s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 19. MAJA 1934 štev. 34. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Chacovski spor pred Zvezo narodov proti Jugoslaviji Poročilo chacovske komisije — Bolivijski in oa»*ac?va.iski: narod prelivata kri za tuje kapitaliste in za proizvajalce oro- ; žja — Uporabljajo se vsak dan bolj barbarska sredstva — Kje je rešitev i Je(Madžarske spletke i RAZNE VESTI j gla v Chacu velike uspehe in so i ti uspehi vzbudili osvojevalne j militaristične težnje v narodu. Paragvajski pohlep je začel se-j daj siliti tudi preko spornega | ozemlja v prej nesporno boli vi j-! ske kraje. Komisija, ki jo je bila poslala Zveza narodov v Južno Ameriko. da na licu mesta prouči krvavi spor med Bolivijo in Paragvajem ter skuša pomirjevalno posredovati med obema sovražnikoma, je pred par dnevi predložila svetu Z. N. izčrpno poročilo- Iz tega poročila, o katerem zastopniki vseh neprizadetih držav izjavljajo, da je zelo nepristransko, izhaja neizpodbitno, da Bolivija in Paragvaj pretakata svojo najboljšo kri za koristi tujih kapitalistov, ki so bili tajni povzročitelji vojne in ki si še vedno prizadevajo zavlačevati čim bolj razrešitev spora. Na eni strani so se tuji finančni magnati polakomnili po chacovskih petrolejskih vrelcih, na drugi pa po mastnih dobičkih, katere jim nudi dobavija-nje orožja. Zakulisne borbe petrolejskih družb so povzročile požar, netijo ga pa fabrikanti to pov, pušk, municije in vojaških letal. Zločinska propaganda med obema ljudstvoma je zanetila strasti mržnje in sovraštva, ki jih je krvavi boj samo le še bolj razdražil. Chacovska vojna je prava sramota za Južno Ameriko. Dve državi, ki imata zemlje več ko preveč za svoja prebivalstva, pretakata potoke krvi za 360 tisoč kvadratnih kilometrov sko-ro neobljudenega ozemlja. Poročilo chacovske komisije jasno podčrtava posledice, nesmiselne morije: Trpljenje in obuboža-nje obeh ljudstev sta že velika in se bost a le še stopnjevala, če se bo vojna nadallevala. Vojna v Chacu je prav posebno brezsrčna in strašna. Vojaki se bojujejo v pragozdih, daleč proč od obljudenih središč in v ugo-nahljajoči klimi. Ranjenci in bolniki ne prejemajo zadostne oskrbe, ker s kromnimi sredstvi ni mogoče organizirati primerno zdravniško službo. Dočim se boj nadaljuje, narašča v zaledju revščina v obeh državah, ka_ terih bodočnost postaja vedno bolj temna- Na bojiščih se koljejo mladi ljudje, univerze pa so zaprte. Toliko bolivijsko ljudstvo, kolikor paragvajsko krvavo potrebujeta mladih in ustvarja-jočih moči za svoj gospodarski in kulturni razmah, ter za izboljšanje zdravstvenih prilik; cvet teh mladih moči se pa ugonablja na bojišču, v kolikor še ni izginil. Vojna v Chacu je prava katastrofa za civilizacijo. Ko bi se obe državi domenili, da si na katerikoli način raz-dele sporno ozemlje, bi paragvajsko in bolivij'sko ljudstvo imela dovolj in še preveč veliko torišče za pametno in koristno ustvarjanje. Na mestu tega pa se Para-gvajci in Bolivijci medsebojno ugonabljajo in segajo po vedno bolj barbarskih sredstvih. Obetajo se vsak dan hujša grozodejstva. ki so pravi afront vsej Južni Ameriki, katera je pred nedavnim spet izpričala svojo miroljubnost z .buenosaireškim protivojnim paktom. Bolivijci, ki so se morali umakniti pred paragvajskim pritiskom, • so se začeli maščevati z bombardiranjem nezavarovanih paragvajskih mest; letala spuščajo svoje morilno orodje na civilno prebivalstvo. Paragvaj grozi s še bolj barbarskimi protiukrepi: izbral je med bolivijskimi vojnimi ujetniki žrtve ter razglasil. da jih bo dal postreljati, če bo Bolivija nadaljevala z bombardiranjem nevojaških objektov. Bolivija spet odgovarja, da bo prinesla nad paragvajsko glavno mesto Asunción razdejanje, če se bo ta grožnja uresničila, na drugi strani pa spet grozijo, da bodo začeli uporabljati strupene pline. Vse to kaže, da je chacovska vojna prišla sedaj v takšno fazo, da obeta postati blazno uničevanje vsega, kar se uničiti da. Napovedi o represalijah proti vojnim ujetnikom kažejo, da o-beta v obupu stopnjevano brezmejno sovraštvo prekositi celo grozodejstva, ki so se vršila v svetovni vojni- Skrajni čas je torej, da se blazna chacovska morija konča. A kje je rešitev? Dokler so Bolivijci računali na premoč, izvirajočo iz svoje boljše vojne opreme, so bili gluhi za vsa miroljubna prigovarjanja- Sedaj pa noče Paragvaj sveta. * ^ Par ilni pred otvoritvijo novega zasedanja sveta Zveze narodov .so Madžari presenetili ženevske diplomatič-n.- kroke z luno, v kateri zahtevajo, naj Zveza odpošlje na madžarsko-ju-Kje je torej rešitev' . gosiovansko nu jo posel.»» komisijo, Chacovska komisija je tudi I ki naj prouči razne obmejne inciden-to važno točko proučila in je t«, kateri <0 se dogodili tekom posled-prišla do zelo preprostega za-[njih let in ki so zahtevali baje več ključka: Niti Bolivija niti Pa- j Človeških žltov. Po mnenj» inadžar-ragvaj ne moreta na lastnem o-jSke vlade so ti incidenti takšne nara-zemlju izgotoviti ene same pu-; (!a ¡,¡ ,,tegniii vznemirljivo vpii-ške. Vse orožje jima prihaja iz vali na HflnoSaje „„.,, proslavijo ¡» drugih držav. Ker je pa vojna s,.l(lžai.sko> kar 1(i nizai;iio moglo braniti proti vpadom, ki so organizirajo izven državnih mej. Vpričo teh in podobnih dejstev ni »reveč verjetno, da se bodo ženevski diplomati čudili previdnosti jugoslovanskih oblastov ob meji z Madžarsko. Naše organizacije |IZ CORDOBE V zadnjem času opažamo pri naših izseljenskih organizacijah, predvsem pri onih, ki delujejo v Buenos Airesu, povečano j društveno delovanje, katerega se gotovo vsak naš rojak iskreno veseli. Prireditve so postale bolj pogoste in to je znamenje, da smo že prišli preko začasnega mrtvila ali vsai oslabelega delovanja, ki je izviralo deloma iz krize, deloma pa iz raznih nevšečnih dogodkov in kvarnih sporov v naši naselbini. Na krizo smo se že privadili, kar se pa sporov tiče, smemo beležiti razveseljivo dejstvo: vedno bolj se utrjuie prepričanje, da od zdražb in prepirov nihče ni i-mel dobička, škodo pa da je imela vsa naša skupnost. Tzgledalo je nekaičasa, kakor da smo bili pozabili, zakaj smo zapustili domače kraje in krenili v svet: zato. da si bomo tu služili kruh. ki je bil postal doma redek in grenak: mnogi Primorci pa pred vsem zato, da bodo v gostoljubni tuji zemlji našli svobodo in iz nje izvirajoče mirno življenje, ki ga doma niso več imeli. Na vse to smo bili nekako pozabili. ko smo se tu začeli cepiti v struje in skupine. Prišli smo iskat miru. pa smo si sami ust-variali nemir in preglavice. Prišli smo iskat boljšega kruha, pa smo tu pozabili na važno dejstvo: da moremo kot skup-! nost upati na boljše gospodarske prilike samo tedaj, če se bomo v složnem skupnem delu trudili in se borili, da si jih sami ustvarimo- Za takšno složno delo na gospodarskem polju pa je nujno potrebno, da se izogibljemo vse-sra onega, kar nas more ločiti in I cepiti. Najti skupno podlago za skupno delovanje na gospodarskem polju bi v naši naselbini ne moelo biti preveč težko, saj ni med našim izšel jeništvom občutnih socialnih razlik, ki bi tvorile oviro za takšno delo. O potrebi in možnosti gospodarskega skupnega dela naših izseljéncv se je med nami že mnogo pisalo in govorilo, storjenega pa do danes ni bilo še nič. Vse naše organizacije, kolikor jih je, ki delujejo, imajo v svojem programu (vsaj v kolikor ga izvajajo) samo prosvetno delovanje. Vse to je prav in lepo, vendar pa to še ne zadostuje. Prepogostokrat čitamo y člankih in dopisih, da je samo v izobrazbi naša rešitev in da so iz-žarevališča izobrazbe naša pro-1 svetna društva. Samo izobrazba | pa ni vse. saj imamo danes po svetu učene profesorje, ki umirajo od gladu. Nikakor ne bi želel, da bi kdo napačno tolmačil moje besede ter sklepal, da sem nasprotnik prosvetnega delovanja med našim izšel jeništvom. To prosvetno delovanje je potrebno in koristno ter gre vsem našim društvom, ki se na tem polju trudijo, vse priznanje. Želeti pa bi bilo, da bi naše organizacije ne izčrpale vse svoje ustvarjajoče moči samo v prosvetnem delovanju, marveč dabi čim prej začele misliti na možnost gospodarskega organiziranja našega v tem pogledu popolnoma zapuščenega izselje-ništva. Mislim, da bi se na zadružnem polju dalo marsikaj koristnega ustvariti za vso našo skupnost- Hotel sem s temi vrsticami, za katerih objavo Vas prosim, gospod urednik (seveda le, če se Vam zde primerne), vreči samo Žalosten, vsega obsojanja vreden in skoro neverjeten zločin, ki se je pripetil v naši naselbini v nedeljo, dne 6. t. m. po končani plesni zabavi D. K. D-"Iskre" v "Barrio Inglés", je vzbudil med našim izseljeni-štvom veliko senzacijo in mnogo govorjenja. ' Ni moj namen, da bi podrobno poročal javnosti o tem nečloveškem zločinu, izvršenem nad nedolžno žrtvijo, dokler ne bo ta zadeva s strani policije popolnoma dognana. Moj "namen je le pojasniti naši tukajšnji javnosti. da radi nečednega dejanja enega samega slovenskega izseljenca ne more pasti senca nemoralnosti na vse Slovence oziroma Jugoslovane v naši naselbini. Vsega obsojanja so vredna prizadevanja onih, ki hočejo to senco vreči na vso našo skupnost. Mi do gotove meje razumemo, da nas bo córdob-ska javnost nekoliko časa morda po strani gledala, ne moremo pa razumeti, da se med nami samimi najdejo ljudje, ki skušajo vreči blato na vse svoje rojake. Vsak narod, pa naj si bo še tako visoko kulturno stoječ, ima v svoji sredi posameznike, ki so nemoralneži in zločinci, kateri ne znajo brzdati svojih slabih strasti, svojega poželenja in razbrzdanosti. A radi tega ne moremo reči o vsakem narodu, da je narod nemoralnežev in zločincev. Vsak naš človek mora obžalovati, da se je v naši naselbini lovati, da se je v naši naslebini našel človek, ki je s svojim obsojanja vrednim dejanjem naredil v pijanosti sam sebi sramoto. A kdor ima le količkaj soli v glavi, ne bo radi enega človeka obsojal celokupnega našega naroda- Samo iz zlobe ali iz nevednosti skušajo nekateri razlagati, da "so vsi enaki" oni rojaki, ki so iz istega kraja, kakor nesrečnež. Takšno postopanje je krivično in vse obsodbe vredno. Na poštene ljudi ni treba metati blata! Krivca pa imajo v rokah oblasti, ki bodo z njim uredile račune. zrno na naše polje, da bi pognalo kali. Voditelji naših organizacij in drugi naši ljudje, ki so v teh stvareh bolj podkovani, naj bi začeli