prostoru. Z razvojem interaktivnih papirjev (ipapir-jev) in drugimi praktičnimi aplikacijami, ki se navezujejo na področje, se v evropskem prostoru veliko ukvarja švicarski znanstvenik Beat Signer. Njegove raziskave so prvenstveno usmerjene v interaktivni papir in medmedijsko (cross-media) upravljanje s podatki. Kot član Global Information Systems Groupa v ETH Zürich je vključen v evropski projekt PaperWorks ter je bil član projekta European Paper++ (Disappearing Computer Initiative), znotraj katerega je odkril nekaj tehnologij papirja, tiska in digitalnih peres za vzpostavljanje povezav med fizičnimi in digitalnimi vsebinami (interaktivni – ipapirji). Področja raziskav Beata Signerja zajemajo interaktivni papir, medmedijsko upravljanje informacij, multimedijske informacijske prostore, objektno usmerjene tehnologije za upravljanje s podatki, spletno inženirstvo, multimedijske sisteme itd. Trenutno sodeluje še v raziskavah iS-erver – medmedijska informacijska platforma, ki podpira povezovanje fizičnih in digitalnih vsebin, iPaper – interaktivni papir kot ogrodje za povezovanje papirnih in digitalnih vsebin ter informacij, PaperWorks – evropska raziskava o vključevanju digitalnih vsebin v papir, DELOS – mreža odličnosti za digitalne knjigarne, ter iGesture – ogrodja za splošno prepoznavanje kretenj. Več informacij o Beatu Signerju najdete na http://www.inf.ethz. ch/personal/signer/. V okviru projektov, znotraj katerih je sodeloval, je bilo narejenih tudi nekaj praktičnih izdelkov, katerih namen je bil prikazati možne načine uporabe ipapirjev. Poglejmo si jih pobližje: Mestni vodič po Zürichu prenosna in kot taka čimbolj primerna Ideja izdelave züriškega mestnega vodi- za mobilne turiste. Izhodišče so bili na-ča je bila, da se naredi mobilna aplikaci- črti mesta, raziskava pa je bila usmerje-ja, osnovana na papirnatih dokumentih, na v izboljšanje njihove uporabnosti. Ker -3. r^ ^T^ ¦ Brttgnml Uyer !¦ .... j... _ hÄ- Umniat MO — F . ~& " «1 "¦ r Mestni vodič po Zurichu - ozadje, regije in plasti s podrobnostmiail layers projekt paperworks (www.paper-works.org/) Cilj evropskega projekta, v katerem sodelujejo partnerji iz Velike Britanije, Švedske, Francije in Švice, je, da združi številne doslej razdrobljene izkušnje, pridobljene na področju združevanja lastnosti papirja in digitalnih vsebin, v skupnih publikacijah. To vključuje povezovanje najnovejših iznajdb s področij računalništva, elektronike ter socialnih znanosti, raziskovanje naprednih načinov branja, pisanja in drugih, na papirju temelječih dejavnosti, vpeljevanje uporabe izboljšanih črnil, papirjev in izvlečkov, celostnih rešitev kodiranja in zaznave, programske in informacijske arhitekture kot tudi inovativnih rešitev na področju izdelkov, informacij in interaktivnega oblikovanja. Mestni vodič po Zurichu - praktična uporaba 22 oktober tema: interaktivnost Edinburški festival - Interaktivni vodič Edinburški festival - Notranjost interaktivnega vodiča Edinburški festival - Interaktivni zaznamki imajo različne skupine turistov zelo različne potrebe in želje, je bila ideja, da se ustvari vodič, ki bo omogočal personalizacijo, a bo osnovan na skupnih izhodiščih. Tako je bil narejen vodič, ki ima tri informacijske plasti (ozadje, regije in podrobnosti) z različnimi informacijami, primernimi ustreznim skupinam turistov. Na aktivnem območju plasti Ozadje so osnovni podatki o mestu dosegljivi tudi takrat, ko ni nobenih podrobnejših opisov, na plasti Regije najdemo podatke o večjih območjih mesta, na Podrobnostih pa podrobnejše opise. Uporabniki vodiča lahko različne plasti vklapljajo in izklapljajo v skladu s svojimi željami. Ker pa želi večina turistov občudovati mestne znamenitosti z očmi, uprtimi v ulice in zgradbe, ne pa v zaslone računalnikov, se trenutno razvija sistem zvočnega vodenja, ki je osnovan na predvajanju zvoka v formatu XIMA, ki uporabnikom omogoča tako papirno kot zvočno interakcijo. Mestni vodič po Zürichu je bil, čeprav izveden izključno na papirnem mediju, dobra osnova za nadaljevanje razvoja interaktivnih informacijskih tehnologij na primeru izdelkov, narejenih za festival v Edinburgu. Turistični informacijski sistem edinburškega festivala Med festivali je na infotočkah vedno ponujena množica različnih tiskovin, te iste informacije pa lahko obiskovalci zasledijo tudi na spletnih straneh festivala, straneh časopisov in drugod. Navkljub razširjenosti informacij v digitalni obliki se tiskovine še nadalje ohranjajo, saj so cenene, preproste za uporabo, in ker so v vrsti primerov še vedno bolj priročne. Edinburški festival je kot dogodek, kjer se zbira množica turistov in kjer se odvija vrsta različnih dejavnosti, idealno okolje za preverjanje učinkovitosti mobilnih infor- macijskih sistemov in posredovanja pomembnih informacij v ustrezno kratkem času. Na osnovi izkušenj, pridobljenih z izdelavo vodiča po mestu Zürichu, se je v Edinburgu naredil interaktivni vodič po festivalu (EdFest), sestavljen iz brošure z zemljevidom in urnikom dogodkov, natisnjene na interaktivnem papirju, digitalnega peresa in slušalke z vgrajenim mikrofonom za glasovno komunikacijo. Prikaz podatkov je lahko potekal preko večjih zaslonskih medijev, kot so žepni računalnik, tablični računalnik ipd. Uporabniki vodiča so z digitalnim peresom pokazali na določeno lokacijo ter zahtevali Interaktivne tiskovine edinburškega festivala Digitalno pero oktober 23 tema: interaktivnost vseprisotno računalništvo Vseprisotno računalništvo oziroma po angleško ubiquitous computing se imenuje tretji val računalništva, ki je pravkar v povojih. Prvi val so bili okvirji (mainframes) in vsakega izmed njih si je delila množica uporabnikov. Naslednje je bilo obdobje osebnega računalništva (personal computing), v katerem sta uporabnik in stroj – osebni računalnik (pogosto z veliko težavami) medsebojno komunicirala preko na-mizja (desktop). Tretje obdobje, ki se pravkar začenja, je doba mirnih tehnologij, ko se tehnologija umika v ozadje. Oče vseprisotnega računalništva je Mark Weiser, število dokumentov in razprav na to tematiko pa po svetu pravkar silovito narašča in prav gotovo se bomo že v kratkem o tem podrobneje razpisali tudi v Kliku. o njej več informacij, in sistem je samodejno sprožil glasovni dialog, ki jih je seznanil s samo lokacijo ter dogodki v okolici le-te. Kot dodatek so uporabniki lahko uporabljali tudi sprejemnik GPS, s pomočjo katerega so dobili natančne informacije o tem, na kateri lokaciji se nahajajo in kod se morajo gibati, da prispejo do želene prireditve. Poleg prostorske lokacije je bilo z vodičem možno izbirati tudi časovne termine in nastavljati opomnike, z uporabo notesnika z Anoto vzorcem pa so lahko obiskovalci festivala vnašali tudi svoje komentarje predstav in jih posredovali osrednjemu strežniku, da so bili na voljo vsem drugim obiskovalcem festivalskih prireditev. EdFest sistem se je testiral v Edinburgu v obdobju od avgusta 2004 do avgusta 2006. Na splošno je naletel na pozitiven odziv, čeprav je bilo še veliko oblikovnih in tehničnih rešitev, ki bi bile potrebne sprememb ali dodelave. Dodatne informacije so dostopne na projektni strani edinburškega festivala EdFest. Diploma digitalnih aplikacij DiDA Diploma digitalnih aplikacij vsebuje naslove, kot so Uporaba IKT, Multimedija, Grafika in IKT v podjetjih. Učbeniki so vezani na uporabo interaktivnega cedeja s slikami, filmi in drugimi digitalnimi materiali. Njihov založnik Edexcel jih je opisal z besedami: »Oblikovani, da vzpodbujajo ustvarjalnost študentov in razvijajo praktične veščine resničnega sveta.