Št. 26 (2301) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 27. junija 1974 BIZELJSKO - V nedeljo je tukaj tekmovalo 9 ekip rezervnih sstarešin iz občine. Zmagala je ekipa Brežice I, med posamezniki pa je bil najboljši Drago Vimpolšek. KRŠKO - O predlogu reorganizacije slovenske gospodarske zbornice je v ponedeljek razpravljal medobčinski svet ZK Posavje. Menil je, da bi morale biti v zbornici zastopane vse regije, posavska pa naj bi imela v njej delegate za tekstilno in papirno industrijo, za kmetijstvo in turizem. RIBNICA - O analizi zaključnih računov delovnih organizacij za lani in o gospodarskih gibanjih letos bo razpravljala danes občinska skupščina. KOĆEVJE - V ponedeljek so pripeljali domov truplo pomorščaka Antona Tomažina iz Mahovnika 10, ki se je smrtno ponesrečil v Italiji, kot so sporočili iz Splošne plovbe Piran, kjer je bil zaposlen. BRESTANICA - V počastitev dneva samoupravljalcev so na dvorišču brestaniškega gradu v torek uprizorili Donizettijevo opero „Don Pasquale“. Prireditev sta organizirala občinski sindikalni svet in temeljna kulturna skupnost. Zamejski večer Kostanjevica na Krki bo spet sprejela slovenske kulturne ustvarjalce iz zamejstva, tokrat s Tržaškega in Goriškega. Primorski večer, kakor * bo imenovala ta prireditev, bo v nedeljo, 30. junija. Ob 19. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu od-Prli razstavo del tržaškega akademskega slikarja xKlavdija Palčiča. Uvodno besedo bo imel dr. Mirko J'iterjek. Zatem bo pod pokroviteljstvom Društva slovenskih pisateljev literarni večer, na katerem bodo sodelovali pesniki iz Trsta in Gorice: Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Aco Mermolja in Irena Žerjal. Njihova dela bosta brala Prvaka Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Mira SardočevainJož-ko Lukeš. KAPELE: PROSLAVA 150 LETNICE V soboto, 29. junija, bo. v Kape-velika proslava ob 150-letnici šo-Ta dan se bodo v Kapelah srečali j^i, ki o učili in delovali na tej šoli. Pomen šole na vasi je precejšen, saj Pomeni žarišče kulturnega in političnega življfenja, in to svojo nalogo Je kapelska šola v svojem dolgoletnem obstoju uspešno opravila. Prodava se bo začela ob 15.30 pri vho-u na trg, v primeru slabega vreme-na pa bo v dvorani gasilskega doma. Do konca tedna bo prevladovalo nestalno vreme, °bčasno bodo tudi padavine. Trebnje -že sedmič Sedmič odpira drevi Trebnje vrata svojega kraja likovnim samorastnikom Jugoslavije za njihov delovni tabor, v soboto zvečer pa bodo v avlah trebanjske osnovne šole že tretjič odprli salon jugoslovanske naive. Temeljna kulturna skupnost, vodstvo tabora, zveza kulturno-prosvetnih organizacij in temeljna izobraževalna skupnost Trebnje so hkrati pripravile razširjen program dejavnosti, ki teko že od 19. junija dalje in bodo sklenjene 6. julija s slovesnim zaključkom 7. tabora jugoslovanskih likovnih samorastnikov. {Nadaljevanje na 4. str.) Nedeljskega praznovanja ob 30-obletnici ustanovitve prve slovenske artilerijske brigade se je udeležilo več kot 2000 ljudi, med njimi dr. Marijan Brecelj, Franc Šetinc, Franc Tavčar - Rok, Franc Šali, dr. Jože Brilej in drugi. Na sliki: komandant mladinske artilerijske brigade Bogdan Mali po raportu komandantu prve slovenske artilerijske brigade Mihi Mišiču. (Foto: J. Pezelj) Naprej po utrjeni revolucionarni poti Dvor pri Žužemberku: ob 30-letnici prve artilerijske brigade je govoril dr. Jože Brilej PRILOGA V nedeljo, 23. junija, je bila na Jami pri Dvoru proslava ob 30 obletnici ustanovitve I. slovenske artilarijske brigade, obenem pa so proslavili praznik krajevne skupnosti Žužemberk. Na prostoru, kjer se je prva artilerijska brigada redno postrojevala, so se zbrali nekdanji topničaiji, številni gostje, mladina in domačini. Najprej je zbrane pozdravil predstavnik krajevne skupnosti Stojan