orati ledino ter naj bi to vprašanje temeljito obdelali. Kar se mene tiče, bom popolnoma zadovoljen, če bom i-mel zadoščenje, da sem s tem kratkim dopisom dal vsaj majhno pobudo v tem pogledu. Delavec. Toliko v vednost in pojasnilo vsem onim rojakom, ki ne pomislijo, da s svojim govorjenjem in opravljanjem ne škodujejo samo bližnjim rojakom nesrečneža, marveč tudi samim sebi in celokupni naši naselbini •v Córdobi. Anton Mozetič. ČIŠČENJE V FRANCOSKI RADIKALNO SOCIALISTIČNI STRANKI Francoska radikalno socialistična stranka je na svojem glavnem letnem zborovanju sklenila izključiti iz stranke sedem parlamentarcev, ki so zapleteni v afero Staviski. Med izključenimi politiki so trije bivši ministri. Na zaključni seji so zborovalci priredili velike ovacije popularnemu voditelju Herriotu. PREMIRJE V ARABIJI Razni posredovalci, ki si prizadevajo preprečiti nadalinjo prelivanje krvi v Arabiji, so dosegli, da se je sklenilo začasno premirje med četami hedžaske-ga vladarjá Ibn Sauda in onimi jemenskega "imana". Ibn Saud ie določil naslednje pogoje za mir: i. zalite vazase dve pokrajini: Tenemo in Nedžran: 2- Jemen mora plačati vse stroške sedanje vojne; 3. "Iman" mora pomilostiti vse one svoje podanike, ki so se priključili Ibn Saudovi vojski; 4. obljublja, da celih 20 let ne bo dal utrditi priključenih pokrajin. Sedaj čakajo, kaj bo jemenski "iman" odgovoril. "MOČNA ROKA" TUDI NA LOTVINSKEM Vlada v Rigi je proglasila obsedno stanje v vsej deželi; ostalo bo v veljavi, dokler se ne uvede nova ustava. Svoje postopanje utemeljuje izvršilna oblast z navedbo, da se je parlament izkazal za docela nesposobnega in da je radi strankarskih bojev obstojala nevarnost resnih notranjih zapletljajev. Voditelji socialnih demokratov so* pripravljali splošno stavko v znak protesta proti proglasitvi obsednega stanja. Vlada je za to izvedela, pa jih je dala aretirati. še o prireditvi ljudskega odra <' zadnji prireditvi Ljudskega odra smo pre. jeli od nekega prijatelja omenjenega društva Se neko poročilo, pisano z bolj kritičnim i»ereseni a 7. dobrini namenom: prispevati k izpopolujevanju naših oderskih dile.mitov. Dramatični odsek Ljudskega odra je na svoji zadnji prireditvi podal burko "Moč uniforme", kateri je pa manjkalo jedro: manjkali so kuplet!. Igra zahteva petje in celo orkester in mora se izvajati vsaj s petjem, četudi spremljanim samo .s klavirjem. Igralci so skušali kolikor mogoče dobro rešiti svoje naloge. V mimiki in v izgovarjavi pa je bilo opaziti pomanjkljivo režijo. Po večini so imeli igralci preveč teatralične in deklama-torske nastope. To se je opazilo posebno pri Agati, ki je skoro vse sa-mogovore deklamirala. Poke so ji bile vseskozi v nadlego in samo v malo slučajih jih je uporabila za primerne kretnje; tako se godi skoro vsem našim diletantom. Močnejši glas in večja samozavest sta manjkala za pra-v?> Agato: ona mora biti ponosna, o-nergična, zoprna — včasih pa tudi strahopetna. Igralka nam je pokazala Agato samo v postavi. Cviren se je kazal prexeč prebrisanega in kvaril ga je jokavi glas. Vloga zahteva tip že po naravi bojazljivega in pohlevnega človeka, ki ne sme siliti v ospredje. Dolgo ne sme priti do zavesti, da ga Agata vleče in izrablja. Pretiravanje v vlogi in režiranje med igro samo motita druge igralce. Če je ta vloga dobro igrana, občinstvo ne sme priti iz smeha. Pri Milku bi bilo želeti več živahnosti in manj boječno-sti. On mora liti neugnan in povsod v ospredju. Jo tudi zelo zvit in prekanjen. Igralec pa nam je podal skoro tip bebca, ki bi bil bolj primeren za Cvirna. Liza je bila mestoma dobra, a tudi ona mora opustiti Oni teatralični nastop in v govoru naj nt poje. Majer se je potrudil, da reši svojo čast, le nekoliko več nesnosti bi bilo treba pri njeni. Tudi za ostale igralce velja, da morajo pri stopanju po odru delati kratke korake. Dober nastop je bil eksekutorjev, župan pa bi bil moral biti bolj ponosen na svojo župansko čast; z osornim izgovarjanjem besed tega svojega ponosa še ne pokaže. Izmed svetovalcev bi se bil dobro odrezal Pečar, ko bi le bil bolj jasen v izgovarjanju. Občinstvu je igra v splošnem ugajala. a le radi svoje zabavne vsebine. "Moč uniforme", če je dobro podana, mora držati gledalce ves čas v smehu. Kakor je bilo javljeno, se igra ponovi 20. t. m. Priporočati bi bilo, da bi so popravilo v^aj glavne napake. In to je namen to kritike, ki hoče biti konstruktivna. Le nekoliko dobre volje, pa bo uspeh boljši! Vsakemu društvu bi pa priporočal, naj za ponovitve določijo vedno prvo ali pa tretjo nedeljo po prvi vprizo-ritvi. ker je na ta način dana prilika vsem našim dekletom, do»vidijo igro. goering v heogradu Nemški nadie» ski voditelj general Goering so jo pripeljal v sredo z letalom v Beograd, kjer je uredil nekatero diplomatične zadeve ■/. jugoslovansko vlado, naslednjega dno pa jo nadaljeval vožnjo proti Atenam, kjer hoče preživeti binkoštne praznike. KATASTROFA V BELGIJSKEM RUDNIKU V zadnjih tetinih so postale rudarske katastrofe Vprav izredno pogoste. Komaj odjekne vest o čni nesreči, ko že prihaja druga o novi in Se hujši. V nekem belgijskem premogokopu pri Monsu je premogovni plin povzročil silno eksplozijo in velik požar. Nesreča jo zahtevala i.'5 človeških žrtev, ("rez par dni, v četrtek, ko so i/, globokih rovov reševali zoglenela trupla rudarjev, je nastalja nova eksplozija, ki je pokopala deset o-seh, med njimi tri inženerje. giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinii...........1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111........................................1111111111111 ii 111 tu min mili naiHii 11............................................ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE I Beležke Na Kubi so uvedli zakon, po katerem bodo krajevne pristojne oblasti lahko razporočile vsak zakonski par, ki bo to želel, ako bo le mogel dokazati, da živi že celih trideset dni na otoku. To so gotovo ukrenili radi pospeševanja tujskega prometa. Zamorsko republiko Liberijo nameravajo izgnati iz Zveze narodov. katere člatiica je, ker tam prav presneto cvete trgovina s sužnji in ker črni oblastniki iz Monrovije prav grdo postopajo z urojenci, ki žive v notranjosti dežele- Stari očanci iz dobe "Stric-Tomovc koče" bi se obrnili v grobu, ko bi vedeli, kaj se dogaja v republiki, ki je bila ustanovljena za to, da bo osvobojenim zamorskim sužnjem sijalo zlato snlncc sz'obodc. * Seje v parlamentih morajo biti zelo dolgočasna zadcx>a. Tako sme vsakdo sklepati po dejstvu, ki se prepogostokrat ponavlja: da namreč seje niso sklepčne, ker ni dovolj poslancev prisotnih. In to se ne dogaja samo v pokrajinskih parlamentih, marveč tudi- "en el Honorable Congreso". Če pomislimo, da so se zasedanja komaj otvo-rila, pridemo prav lahko do prepričanja, da takšna poslanska komodnost ni baš najboljša zaščita parlamentarnega režima. Pa se človek tudi upravičeno vprašuje, čemu neki razni politiki kandidirajo in silijo v parlament, ako jih parlamentarno delo tako malo briga. Mar res samo zaradi časti in pa zavoljo poslanske plače? * Hrvatski Domobran je proslavljal preteklo hedeljo tretjo obletnico svoje ustanovitve. Prišli so tudi zastopniki iz Brazilije in iz Uruguaya, vršili so se razni govori in blagoslovila se je tudi društvena zastava• Pri Domobranu najbrž računajo, da bo vlada preklicala dekret, ki dovoljuje samo uporabo argentinske zastave in pa zastav prijateljskih držav. Človek, če ni dorega želodca, si gotovo pokvari tek, ako si ogleda razstavo pbkvarjenih živil, ki jo je priredila "Cooperativa El Hogar Obrero" v Buenos Airesu. Skoro neverjetno se zdi, da se kvarijo z razni mi primesmi živila tudi v takšni deželi, kakor je Argentinija, kjer jih prav gotovo ne primanjkuje. Pa je le tako. Špekulacija sleparskih [brezvestne-žev se premnogokrat ne ustavi niti pred takšnimi kemičnimi sredstvi, ki so zdravju škodlji- I va. ZASEBNO KLINIKO j Calle Ayafcucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC I 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 I OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^«iiitiiiiiiiciiMttiiaaiiiiiiiiitijtiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiitiiMiiiiiiittitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiii>iiutiiiitiMftuiitiiitiiiiiiaiitiiaiiiiiiMiiiHiiii«tt'iii*xtiiiintii«iHatina»tia^ Tvornice orožja bi rade izzvale novo splošno klanje. Ta njihova prizadevanja so povsem razumljiva, če pomislimo, da je usmrtitev vsakega človeka stala v svetovni vojni okroglih 25 tisoč dolarjev. Tako je izračunal neki član ameriške senatne komisije, ki proučuje delovanje ,,trgovcev s smrtjo." Kdo bi si bil mislil, da je človek tako trdoživo bitje! nesreča na morju V bližini severnoameriške obale je zavozil prekooceanski parnik "Olimpio" v svetilno ladjo "Nantucket" in jo potopil. Nesreča so jo dogodila radi goste megle. Sedem mož posadke je utonilo. NOVI LIST Stran 3 ARGENTINSKE VESTI S» < njihove prošnje, naj bi oblasti vendar en krat odločile o njihovi usodi, i'o devet dneh gladovno stavke so bili že tako oslabljeni, da so jih morali prepeljati \ jetni-ško bolnišnico. Kolonisti v Chacu stavkajo Y I,as Breñas, v Chacu, so kolonisti in poljski delavci proglasili protestno stavko proti nizkim cenam bombaža. Skupine stavkujočih ovirajo natovarjanje bombazo in jo bilo tudi več pošiljalev zažganih. Posredovala je. policija, ki je aretirala kakšnih petdeset stavkujočih, a jih je morala pozneje .-pet izpustiti, ker je velika množica ljudstva prišla pred komisarijo zahtevat osvoboditev aretiranih. Produeenti bombažt zahtevajo intervencijo vlado ter določitev najnižjih cen za njihov pridelek. Poljedelsko ministrstvo je poslalo v Chaco ravnatelja, dr. Stornija, da bo na licu mesta proučil položaj ter predlagal vladi potrebne ukrepe. Kuga v pokrajini Sgo. del Estero V l-riasn (pokrajina Santiago del Estero) jo izbmhnila nalezljiva kužna bolezen, ki se jo začela širiti s precejšnjo naglico in je že v par Za žensko volilno pravico IJdruženje za žensko volilno pravico so je obrnilo na senat s prošnje, naj !