« Na osnovi arhitekture interaktivnega papirja in medmedijskega založništva je bila narejena interaktivna različica brošure, v kateri so vzpostavljene povezave med tiskanimi vsebinami in ustreznimi vsebinami na spletnih straneh. Kot primer: z dotikom natisnjenega zajema zaslona z digitalnim peresom se samodejno vzpostavi spletna povezava na računalniku s stranmi, kjer najdemo dodatne informacije in praktične primere. Pripombe, ki jih uporabnik ali študent v učbenik vnese z digitalnim peresom, se shranijo v bazo in ostanejo na voljo naslednjim uporabnikom. GIGAprints Interaktivni natisi gigaslikovnih točk oziroma s kratico GIGAPrints je projekt stanfordske univerze s področja veli-koformatnih vizualizacij grafičnih vsebin, mobilnosti in sodelovanja na tiskanih medijih oziroma papirju. Natisnjene vsebine so nadgrajene s projektorji in mobilnimi napravami, pravkar pa potekajo raziskave, kako oblikovati, izgraditi in preizkusiti interakcije in prikaze, ki tem potrebam najbolj ustrezajo. Izhodiščna ideja je, da se z dotikom informacijske točke prikažejo vsebine, kot Interaktivna diploma DiDA so videoposnetki, spletne strani in fotografije, ki nam o izbrani točki podajo več informacij. Na to temo je bilo narejenih že nekaj poskusov, enega od njih, in sicer poskusno interaktivno karto pariške podzemne železnice, si lahko ogledate ter predvsem preskusite številne nove možnosti, ki bi jih lahko tovrstne »naprave« nudile uporabnikom, na spletni strani www.ratp. info/orienter/cv/carterer.php. Prav v teh dneh pa v naši neposredni bližini, v avstrijskem Innsbrucku, poteka konferenca vseprisotnega računalništva (Ubiquitous Computing), za katero so izvedenci stanfordske univerze naredili demo plakat izdelka, kot bi se naj pojavljal v prihodnosti. Glede na aktualnost dogodka pa bomo morali na natančnejši opis izdelka še malce počakati ... in ob tem razmišljati, kje vse bi lahko podobne tehnologije uporabili v domačih logovih. TEK5TILUE IN OBLAČILA NOTRANJA OPRA VIZUALNE KOMUNIKACIJE Visoka šola za dizajn WWW.VSD.SI V LJUBUANI SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD GERBIČEVA 51,1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA, TEL: 01 28 33 795, E-MAIL: INFO@VSD.SI 24 oktober irena hlede tema: interaktivnost zasloni veliko dotikov Tako bi »po indijansko« prevedli »multitouch«. Računalniški zasloni, ki jih upravljamo z dotikom, oziroma touchscreeni niso nobena novost. Kar nekaj različnih izdelkov se ponaša z zasloni, občutljivimi na dotik. Resda so večinoma iz dražjega, profesionalcem namenjenega razreda, a zdaleč niso več redkost. Pozornost zbudijo vedno le tisti, ki vpeljujejo kaj novega, drugačnega, da ne rečemo revolucionarnega. In med temi je pred nekaj meseci z meteorsko hitrostjo obkrožil svet posebnež – večdotični zaslon ameriškega izumitelja Jeffersona Hana z imenom Perceptive pixel. Iznajdba komaj 30-letnega inženirja Jeffer-sona Hana je na lanskoletni konferenci za tehnologijo, razvedrilo in dizajn TED 2006 v kalifornijskem Montereyju, dogodku, kjer se srečajo vsi velikani tehnologije, navdušila tako udeležence kot opazovalce. Predstavitev oziroma predvsem posnetek le-te, ki je še nadalje na ogled na spletu, so po- imenovali »prerazporejanje vesolja«. Han, ki svoje izume v glavnem ustvarja popolnoma sam v svojem »laboratoriju«, je z njo prikazal, kako si je zamislil prihodnost računalništva oziroma kako bi se s takšnim zaslonom lahko popolnoma spremenil način dela, igričarstva in vsega drugega, kar počnemo pred računalniškim zaslonom. Od dosedanjega načina dela s tipkovnico, miško in kazalčkom napoveduje prehod k upravljanju zaslona z rokami oz. prsti, s pomočjo katerih bi interaktivno komunicirali z zaslonom in okni na njem kar z dotiki. »Dotiki človeških prstov so namreč najbolj intuitivna dejanja na svetu,« trdi Han in nadaljuje: »Namesto da bi bili za korak odda- ljeni od dogajanj, kot ste vedno z miško in tipkovnico, imate sedaj možnost popolnega nadzora.« Han svojo iznajdbo prikazuje na zaslonu, ki je od 36-palčnega, ki ga je imel na voljo na predstavitveni konferenci, narasel že na 2,4 metra dolg in skoraj meter visok pano. Z njim upravlja s spretnostjo klavirskega vir- --¦ J" ,-« • H—i M Perceptive pixel oktober 25 tema: interaktivnost tuoza: dotiki in premiki prstov omogočajo hitrost in preprostost komunikacije, kot smo si jo doslej lahko le želeli, trirazsežnostni prostor se pretvarja iz zaslona v živi svet. Idejo o zaslonu je avtor dobil med opazovanjem kozarca z vodo: opazil je namreč, da se svetloba v njem lomi drugače na mestih, kjer se je njegova roka dotaknila stekla. Iz tega je kasneje razvil model iz prozornega akrila z LED-svetilkami na svetli strani in infrardečo kamero v ozadju. Prvi preskusi so bili spodbudni in na njihovi osnovi si je pridobil izkušene sodelavce, ki so mu po- Vojna zvezda na DiamondTouchu magali pri razvoju zahtevnega programskega okolja, s katerim se procesi izvajajo. Ambicija izumitelja je, da svojo iznajdbo vpelje v serijsko proizvodnjo, saj je nesporno dejstvo, da bodo podobni izdelki interaktivnih tehnologij v kratkem preplavili tržišča: pričakujemo jih vgrajene v stenah trgovin, šol, podzemnih železnic, letališč, taksijev itd. Zasloni z debelino tapete bodo dovolj obstojni in odporni tudi proti najbolj razbi-jaškim poskusom uničevanja. Dosedanji uspehi njihovega »idejnega očeta« spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju, predvsem pa k čimprejšnji vpeljavi obstoječih Smartboard izumov v industrijsko proizvodnjo, da bodo postali dostopni čim širšim množicam. Video o možnostih interaktivnega zaslona pod naslovom Perceptive pixel – občutljive slikovne točke – si lahko ogledate v filmu Prerazporejanje vesolja, in sicer na spletnem naslovu www.fast-company.com/multimedia/video/player. html?bctid=769654555. V njem je na najbolj prepričljiv (slikovni) način prikazano, kako sta si Jeff Han in Phil Davidson, avtor programa za upravljanje, zamislila spremembe, ki jih bo v način dela in igre vnesel večdotični interaktivni zaslon. DiamondTouch v uporabi interaktivna tla Edigma.com svoje znanje uporablja tudi v različnih drugih praktičnih aplikacijah. Med njimi so posebno zanimive rešitve interaktivnosti za pohodne površine, predvsem tla objektov. Vanje lahko namestimo, recimo, znak podjetja, ki se ob dotiku prostorsko vrti, na njih predvajamo nogometno tekmo, igro, promocijski video ipd. Interaktivna miza Smart technologies Panasonicov interaktivni zaslon v praktični uporabi Kaj v tem trenutku ponuja konkurenca? Mitsubishi cilja na popolnoma drugo ciljno skupino s svojo interaktivno mizo Dia-mondTouch, poslovnim orodjem za sočasno komunikacijo določene skupine ljudi. Kanadsko podjetje Smart Technologies si je poiskalo tržno nišo za prodajo interaktivnih tabel fakultetam, podjetjem in celo pri vojnem ministrstvu. Panasonic skupaj s svojim