Jakovljevič. Za njim so se na govorniškem odru zvrstili še predsednik Mozaik prijateljstva Delegacija naprednih žena iz Trubarjevih krajev vrača obisk Dolenjski Dolenjci so prisrčno sprejeli 13-člansko delegacijo žena Zvezne republike Nemčije, ki v enotedenskem obisku med 23. in 30. junijem vrača obisk No-vomeščankam, Trebanjkam in Belokranjkam. Prijateljstvo med prebivalstvom Trubarjevih krajev se tako še utrjuje. Delegacijo nemških žena, članic napredne SPD stranke iz Bayreutha, Neurnberga, Fucrtha, Heiners-reutha, Bindlacha in Altenpiosa, ki jo vodi predsednica Irene VVinckel-mann, je v Novem mestu najprej sprejel Jakob Berič, predsednik občinske skupščine, v spremstvu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Gostje so si z zanimanjem ogledale varstveno ustanovo na Ragovski cesti v Novem mestu, osnovno šolo Grm, študijsko knjižnico, muzej in druge mestne zanimivosti. Te dni bodo obiskale še nekaj novomeških tovarn, ogledale si bodo kostanje- viške kulturne zanimivosti, razen tega pa bodo en dan preživele med Belokranjci in en dan v Trebnjem ter na Mirni. Konferenca za družbeno aktiv-nest žena in članice naše delegacije v Nemčiji, ki jih je vodila Mara Ru-pena-Osolnikova, si prizadevajo Nemkam kar najbolje predstaviti naše razmere, uspehe in težave. Vse to poglablja že pred dvema letoma navezane prijateljske stike, hkrati pa se z izmenjavo delegacij tke most prijateljstva med napredno mislečimi Nemci in nami. Da to ni tako malo pomembno, kaže tudi prav-karšnji obisk našega predsednika Tita v Zvezni republiki Nemčiji. R. B. DRAGATUŠ: PLOŠČA OTONU ŽUPANČIČU V nedeljo, 30. junija, bosta temeljna izobraževalna skupnost črnomaljske občine in Belokranjsko muzejsko društvo odkrila spominsko ploščo Otonu Župančiču na Štefaničevi hiši v Dragatušu, kjer je sloviti belokranjski pesnik preživel otroštvo od leta 1880 do 1892. Slavnost bo ob 10. uri dopoldne, nato pa bodo odprli še stalno razstavo v prostorih osnovne šole. Razstava je posvečena Dragatušu in njegovemu naprednemu gibanju pred zadnjo vojno in v času NOB. ObS Novo mesto Jakob Berič, komandant I. slovenske artilerijske brigade Miha Mišič, direktor SGP Pionir Ivan Kočevar, slavnostni govor pa je imel predsednik ustavnega sodišča Slovenije dr. Jože Brilej. Najprej je vse še enkrat seznanil s težko zgodovino 1. SAB in poudaril delež, ki ga je ta brigada imela pri zmagi nad močno oboroženo posadko v Žužemberku maja 1944, nato pa je dejal, da vsi rezultati, doseženi med vojno in po njej, zahtevajo, naj nadaljujemo revolucionarno pot in z njo razvijamo naše gospodarstvo in družbo v celoti. Ta revolucionarna pot nas bo privedla do doslednega uresničevanja socialističnih samoupravnih proizvodnih in političnih odnosov, do družbe, v kateri bodo •delovni ljudje odločali o vseh pomembnih vprašanjih ekonomskega in družbenega razvoja. Ivan Kočevar, direktor SGP Pionir, ki je prevzelo nad brigado pokroviteljstvo, je izročil prvemu komandantu I. SAB prapor artilerijske brigade, spominske trakove pa so dobili še predstavniki pionirskega odreda osnovne šole s Prevol, mladinske domicilne brigade I. SAB in krajevne organizacije ZZB Dvor. Po govorih je bil kulturni program, v katerem so sodelovale šole s Prevol, iz Žužemberka in Dvora, pevski zbor Žužemberk, novomeška godba na pihala in Vladoša Simčič - Tiran. J. PEZELJ V današnji številki P boste lahko ob običajnih prispevkih - za dom in družino, o kulturi, kjer pišemo med drugim o kiparju Jarmu, o Trdinovih notesih, o gradovih in njihovih usodah -prebrali tudi reportažo, ki jo piše življenje na kožo mladinskih prestopnikov in ki nosi naslov DENAR NE MORE NADOMESTITI UGASLIH ČUSTEV! Mar ste vedeli, da sta bila v mapah Centra za socialno delo zapisana tudi Nanger in Saje, ki sta zdaj v skupini novomeških vlomilcev, o katerih je‘ bilo