>i čim prej odločil glede zakonskega osnutka, katerega je kongres že odobril. Ženske so sklicujejo na j dneh zahtevala več človeških žrtev, svojo ljubezen do domovine, in povda-rjajo, da bi s spojini vplivom na politično življenje države pomagale pomiriti še vedno razburjene duhove ter bi ublažile cmžnjo med strankami. Oblasti so določilo zdravstveni kor-don, a še predem so to ukrenile, j'1 i/, mesta zbežalo mnogo ljudi. Bati se je, da niso zanesli bolezen še dru-gam. Instituto Medico Moderno Ta zavod je edini v Jiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jfli tudi pregleda t. X-žarki ter jim analizira kri in setč Konzultacije iai analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 želji nekaterih naših čitateljev ter podaljšali rok za naročho Gabrščkove knjige ,.Goriški Slovenci" nepreklicno do konca tega meseca. Na vse naše izseljence, posebno na one s Primorskega, tem potom še en krat apeliramo, naj se naročijo na zanimivo Ga-brščkovo knjigo, v kateri sta izčrpno opisana življenje in delo goriških rojakov od leta 1840 do 1830. Za razmeroma majhne denarje .dobe .lepo in piezanimivo knjigo trajne vrednosti, obenem pa tudi nekoliko pomorejo pu blicistu g. Gabrščku, da dovrši preko-ristno delo, da nam namreč poda popolno zgodovino Slovencev in Hrvatov na Primorskem. Naročbe sprejema upravništvo „No vega lista", Buenos Aires, Lavalle 341. Na račun je plačati tri pese, knjiga pa stane dva dolarja Naročite se čim prej! 80 letnica buenosaireške borze V ponedeljek je preteklo SO let, odkar je začela poslovati buenosaireška žitna borza. V proslavo so so vršilo razne slovesnosti. TRGATEV ZA SLOVENSKO ŠOLO Sokolsko društvo "La Pater-nal"priredi v nedeljo, 20. maja ob 5. uri popoldne veliko "Trgatev", katere čisti dobiček je namenjen slovenski osnovni šoli v Buenos Airesu. Naši tukajšnji rojaki so imeli že par krat priliko občudovati lepe uspehe, ki jih je obrodilo prepotrebno kulturno delo "Šolskega odbora' ; videli smo, kako se naši najmlajši, ki posečajo argentinske šole. uče z marljivostjo in veseljem tudi jezika svojih staršev, kako nastopajo v slovenskih i-gricah in kako prepevajo naše lepe pesmi. To svoje kulturno delo je Šolski odbor vršil ne samo nesebično, marveč tudi z največjim požrtvovanjem posameznikov, ki so svoje proste u-rice posvetili poučevanju slovenske osnovne šole, pa ima tudi namen ugoditi želji slovenskih staršev ter razširiti svojo akcijo še na druge buenosaire-ke okraje, kjer je naseljenih več slovenskih družin- Dobre volje in požrtvovalnosti je pri članih Šolskega odbora mnogo, a samo z dobro voljo in s požrtvovalnostjo Šolski odbor svoje kulturne akcije ne more razširiti. Za žolo treba primerne prostore in za prostore treba plačevati najemnino. Potrebno je, da vsa naša javnost, ki se zaveda važnosti in koristnosti dela, ki ga vrši Šolski odbor, podpre to delo ne samo moralno, marveč tudi materialno. Tu se nam nudi takšna prilika. Jutri se bo vršila zabavna prireditev, kater ečisti je dobiček namenjen za vzdrževanje šolske sobe oziroma šolskih sob, v katerih se bo poučeval slovenski jezik. Ro jaki, udeležite se te prireditve! Poskrbljeno je v obilnih meri za zabavo — torej se ne boste dolgočasili in ne bo delo jugoslovanskega pa- Vam žal, da ste se odzvali vabilu društva, ki priredi trgatev; s svojo udeležbo pa obenem pripomorete Šolskemu odboru, da bo tudi letos nadaljeval započeto delo in poskrbel za otvoritev vsaj še ene nove slovenske šole. Prireditev se bo vršila v prostorih Sokolskega društva „La Paternal", ulica Luis Viale 1746, dve kvadri od Gaone, in sicer ob vsakem vremenu. Obširno dvorišče bo namreč skrbno pokrito, pa tudi lepo okrašeno. „Trgatev" bbeta postati nad vse zabavna; društvo jo je organiziralo tako, da bo smeha in dobre volje na kupe. Tudi ^a poskočne noge je poskrbljeno; sviral bo društveni orkester, o katerem se je celo neki "kriti-kavzar" že izrazil, da jo prav imenitno "reže". Grozdi bodo skrbno izbrani in vprav zapeljivo debeli in sladki. Pridite, ne bo Vam žal! Takšna trgatev se Slovencem še ni nudila v Buenos Airesu. Nikar ne zamudite prilike! PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA IZIDE V Nov rektor na univerzi v Buenos Airesu Rektor buenosaireške univerze dr. Gallardo je pretekli teden nenadoma preminul. Za njegovega naslednika je bil določen ur. Callo, bivši minister. DRUŠTVENI VESTNIK tronata V času od 7. (io 12. maja t. leta so "bile zaposlene naslednje osebe potom urada Jugoslovanske izseljenske zaščite Ni kol a Predragovié, Ante Maldun in Franc Loretič kot težaki pri žele-zobetonu: Ivan Vučkic in Vicko Ko-vačič kot mizarja pri istem delu; Malin Vidakovič kot čebelar; Ante Tatar kot krojaški pomočnik; Jelena Šinit kot kuharica in Ante Selim kot čuvaj. V istem času je urad porazdelil tri majhne denarne podpore. sokol "la paternal" Odbor Sokolskega društva „La Paternal" javlja tem potom vsem članom, da se bo vršil v nedeljo, 27. t. m., ob uri popoldne, važen članski sestanek in je udeležba obvezna. Jutri, 20. maja, velika trgatev v korist slovenske šole. slovenska osnovna šola Šolski odbor nam je javil, da se bo vršila otvoritev drugega letnika slovenske osnovne šole v Buenos Airesu dne 25. maja popoldne. Kraj, uro in druge podrobnosti izvedo zainteresirani starši o pravem času. élaaiBiaifflaBMafflBffiáisfsisaasMaiaM HOTEL i PENSION VIENA É SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od t 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča e. kravanja CERKVENI VESTNIK cerkveni koledar ¿(.'. maja sveti binkaštni praznik — ob desetih slovesna slovenska božja služba z blagoslovom, popoldne ob štirih pete litanije Matere božje z blagoslovom. 21. maja pondeljek .spomin svetega škofa Valenta, ki je bil zaradi stanovitne vere v Kristusa hkrati s tremi dečki do smrti mučen. 22. maja torek spomin našega rojaka svetega dalmatinskega, di-oklejskega in zetskega kneza Ivana Vladimirja, ki je bil leta 1015 umorjen na pragu stolne cerkve v Prespi (Macedonija). 2;> maja sreda binkoštni kvatr-11 i spokorni dan, ko želi Cerkev, da bi verniki posebej molili za dobre duhovniki^ V Argentini ni zapovedan noben post. 2i. maja četrtek spomin svetili in učence v Zoela, Serviia, Feliksa, Silvana in Diokla, ki so bili v Istriji do smrti mučeni zaradi stanovitne vero v Kristusa. 25. maja petek binkoštni spo-korn» dan. Glej opombo h sredi. 2i tržaški poslance \ rimskem parlamentu in predsednik manjšinskih kongresov dr. Josip Wilfan se je mudil \ Ljubljani in je 11. aprila predaval pod okriljem društva "Pravnik" o pomenu in nalogah manjšinskih kongresov. Govoril jo o težavah, na katere so naleteli dosedanji manjšinski kongresi, na katerih so zastopane toliko različno narodnost., ter zavračal očitke, da so ti kongresi premalo aktivni, premalo odločni. Govoril je podrobno o doseženih u-spebih ter podčrtal glavni namen kongresov, katerim že dolgo vrsto let predseduje: pripravljati lavno mnenje na boljše razumevanje manjšinskih vprašanj in vplivati tako" na predstavnike evropskih držav, da o-mogočijo manjšinam čim udobnejšo življenje v nenacionalni državi», ZGODNJI JEČMEN Na kmetijski ogledni iu kontrolni postaji v Osijeku je pognal ječmen klasje že l(i. aprila, par dni pozneje pa je šla v klasje, tudi neka zgodnja vrsta pšenice. Ljudje so se res čudili temu nenavadnemu pojavu, dasi je letos prav zgodaj nastopilo toplo vreme. Niti najstarejši kmetovalci ia Slavonije ne »omnijo, da bi bil ječmen kdaj šol v klasje pred 15 aprilom- v-.á JLAkáí TUJSKI PROMET V DUBROVNIKU S parnikoni "Prestolonaslednik Petar", ki je na krožnem potovanju, jo prispelo sredi aprila \ dnbrovnik mnogo švicarskih turistov. Tudi "O-eeaniá" in "Saturnia" od Cosuliche-ve ¡»omorskoplpvne družbe sta pripeljali v Dubrovnik skoro dva tisoč turistov, ki so si hoteli ogledati mesto. Zanimanje za prekrasno dalmatinsko obalo narašča vsako leto bolj in se tujski promet vprav zadovoljivo razvija. OBLAKI KOMARJEV V SRBIJI V nekaterih krajih južno od Dona-\o in ob Vardarju v Južni Srbiji so se pojavili veliki oblaki komarjev, ki so bili tako gosti, da so na nekaterih krajih zatemnili sobico. Tako vsaj zagotavljalo poročila, liadi to nadloge je močno trpela živina in mnogo konj, krav in ovac je poginilo. Kmetje zažigajo velike kresove, da se obranijo komarjev. Minister za poljedelstvo je razposlal na pristojne oblasti navodila za pobijanje te linde nadloge, kmetje pa prosijo nebo, da bi se čim pros ulil rešilni dež- IZVRŠITEV DVEH SMRTNIH OBSODB Preteklo soboti' so obesili \ Zagrebu obsojenca Oreha in Begovica, ki sta bila pripratljala atentat iia kralji Aleksandra ter jima je radi u smrtit-vo dveh detektivov sodišče v-Beogradu prisorilo smrtno kanen. Njihov drug Podgorelee, katerega je bil pomiloščeh. Preganjanja v Avstraliji Intervencija jugoslovenske vlade „Novi iseljenik", glasilo Saveza izseljenskih organizacij, prinaša v svoji zadnji številki podrobnejše poročilo o strahovitih preganjanjih, ki so jih morali pretrpeti tujci, med njimi tudi prav mnogi Jugoslovani, naseljeni na ozemlju zlatih rudnikov v Zapad-ni Avstraliji. V nedeljo 28. januarja zvečer sta se spopadla v italijanskem „Home hotelu" v Kalgoorlieu Avstralec G. E. Jordan in Italijan C. Mattaboni. Italijan je nasprotnika udaril s pestjo, da se je ta zvrnil in pri tem tako nerodno padel, da si je prebil lobanjo ter črez nekaj ur umrl, Ko se je to ra-zvedelo, je velika skupina Avstralcev napadla hotel, ga razdejala in žapali-la. Tu je množica pobesnela ter se spravila še na druga poslopja, kjer so prebivali tuji priseljenci; plenila, razbijala in požigala je njihove trgovine in domove. Policija je bila prešibka in ni mogla zadržati besnega navala. Okrog 11. ure zvečer se je druhal polastila tramvajev ter se odpeljala proti Boulderu, kjer je nadaljevala svoje barbarsko delo. Uničila je tri líatele, tri klube, 15 trgovin in mnogo zasebnih hiš. Ulico Hanan je dobesedno o-pustoSila. Ze je izgledalo, da se bodo domačini pomirili, ko se je začela med rudarji agitacija proti tujcem. Domačini so imeli 20. januarja zborovanje, na katerem so sklenili, da ne pojdejo na delo, dokler so vsi tujci' no odpuste. Iz bližnje naselbine, v kateri so prebivali po večini jugoslovanski priseljenci, se je tekom zborovanja slišala eksplozija, ki jo zborovalce razburila, ker so nekateri začeli širiti govorico, da so si tujci pripravili o-rožje in municijo ter da nameravajo napasti domačine. Druhal je navalila proti Jugoslovanskim domovom, a je nalatela na odpor. Jugoslovani so bili za silo oboroženi ter so so bili odločili, da bodo hranili svoje družine in svoje domove. Vnela se