svetovalnim podjetjem Accenture razvija interaktivne zaslone, s katerimi so že opremili letališča O'Hare in JFK. Apple je prav pred nedavnim tržišču predstavil revolucionarni izdelek iPod z multitou-ch interaktivnim vmesnikom, podobnim, kot se z njim že nekaj časa ponaša iPhone. Oba izdelka v Sloveniji verjetno še nekaj časa ne bomo videli v živo. Kljub temu da sta gotovo korak dlje od zgoraj naštetih, še zdaleč ne dosegata virtuoznosti, ki jo je kot prihodnost predvidel Jefferson Han. iPod touch 26 oktober Displax Holografska projekcija Displax za Vodafone ^^r^^^B^Hî-"^- ¦ ¦** L- ~" Displax v BES Head Office Bank Interaktivna okna Displax Več informacij o podjetju Edigma. com in materialu Displax najdete na spletni strani www.displax. com. Interaktivna okna Izdelek, ki pa izstopa iz povprečja, v tem primeru po tehnološki in izvedbeni inovativnosti, je material pod nazivom Displax. Iz njega narejeni proizvodi niso le zasloni, ampak kar okna, saj je Displax, ki je zasnovan na tehnologiji mrež iz nanovlaken, kar 98odstotno prosojen in po izgledu podo- predvajanje in snemanje zvokov, zaznavanje ben steklu. bližine gledalcev pred oknom ipd. Na njem lahko prikazujemo tako slike kot Izdelovalec, podjetje Edigma.com s Portu-besedila ali videe, za- galske, s svojimi in- sloni pa omogoča- Interaktivne tehnologije prinaša- teraktivnimi okni že jo tudi interaktivnost. jo rešitve v slogu stikala za luč, vzbuja veliko pozor-Slike in besedila pa ki ga lahko vključite ali izključite nosti na sejmih po so na njih prikazani s kjer koli na zidu, ali menjavanja vsem svetu, poseb-holografsko tehniko v radijskih postaj, tako da prepro- no pa s prototipsko treh razsežnostih. Vse sto potrkate na mizo, ali klicanja interaktivno instala-to jim omogoča števil- telefonske številke, tako da odtip- cijo v Benettonovi trne, doslej nedoseglji- kate številko kar na stekleni steni govini v Hongkongu, ve možnosti, kot so tuš kabine ki omogoča obisko- sodelovanje kupcev/ valcem, da sodeluje- obiskovalcev v izložbah trgovin, interaktiv- jo v ustvarjanju filma, sestavljenega iz tiso-no sodelovanje v multimedijskih aplikacijah, če tinejdžerskih obrazov. holografija Holografija (grško: holos - celota in graphe - pisati) je veda o izdelavi hologramov, razvitejši obliki fotografije, ki omogoča prikazovanje slik v treh razsežnostih. Uporabna je tudi za optično skladiščenje podatkov. Pogosto jo zasledimo v znanstveni fantastiki: uporabljena je bila v Zvezdnih stezah, Vojni zvezd in Red Dwarfu, pa še kje drugje. Holografijo je leta 1948 izumil madžarski fizik Dennis Gabor, za kar je leta 1971 dobil tudi Nobelovo nagrado za fiziko. Odkritje je bilo naključno ob raziskovanju možnih izboljšav v elektronski mikroskopiji pri British Thomson-Houston Company v Rugbyju v Angliji. Do odkritja laserja, leta 1960, področje ni doživelo pravega napredka. Prve holograme, ki so lahko prikazali objekte v treh razsežnostih, sta leta 1963 naredila Emmet Leith in Juris Upatnieks v Michiganu, ZDA. V Sovjetski zvezi je bil prvi Yuri Denisyuk. Izdelali so različne vrste hologramov. Prvi so bili transmisijski hologrami, ki jih vidimo, če jih presvetlimo z lasersko svetlobo. Mavrični transmisijski hologrami - kasnejša izboljšava - so vidni tudi pri dnevni svetlobi in zato pogosto uporabljeni kot zaščitne oznake na kreditnih karticah ali na embalaži. Podloženi so s svetlobno odbijajočo folijo. Sodobne iznajdbe, med katere sodijo tudi zgoraj navedeni izdelki, napovedujejo nove možnosti uporabe tej, nekaj časa skorajda pozabljeni, tehnologiji. V podjetju Kaliopa smo poleg uradne licence za prodajo tudi tehnično usposobljeni, da vas popeljemo v uporabo Civil 3D programske opreme v obliki izobraževanj ali pogodbenega sodelovanja pri izvajanju končnih rešitev. Pridružite se hitro rastoči skupini »Civil« specialistov. Prodaja programske opreme in izobraževanja j~~- AutoCAD LT —" " AutoCAD "~^ 7S&" AutoCAD Map 3D "? AutoCAD Civil 3D AutoCAD Raster Design ^gL\ Autodesk Mapguide J^^ \ ^ Autodesk Mapguide Studio 3 u ,----------^---------,-------,,^—— ¦ ¦¦ - - ».-----^------ | | ® ''- — Primer kataloga s standardnimi tipi cevi Temeljni model oziroma koncept uporabe Civila 3D pri projektiranju. Izračun mas deponiranega materiala. Določitev vodnih prispevnih površin. Analiza naklona reliefa, kjer so trikotniki različnega naklona različno obarvani. tev vseh objektov, slogov in katalogov na že vpeljane in ustaljene vsebine in oblike projektov. Če povemo drugače, to pomeni, da se program prilagodi delovnim procesom uporabnika, zaradi česar postane delo preprostejše, hitrejše in z manj napakami, cenejše pa je zato tudi uvajanje programa v delovni proces. Standardizacija poteka v dveh stopnjah: • prilagoditev predlog risb (Drawing Templates) glede na »dobro« prakso oziroma standarde, • izdelava dodatnih lastnih katalogov gradbenih objektov, na primer katalogov cevi, jaškov, elementov cestnih teles ... Inteligentni način projektiranja in načrtovanja AutoCAD Civil 3D omogoča obdelavo geodetskih terenskih podatkov, iz katerih pridobimo točke za izdelavo modela reliefa. Uporaben je tudi v različnih geodetsko-in-ženirskih nalogah, kot so na primer izdelava topografskih podlag (geodetskih načrtov), izvedba analiz reliefa, izračuni volumnov, zakoličbe … Zelo hitro in preprosto lahko z njim naredimo model reliefa. Izdelamo ga lahko glede na različne vhodne podatke, kot so točke, datoteka točk, datoteka DEM, bloke, linije, po-lilinije, plastnice ipd. Tak model reliefa lahko uporabimo za projektiranje in izdelavo analiz terena, kot so analiza smeri in velikosti naklona, višin, analiza osvetljenosti – senčenje, ugotavljanje vodnih prispevnih površin … Pri projektiranju imajo čedalje večji pomen tudi parcelne meje. S Civilom 3D lahko preprosto in hitro izrišemo zemljiške parcele, na katere lahko nato izrišemo vzdolžne osi objektov, kot so na primer ceste, kanali ipd. V fazi izdelave projekta lahko projektant oziroma uporabnik vedno preprosto in hitro pridobi podatke o parcelah vplivnega območja gradnje. Z določanjem normalnega prečnega prereza in nivelete objekta se izdela koridor, ki je najinteligentnejši med t. i. »civil« objekti. Koridor je objekt 3R, ki ga sestavljajo normalni prečni prerezi (na primer profili projektirane ceste, kanala, nasipa …), med oktober 43 S L.. V L, __ ^tt—. . i .iJ_1. ._ v .*.