povedanih zadnje tedne toliko besed? Pišemo tudi o tem, kako bomo dihali vodo, in o tem, kakšni so bili pred desetletji novomeški VŠi_____________________________—* PESEM IZ VEČ KOT 200 GRL - tak Je bil zaključek nedeljskega srečanja oktetov 74, prireditve, ki bo tisočem obiskovalcev ostala v spominu. Šentjemejčani so se še enkrat odrezali kot dobri organizatoiji, saj na prostoru, kjer so običajno veselice, ni manjkalo nič, s čimer si lahko človek priveže dušo. (Foto: I. Zoran) Šentjernej: slovenska pesem živi Na srečanju oktetov 74 je pred tisoči obiskovalcev govoril pokrovitelj Janez Vipotnik - V soboto: sprejem in koncerti po občini L Novem Ntu ogledala trdi tudijske knjižnice, ,Je etheolog Tone Knez v nemščini govoril, v imenu dolenjskih mestu si je nemška ženska delegacija j[j^l|rne zanimivosti. Fotografija je z obiska Š -tov pa je prof. Jože Škufca predstavil Primoža Trubarja in *0V pomen za nas in Nemce. (Foto: Mikulan) Bojazen, da bo dež - podobno kot lani - skrajšal spored in razgnal tisočglavo občinstvo na nedeljskem Srečanju oktetov 74, je bila odveč. Kljub sunkom vetra je festival potekel v najlepšem redu, da ga je tudi televizijska ekipa iz Ljubljane lahko nemoteno posnela v celoti. Po „Sentjernejski koračnici", ki jo je polkovnik Vinko Savnik, novomeški rojak, napisal za to priložnost, zaigral pa jo je Novolesov pi- halni orkester, je po eno pesem odpel vsak od prijavljenih oktetov -razen oktet lovske družine iz Sodražice, ki je udeležbo pred začetkom prireditve odpovedal. Na koncu dve-urnega sporeda posamičnih nastopov se jc vseh 27 oktetov zbralo na odru in pod taktirko prof. Radovana Gobca ter ob spremljavi Novole-sovega pihalnega orkestra odpelo Bučarjevo „Tam, kjer pisana so polja" in Gobčevo „Zdravico svobo-di“. V govoru je pokrovitelj Janez Vipotnik, generalni direktor RTV Ljubljana, poudaril, da je tudi tovrstni pevski festival odsev želje in volje delovnih ljudi, ki jih pesem že od nekdaj povezuje in navdihuje. „Danes postajajo delovni ljudje sami ustvaijalci kulture in jo tudi spreminjajo. Njihov interes je, da postane ta kultura kvalitetna", je dejal. V soboto je oktete sprejel v Dolenjski galeriji presednik občinske skupščine v Novem mestu Jakob Berič. Ob 20. uri so okteti priredili samostojne koncerte v Novem mestu, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah Straži, Mirni peči, Šentjerneju in Škocjanu. Poročajo o lepem obisku v vseh krajih. IDBH JEVAŠA BANKA 1 1 l\li časa za odlašanje Te dni se res skoraj ves svet j Konec pouka pričakali z upanjem in strahom vrti samo okoli nogometne žoge. Če hočete dokaz več, tukaj je: ko sta se (pred njegovim zadnjim obiskom na Bližnjem vzhodu, kamor je spremljal svojega šefa, predsednika Nixona) nedavno tega blizu Salzburga srečala ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger in za-hodnonemški zunanji minister Dietrich Genscher, je prvi izjavil, da bo po povratku iz Moskve (kamor bo te dni znova spremljal predsednika Nixona) prav rad za kratek čas skočil še v Zvezno republiko Nemčijo na politične pogovore - vendar samo pod enim pogojem: če mu bo njegov zahodnonemški kolega priskrbel vstopnico (ki so sicer, z redkimi izjemami za ugledne goste, razprodane in jih je mogoče dobiti le še na črno za ceno poldrug tisoč in več mark) za finale svetovnega nogometnega prvenstva.. 7\ prijateljsko izsiljevanje na najvišji ravni . . . Medtem pa se je končalo nekaj, kar z nogometom nima nič skupnega, pa je vsekakor vredno zabeležiti. Ameriške in britanske enote so končale čiščenje Sueškega prekopa, v katerem sedaj ni več min, granat in drugega razstreliva. To seveda še ne pomeni, da je prekop sposoben za plovbo, zakaj v njem je še veliko potopljenih ladij, razen tega pa je veter v vseh teh letih, ko ga niso redno vzdrževali, nanosil vanj na milijone ton peska. Dela se bodo torej še nadaljevala, vendar pa menijo, da bo v petih ali šestih mesecih odprt za plovbo... prej, kakor pa bo na Bližnjem vzhodu prišel trajen mir, ki ga, po Kisšingerjevih besedah, ni pričakovati prej kot v šestih ali osmih letih... 