je prava bitka, ker so rudarji otvorili ogenj iz pušk in revolverjev, katere so bili poklali v mestnih orožarnah. Boj je' trajal nekoliko ur, dokler ni Jugoslovanom zmanjkala municija. Ker se niso mogli več braniti, so se spustili v beg s svojimi družinami, na bojišču pa so pustili ubitega rojaka Jožo Katica. — Druhal jo vdrla v okraj, ki so ga Jugoslovani izpraznili, pokradla je, kar se je ukrasti dalo, nato pa zapalila hiše, ki so bilo večinoma lesene. Gorelo je cele tri uro in jo požar popolnoma upepelil 80 hiš. Mod uničenimi zgradbami jo tudi dvorana Hrv. Slovanskega društva \ Boulderu. i'o teli izgredih so je začel splošni beg strancev z zlatih poljan v druge kraje, večinoma v Perth, mnogi pa so j .se napol nagi, lačni ni razcapani skri- j vali po gozdovih s svojimi ženami in j z deco. Izgubili so vse svoje imetje in i rešili samo golo življenje. Zverinski val besnosti proti tujcem jo zajel od šest sto dO osem sto naših rojakov, ki so si že lota in leta služili bridki kruh v globokih rovih avstralskih zlatih rudnikov. Svoj čas jso v teh rudnikih delali samo tujci, ker so se domačini izogibali težkega in nevarnega rudarskega deia. Kakor vsak skrben izseljenec, tako so si tudi Jugoslovani v Zapadni Avstraliji trgali od ust, da so nekaj prihranili ter si postavili lastno domove, skromno hišice. V enem samem dnevu je požar uničil sad njihove štednje in njihovega truda. Tamošnji listi popisujejo pretresljive prizore; terorizirani tujci, posebno žene in otroci so bili kakor poblazneli od gorja, trpljenja in strahu. ("rez par eni so oblasti začele iskati pobegle priseljence. V najbolj izdatni meri jim je priskočila na polnoč „Hešilna vojska", katere člani so hodili po gozdovih ter razdeljevali lačnim ubežnikom jedila in vodo. Vpcstavili so tudi zvezo med posameznimi člani družin, ki so se bili j L. VESTI S PRIMORSKEGA \ PLEBISCIT" V JULIJSKI KRAJINI Nova poročila o nasiljih povodom zadnjih volitev I/, raznih krajev Julijske krajino poročajo o poteku takozvanega fašističnega plebiscita in o nasilju, k¡ so ga nad našimi ljudmi izvajali fašisti, karabinorji in drugi fašistični oblast niki, ki so hoteli izsiliti /.a režim u-godne glasove, tudi od takšnih oseb, 0 katerih so sumili, da se bodo izrekle proti fašistični listi. V Zabičali pr! Bistrici sploh niso dajali volilcom glosovnie v roke, ma- 1 več je zanje glasoval član komisije. V dvorano je prišlo sest naših fantov, pa jo eden izmed njih zahteval glasovnico. a dobi! na mesto njo zaušnico. Fantje so reagirali, v dvorano so prišli še drugi domačini. Nastal je velik tepož, stoüre so se lomile in mize prometaval«1. Bilo jo več ranjenih, med njimi skoro \>i člani komisije. Prihiteli so karabinorji in vojaki, ki so mnogo domačinov aretiVaP V Tinjan. v isiri, je prišla na volišče večja skupina istrskih kmetov, ki si* javim izjavili, da hočejo tajno gla-zgubiJi na begu. Tako so mnogi rü- sovati; odločili so se bili bajo, da boda rji šele po par dneh izvedeli za u- i d» glasovati proti. Fašiste je njihova sodo svojih žen in otrok, pa tudi o- j /»hleva razkačila tako, da so navali-bratno. Kakšno grozno trpljenje so \ li nanjo ter ji'i mnoge ranili. Knega morali prestati ti nesrečneži, to si pač i So baje tudi ubili. Vest pa Se ni po-laliko predstavljamo že po tem samem j trjena. dejstvu. v Hoištu in okolici so oboroženi fa- Trezna avstralska javnost je zločin ¿isti straliovali ljudi. Pretepli so na sko protitujsko divjanje obsodila z vso odločnostjo. Zveza zapadnoav-stnilskih listov je otvorila javno nabiranje prispevkov za prizadeto priseljence. Nest o preganjanjih v Avstraliji je naredila tudi v Jugoslaviji globok vtis in vzbudila sočuvstvovanje z nesrečnimi rojaki, ki so po nedolžnem moraii toliko pretrpeti. Jugoslovenska vlada je dala svojim diplomatičnim zastopnikom na vodila, naj zahtevajo zaščito življenja in imetja jugoslovanskih izseljencev. Iz izseljenskega fonda je bilo nakazanih 25.000 dinarjev kot prva pomoč prizadetim. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! poti dva mladeniča, ki nista bila Milila; enemu so s puškinim kopitom zbili zobe tei- ga potem, tirali na volišče. doč;rn jim jo drugi nbožal. Nekoga 7'i letnega domačina so doma pretepli, ker ni šol volit; volit pa ni šel, ker je star m betežen. Y Materiji je podeštat poslal kara-binerje, da so ljudi tirali s puškami na volišče, pa je tam on sam glasoval za vse prisotne. Pri preganjanju naših ljudi se je tudi ta krat vneto u-dejstvoval domači renogat Babuder. DOPOLAVORO V SLOVENSKIH KRAJIH Fašisti so začolii z večjo vnemo u-stanavljati dopolavorske organizacije po slovenskih in hrvatskih vaseh na-Primorskem. Tako so že pred tedni dobili dopolavare v Ilirski Bistrici in Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem »« sigurnem nemškem načinu. M Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. v Prest ran k u, sedaj pa jo ta "sreča' doletela še druge vasi. Enaka društva so ustanovili v Dutovljah, Divači, Ne-verkali, Barki in Škofijah. Nove organizacije so že opremili z vsem mogočimi športnim orodjem, knjižnicami in radijskimi sprejemnimi aparati. Za delo \ teb društvih so angažirali tudi krajevno učiteljstvo in drugo u-radništvo ter celo zdravnike, ki naj bi vodili zdravstveiio-higijenske tečaje. Fašistični oblastniki so očividno spoznali, da se z nasilnimi sredstvi ljudje ne dajo pridobiti. Zato so pričeli \ zadnjem času na vso moč širiti dopolavorovski pokret, ki naj bi s svojimi plesnimi iu športnimi prireditvami, s turisti ko in drugimi takimi zabavami dosegel zlasti pri doraš-čajoči slovenski mladini kaj več u-spehov. KRVAV PRETEP MED SLOVEN SKIMI NABORNIKI IN KARABI NERJI Postojna, aprila 1934. Takoj po velikonočnih praznikih so naborniki i/, naših vasi odhajali v notranjost Italije k odslužitvi vojaškega roka. Dno 7 t. m. se jo zbralo lepo število slovenskih fantov v Št. Petru na Krasu. Mod naborniki so bili pomešani tudi drugi fantje, da tako kot običajno proslavijo odhod nabornikov in zalijejo slovo z vinceni po domačih gostilnah. Tudi v Pen kotov i gostilni je bilo zbranih lepo število fantov s l'ivke, ki so prepevali slovensko pesmi, ker drugih ne znajo. Mimo pa jo prišel šontpetorski komisar javno varnosti Belluonio, nam že znan po svoji surovosti, veliki nestrpnosti in drugih slabih lastnostih, ki jih je že večkrat pokazal in je prava šiba božja za vse področje šentpe-terske policijsko oblasti Komisar Bel'.uomo jo stopil .\ gostilno in vos ogorčen nad veliko predrznostjo nabornikov zahteval, da nehajo s prepevanjem slovenskih pesmi. Prisrčen smeh fantov jo bil oUgovo'. njegovi zahtev i in fantje ,so niso pustili motit in mirno prepevali dalje. Komisar, ki je uvidel, da ni kos krepkim pivškim fantom, jo poklical na pomoč karabinerje. Ti so s svojim surovim nastopom izzvali pretep, ki je končal tako, da jo Belluomo obležal na tleli z odprto lobanjo in tudi nekaj karabinerjev je odneslo vidne znake na svojih kožah. Po posredovanju zakupnika bufeta šentpeterskega "dopolavora" Torka-rja, so aretirali več fantov ter jih o-suinili, da so prepevali slovenske pesmi v Penkotovi gostilni in da so odgovorni za posledice in s^er: Alojza in Franca Šenkinc, Janeza iu Jožeta Vrb, Tomšič Janeza in Novak Adolfa, vsi dorna iz Šemtoij. Logar Ludvika iz Podtabora in ti fantov iz Trnja. Govorimo jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro tér od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 ¿Sačeiija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 53535323534853485348482323485323482323234801010000020023234853232323482348535323482323234823484848235323532353234848485348485323532348234823485348484891485353485323535353235323482301 NA VSE NAČINE POSKUŠAJO • Vseh mogočih metod .se poslužujejo fašisti v svoji gorečnosti, da bi svojo kulturo spravili najprej v naše male otroke. Do sedaj nismo nikjer slišali, da hi se v Primorju posluževali tudi naših slovenskih dialektov. • \ Podbrdu so že večkrat priredili v "Dopolavoru"-' neke otroške igrice, ki so navadno vršijo v italijanskem jeziku, a fašisti dovolijo, da se smejo vršiti tudi v slovenskem vaškem dija-'«'ktu, nikakor pa se ne sme uporabljati čisti slovenski jezik! To je strogo- prepovedano. Ker fašisti vidijo, da z italijanskim jezikom pri takih in ¡-ličnih prireditvah dosežejo le borno uspehe predvsem, ker ljudstvo posebno otroci, nikakor ne razumejo i-talijanskega jezika, so sedaj prenesli 'a sistem tudu drugam. Tako poročajo. da so imeli že dvakrat take otroške igro v Škodnikovem konviktu v 1'olminu. Gotovo se ne bo tukaj ustalila ta fašistična novost, ampak jo bodo pridno presajali v naše gorske vasi. Res velika jo fašistična ljubezen d« naših otrok! FANTE IZ KOŠ ANE SO POMILO-STILI Dne 2. oktobra HKi'í so. bili v Ko-šani aretirani skoro vsi fantje, ker so na neki fantovščini prepevali slovensko postni. Odvedeni so bili v zapor.i in (i fantov je bilo malo pred lanskimi božičnimi prazniki v Trstu obsojenih na od 2 do i lota ječe. Veliko jo bilo presenečenj«* in veselje, ko so se vrnili domov tisti teden po Veliki noči. Namreč, vseli šest fantov je bilo pomiloščenih na Mussolinijev ukaz zato, ker je vsa Italija ob zadnjih volitvah enoglasno izrazila zaupnico fašizmu in njegovemu vodji. Kot se da razbrati iz njihovih obrazov, se fantom ni godilo dobro, ker so vsi zelo suhi in bleui. Kljub vsemu veselju pa je bil eden izmed njih, Tone Mar-tinčič (Šimacov) potrt in žalosten, ko jo dobil rojstno hišo prazno in zaprto. Med tem, ko je bil v zaporu mu jo od žalosti in skrbi umrla mati. PRETEP RADI SLOVENŠČINE RAZNARODOVALNO DELO V IDRIJI V Idriji jo o!) !). uri vsako nedeljo sv. maša za vojaštvo in za priseljene Italijane. Mašuje italijanski pater, ki tudi pridiga v italijanskem jeziku. V današnjih razmerah bi to ne bilo nič posebpega, toda dogaja se še nekaj drugega. K tej maši, med katero je torej italijanska pridiga, prihajajo slo venski otroci. Učitelji jih pripeljejo. Otroci so poleg tega vsi uniformirani, nosijo obleko "Balille" fašistične mladinske organizacije. Za otroke je 'a maša obvozna v smislu šolskih določb. Polog tega pojejo otroci v ita-lijanskem jeziku pod vodstvom italijanskega dirigenta. Samo nekaj otrok pride včasih tudi k sv. maši .s slovenskim petjem ¡11 pridigo. PODLISTEhi Franjo Krašovec: JESENSKI IZPREHODI PO ITALIJI (Odlomki iz starega popotnega dnevnika iz 1. 