------ Vzdolžni profil terena (zelena linija) in projektirano niveleto predvidene ceste. Primer projektiranja meteornega odvodnjavanja parkirišča Vizualizacija ceste Širok izbor palet normalnih prerezov za potrebe projektiranja nizkih gradenj seboj povezani s posebnimi (značilnimi) linijami. Poudariti je potrebno, da Civil 3D vsebuje v osnovnem paketu že zelo široko paleto oziroma izbiro dinamičnih normalnih profilov. Slika prikazuje izdelavo koridorja, ki je dinamično soodvisen od modela reliefa, vzdolžne osi, normalnega prereza in nivelete. Pri spremembi, recimo, položaja vzdolžne osi ali višine nivelete se ta takoj pokaže pri spremembi koridorja. AutoCAD Civil 3D je mogoče kakovostno izkoristiti tudi pri projektiranju kanalne infrastrukture. S procesom standardizacije (izdelave predlog DWT, katalogov cevi, jaškov …) ga lahko prilagodimo, in nato hitro, učinkovito in zanesljivo uporabimo tudi v najkompleksnejših primerih projektiranja kanalne infrastrukture. Ena pomembnejših prednosti programa je možnost vizualizacije končanega stanja tiranje, izdelavo načrtov, v inženirskih nalo-oziroma projekta. Civil 3D podpira popol- gah in tudi v GIS-u. Omogoča delo s po-no funkcionalnost vizualizacije AutoCAD ljubnim DWG-formatom ter prenos (izvoz) 3D. Omogoča tudi preprosto polaganje podatkov v skoraj vse pomembnejše for-rastrskih slik na model reliefa in celo izvoz mate, ki delujejo na podlagi AutoCAD-a projekta v okolje Google Earth. Z uporabo in AutoCAD-a Map. Poudariti je treba mo-slednjega je mogoče hitro in brez program- žnost uvoza in izvoza podatkov tudi v for-skih dodatkov izdelati dokaj domiselno vi- matu LandXML, ki omogoča združljivost zualizacijo končnega projekta. in medsebojno usklajenost rešitev CAD in GIS. Slednje odpira veliko novih možnosti Zaključek uporabe, zato se bo njegova uporabnost AutoCAD Civil 3D je Autodeskov izdelek, kljub kompleksnosti v prihodnjih letih poki občutno poveča produktivnost, prihrani večevala predvsem pri projektiranju nizkih Prikaz vizualizacije projekta ceste, kjer je mogoče videti objekt skoraj tak, kakršen čas in zniža stroške. Uporaben je za projek- gradenj in v GIS-u. naj bi bil po njegovi izvedbi v naravi. Dodana vrednost programa AutoCAD Civil 3D glede na AutoCAD: popolna funkcionalnost AutoCAD-a, in AutoCAD-a Map, hitrejše, učinkovitejše delo in večja produktivnost, uporaba logično orientiranega dinamičnega objektnega modela – objekti znotraj risbe so dinamično povezani, spremembe se takoj pokažejo na vseh povezanih objektih, delo z enim DWG (brez dodatnih zunanjih baz in podatkovnih datotek), minimizirana možnost napak, pametno delovno okolje, in ukazi ukazi, inteligentna projektiranje in načrtovanje, standardizacija vsebine in oblike projektov, »Civil« način razmišljanja (nič več blokov, linij, polilinij, krožnih lokov ...), uporaba inteligentnih objektov, kot so Points, Ponit Groups, Aligments, Profiles, Sections, Corridors, podpora projektnemu vodenju, vizualizaciji in migraciji podatkov. Prikaz polaganja DOF5 na model reliefa 44 oktober kaj dobim [kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | več na: www.klikonline.si/prodaja.aspx] s seznama na spletni strani klika nepreklicno naročam(o): Če želite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih izdelkov, pri katerih na seznamu na naši spletni strani ni navedena končna cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na uredništvo revije (naslov: Pro anima, d.o.o, p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga potrdimo in s tem jamčimo prodajalcu vašo istovetnost. [naročilnica na klik] naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik Letna naročnina.....................................43,20 EUR Podaljšanje naročnine ........................39,40 EUR nepreklicno naročam(o) klik od številke: 92 oktober 2007 ............................................. 91 november 2007 način plačila ................................................................ položnica ......................................................................... račun naročim? s priloženo naročilnico [naročilnica na knji o Internetu www.KHKoniine.si »telefonu I +38i 45 oktober Photoshop CS udarni triki jezik: slovenski strani: 240 izid: marec 2005 cena: 31,26 eur za naročnike: ¦ 26,33 eur Hitri vodnik skozi CorelDRAW X3 jezik: slovenski strani: 160 izid: maj 2006 cena: 24,58 eur za naročnike: 20,91 eur Naučite se Macromedia Dreamweaver 8 v 24 urah jezik: slovenski strani: 514 izid: julij 2006 cena: 32,92 eur za naročnike: 28,00 eur Fotografirajm jezik: slovenski strani: 284 izid: junij 2005 cena: 24,58 eur za naročnike: 20,91 eur MJVA 1 ^^ pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana f 1 ^H Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 ÄÖ V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana [naročilnica pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 46 oktober roman satošek strojna oprema sony hdr-hc7e Sonyjeva kamera HDR-HC7E je bila predstavljena letos spomladi. Kamera spada v družino kamer HDV kakovosti 1080i, videoposnetke pa shranjuje na kasete MiniDV. Njen senzor 1/2,9 CMOS s 6 mega slikovnimi pikami prikaže odlično fotografijo in zajame kakovosten videoposnetek v ločljivosti 1920 x 1080 – interlaced. Pri predvajanju se ta format raztegne na ločljivost 1920 x 1080. Edino, kar bi lahko štel kot pomanjkljivost, je cena kamere za povprečnega uporabnika. Zahtevnejši uporabniki pa bi ji lahko očitali »omejen« zum. Videoformati Načeloma bi lahko vsaka producentska hiša izdala svoj TV-standard. Na našo srečo pa temu ni tako. Prva ločnica je ločljivost posnetkov ter trenutna delitev na standardno in visoko. Meja med obema standardoma je 720 horizontalnih vrstic. Druga ločnica je število slik na sekundo ter tretja način skeniranja (progressive, interlaced in progressive segmented). Pri standardni ločljivosti (SDTV) poznamo tri velike skupine: PAL, NTSC in SECAM. Najdaljšo zgodovino ima NTSC s pričetkom v 40. letih prejšnjega stoletja. NTSC je razširjen v Severni Ameriki, nekaterih državah Južne Amerike ter Azije. Podpira ločljivost 720 x 480 slikovnih pik (480i) in hitrost 29,97 slike na sekundo. »Največji« predstavnik z veliko podvariantami je PAL. Sistem ima nemško poreklo in je mlajši od NTSC-ja. Njegova zgodovina se začne leta 1963. Predvaja v ločljivosti 720 x 576 (576i) in ima hitrost 25 slik na sekundo. Omenimo še francoski poskus pod imenom SECAM. S tem naj bi Francozi nasprotovali Američanom. SECM uporablja format 576i. Obdobje SDTV se počasi in vztrajno umika novejši, visoko ločljivi televiziji HDTV. K temu je pripomoglo digitalno oddajanje TV-signala ter nižje cene naprav za predvajanje HDTV. To pa sočasno ne pomeni, da je bil ta iznajden pred kratkim – na Japonskem je bil predstavljen že leta 1969. Pri HDTV-ju imamo tri glavne skupine: 720p (1280 x 720), 1080i (1920 x 1080) in 1080p (1920 x 1080). Poleg tega pa so razlike še v številu slik na sekundo: 23,98; 24; 29,97; 30; 59,94 in 60. Vsi formati, vseh skupaj je 12, se predvajajo v široko-zaslonskem načinu (16:9). Japonci so se ponovno izkazali kot vodilni narod v svetu elektronike, saj že razmišljajo o UHDV-ju oziroma super Hi-Visio-nu. Ta format premore ločljivost 7680 x 4320 slikovnih pik. Prav gotovo bo še zanimivo spremljati dogajanje na tem področju. Kamera HDR-HC7E Ko vidiš kamero v izložbi, se po dizajnu ne razlikuje veliko od ostalih Sonyjevih kamer. Očitno je srebrna zelo v modi. A znotraj tega ohišja se skriva prava kuhinja za ustvarjalnega filmarja. Tudi tokrat je Sony predstavil kamero z odlično sliko. Predvsem v točki čistosti in pravilni definiranosti slike. Za to poskrbi Sonyjeva odlična kombinacija senzorja CMOS ter objektiva Carl Zeiss Vario-Son-nar T*. Pri tem je potrebno poudariti dejstvo, da poseduje kamera le en senzor CMOS. Snema v HDV formata 1080i, kar pomeni, da ima ena slika ločljivost 1920 x 540 in da za popolno sliko na zaslonu potrebujemo dve posneti sliki. Seveda ne smemo pozabiti na stabilizator slike Super SteadyShot, ki je že standardni priključek kameram. Ko pa