Celjski nemškntarji pa ,,SIov. Gospodar". Kar Slovenci v narodnem oziru zahtevamo, to je vse pametno, lepo, pošteno, postavno pred Bogom in svetom. Mi bočemo na Slovenskem toliko voljati, kakor Magjari na Magjarskem, Nemci na Nemškem. Na slovenskih tleh tirjamo Slovenci prvo besedo v uradih, šolah in javnem življenji Kdor hoče pri nas biti duhoven, uradnik, učitelj, profesor itd., ta mora znati dobro in pravilno slovenski. To v členu XIX. osnovnih državnih pravic nara od samega svitlega cesarja podpisano narodno jednakopravnost bodemo vstrajno tako dolgo tirjali, dokler nje popolnem ne dosegnemo. Na lastnih tleh hočemo pri mizi sedeti pa ne za dvermi stati. Mi hočemo na slovenskej zemlji kot slovenski narod živeti, se ohraniti in napredovati, kakor vsi drugi narodi naše velike Avstrije. To pa liberalnim Nemcem ni po volji, zlasti onim ne, ki kot nesramni veleizdajci čez avstrijske meje v Bismarkovino škilijo in bi nas radi hitrej ko mogoče ponemčili in Prajzom most nadelali do Jadranskega morja. To sicer ni prav pa umevno je. Toda kar naši nemškutarji uganjajo, to je zelo neumevno, neumno, nesramno. Oni skacejo sami radi v pruskogermanski koš, stavljajo lastni narod za dveri in posajajo druge za mizo in se štulijo k Nemcem. Kar narodni možje Slovencem stavijo, to ovi izrodki in odpaduiki podirajo. to pa povsod, na Koroškem, Primorskem, Krajnskem in Stajerskem. Na Krajnskem uže močno pešajo in spomladi, ko bodo nove volitve za deželni zbor, omolknejo za vselej. Tem huje razsajajo na Stajerskem, najhuje v Celji. Tukaj so se prav utaborili in s pomočjo dveh listov, nemškeira in na pol slovenskega, udrihajo in klestijo in z blatom okolo sebe pometajo, kakor bi uže res znoreli. Nemškutarski prvak jim je nekov iz Ko- škega prišedši advokat dr. Glantsclmigg. Ta je začel izdajati lani nemškutarski listič z imenom: ,,Kmetski prijatel." Naloga mu je pri slovonskih kmetib zaupanje do narodnih poslancev, časnikov, pisateljev itd. spodkopati in taka nemškutarskim, liberalnim poslancem tla nadelati, kakoršni so bili n. pr. Seidel, Brandstetter itd. Toda tukaj je trčil na Slovenskega Gospodarja in precej začel vojsko zoper njega. ITvidevši, da ima ta kmetom jako priljubljeni list dve prilogi, poskusi vsaj gospodarstveno prilogo tudi za sebe pridobiti. Piše toraj v Gradec centralnemu odboru, naj mu dovoli ponatiskavati celo Gospodarstveno prilogo, katero kmetijska družba štajerska prilaga uže več let ,,Slov. Gospodarju"- Odbor pritrdi pa ne vpraša poprej katoliškega tiskovnega društva v Mariborii, ali ta tudi privoli v to ali ne ? Tudi dr. Glantschnigg se ni zmenil za tiste. kateri vsled nagodbe od 1. 1879 prirejajo, izdelujejo in tiskajo Gospodarstveno prilogo, ampak jo je začel ponatiskavati. V Mariboru še o tem nismo nič vedeli. Da se misliti, kako smo se čudili, ko so začele ponatisnene priloge v ,,Prijatelji" izkajati. Čudili so se pa tudi drugi. Zato je bivši naš odgovorni urednik, č. g. dr. Gregorec, nekemu dopisu iz Celja v štev. 48. 1. 1. dostavil opazko, da se bodemo pritožili zoper tako ponatiskovanje pri kmetijskej družbi pa tudi če treba tožili. kar se je res tudi potem zgodilo. Predstojništvo katol. tiskovnega društva je v Gradci protestiralo zoper to, da bi se Gospodarstvena priloga ponatiskovala preden tudi društvo privoli, g. dr. Sernec v Celji pa je prošen tožiti dr. Glantsclmigga. Ceravno pa ni bilo v dopisu iz Celja rečeno, aliiraa d.r. Glantschnigg pravico do ponatiskovanja ali ne, je vendar tožbo vložil zoper odgovornega urednika g. Lorenca zaradi žaljenja časti. G. Lorenc bil je dvakrat v sod- nijski preiskavi zaslišan. Naenkrat si premisli dr. Glantsclmigg in vzame tožbo uazaj. Moral je biti silno jezen. Kajti v svojem srdu je napal c. g. Gregoreca javiio v ,,Cillierci", kojej sedaj pravijo ,,Deutsche "VVacht". v priložeuem pismu ,,OfFenes Schreiben'*' tako neumno, predrzno, surove in krivičuo, da so mu celo Nemci in nemškutarji zamerili. Očita mn precej robato, čeravno nekaj zavito, da rabi ,,laž in natoloevanje" ter zasluži občnemu zanicevanju izročen biti, ker je tudi nevredcn ud duhovenskega stanu." To je res goropadna predrznost! Uredniki Slov. Gospodarja zagovarjajo tako pošteno in lepo reč, da jim res ni treba nepoštenih razlogov in sredstev. Nobeden izmed njili ne piše vedoma niti najmanjše ueresnice. Da se jim vrine časih pomota, da jim krivo, neresnično ljudje poročajo, to se pripeti vsakemu listu in toraj je napad dr. Glantschniggov res prav uesramen. On ni dokazal Gospodarju v pričetej tožbi nobene ,,laži" nobenega ,,natolcevanja" še menje pa č. g. Gregorecu, marveč je celi ,,parizar" gnoja in blata nakidal pa ga mimo osebe zvrnil, katero je zadeti hotel. Dr. Glantschnigg je človek, ki zamore dr. Gregoreca sicer razžalita. a zblatiti ga ni kos, naj še toliko ,,Offenes Sclireiben" po svetu razpošlje. Za duhovensko dostojnost oglašati se ne pristaja ljudem, ki se ue sramujejo duhovnikom dovolj jasnc pripognati priimeki ,,umazanci", sploh pa vse slovenske domoljube psovati; ,,domače goljuie." Ce je pa dr. Glantscknigg upal s svojim blatnim vozom koga splašiti, tako bode se kmalu prepričal, da se silno vara. Sedaj pride on na dnevni red, da se bode še dovolj kesal. Podravski.