1909) (Nadaljevanje) Rilo je v popoldanskih urah. Mogočno so odpele orgle v katedrali sv. Januarija. Iz njenih polutemnih prostorov stopam ven v božje pomladansko solnce na neapeljsko "chiajo". Kar je Dunaju Prater, to je Neaplju morsko nabrežje. Aleje, perivoji, napadi, zabavišča — vse tako lepo raz-]>orejeno. Ustavim se ob vozni cesti In sedem na klopico v senco pomaranč. Slika za sliko se koleba pred ma-n°; vse tako pestre in raznolike, da J'h čuti ne morejo sprejmati v vsej njihovi obsežnosti. Tukaj podajam le sPomine; slike, motne in zabrisane, kot se prikazujejo zbujenemu sa-"javou. 1-legantni neapeljski svet prihaja "a korzo. Polnokrvni iskri arabci vo~ ZlJo mestno plemstvo po raskavem tlaku. Med njimi tnali pleteni vozički, jih vlečejo poniji, brzdani od mladoletnih markezov in contejev. Na Polotok Posilipo so namenjeni, kjer hladnejši pihajo vetrovi. V mladi travi ob cesti leži in se "aslaja ob lastnem brezdelju neapeljski proletarec. "Dolce far nien-te" je smoter njegovega življenja. Leži v travi in sreba ostrige. Ali zavida bogate plemiče, ki v prelest-nih kočijah švigajo mimo njega, ali se jim posmehuje? V brezdelju uži- iJne •">. aprilu je prišlo v neki tr-žiški gostilni do pretepa med slovenskimi delavci in fašisti. Vzrok je bil ta-le: Slovenci, ki so več krat zahajali v dotično gostilno, so se razgova-rjali, kakor po navadi, v svojem jeziku. dasi so bili vstopili v lokal nekateri fašisti. i',vi..;i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. \ ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: ietra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ J.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO IOI7 ORDINIRAoelOdpI2 i 1W0 SATI DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od ? 3 datje. Naš ' atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovic — San Martín 608, Buenos Aires mi zelenjave, postrežčeki, uradniki: lepa je slika in vredna mojstrskega čopiča, kadar jezdi častitljiv oče kapucin na ponižnem oslu po strmih, ozkih ulicah navzgor. Ne daleč od nabrežja se raztezajo neapeljski perivoji — pravo mesto za neapeljske sanjarije. Bujna vegetacija, kakršne š eni videlo naše severno oko, balzamični duhovi, lični, tihi paviljoni, klopice, vodo-padi, zlate ribice — vse tako nenavadni južni bujnosti poleg tega pa čaroben razgled na neizmerne morske planjave. To je gotova eden izmed najkrasnejših kotičkov sveta. Visok zid loči te prijetne prostore od prostega morja. Tu sloni poetični in sanjav; del občinstva, prisluškujoč brezkončnemu šumljanju va-lovečega vodovja. Isto večno valo-venje je to, ki je nekoč uspavalo potrpežljivega Odiseja. Tam na 0-bronkih Sorrenta, pred malo vaško cerkvico, še danes kažejo dve gr-časti, tisočletni oljki, pod kojih streho je plementi Odisej po svoji rešitvi baje prebil noč. S kakšnimi občutki blaženstva nam plavajo pogledi po oni morski gladini, ki so jo. muze odele v tako krasen, brezkončen čar! Pri zvokih Home-rovih verzov se nam je porajala lahna slutnja o krasoti tega dražestne ga ažurnega zaliva. Odiseja, visoka pesem domotožja, nam je vzbudila hrepenenje po tujini! S sladkim trepetom smo sledili iznajdljivemu junaku v pravljične pokrajine oddaljenih morja in skoro smo mu zavidali njegovo usodo. In zdaj vdihavamo isti blažilni zrak, ki je na penjal njegova jadra---- Človeško oko se ne utrudi, ko gleda modro valovje. Rtasti otok Capri loči prav ozka vodna cesta od celi- ne. Kakor fantastičen oblak se razgrinja ta otok pred nami; dasi ob-mejuje morje, ne more zabrisati v nas vtisa o brezkončnosti teh širnih planjav. . Sredi nabrežnih gajev se iviga paviljon za godce. Tu svira vojaška godba pozimi in poleti svoje živahne južne poskočnice in veličastne himne. Vse naokrog valovijo množice ljudstva v najbolj bujni raz-noličnosti. Poleg vzravnanega patri-cija, v glače orokovičenega, krevsa ribič iz Sante Lucije v rdeči čepici, modri jopici, robusten in zagorel sin narave. Povsod naletiš neizogibno na Albionovega sina v družbi visokih Angležinj. Bosonogih otrok seveda ne manjka v tem vr vežu. Preščipljeni častniki, vpijoči otroci, resni družinski očetje 'laz-zaroni" — predstavitelji najnižje družabne vrste v Neaplju — vse to se pestro meša eno z drugim; pije se črna kava, srka led in limonada in vse se vežba v flegmatični brezdelnosti, vprav kakor za časa Horacija Flacca. Flegmatičen in apatičen je ta narod v nekaterih stvareh vzlic vsej svoji južnjaški vročekrvnosti. Naj teko na Daljnem vzhodu celi potoki krvi, naj se danes ustavijo vse železnice v Italiji, naj se zruši Rim, tukajšnjega človeka zaradi tega nikdar ne bo bolela glava. On bere brzojavne vesti svojih lokalnih listov z istim občutkom, kaokr so na primer Slovenci svoj čas čitali ljubljanskega "Ježa'' ali pa tržaškega "škrata" — edinole za zabavo. V notranjščino ga ne gane noben še tako važen dogodek, zapisan morda v zgodovinsko knjigo s krvjo in smrtjo; najbolj banalna anekdota se mu zdi mnogo bolj zanimiva... Večer se zgrinja nad zemljo osvetljuje dan in zatemnuje noč, vedno ponavljajoče se čudo narave. Pinije, platane in akcije mečejo gi-gantične sence, v, njih se vije peščena pot. Pripodijo se jezdeci. Kakor plamen švigajo iskri vranci; na njih vitke, cvetoče južne hčerke; v kodrih imajo karminaste tulipane; poleg njih jezdi petorica od ljubezni bolnih vitezov, ki sledijo vsaki kretnji svojih varovank--Ali bdiš, ali snivaš? Po glavi se ti podijo donkišotski viteški romani... V palmovih gajih sanja mladeni-ški svet v prvi ljubezni. Povsod ljubezen širom zemlje, koder sije solnce. šumenje valovja, vzbujajoči se spomini, svežost južnega ozona, neprestano eričkanje vseh mogočih gla sov, vse to se preliva v grandiozen kaos in s čudno močjo mi udarja na živce. Z neodoljivo silo me zavleče na senčno klopico, glavo naslonim ob deblo mogočnega drevesa in pred sabo gledam na vrsto kratkih dni, ki sem jih preživel pod ažurnim svodom neapeljskim: podnebje pre-milo, loke prebujne, šepetanje valovja preuspavajoče, da bi mogel tu uspevati «arod delaven, krepak in čil. Vsi smo umrjoči in treba nam borbe, da ostanemo jaki. Kjer ozračje tako mehko in balzamično boža naše čelo, tam nam izsrka mozeg iz okostja. Tu, ob nabrežju Parteno-pinem, bi moral človek napeti gi-gantične moči in sile, da bi se upiral izčrpajočim vplivom preljubke matere narave. Nobenemu izmed narodov, ki so bili dalje časa v posesti teh elizijskih poljan, se ni posrečilo: Grki, Rimljani, Normani — vsi so podlegli enaki usodi! V Neaplju se ne da snovati, ustvarjati; tu more človek samo snivati in uživati. K ZA POUK IN ZABAVO Nekaj zanimivega o rastlinah Kakor vemo, sestoje rastline (kakor vse, kar je živega) iz stanic. Rast je možna samo na ta način, da se Staniče pomnožijo ali povečajo. Množitev stanic se dogaja z delitvijo. Toda po tej se prostornina rasline ne poveča bogve kako znatno. Kar vidimo kot rast, je posledica povečanja stanic samih, pri čemer sodelujeta v prvi vrsti seveda voda in druga stanična tvar. A te tvarine same ne zadostujejo rasti. Treba je še drugih. Da bomo to bolje pojmovali, se spomnimo na neke druge pojave, ki so v zvezi z rastlinskim življenjem. Znano je, da se pri naših sobnih rastlinah stebla in listi obračajo proti svetlobi, oziroma solncu. Ta pojav vidimo pri vseh rastlinah, ki so obsvet-ljene enostransko. Imenujemo ga "fo-totropizem" oziroma "heliotropizem' (obračanje proti luči, oziroma soncu). Če pritrdimo kalič ovsa vodoravno, se bo njegov vršiček že po kratkem času upognil navzgor in tako bo tudi rastel Nasprotno rastejo korenine vedno navzdol. To gibanje, na katero vpliva zemeljska težnost, imenujemo "geotropizem" (obračanje proti zemlji.) Če opazujemo rastlino, kako se obrača proti svetlobi, dobimo vtis kakor da dela to "zavestno", da bi prejela čim več svetlobe. Toda takšne "zavestnosti" ne moremo priznavati niti nižjim živalim, kaj šele rastlinam. Naravoslovec je torej moral iskati druge razlage. In našel jo je v nali-kah z rastjo in življenjem živalskih bitij. V zadnjih letih čujemo mnogo o čudovitih vplivih hormonov, ki jih živalsko telo vsebuje v silno majhnih količinah, a so za njegov obstoj vendarle neobhodno potrebne. Tako ni bilo daleč do domneve, da morajo tudi pri rastlinah tako važne življenske pojave kakor rast voditi in urejati podobne snovi. In v resnici so v novejšem času odkrili snov, ki je za rast rastlin odločilnega pomena. Dobila je ime "avksin", rastna snov, a preiskali so jo posebno holandski učenjaki, kakor oba Wenta, Koegl, Haagen i. dr. Odkrijte se je pričelo z ugotovitvijo, da se fotopropizem pojavi že tedaj, če osvetlimo enostransko samo vršič rastline. Vršič bo torej velevažen za rast takšnega bitja. In to so tudi do-kazali: že odrežemo kali — najbolje kali ovsa ali koruze — vršič, preneha kal rasti, vsaj za dve, tri ure. Če vršič spet položimo na kal, prične v kratkem znova rasti. Rest pa preneha — če damo med vršič in stebelce tuje telo. Ker bo za rast važna snov v vršiču, jo torej izločimo iz njega, in sicer tako, da položimo vršiček v mehko želatino. Snov preide v želatino in že položimo listič tako preparirane že-latine na rastlino z odrezanim vršičem — kaj se bo zgodilo? Rastlina bo začela tudi brez vršiča takoj rasti. Da si svoje domneve o rastni snovi še bolje utrdimo, položimo listič samo enostransko. Opazili bomo, da prične rastlina rasti in se kriviti na nasprotno stran. Heliotropizem in geotropizem sta torej le posledice dejstva, da je rastne snovi v določenih delih rastline posebno "dosti" in povzroča tu pospešeno podaljšanje stanic. Ko so tako ugotovili, da obstoji v rastlinah dejansko neki "hormon" rasti, so šli na delo, da ga pridobe v kemično čisti obliki, oziroma da ugoto-ve njegovo naravo. Do tega je bila še hiiss . heila wono, angleška plesalka, ki )e zapletena v afero Staviskega, čigar dragulje |e bila nesla v London. Kip v cerkvi Notre Dame v Parizu, hi predstavlja usmiljeno sestro Katarine Labouré. katera je bila pred nedavnim proglašena za svetnico. # ¥ # * # * dolga pot. Pred vsem so z novimi poskusi dognali, da učinkuje ista snov na rast vseh rastlin. Z v&iči ovsa prepariran košček želatine je učinkoval n. pr. enako tudi na zlatice in trave. Imenovali so ga "fitohormon", rastni hormon. Nadaljnje važno odkritje je bilo to, da ta rastni hormon ne obstoji samo v rastlinah, temveč