se stena zmrači ali celo čisto stemni, nam kamera s pomočjo Super Night Shota odpre pogled. Slika, ki jo dobimo v tem primeru, je mo-nokromatska. Sony ni pozabil vgraditi lastne stvaritve x.v.Color. Sistem zadovolji mednarodni standard xvYCC (eXtended Video YCC). Tako dobimo kar za 1,8-krat več barv v videozapisu kot pri barvnem načinu RGB. Seveda pa lahko poleg odličnega videa delamo tudi fotografije ločljivosti 6 mega slikovnih pik ali 4,6 mega slikovnih pik, ko snemamo video. Vse posnete slike se shranijo na Memory Stic DUO. Da bi kamera zadovoljila zahtevnejše uporabnike, pa je v njo vgrajen širok spekter različnih nastavitev (nastavljanje beline, ISO, hitrost zaklopke, ostrina itd). Vse te so dostopne preko na dotik občutljivega LCD-zaslona. Kamera omogoča poleg standardnih priključkov povezavo preko priključka HDMI 1.3. Ne smemo pozabiti, da je možno na kameri predvajati tudi kasete, posnete s starejšimi kamerami. Tako da lahko prodamo staro kamero MiniDV ter kupimo HDR-HC7E, ne da bi pri tem skrbeli, da ne bomo mogli predvajati že posnetih kaset. Z baterijo H-serije InfoLITHIUM pa lahko upravljamo s kamero do 7 ur. sony hdr-hc7e sony www.sony.si 1.485,90 eur oktober 47 strojna oprema roman satošek jvc everio gz-hd7 Zadnje čase imam občutek, da barva ohišja kamer priča o zahtevnosti uporabnikov. Večina novih kamer je obdanih z ohišji srebrno-črne barve. JVC pa je svoje »drobovje« kamere GZ-HD7 obdal z ohišjem črne barve. Pred optiko je dodal še črn vizir ter ob njem kolobar za ročno nastavljanje ostrine. Ohišje krasi napis 3CCD, kar poudari privlačnost kamere. Skratka, dizajn, ki se uporablja pri profesionalnih kamerah ter za vse tiste, ki se radi zaljubljajo na prvi pogled. V) jvc ÜB i * bi 3CCD Even o ¦3 P-»*fl ^•¦•"^^^^¦^ i - OBE Vprašanje pa je, ali dizajn že izpričuje profesionalnost kamere ali je zgolj njena zunanjost. Pa si poglejmo, kaj se skriva v notranjosti. Prvi značilnosti, ki lahko povzdigneta kamero med zmagovalce ali spustita med poražence, sta senzor in optika. Pri JVC-ju so se odločili za tri 1/5-colske senzorje (rdeča, zelena, modra) z ločljivostjo 976 x 548 (530.000 pik). Vsi senzorji snemajo progresivno in izhodna slika je velikosti 1920 x 1080 p*, kasneje pa se za potrebe snemanja spremeni v 1920 x 1080 i*. Tako ponovno nimamo kamere kakovosti 1920 x 1080 p. Verjetno bo potrebno počakati na novo generacijo. Kaj pomenita označbi p oziroma i p (progressive) oziroma slika prikazana linearno od začetka do konca i (interlaced) oziroma slika prikazana s prepletanjim vodoravnih vrstic (ena slika lihe vrstice, druga pa sode vrstice) JVC je s tremi senzorji hotel doseči boljšo ter bolj realistično sliko pri zajemanju le-te. To logiko (več manjših v nasprotju z enim večjim senzorjem) so uporabljali pri SD-videu in se je izkazala kot boljša možnost. Tokrat pa ni velike razlike, čeprav je slika pri idealnih pogojih odlična. Kamera je razočarala pri slabši svetlobi, da ne govorim o nočnem posnetku, ki ga nikakor nisem mogel posneti. Posnetek se popravi le, če se uporabi funkcijo Gain Up. Podobnega mnenja sem pri slikanju fotografij. Dobrodošla lastnost je, da kamera zajame fotografijo v polni ločljivosti (1920 x 1080 in 72 slikovnih točk/colo), enako kot film. To je še posebno uporabna lastnost za vse, ki naknadno obdelujejo videoposnetke. Edina pomanjkljivost je potreben čas slikanja, ki znaša sekundo ali dve. Tako ni možno slikati gibajočih se predmetov. Svetlobo, potrebno za sliko, se do senzorjev pretaka preko Fujinonove optike, dobro poznane v profesionalnih okoljih. Optika je sestavljena iz treh leč, ki imajo na površinah nanesen EBC (Electronic Beam Coating), ki zmanjšuje odboj svetlobe in s tem povezane učinke (Flaring in Ghosting). Optika je zmožna 10-kratne povečave, elektronika pa še dodatne 200-kratne. Za tiste, ki se jim ob teži tresejo roke (kamera ima ca. 750 g), je v kamero vgrajen optični stabilizator slike. V mojem primeru je naprava slabo ali celo ni delovala, čeprav se mi roke malo tresejo. Kamera nam ponuja amaterski način snemanja (Auto) ali naprednega (Manual). Pri tem je potrebno povedati, da ima auto način tendenco zažiganja slike, če je svetloba premočna. Zato je bolj priporočljivo snemanje v ročnem načinu (Manual). Tu se nam odpre veliko možnosti prednastavljanj ali spreminjanja nastavitev med snemanjem. JVC se je na tem segmentu posebno potrudil, najbolj pri načinu ostrenja slike (prstan). Poleg tega pa so ponudili nekaj preddoločenih nastavitev (AE-programi). Del teže kamere prinese vgrajeni trdi disk z zmogljivostjo 60 GB. To zadostuje za 5 ur posnetkov pri maksimalni ločljivosti formata FHD. V prospektih je sicer navedenih / ur posnetkov, a je pri tem potrebno spremeniti kakovost zapisa na SP. V navodilih je predstavljena tudi zaščita diska pri padcu, o njenem delovanju pa vam ne morem ničesar povedati, saj je nisem testiral. Ponujena pa je še dodatna možnost shranjevanja na karti- ci SDHC Class2 SD. Kamera nam ponuja tri možne kakovosti zapisa FHD (Full HD 1920 x 1080 i) z variabilnim bit rate (26,6 MB/ s.), SP (HD 1440 x 1080 i) z variabilnim Bit Rate (19 MB/s.) ter 1440 CBR (HD 1440 x 1080 i) s konstantnim Bit Rate (27 MB/ s.). Na disk se zapisuje z MPEG-2-TS (Transport Stream) kompresijo. Pri snemanju si pomagamo z 2,8-palčnim zaslonom ali celo s kukalom. Na LCD-ju so tri tipke, ki nas vodijo po meniju, saj ekran ni občutljiv na dotik. Kamera nam omogoča priključitev zunanjega mikrofona in tudi ohišje ima za to predviden prostor. Največja poraba je 7,7 W, kar je glede na priloženo baterijo preveč, saj to pomeni prekratek čas snemanja, ki znaša krepko pod eno uro. To pa predstavlja problem pri daljših neprekinjenih snemanjih, saj bi potrebovali veliko zalogo baterij. Lahko bi rekel, da priložena baterija škoduje ugledu in uporabnosti kamere. Za komunikacijo z zunanjimi napravami JVC-jeva kamera ponuja izhode, kot so HDMI jvc everio gz-hd7 jvc www.trion.si trion 1.599 eur (z ddv) (1.2a), komponenti izhod, iLink, S-video, AV-izhod ter USB. Lastne posnetke sem na PC prenesel s pomočjo USB-ja. Datoteke imajo končnico .tod, ki je ni možno neposredno uporabiti s programsko opremo za obdelavo videa, razen če ste lastniki Apple Maca. Za slednje so priložili dodatek (plug-in) za Final Cut Pro, za Windows uporabnike pa so poskrbeli s programsko opremo, ki ponuja lastno obdelavo videa. Programska oprema je zasnovana za preprosto obdelavo. Posnetek lahko kasneje shranimo v primeren standard in obdelujemo z želenim programom. To zagotovo lahko štejemo kameri v minus. Kljub odlični sliki in širokemu naboru ročnih nastavitev kamera ne opraviči štirimestne cene. Je pa odlična osnova za nadaljevanje. 48 oktober css Vsi poznamo CSS (Cascading Style Sheet). Vsi vemo, kako uporabni in enostavni za uporabo so. Dreamweaver v svoji kodi že nekaj časa uporablja CSS za določanje barv, pisav, ozadij in podobno. Danes si bomo pogledali, kako tak Dreamweaverjev slog izvozimo v samostojno datoteko CSS. 1 | Za začetek si poglejmo neko enostavno stran HTML, 2 | V kodi HTML lahko vidimo, da so se vse naše nastavi-kjer smo preko Page Properties (Modify/Page Proper- tve zapisale v obliki CSS. ties) določili osnovne elemente strani, kot so barva ozadja, tip in barva tipografije. 