v veliko bolj koncentrirani obliki tudi v slinah in seču ljudi. V litru seča je bilo za kakšna 2 mg tega hormona. Z veliko težavo in prevejanostjo so ga kemično izločili in pridelali v čisti, kristalizirani obliki. Kdor se zanima za kemične formule in označbe, naj izve, da gre za "trioksidkarbonsko kislino". — Dali so ji tudi ime "avksin" To je zelo stanovitna snov, ki prenese celo mi-lijonletne spremembe rastlin v premog — našli so jo namreč tudi v premogu. valsko telo sploh, še -ni dognano. Na vsak način ne izvira niti iz! ogljikovih hidratov niti iz beljakovin ' v naši hrani, temveč iz maščob (li- ■ poidov). Nekega dne so ga našli v posebno velikih množinah (v resnici i gre seveda za kaj majhne množine) I v jetrih miši in kološi. Mogoče tedaj' jetra posredujejo nabiranje avksina i v seču. H koncu naj še povemo, da so izolirali tudi iz zločestih oteklin, sarko-mov in na raku obolelega tkiva snov, ki učinkuju natančno tako kakor avk sin. Rastline z odsekanin vršičkom rastejo n. pr. dalje, če damo na mesto vršička nekaj te snovi. Morda se bo dalo z odkritjem te snovi rešiti še neko drugo, zelo pereče in važno vprašanje raka in njegovega zatiranja. MIKROSKOP ZA KINEMATOGRAFI-RANJE BAKTERIJ Na Kolumbijskem vseučilišču je neki ruski inženir predvajal nov mikroskop, ki je v ameriškem znanstvenem svetu zbudil veliko pozornost. Pri opazovanju najmanjših bakterij z dosedanjimi mikroskopi so bile doslej velike ovire, ker jih ultravio-letni žarki, ki padajo vanje, kakoj u-smrtijo. Novi aparat pa je skonstruiran tako, da sprejema le infrardeče žarke, v katerih se mala bitja dobro počutijo. Ker bi jih pa v teh žarkih ne videlo človeško oko, jih skozi mikroskop snema filmska kamera na filmski trak s primerno občutljivo plastjo. S pomočjo tega mikroskopa so snemali že prizore iz življenja mikroorganizmov, o katerih nismo do danes vedeli skoraj ničesar, 11. pr. bacila nahoda in povzročitelja otroške paralize. ***************************** * * * Zobozdravnika | * Dra. Dora Samojlovich de * * Falicov * * * Dr. Félix Falicov $ Dentista * * Trelles 2538 - Donato Alvar» 2181 | U. T. 59 La Paternal 172» Kratke vesti s Primorskega Ravnatelj bivše tiskarne "Edinosti" v Trstu g. Franc Babuder je umrl 21. marca v Trstu. Novega brigadirja so dobili na Pro-sek pri Trstu. Mož je iz Istre doma in je takoj dobro začel: prepovedal je sleherno slovensko petje v vasi. Aretirali so v BorŠtu nekega fanta, ker so našli na njegovem domu letake v spomin Bidovca in tovarišev, ustreljenih v Bazovici. S sekiro je nagnal davčnega izterjevalca, ki mu jo hotel zarubiti edine,-prešička, kmet Ivan Ribarič (po domačo Lik) iz Vodic. Izterjevalca je rešil revolver, iz katerega jo začel streljati, Ribarič pa bo pdišel pred sodnika Osem dni sta bila zaprta brata Anton in Dragutin Gaberštnik iz Vodic, ker sta razpečavala koledar "Danico" — tiskan z dovoljenjem italijanskih oblastev v Gorici. Tiskar Bizjak iz Postojne in še neki njegov tovariš sta zaprta v rimski ietnišnici Regina Coeli in bosta prišla baje pred posebni tribunal. Ostale pastonjčane, ki jih je bila policija aretirala pod pretvezo, da vohunijo, so v prvih dneh aprila izpustili na svobodo. V Lokavcu pri čepovanu je granata, ki je ostala žo iz vojnega časa, raz mesarila 7 letnega Ivana Brelca, ko so ie z njo igral blizu hiše. V Podbrdu prireja fašistični dopo-lavoro razne zabave v dvorani Tomaža Grobarja, ki je bil obsojen na 20 let ječe. Kot igralke pri fašistovskih prireditvah nastopajo tudi nekatera domača dekleta Radi velikih sleparij sta bila aretirana v Kozini podeštat Depanger in občinski tajnik. V Volčjem gradu pri Komnu so karabinerji aretirali absolviranega srednješolca Zdravko Kanteja, ki se je vrnil domov iz Celja, kjer je bil študiral. Odvedli so ga v Gorico. Anton Cingerle, star 19 let iz Oseka pri Šempasu je bil kaznovan na (i mesecev zapora in (iOO lir denarno kazni, ker jo lovil brez predpisanega dovoljenja. V Gorjah pri Cerknem jo zgorela Francu Golobu lopa, kjer je imel shra njeno orodje in krmo. Sumijo, da so ogenj podtaknili njegovi osebni sovražniki. Franc Vouk je bil odsojen v Gorici na 3 meseca zapora In 4000 lir denarne kazni ter na plačilo 2007.50 lir neplačanih' taks radi nedovoljene žga-njekuhe." V Pulju so ukinili tramvajski promet in uvedli avtobuse, kot bodo in so že to storili v ostalih mestih Julijske Krajine. Velik požar je upepelil v Šempasu senik posestnic» Tereze Rijavec. Radi močne burje pa se je požar razširil tudi na sosednjo hišo Franca Pelico-na. Škoda je cenjena na 20.000 lir. ZA KRATEK CAS Skromnost. Nameščenec: „Gospod ravnatelj, prosim prav prijazno, da bi mi dali jutri ves dan prosto." Ravnatelj: „Kaj, cel dan dopusta hočete ob času, ko je toliko dela." Nameščenec: „Prosim lepo, gospod ravnatelj, jutri imam proroko in bi bil prav rad zraven..." POZNALEC PISAVE. Muha je padla v črnilnik gospoda i profesorja Zgube. Profesorjev sinček Ahacek jo rešil živalico iz črne po-vadnji in jo postavil na del papir. — Po daljšem opazovanju je zaklical: ..Mamica, glej muho! Prav tako piše, naš papa." NJEGOV SKLEP Gašper: „Ako pijem, ne morem delati. Zato sem sklenil —" Ožbovt: ., opustiti pijačo?" Gašper: "Ne, ne, pač pa delo...' - Dragi starši! Kaj je za Vas od največje j važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. Vsako nedeljo se PLEŠE LejDi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 30E30E ÍOE 30I 30E30E Restaurant "Europeo" Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika RECONQUISTA 542 U. T. Retiro 31 - 3895 1 o D o o p o 30E30E 30D0E 30E30E 30I Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in ohnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Brown 1039 SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X 2ARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOY stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Oran Instituto Médico Abasto ^284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. VNZ, xSXX/^X/xNXx/v ŽENSKI KOTIČEK Zima se bliža Zimski zrak je bolj zdrav nego poletna vročina ali jesenska megla. Pozimi je solncc nižje zemlji; žarki i-majo krajšo pot do nas. V ostrem mrazu je nebo sinjejasno in čisto; z vsega nebesnega svoda, ne samo od solnea, hite na zemljo blagodejni ultravijo-ličasti žarki in je zato mnogo več zdravilne razsvetljave kot v. poletju. Vsakdo naj čisti zimski zrak po možnosti izkorišča za svoje zdravje. Slabo skrbi zase oni, ki tiči neprestano v sobi, morda celo ob zakurjeni peči. Kri mu zastaja, obtok sokov je počasnejši, ves človek postaja, medel in dobiva testeno belo, nezdravo barvo. Kdor je po svojem poklicu primoran sedeti v pisarni, delavnici ali sobi, naj se vsaj opoldne najmanje 1 uro izpre-haja. Ako tega niti opoldne ne utegne, pa naj si utrga vsaj proti večeru nekaj svobodnega časa. Tudi dojenčke in male otroke pe-ljimo opoldne, ko sije solnce, na zrak. Zimsko ozračje je brez prahu in je čisto kakor v nobenem drugem letnem času. Angleško bolezen (rahitis) pre-ženemo ali vsaj omejimo ter zabrani-mo s svetlimi žarki zimskega solnea. Ne hodimo pa na mraz premalo in nepravilno oblečeni! Tudi če smo še tako utrjeni, ne smemo predrzno grešiti proti pravilom zdravstva in higi-jone. Zlasti žene si morajo varovati s toplimi oblačili spodnje telo in noge da se ne prehlade in ne ozebejo, kar ima lahko najhujše in trajne zle posledice. Svilene nogavice in tanki izrezani čeveljčki so za zimo neprimerni; nosi jih lahko dama, ki se vozi, a se zavije z gunjem. Vsi drugi pa nosimo volnene ali vsaj krepkejše nogavice ter močnejšo obutev. Neposredno preden gremo na mrzel zimski zrak, si ne smemo umivati niti obraza niti rak. Da nam koža ne razpoka, si mažemo obraz, ustnice, \ i at in roke s kako dobro kremo, ki tudi zadržuje mraz. Vse to velja tudi za dojenčke, ki imajo nežno in občutljivo polt. Ko se vrnemo, se takisto ne smemo umivati, dokler je koža zaradi jačjega krvnega obtoka razražena in razgreta. Kogar rado zebe, naj pred odhodom na mrzel zimski zrak použije kaj toplega. Hazume se, da mora imeti dovolj veliko obutev, ker sicer zastaja kri ,in je ne prihaja dovolj v prste na nogah. Odtod f.zcbline, ki se jih ne iznebimo zlepa, ako smo jih dobili. Za mrzlcjše kraje, kjer tudi žive naši izseljenci, naj navedemo še. to- le: Elegantna obleka iz kariranega blaga * & * # * ¿k Zmrzla ušesa, nos, noge spoznamo, ako so najprej bele, potem pa porde in .srbe. Enostavna pomoč je, ako si s snegojn drgnemo dotične organe, dokler ne postanejo topli. Potem jih na-taremo z borovim ali cinkovitn, ako je zmrzlina močnejša, pa z ihtiolovim mazilom, če se vrnemo z mrzlimi u-šesi, rokami in nogami domov, nikakor ne smemo k topli (ječi, da bi se otajali. Mnogo bolje je, da menjamo nogavice in čevlje. Še prej pa si oti-ramo noge z mrzlo vodo in jih froti-ramo. Migljaji za hišne gospodinje Doba pomaranč se začenja. Odkar vemo, kako koristna je pomaranča, kako veliko množino vitaminov vse- \ huje, smo si tudi na jasnem, da pomaranča ni luksus, ni slaščica, nego zdravju prekoristno hranivo. Pa ne samo to, tudi koža pomaranč nam služi v kuhinji ter v kozmetičnem zdravstvu na najraznovrstnejše načine. Isto velja o olupkih limone. Posušeni pomarančni in limonovi olupki n. pr. posebno dobro vplivajo na polt. Pest teh olupkov stresemo v vrečico iz redke tkanine, zavežemo in položimo vrečico v banjo, preden začnemo točiti vodo za kopel. Ti olupki naj o-stanejo med kopeljo Ves čas v vodi. Pomarančnih in limonovih olupkov torej ne močimo proč, nego jih porabimo \ kuhinji ali kot pridatek k vodi za umivanje ali kopanje. ZA NAŠE KUHARICE PLJUČNA PEČENKA PO RUSKEM NAČINU Sesekljaj eno sardelo in nekoliko mozga. S tem natlači kos pečenke (naredi ozkim nožem več lukenj v meso) osoli, povaljaj v vroči masti. Prideni nekaj čebule, korenja, peteršilja, zelene (apio) in listič lavorja. Vrh pečenke daj košček presnega masla in prilij malo juhe. Peci med pridnim polivanjem v peči ure. Nato potrosi poleg pečenke par žlic moke, dve z zelenim peterSiljcm sesekljani sarde li, košček liminove lupine, nekaj juhe in dve žlico kisle smetane. Ko je pre-vrelo, stisni noter sok ene limone. — Zrezi meso in precedi polivko nanj. r/v\ Buenosaireška kronika * HČERKA OBSTRELILA SVOJO NEPOŠTENO MATER Zakonca Blassi, stanujoča v ulici Cari-anza 2464, imata kopico otrok: nič manj ko deset. Ta obilen božji blagoslov pa Blassijeve žene Cristi-ne, 45 let stare, ni oviral, da bi ne hodila po krivih poteh. Radi njenega skakanja črez plot so bili v družini pogostokrat prepiri, nekega dne pa je Cristine zapustila moža in otroke ter šla stanovat v ul. Ri-glos 968 k svojemu ljubimcu. 35 letnemu Domingu Fardelli, ki je tudi poročen in je oče dveh zakonskih otrok. Starejša hčerka, 17 letna Elvira, s katero je mati več krat sirovo postopala, ker ji je dekle delalo očitke, razburjena radi večnih očitanj, ki jih je morala poslušati od znancev radi nepoštenosti matere, se je napotila v petek opoldne v ulico Riglos, oborožena z revolverjem policijskega uradnika, pri katerem je služila. Mater je dobila na "pa-tiu"; po kratkem prerekanju je Elvira vzela iz torbice revolver ter sprožila pet strelov, ki so njeno mater težko ranili. Skušala je zbeža-ti, a jo je policija kmalu prijela. Ranjeno Cristino Bassijevo so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. sias potegnil revolver ter šest krat ustrelil v Kojetkoviča, ki se je na mestu zgrudil mrtev na tla; pet krogel ga je zadelo. Iglesias je skušal pobegniti, a so mu ljudje zastavili pot ter ga predali orožniku, ki ga je odpeljal na policijski urad v San Fernandu. Morilec se izgovarja, da mu je Kojetkovic že par krat odpeljal mladoletno hčerko in da je bil to spet storil pred kratkim. Policija sedaj raziskuje, kako je s to zadevo. Kojetkoviča, ki je bil baje ože-njen, so pokopali v San Fernandu. PROMETNE NEREčE Vlak je povozil na Paternalu, kjer gre proga pacifične železnice preko ulice Donato Alvarez, 73 letnega starčka Jorgeja Cañeta. Bil je na mestu mrtev. Istega dne je prišla pod mlekarski voz 45 letna Eufemia Cruz, ko je stopala po ulici Tacuari, na višini 1345. Nesreča se je dogodila, ko je Eufemia odskočila, da se izogne avtomobilu. Padla je pod voz tako, da so ji kolesa šla črez truplo. Prepeljali so jo v bolnišnico Raw-son, kjer je pa kmalu izdihnila. Podobna nesreča se je prigodila tudi v ponedeljek, ko je kolektivo štev. 5 na mostu Avde. San Martín povozil 11 letnega Francisca Corrala, stanujočega v ul. Baunes 2085. Fant je zadobil tako težke poškodbe, da je že na poti v bolnišnico izdihnil. IZJALOVLJEN BEG V jetnišnici v La Plati so neka teri jetniki že dalje časa na skrivnem kopali v zemljo predor, po katerem so nameravali zbežati v zlato svobodo. Pa niso imeli sreče. Slučaj je nanesel, da je nočni čuvaj opazil v jetniški kleti sumljivo osebo, pa je to takoj javil predstojni-štvu. Pretipali so stene in so tako izsledili odprtino, ki je vodila v podzemeljski hodnik, po katerem so imeli jetniki v ugodnem trenutku pobegniti. DROBNE VESTI Novo vlado so dobili na Poljskem. Sestavil jo je veleposestnik Kozlovvski, ki si bo prizadeval, da izboljša poljedelske prilike v državi. Dva nemška raziskovalca spodnjih stratosfernih plasti, ki sta se bila dvignila v višine z balonom "Bartsch von Sigsfeld", sta se smrtno ponesrečila. Balon so našli na ruskem ozemlju. Mandžurske oblasti so protestirale pri sovjetskem generalnem konzulu v KharbinU, ker je baje ruska artiljeri-ja streljala na neko manžursko ladjo ter sta bili dve osebi ubiti. S tira je skočil potniški vlak na progi med Bremenom in Hannover-jem. Vlakovodja in kurjač sta zgubila življenje, kakšnih 20 potnikov pa je bilo ranjenih. Japonci so protestirali pri angleški vladi radi njenih ukrepov proti u-vozu japonskih izdelkov. V Londonu ^iaisiafaiajaiaiaiarsiaMaisjaiaiaiaiaMaiaiaiaiaiais ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles pa so protest zavrnili ter imajo namen še bolj poostriti trgovinsko vojno proti nevarnemu tekmecu. ZASLUŽENA KAZEN V Veracrttzu, v Mehiki, je nmožica privezala k drevesu kmeta Porfirija (¡utiérreza ter ga živega sežgala, ker je bil na isti način umoril svojo ženo. GOSPODARSKO PROPADANJE SV. KRIŽA PRI TRSTU , V Sv. Križu vlada naravnost obupen gospodarski položaj. Ribiči in kmetje ne zaslužijo niti toliko, da bi se mogli preživljati, kaj šele plačevati svoje dolgove. Kakor nam sedaj poročajo bo šlo v prihodnjih dneh kar 18 posestev na boben. Ta velikanska številka 'nas mora vkljub neprlesta-nim poročilom o obupnem gospodarskem stanju našega kmeta kar naravnost presenetiti. V eni sami vasi istočasno IN rubežev! Kakšna bodočnost čaka Slovence pod Italijo — mislimo, da nam ni treba še jasnejše razlagati! FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud DIPLOMIRANA Krojacnica Leopold Ušaj - Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro izbero angleškega in če-iškega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJAN UMORJEN V Victoriji, pri San Fernandu, se je izvršil pretekli torek krvav dogodek, čigar žrtev je postal 26 letni jugoslovanski državljan Pavel Kojetkovic. Okrog desete ure sta se srečala na ulici „11 de Setiembre" omenjeni Jugoslovan in 47 letni občinski ¡ delavcev Enrique Iglesias. Po kratkem prerekanju med njima je Igle- ¿IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlItlltllHIllllllllHIIIIIIIIIIHI,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,^ | Restavracija "Vuono" | j LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 \ \ Prvovrstne italijanska kuhinja i Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 i Nasproti policijskemu komisari-jatu alllllllllllMIlMMIlllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIlUlIltlllHIlIlItlllnlllllt. DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes fcfc TRANSOCEAN ajše IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Atresu ter specializirana za vse ienslce bolezni. Deluje že 25 let, bivSa babica v bolnifintcl J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 2S (B. Ord.) S38» BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 VOZNE LISTKE za Jugoslavijo (ida) $ 270.— iz Jugoslavije (llamada) $ 340.— za Italijo Ida od ? 300 do $ 338.— DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiab * 1 02215440 FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo (Nadaljevanje) Menim, da se morajo vpeljati pod varstveno znamko vsi oni predmeti, ki to dopuščajo. Na čebulo je seveda ne bomo tiskali, ali na zaboje lahko vžgemo ime eksporterja in prove-nienco: "Made" ali pa "Produced in Yugoslaeia". Šele ko boste tu pričali, s eboste, Jugoslovani, prepričali, kakšne važmosti je zaščitna znamka v Južni Ameriki. Ko se je produkt z varstveno znamko vpeljal, se potem prodaja sam po sebi, brez posebnega truda. Oni slovenski izvoznik, ki hoče poslušati moj nasvet, naj kot prvo pošiljko vrže na argentinski trg 50 zabojev po 50 kg. Sir. Argentinija izvaža in uvaža sir istočasno v velikih množinah. Na prvi mah se bo bravcu zdelo to "nonsens", pa vendar je tako. Kot veleagrarna država ima krav v izobilju in proizvaja sir v. velikih množinah; v Chile, Perú, Bolivijo itd. ga tudi izvaža. Vedeti pa treba, da je sirarska industrija v Ar-gentiniji še v povojih in bo treba najmanj še kakšno desetletje, preden bo dosegla glede kakovosti, ono izpopolnitev, ki jo bo usposobila za konkurenco z evropskimi proizvodi. Vse, kar ona doslej proizvaja, so manj vredni rustični produkti, ki po njih pač sega preprosto ljudstvo, tako v Argentiniji kakor v sosednih državah, srednji in bolj premožni sloji pa zahtevajo importira-ni sir, ki se uvaža v velikih količinah iz Holandske, Švice, Italije in Francije. Vrste, ki se največ uvažajo,) so: Eidame, Ementhaler, Ro-quefort in Bel Paese. Na argentinskem trgu dosegajo lepe cene. Ementhaler na primen se prodaja po 3.50 pesov na drobno. Iz Slovenije bi se lahko izvažala dva tipa: ementhalski in trapistovski, a to samo pod pogojem, da v kakovosti ne zaostajata za švicarskim ter da mu glede cene lahko delata konkurenco. Vreči kar večje količine, in na slepo srečo, na argentinski trg, tega ne svetujem; najboljši produ-centi pa naj bi se priključili na svetovani trgovski družbi. Glavno pažnjo bo treba vedno posvečati dobri, več mesečni zrelosti produkta. Jajca. Kar sem rekel o siru, velja deloma tudi za' jajca. Argentinija je velik importer in eksporter jajec. Zakaj? Ko imamo v Argentiniji spomlad in poletje, to je v mesecih od oktobra do februarja, argentinske kokoši prav obilno nosijo; mnogo več, nego je| potrebno za notranjo porabo. Ravno v teh mesecih paje na sev«£ni zemeljski polobli zima, ko kokoši ne legajo; posledica te razlike v letnih časih je, da se od oktobra do februarja izvažajo iz Argentinijo proti Evropi in Severni Ameriki ogromne količine jajec. Obratno je v ostalih mesecih pa je na severni zemeljski spomlad in poletje. Tedaj prihajajo jajca v velikih množinah iz Evrope in iz Združenih držav. Konsum je v Argentiniji ob vsakem letnem času velik, ker ima 90 od sto vseh Argentincey navado, da po kosilu ali večerji zavžijejo po dvoje prav mehko kuhanih jajec, ki ju zmešajo v kozarcu. V Št. Jurju ob južni železnici i-mate dobro uspevajočo jajčno zadrugo. Na Spodnjem štajerskem, in tudi drugod, je mnogo veletržceiv z jajci, ki izvažajo v Švico, Nemčijo itd. Vse te čaka tu lepa bodo- čnost, če ne bodo pretiravali v cenah. če so Severnoamerikanci (tudi v časih, ko je bil dolar dražji nego je danes) z dobičkom izvažali svoja jajca v Argentinijo, boste pač Jugoslovani to tudi lahko dosegli. Poznam veletrgovce, ki delajo v tej branši samo po šest mesecev na leto in ostali čas praznujejo. Glede embalaže ne bom zgubljal besed, ker mi je znano, da so šentjurska zadruga, kakor tudi drugi izvozniki adoptirali takozvani ame-rikanski sistem: vsako jajce dobi svojo zaklopko iz kartona. Ta sistem se je prav obnesel in bi bilo traba pri njem vztrajati, ker se nevarnost razbitja z njim zniža na minimum. Celo iz Rusije smo že dobili semkaj jajca in prispela so v prav dobrem stanju. Pri tem moramo pomisliti, da je pomorska vožnja iz Rusije v Argentinijo! približno za tretjino daljša nego iz Trsta ali Sušaka. Republika Uruguay! (glavno mesto Montevideo) je istotako dober trg za jajca. Semena. Ta panoga je tako obširna, da se v tem spisu ne morem spuščati v podrobnosti. Samo tri ugotvitve hočem navesti: 1. da imate v Jugoslaviji par velesposo-bnih tvrdk v tej panogi, ki bi samo v Argentiniji lahko delale ogromne kupčije; 2. da Argentinija uvaža 80 od sto vseh potrebnih semen; 3. da pri semenih glede cen sploh ni no-menskih trgovci s cenami po mili bene enorme, marveč operirajo se-volji ter delajo v mnogih slučajih' s 