3 | To isto lahko vidimo in spreminjamo tudi preko orodij Property ali CSS Style. 4 | Za izvoz naših nastavitev CSS uporabimo meni Opti- 5 | Ko smo sloge CSS uspešno izvozili, jih z naše strani 6 | Ker smo vse naše nastavitve shranili v zunanjo dato-ons v oknu CSS Styles, kjer izberemo meni Export. Od- pobrišemo. To lahko storimo preko kode HTML v kodnem teko CSS, jo moramo sedaj samo še povezati s stranjo. To pre se nam pogovorno okno, kjer izberemo lokacijo in ime pogledu ali še lažje preko menija CSS Styles. Označimo naredimo preko ikone Attach Style Sheet v oknu CSS naše datoteke. oba sloga in ju pobrišemo. Ob tem postane naša stran po- Styles. V novem oknu izberemo opcijo link in jo potrdimo. polnoma bela, v kodi pa ni nobenega zapisa več. Naša stran je ponovno dobila prejšnjo obliko, vse nastavi- tve pa imamo sedaj v zunanji datoteki CSS in jih tako lahko povežemo tudi z drugimi stranmi. oktober 49 autocad tnt vesna križnar fotomontaže O fotomontažah smo sicer že govorili, a ker se AutoCAD neprestano razvija in izboljšuje, so sedaj tudi rešitve na področju kombiniranja modela s fotografijo popolnoma drugačne. 1 | Za fotomontažo potrebujemo model ter fotografijo, 2 | Izdelan model postavimo v perspektivni pogled. To 3 | Pri prvem načinu aktiviramo perspektivni pogled na kamor bomo le-to postavili. Če gre za postavljanje v realno lahko naredimo na dva načina. Lahko delamo po »občut- Dashboardu (nadzorna plošča 3D navigate/Perspective okolje, moramo poznati tudi točen položaj, kjer je bila foto- ku«, če vstavljamo model v namišljeno fotografijo, ali pa Projection). Model obrnemo s 3D Orbit v želeno lego. grafija posneta, prav pa prideta tudi točen datum in ura. postavimo kamero na točne koordinate, če pripravljamo Za prikaz ozadja pa moramo pogled najprej shraniti. Samo montažo v realnem okolju. poimenovan pogled ima lahko za ozadje fotografijo. 50 oktober a\mv My *«»Mnh* r^ta - I |**ri-^.| h« M [ * il tifa II <• 1 4 | Pogled shranimo z ukazom Named Views iz orodne 5 | Vsi poimenovani pogledi se shranjujejo v seznam v ru- 6 | V seznamu lahko izbiramo med tremi možnostmi: So-vrstice View. Odpre se pogovorno okno, kjer preko gumba briko Model Views. Vsak pogled, ki ga označimo, prikaže lid (ozadje je določena barva), Gradient (ozadje je barvni New določimo nov pogled. Odpre se še eno okno, kamor svoje lastnosti v osrednjem delu okna. Ena izmed lastnosti preliv) in Image (ozadje je neka slika oz. fotografija). Ko vpišemo ime pogleda, in vse potrdimo z OK. je tudi Background Override. izberemo Image, se odpre novo okno, kjer preko gumba Browse poiščemo želeno sliko. Le-ta se prikaže v okencu Preview. 7 | Sliko za ozadje lahko preko gumba Adjust Image 8 | Sliko lahko še zamikamo ali večamo/manjšamo s po- 9 | Sedaj vidimo model in ozadje, zato se lahko poigra-različno prilagodimo. Na voljo so tri osnovne postavitve: močjo drsnikov. Ko zaključimo s prilagajanjem, potrdimo mo z orodji za prikaz, da model lepo sede v fotografijo. Pri Center (slika se poravna v sredino okna), Stretch (slika se vsa okna z OK. Da se ozadje dejansko prikaže na zaslo- prilagajanju nam pomaga Grid, ki se v senčenem načinu v celoti prilagodi oknu) ali Tile (slika se razmnoži po oknu). nu, moramo pogled, ki mu ozadje pripada, še aktivirati. To spremeni v mrežo, in tako lahko horizont modela lepo po-Seveda je sam izgled močno odvisen od velikosti (ločlji- storimo preko seznama poimenovanih pogledov na koncu ravnamo s horizontom fotografije. vosti) slike. orodne vrstice View. 10 | Za popolnoma natančno umestitev modela v fotografijo pa si moramo pomagati s kamero. Mogoče bi bilo tudi po prej opisanem postopku, saj vsak poimenovan pogled samodejno izdela kamero. Pot pa je lahko tudi obratna – z ukazom Create Camera na Dashboardu kamero in njen cilj umestimo v model in s tem tudi izdelamo poimenovani pogled. 11 | Kamera je dejanski objekt risbe in tako jo z ukazom Move postavimo točno na mesto, kjer je bila fotografija posneta – enako pa storimo tudi z njenim ciljem. Tu si lahko pomagamo s podlogo, načrtom ali orto-foto posnetkom okolice (npr. http://www.geopedia.si). Označena kamera izpiše vse lastnosti v okno Properties, kjer določimo še njene vrednosti Z in zoom. S tem bi se moral model že popolnoma ujeti z ozadjem. 12 | Končno sliko moramo še pravilno osvetliti in porende-rirati. Pri tem je pravilno, da je pogledno okno v razmerju z ločljivostjo upodabljanja in ločljivostjo slike. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da je položaj modela v upodobljenem oknu drugačen. Zanimiva je ukana, da v primeru, ko nimamo zmodeliranega terena, uporabimo funkcijo Ground Shadows, ki vrže senco kar na ozadje – vendar le v poglednem oknu. oktober 51 acadbau tnt vesna križnar montažne strehe Določene funkcije v programu lahko z nekaj ukanami prepričamo, da izrišejo stvari, katerim v osnovi niso bile namenjene – rezultati pa so včasih prav uporabni. Podobno je z montažnimi strehami, ki naj bi bile nekakšen »podaljšek« montažnih zidov za pokrivanje zimskih vrtov – steklenjakov oz. kompleksnejše nagnjenih steklenih konstrukcij. Prav lepo pa se izkažejo tudi kot klasične strehe s konstrukcijo. 1 | Strehe se v ACAD-BAU-u delijo na klasične in montažne. Klasične imajo en sloj in šest različnih načinov izrisa, montažne pa lahko rišemo na tri načine (montažna dvoka-pnica, profilirana in ločna streha), ki so dovolj zmogljivi, da z njimi pokrijemo večino najrazličnejših oblik. Principi risanja in urejanja so enaki, izgled pa različen. 2 | Seveda so tudi montažne strehe svoj parametričen objekt in jih lahko tudi popravljamo, na primer združujemo, prilagajamo zid strehi itd. Od lastnosti klasičnih streh jim manjkajo le pogojne odprtine (torej ne moremo na primer definirati napuščev pri frčadah). Zanimivo pa je tudi kombiniranje klasičnih in montažnih streh. 3 | Že sama montažna dvokapnica nam nudi veliko izvedbenih opcij. Na čelnih straneh se lahko pojavlja zatrep pod poljubnim kotom, ali pa tudi ne. Celoto lahko podzi-damo s podstavkom. Same ploskve pa poljubno delimo s konstrukcijo in vmesne prostore zapolnimo s poljubnimi polnili: steklo, okna, vrata, sendvič, bloki … Možnosti so pravzaprav neomejene. 52 oktober 4 | Montažna ločna streha ima ločno obliko, kot pove že samo ime. Poljubno lahko nastavljamo število segmentov in njihovo delitev. Ob straneh lahko zapremo oba čelna loka. Ostale nastavitve so enake kot pri montažni dvoka-pnici. 7 | Če izberemo za polnilo »odprtino«, potem nam ostane samo konstrukcija. Ta sicer ni primerljiva v detajlu z našimi klasičnimi lesenimi konstrukcijami, a za hitro predstavitev je čisto zadovoljiva, predvsem zato, ker je parametrična in se samodejno posodablja z obliko strehe. Natančno lahko vplivamo na dimenzije nosilcev, razmake med njimi, material in podobno. 10 | Z dvokapno montažno streho in vključenimi zatrepi lahko enostavno zrišemo tudi piramidasto obliko. Kombiniramo jo lahko s klasičnimi strehami in dobimo lepo rešitev za pokrivanje raznih prehodov oz. pasaž. 5 | Montažna profilirana streha se izdela kot klasična profilirana. Potrebujemo dve predkonstrukciji: en zaprt Polyline za tlorisni potek in en Polyline za stranski profil. Na ta način lahko izdelamo zelo raznolike oblike in ponovno so odprte vse možnosti delitve, združevanja … Obliko lahko sproti prilagajamo drugim predkonstrukcijam, in to je najbolj uporabna prednost profiliranih streh. 8 | In kako videti streho in konstrukcijo obenem? Tu lahko uporabimo enostavno ukano. Na kartončku Obloga vključimo Horizontalno ali Vertikalno oblogo. Določimo ji lahko poljubno globino in odmik od konstrukcije. S širino pa »pretiravamo«. Če vpišemo dovolj visoko številko, se posamezne obloge medsebojno združijo in naša konstrukcija je pokrita. 11 | Profilirana montažna streha prav tako skriva še nekaj možnosti. Če izrišemo za tlorisni profil dva zaprta Polylina, enega znotraj drugega, se notranji šteje kot odprtina. In če bi bil znotraj tega še eden, bi bila to ponovno streha. Pri stranskem profilu pa lahko uporabljamo tudi popolnoma pokončne segmente. acadbau tnt 6 | Kot sem že omenila, so polnila posameznega polja lahko različna: steklo, okno, vrata, sendvič, odprtina ali blok. Opcija Blok nam omogoča, da za polnilo uporabimo poljuben lasten 3D-element, vendar ga moramo poprej zmodelirati in uvrstiti v knjižnico programa. Nekaj blokov je že predpripravljenih, na primer strešne kupole, odprta strešna okna … 9 | Omislimo si lahko tudi tretji sloj. Če izberemo za polnilo sendvič, lahko to predstavlja izolacijo konstrukcije. Sloj sendviča se izrisuje med same nosilce, natančno pa lahko nastavljamo njegov odmik od vrha konstrukcije (kartonček Vgradnja in Globina vgradnje) ali pa njegovo debelino (kartonček Delitev – Sendvič – Obdeluj in Debelina polnila). Na prednastavitvah mu lahko dodelimo tudi poljuben material in šrafuro. 12 | Obstaja še ena zanimiva možnost, da dimenzije konstrukcije spremenimo na 0. Tako lahko ostane samo Obloga (1 sloj) ali Obloga + Sendvič (2 sloja). Vsak sloj ima lahko drug material (barvo, šrafuro). Če združujemo več streh, lahko na ta način kombiniramo tudi različne materiale. oktober 53 archicad tnt gorazd rajh vaša izbira Sestavni in običajno celo največji del projektiranja predstavlja spreminjanje že narisanega. Da pa nek objekt spremenimo, ga moramo najprej v risbi najti in izbrati. Pogledali si bomo nekaj različnih načinov izbiranja, s katerimi si olajšamo delo in mnogokrat prihranimo kar nekaj časa. 1 | Posamično izbiranje Najpogosteje za izbiro objektov uporabimo orodje Arrow Tool (puščico). Ko za trenutek kazalček zaustavimo nad nekim objektom, se objekt obarva, da ga lažje vidimo, v oblačku pa se izpišejo njegovi osnovni podatki. Če je v bližini več objektov, se med njimi premikamo s tipko TAB. S klikom z miško trenutno obarvan objekt označimo. 2 | Dodajanje k izbiri Kot je v navadi tudi v drugih programih, s pritisnjeno tipko SHIFT k izbranemu objektu dodajamo še druge. Če želimo med izbranimi katerega odstraniti, ga s kazalčkom kliknemo še enkrat. Pri izbiri nam je v veliko pomoč samodejno prepoznavanje površin, ki ga vključimo z orodjem Magnetka v informacijski orodjarni. Tako nam ni potrebno loviti robov površinskih elementov, ampak lahko kliknemo kjer koli na objektu. 3 | Izbiranje več objektov hkrati Če s kazalčkom namesto posamičnega klika potegnemo pravokotnik, naenkrat izberemo več objektov. Ali se bodo izbrali le objekti, ki so v celoti znotraj pravokotnika, ali tudi tisti, ki so znotraj samo delno, je odvisno od nastavitve v informacijski orodjarni. 54 oktober 4 | Oblika izbirnega polja 5 | Izbira določenega tipa objektov 6 | Ograjevalec (marquee) Za polje izbire pa ni nujno, da je pravokotne oblike. Lahko Velikokrat moramo izbrati npr. vsa vrata v tlorisu. To naj- Z marqueejem dejansko ne izberemo objektov, ampak le je zasukan pravokotnik ali povsem poljubne oblike, kar zo- hitreje storimo tako, da v orodjarni izberemo orodje za omejimo področje, na katerem želimo delati. S tem ome-pet določamo z gumbom v informacijski orodjarni. vstavljanje vrat in pritisnemo tipko CTRL + A. Na tak način jimo tudi področje, na katerem na prejšnji način izberemo vedno izberemo vse objekte tistega tipa, kot je orodje, iz- enake objekte (CTRL + A). brano v orodjarni. Če nato izberemo še orodje za okna in ponovimo CTRL + A, bomo k izbranim vratom dodali še vsa okna. 7 | Ograjevalec in 3D-okno 8 | Izbira v 3D-oknu 9 | Izbira po kriterijih Ograjevalec je izjemno koristen pri hitrejšem delu v 3D- Podobno kot v 2D-oknih lahko objekte izbiramo tudi v per- Kadar želimo izbiro opraviti s pomočjo več kriterijev (npr. oknu. Glede na vrsto ograjevalca v 3D-oknu prikažemo z spektivi. Na voljo so vse prej opisane možnosti posamične vsa vrata določene širine, vse opečnate zidove …), upo-njim omejeno področje trenutne etaže (tanek ograjevalec) ali skupinske izbire. rabimo orodje Find&Select (CTRL + F). Na vrhu dialoga ali vseh etaž (debel ograjevalec). najprej izberemo tip objektov, ki jih iščemo, nato pa z gumbom More Choices dodamo poljubne kriterije. 10 | Prevzem parametrov Če želimo vrednost nekega kriterija prevzeti z določenega objekta, uporabimo pipeto. Vključimo gumb v dialognem oknu, in nato s pritisnjeno tipko ALT kliknemo na objekt, s katerega želimo prenesti vrednosti. V primeru na sliki smo v pogovorno okno prenesli debelino in material plošče, izbrane v 3D-oknu. 11 | Paleta izbire Ko večkrat potrebujemo izbiro na podlagi poljubnih kriterijev, je pametno takšno kombinacijo izbranih objektov tudi shraniti. Prikažemo Selection Palette (Window/Palettes/Selection) in vsako izbiro shranimo pod poljubno ime. Tako bomo do ponovne izbire enakih objektov oddaljeni le en klik. 12 | Zamenjava besedila Za konec pa še hitro iskanje besedila po projektu, ki bi ga radi zamenjali. Ukaz v meniju Edit/Search&Replace Text odpre pogovorno okno, v katerem vpišemo iskano besedilo in njegovo zamenjavo, na voljo pa imamo še veliko možnosti, kako in kje naj ga iščemo. Iskanje ni omejeno na trenutno nadstropje ali pogled, tako da z enim ukazom iščemo in zamenjamo besedilo po tlorisih, prerezih, fasadah, detajlih ali listih projekta. oktober 55 corel draw tnt mojca gorjan logotip Kot oblikovalka najrazličnejših tiskovin pa tudi spletnih strani velikokrat dobim od naročnika materiale, ki jih je potrebno uporabiti pri projektu. Med drugim so to logotipi podjetja, za katerega se oblikuje projekt, lahko pa je to tudi logotip blagovne znamke, logotip sponzorja ali pokrovitelja ... Ker so le-ti lahko oblikovani v najrazličnejših programih, se pogosto zgodi, da se pri vnosu datoteke kar koli podre in logotip ni več tak, kot bi moral biti. Zavedati se moramo, da vsi programi ne podpirajo enakih funkcij, zato moramo logotip pripraviti tako, da ga bo lahko kdor koli za nami uporabljal v programu, v katerem smo ga sami oblikovali, kot tudi v vseh drugih oblikovalskih programih. Tukaj pa bi izpostavila samo nekaj najpogostejših napak oz. problemov in načine, kako se jim izognemo. 1 | Ker je tipografija, ki sem jo vzela kot osnovo za obliko logotipa, samo približek temu, kar bi rada oblikovala, moram pred nadaljnjo obdelavo najprej napisano spremeniti v krivulje (Arrange/Convert To Curves), kar nam omogoča spreminjati njeno obliko. 2 | Če želite spreminjati vsak objekt (v tem primeru številko) posebej, jih morate najprej ločiti (Arrange/Break Curve Apart). 