100 do 200 od sto zaslužka. Jugoslovanski izvozniki bi morali tej panogi posvetiti posebno pažnjo, "ker je tu dana možnost velikih dobičkov. Kumna in janež. Za janež ni veliko tržišče v Argentiniji, pač pa za kumno, ki jo konsumira večina tu naseljenih narodov. Cena, ki jo doseže kumna na tukajšnjem trgu, bo nad vse zadovoljiva, saj jo plačujemo na drobno po 2 do 3 pesóse k2. Nekoliko vagonov tega produkta mo v Argentiniji. Embalaža: dvoj-bo mogoče placirati vsako leto sane vreče po 70 kg. Jabolka. Jabolka so velik, naravnost sijajen predmet za Argentinijo in za vso ostalo Južno Ameriko, iz-vzemši republiko Chile, ki je- sama dobro založena s sadjem, pa celo izvaža nekoliko. V Argentiniji rastejo jabolka, a domača proizvodnja krije komaj kakšnih 20 od sto celokupnega konsuma. Importirana jabolka se v Argentiniji konsumira-jo skozi vse leto in so draga v vsakem letnem času; vprav bajne cene pa dosegajo, ko se bliža božič. Vk-ljub visokim cenam je poraba velika. V boljših buenosaireških restavracijah plačujejo klijenti za lepo jabolko do 50 ctvs.! Na drobno se jabolka prodajajo na ducate (in ne na kilo), pa je torej njihova cena odvisna ne samo od okusa, marveč tudi od velikosti. O božiču stane ducat lepih in debelih jabolk do 2 in 3 pese! Kakšnih pravil se» boste morali, Jugoslovani, držati glede izvažanja jabolk v Južno Ameriko? Izvoz v vrečah je treba popolnoma izključiti. Vpoštev pridejo samo zaboji in sodi; tako dovažajo jabolka sem tudi Severnoamerikanci. Zaboji naj ne tehtajo več ko 20 do 25 kg, sodi pa naj ne več ko 70 do 80 kg bruto. tvx>o<>^^ Optica "La Moderna" S. LE V ACO V Buenos Aires Avenida San Martín 2575 Diplomiran optik. Pregled brezplačen. Vsakovrstne fotografske potrebščine. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Pri zabojih naj se postopa tako, kakor sem svetoval glede čebule: zaboj naj bo v sredini predeljen. Sodi naj bodo iz mehkega lesa. Pri-svežih jabolkih je potrebno, da se v Trstu spravijo v ladijske hladilne prostore. Za takšne predmete, kot so jabolka, imamo v argentinskih carinarnah takozvano brzo odpremo: carinska manipulacija se izvrši V 24 urah (tako tudi pri čebuli, krompirju itd.) Tekom poletja spravijo tukajšnji uvozniki jabolka navadno v hladilna skladišča, kjer proti nizki prostorni najemnini lahko ostanejo mnogo časa. Ohranijo se mesece in mesece sveža in iz skladišč jih jemljejo kakor pač zahteva prodaja. Takšnih hladilnih skladišč je v Buenos Ai-resu obilic a. Kakšno sadje prihaja v poštev za izvoz v Lat. Ameriko? Izvažajte samo kolikor mogoče debela jabolka. Drobnih jabolk semkaj nikar ne pošiljajte! Vsako jabolko naj bo zavito v svilnat papir. V en zaboj se sme spraviti samo ena vrsta jabolk, ki morajo biti enake kakovosti in kolikor mogoče enako debela. V poštev prihaja samo pozno zimsko sadje, ki se pob'ira koncem septembra ali začetkom oktobra. Le takšno sadje ima pravi okus in — kar je nad vse važno — potrebno trpežnost. Od izvoza treba izključiti ona jabolka, ki imajo rumeno, zelo občutljivo kožo in rahlo meso, ker ne vzdržijo daljšega prevoza. V splošnem naj velja to-le navodilo: Lepa in debela jabolka naj se izvažajo v zabojih od 20 do 25 kg bruto ( na zaboj naj pride 70 do kvečjemu 85 jabolk). Blago v zabojih mora biti iste vrste in enakomerno debelo. Manj debelo blago pa naj se izvaža v sodih. Pri tem pa spet ne smete zelja in repe vkup mešati; tudi v vsakem posameznem sodu morajo jabolka biti vsa ene vrste in kolikor mogoče enakomerno debela. Od neizmerne važnosti pa je, da sadja, namenjenega za iz-v(oz, né tresete, marveč da ga ročno obirate; vsak plod, ki je le' količkaj poškodovan, treba izločiti. Pripominjam, da blaga v sodih ni treba zavijati v svilnat papir. Napram temu bo blago v sodih I., ono v sodih pa II. kakovosti. Od znanca Čeha, ki je profesor na neki sadjarski šoli v Kaliforniji, hem dobil svoj čas sila važno poročilo, na katero opozarjam one, ki o stvari še nič ne vedo. Gre za nič manj kot za garantirano ohranitev sadja pri izvozu v prekooceanske dežele brez uporabe hladilnih prostorov, s čimer se prevoz! znatno poceni. Navodilo je sledeče: Jabolka, na pr., se najprej operejo v topli vodi od 112 stopenj Fahrenheita; na vsak galon vode pri-denejo 12 unč boraksa. V tej kopeli ostanejo jabolka 6 minut, nakar se spravijo v drugo posodo z mrzlo vodo, da se tam dobro operejo in zgube vsako sled boraksa. Vsako posamezno jabolko skrbno posuše s platneno ruto in ga nato pomočijo v kopel zelo razredčenega parafina. Tako preparirano jabolko prestane dolgo prekomor-sko vožnjo, ne da bi ga bilo treba spravljati v hladilne prostore. Poročilo je vsekakor zanimivo in bi lahko poskusile s tem postopanjem tudi naše sadjarske šole v Mariboru, Grmu. Št. Juriju itd., če tega doselj še niso storile. Omenjeni sadjarski učitelj mi je pisal, da se je poskus sijajno obnesel pri prevažanju svežega sadja iz Južne Afrike v London. Krompir. Za božjo voljo, boste rekli, kaj niti tega nimate v Ar gentiniji? Imamo ga toliko, da ga v veliki meri tudi. izvažamo, a ga vkljub temu tudi uvažamo iz Evrope in Združenih držav. Glavna produkcijska cona v Argentiniji je o-krog Balcarceja in Mar del Plate, Tam dozoreva krompir v januarju in februarju. Ako ni bila prevelika suša in ne preVelika moča, potem so cene zmerne. To se pa ne dogaja vsako leto. če je bila letina dobra, gre mnogo krompirja v Brazilijo. Brazilija, ki ima preko štirideset milijonov prebivalcev, tako-rekoč ne prideluje krompirja, ker podnebje ni ugodno. Slovenski vele-tržci s krompirjem, uprite svoje oči v Brazilijo, tam imate štirideset milijonov ljudi, ki tega produkta ne pridelujejo, pa ga vendar konsumira jo! Pri izvozu v Argentinijo já pa treba upoštevati dva momenta: 1. letno dobo: 2. kako je krompir obrodil v Argentiniji. Glede letne dobe, ki pride za izvoz na tukajšnji trg v poštev, to-le: v mesecih september, oktober zače- nja krompir v Argentiniji postajati redek, tudi če je dobro obrodil; tukajšnji krompir se namreč le redkokdaj drži več ko šest do sedem mesecev. Torej bi morali Jugoslovani vreči svoj pridelek na argentinski trg takoj, ko so krompir pobrali. Ali se pozneje (v decembru, marcu itd.) še < izplača izvažati krompir v Argentinijo, to bo vselej odvisno od tega, kako se je tukaj obnesel. Tudi' v tem slučaju vidimo, kako koristna bi bila nasveto-vana družba. Po svojih vodilnih o-sebah bi morala budno zasledovati gospodarske razmere v Argentiniji ter pravočasno opozoriti svoje družabnike v Jugoslaviji na vsako u-godno konjunkturo. Embalaža za krompir: dvojne vreče po 70 kg. Semenski krompir bo za Slovenijo silno važna panoga. Semenski krompir je na argentinskem trgu drag; dovažajo ga sem iz Belgije, Francije in Italije, in sicer ne v vrečah, marveč v zabojih od 30 do 50 kg. čiste teže; med posameznimi deskami zaboja mora biti po 2 cm praznine, da more krožiti zrak. Embalaža semenskega krompirja je nad vse važna. Semenski krompir dosega mnogo višjo ceno nego jedilni. Najbolj priljubljena vrsta za seme je rdeči krompir, takozvani "Earl". V Buenos Airesu je par ducatov vele-trgovcev s semeni, ki so kupci za to vrsto krompirja ter so me več krat izpraševali, ali bi se mogel nabavljati iz Jugoslavije. Jabolčni izrezki Ta predmet je v Argentiniji silno priljubljen. Dobivamo ga za sedaj samo iz Kalifornije. Stvar pa ni tako komplicirana, da bi Jugoslovani ne zamogli izvažati tega produkta, ki ga tukajšnji konsumenti prav dobro plačujejo. Jabolko se olupi ter pride na to v stroj, ki mu odvzame pečke ter ga zreže v zaonkroženi obliki. Izrezki se sušijo kolikor mogoče v senci ali pa vi zakurjenih sobah. Uporabljajo jih tu za kompot. Predmet je vreden, da mu naši sadjarji posvetijo svoje* pozornost; trenutno prodajajo grosisti v Buenos Airesu zaboje po 25 funtov (11.30 kg) po 12 do 16 pesov. (Dalje) MALI OGLASI SLUŽKINJA resna, srednje starosti, dobi službo pri družini brez otrok. Zgladi naj s<> \ našem upravništvn. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u1- Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. Naznanjam, da sem prevzel Brivnico "ESTRELLA" ter se rojakom priporočam za obilen obisk. VISKO MARIČIČ Osorio 589 Paternal .,ill!lllllllilllllllllllli!llll!ll!íl!)ií¡ill!lllíli.. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V maju: 1!'. Orania, High. Brigade 20. Massilia 21. Cabo Sto. Tomé 22. G ral Artigas 2."». Conté Grande 27. Mendoza Proti Evropi odplovejo V maju: 21. Kerguelen 22. Massilia 23. And. Star 24. Orania in Vico 20. Conté Grande in Viga VREDNOST DENARJA Uradni tečaji od 17. maja: 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 iunt št. 100 fi. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIlIllIlllllllllllllllllilllllllllllllllliilllllllllllllHIllll NAROČITE SE NA "Novi list" 8.87 31.97 (¡8.30 148.59 19.15 24.81 15.63 374.76 KAPAVICA Ozdravljenje od te bolezni zavisi od pažnje, ki se ji posveti že v samem začetku. Bolnik, ki zapazi, da je okužen, ne sme zgubljati i asa s katerimikoli poskusi, jemajoč kakšne kroglice ali zaCenjajoč izpiranja na lastno odgovornost, ker takšni poskusi ne koritijo in mnogokrat škodujejo. V tem slučaju ni priporočljivo poslušati nasvete prijateljev, marveč je nujno potrebno obiskati takoj zdravnika specialista, brez čigar pomoči bolnik nikoli popolnoma ne okreva. Samo specializiran zdravnik, ki razpolaga z najmodernejšimi pripomočki, bo .mogel voditi uspešen boj proti tej bolezni ter preprečiti, da ne postane kronična. SIFILIS Ta bolezen je še bolj resna in težja nego kapavica, ker je v stanu popolnoma streti organizem bolnika, če se o pravem času ne začne pravilno zdraviti pri specializiranem zdravniku, ki mu od časa do časa analizira kri, s čimer je mogoče nadzirati razvoj bolezni in splošno stanje bolnika, in sicer na podlagi navodil najnovejših zdravniških kongresov; s takšnim postopanjem in zdravljenjem se bolnik reši vsake nevarnosti. Naš zdravniški "Center specialistov" je v stanu zdraviti te bolezni po strokov-njaških zdravnikih, ki sami sprejemajo in lečijo bolnike, brez uporabe strežnikov in zdravniških kandidatov, v svojih mnogoštevilnih oddelkih; bolniku ni treba, da s čakanjem zgublja mnogo časa. Stranke sprejemamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 21. ure. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. 4889532353234823534848534853