3 | S prejšnjim ukazom smo dobili vidne samo zunanje obrise posameznih črk, a notranje linije še obstajajo, le da so enake barve kot naš objekt in jih zato zdaj ne vidimo več, razen če izberemo črtni pogled (View/Wireframe). Če jih ne bomo več potrebovali, jih čim prej zbrišemo, če pa jih želimo obdržati v prvotnem stanju, torej ločene na posamezne objekte, lahko linije, ki spadajo k isti obliki, tudi združimo, tako da označimo vse, kar bi radi združili, in izberemo funkcijo Arrange/Combine. 56 oktober *• i-» >»» «* »V » 4t V» ¦» ±- w r n «a a 4 | Zdaj, ko smo izbrisali elemente, ki jih ne bomo potre- 5 | Obliko moramo zaključiti, da bo funkcionirala kot 6 | Ko smo dobili želene oblike, ki so tudi izhodišča za naš bovali, lahko dodajamo (narišemo) nove, da obliko prilago- celota. Nikar ne pobarvajte krogca v želeno barvo in ne logotip, uredimo še razmake med posameznimi elementi dimo svojim željam oz. potrebam. združite objekta v skupino. Na ta način bi sicer imeli neko- ter le-te povežemo. Izberemo orodje Shape tool, ki nam liko manj dela, zato pa kasneje toliko več, vsakokrat, ko bi omogoča delo s posameznimi točkami našega objekta, hoteli objektu spremenit barvo, obliko ali kar koli drugega. ter izbrane točke prestavimo na želeno mesto. Zatorej označimo obe obliki in izberemo funkcijo Arrange/Shaping/Trim, s katero bomo v tem primeru naredili luknjo v številki 0. Enako bi lahko dosegli tudi s funkcijo Arrange/Combine, ki preseke več združenih oblik izbriše, tako da postanejo prozorni. 7 | Obliko moramo zdaj ponovno združiti v celoto. To nam 8 | Zdaj, ko imamo zaključeno osnovno obliko, se lahko 9 | Zvezdo sem še nekoliko zasukala. To naredimo na omogoči funkcija Arrange/Shaping/Weld, ki nam skupi- ukvarjamo z detajli, ki jo popestrijo. Odločila sem se za dva načina: v orodni vrstici vtipkamo vrednost kota, pod no štirih objektov združi v enega. štirikrako zvezdo in izbrala ustrezno orodje. Če pri risanju katerim želimo zasukati objekt, ali pa 2-krat kliknemo na držimo tipko Ctrl bomo ohranili enako razmerje višine in objekt, da se prikažejo puščice, nato primemo katero koli širine. od vogalnih ter zavrtimo. KreaTivn asola ateljeja 2050 www.KreaTivnasoLa.si 10 | Če se odločimo, da našemu logotipu dodamo tudi obrobo, ga moramo spremeniti v objekt (Arrange/Convert Outline to Object), tako se izognemo neprijetnostim pri njegovem pomanjševanju ali povečevanju. Corel Draw sicer dopušča možnost, da se obroba pomanjšuje ali povečuje sorazmerno z našim objektom (Outline tool/ Outline Pen/Scale With Image), a ni rečeno, da bo to delovalo tudi v drugih oblikovalskih programih, saj vsi ne podpirajo vseh funkcij. 11 | Za konec izberemo še prave barve za naš logotip. Ste vedeli, da lahko odtenke že pobarvanega objekta postopoma spreminjate proti drugi barvi tako, da držite tipko Ctrl in izberete barvo v paleti ob strani vašega okna. Klikate toliko časa, dokler ne dobite želenega odtenka. oktober 57 photoshop tnt matic kos pacino v dežju Znani film Sin City je postregel z zanimivimi učinki, med katerimi je najbolj izstopal stripovski način snemanja ozirom obdelave z uporabo silhuet in črno bele tehnike. Podobnega lahko sami naredimo na video posnetkih, danes pa si bomo pogledali, kako ga izvedemo v Photoshopu. Vse uporabljene nastavitve in filtri v prispevku so močno pogojeni z velikostjo uporabljene slike, zato je potrebno malo poizku-šanja, da pridemo do željenega učinka. UN^ ^i ' li 1 | Odpremo sliko, ki jo želimo preoblikovati. V kolikor je 2 | S pomočjo orodja Levels (Image/Adjustments/Le- 3 | Pri nekaterih slikah orodje Levels ne doseže želenega naša slika barvna, jo za začetek spremenimo v črno-belo. vels) ponazorimo stripovski učinek. Izgled posamezne sli- učinka. Tu si lahko pomagamo tudi s filtrom Cutout (Fil-To lahko sicer naredimo na več načinov, a danes bomo ke je odvisen samo od vrednosti v orodju Levels, privzetih ters/Artistic/Cutout). Vrednosti so ponovno odvisne od uporabili možnost Desaturate (Image/Adjustments/ vrednosti ni. posamezne slike, sam sem uporabil vrednosti 5-1-2. Desaturate; Shift + Ctrl + U). 4 | Za učinek dežja najprej ustvarimo novo plast in jo poimenujemo Dez1. Zapolnimo jo s 50-odstotno črno barvo (Edit/Fill/50% gray). Dodamo filter Noise (Filter/ Noise/Add Noise) z vrednostjo 400 %, Gaussian, Monochromatic. Dodamo filter Motion Blur (Filter/Blur/ Motion Blur) z 90-stopinjskim kotom in razmakom 999 pikslov. Kot zadnji korak spremenimo kot (Edit/Transform Skew) linij z vlečenjem spodnje leve in zgornje desne točke, kot kaže slika. 5 | Plasti Dez1 spremenimo iz Blending Mode v Vivid Light. S pomočjo orodja Levels (Image/Adjustments/ Levels) okrepimo učinek dežnih linij. Ustvarimo novo plast Dez2 in ponovimo 4. korak, le da tokrat pri spreminjanju kota z orodjem Skew uporabimo manjše vrednosti. 6 | Ustvarimo novo plast (Layer), ki jo poimenujemo na primer Black, ter s pomočjo čopiča in črne barve pobarvamo ozadje glavnega lika. Ko smo ozadje pobarvali, omenjeno plast postavimo nad izhodiščno plast oziroma pod obe »dežni«. Plasti Black spremenimo Opacity in s tem nastavimo učinek dežja v ozadju. Okoli 50-odstotna vrednost bi morala biti ravno pravšnja. 58 oktober OHRANITE PREDNOST V oktobrskem Monitorju preberite: ZDRUŽLJIVE BRIZGALNIŠKE KARTUŠE Kartuše neoriginalnih proizvajalcev. Je tiskanje z njimi enako kakovostno? Se ob menjavi lahko zamažemo? Ali je tako tiskanje sploh cenejše? vwm\\l MXWS 50 NAJBOLJŠIH ZASTONJSKIH PROGRAMOV, za vsak računalnik. Ceneje je bolje. SPLETNI PROTIVIRUSNIKI Sumite, da je računalnik okužen, vendar nimate časa nameščati »pravega« protivirusnika? Nič lažjega - na spletu je kar nekaj spletnih pregledovalnikov, ki v osnovi zadostujejo. NE KUPUJTE NA TUJEM SPLETU Internet podira meje, nakupujemo lahko povsod, ne samo v matični državi. Pa je res tako? Izkušnja in priporočila sodelavca, ki je bil ob nakupu z nemškega spleta ob nekaj sto evrov. NADOMESTKI ZA ITUNr- IN ŠE: - Google Gears - Kaj če odpove fotoaparatova pomnilniška kartica? - Kje na spletu hraniti fotografije? STALNICA: • Novi tiskalniki in prenosni računalniki • Na DVDju novi Monitor TV v ločljivosti 1080L HTTP://WWW.MONITOR.SI f procADD irt/ut/u-y./b-pz-ocudd. ij Znanje za celovite rešitve 3D tiskalniki, 3D skenerji in 3D programska oprema IB-PROCADD d.O.O. Dunajska cesta 106 1000 Ljubljana WEB: www.ib-procadd.si tel.: 01/565-72-50 faks: 01/568-45-78 Kontaktna oseba: Jure STERNAD (jure@ib-procadd.si) n kcxx2> vnosne 3D tiskalniki ZPrinter 310 Plus Spectrum Z510 ZPrinter 450 3D skener ZScanner 700 @ corporation" ge@filQgiC° Materialised tifo IB - PROCADD d.o.o. je eno od vodilnih slovenskih podjetij na področju 3D tehnologij. Podjetje skrbi za razvoj in prenos znanja na CAD/CAE področju. Na področju 3D tehnologij zastopa podjetja Z Corporation, Materialise in GeoMagic v državah jugovzhodne Evrope. Z Corporation je edino podjetje, ki proizvaja barvne 3D tiskalnike. IB-PROCADD zastopa tudi 3D skenerje proizvajalca ZCorporation. GeoMagic ter Materialise sta vodilna proizvajalca na področju programske opreme za urejanje in pripravo ustreznih 3D datotek (STL, VRML, Point Cloud, NURBS) za uporabo na področju 3D tehnologij.