4Prekop, samo ne Sueški pa je pomagal na čisto drugem koncu sveta, v Maleziji, veliki skupini zapornikov pri njihovem begu iz ječe. Skopali so namreč rov iz jetnišnice v Kuala Lumpurju in se prebili do bližnjega prekopa. Rov je bil skopan v stihi bobrov in se je končal meter pod gladino, da stražniki niso videli jetnikov - ubežnikov, ki so prvih nekaj metrov plavali pod vodo, nato pa nad njo. Pa stvar ne bi bila vredna omembe, če ne bi tako ušlo kar dvesto (200) obsojencev... kot v romanih. Konec šolskega leta pričakujemo z upanjem in strahom: tako mladina, ki si želi nadaljevati šolanje ali iti v uk, kot tudi starši, ki želijo svojim otrokom zagotoviti prihodnost. Z veseljem lahko ugotovimo, da se je osip učencev v osnovni šoli znižal od prejšnjih 33 odstotkov (ponekod celo 43 odstotkov) na 27. Od 100 učencev jih zdaj torej samo 27 ne izdela uspešno obvezne osnovne šole. Upajmo, da naš otrok ne bo med. temi in da mu bo odprta pot naprej. Marsikdo se bo spomnil pregovora „Kadar se o neki stvari veliko govori, se z njo slabo godi“. Podobno zdaj — žal — velja tudi za naše šolstvo. Razprave in mnogi dokumenti, med temi tudi resolucija VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in dokument X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije z naslovom „Idejni temelji samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraže-vanja“ poudarja, kako zelo pomembni sta vzgoja in izobrazba za razvoj družbe. Nepogrešljiva je torej dobra, napredna in sodobna šola za našo samoupravno družbeno skupnost. Množica resničnih, tehtnih in čudovitih besed, ki s svojo vsebino dajejo učiteljem zavest pomembnosti in občutek potrebnosti, staršem pa prepričanje, da bo naša družba — katere del so tudi oni — smotrno poskrbela za vzgojo in izobrazbo otrok. TELEGRAMI TlfCSON - Silovit tornado, ki je v nedeljo divjal v ameriški zvezni državi Arizoni, je povzročil smrt nekega moškega, 40 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi več huje. Nastala je velika materialna škoda. SANTIAGO - Prihodnji teden se bo začelo sojenje več pilotom, uradnikom in politikom, ki so sodelovali z bivšo vlado predsednika Allendeja. Ob spremljanju teh plemenitih zamisli odgovornih forumov je človeku toliko teže, ko npr. na 25. seji izobraževalne skupnosti SR Slovenije (dne 6. junija letos) izve, da ni denarja za odpiranje novih oddelkov v srednjih šolah in da še zdaj ne vemo, ali bo to jesen, kije pred nami, v dijaških domovih mogoče postaviti kakšno posteljo več ali ne. Pravijo, da v gospodarstvu je denar — da se pa na poti do šolstva nekje zatakne. Starši, mladina in prosvetni delavci brez moči opazujemo to stanje, poslušamo lepe besede in ugotavljamo, da niso prišle dlje kot na papir. In vendar smo volili svoje delegate, izbrali smo ljudi, ki naj bi naš trud, naše delovne uspehe, naše davke obrnili tja, kjer so potrebni. Torej tudi v šolstvo, kije nujno družinam, družbi, kmetijstvu, industriji in kulturi. Finančni proračun šolstva pa je trenutno naslonjen na odstotke od dobičkov v gospodarstvu! Ob koncu lanskega šolskega leta (1972/73) je bilo ukinjenih 49 osnovnih, v glavnem podružničnih šol. Če pregledujemo imena krajev, kjer so šolske zgradbe zdaj zaprte, vidimo, da so to pretežno samotne vasi po globačah ah hribih, kjer šola ni bila samo razred, v katerem otroci pridobivajo osnovno znanje, pač pa tudi edino kul- Manila-Candelaria Villaneuva, 52, (na sliki levo) v bolnišnici med razgovorom z novinaiji, katerim je povedala svojo nenavadno zgodbo: med neurjem je padla z ladje, nakar jo je šele po dveh dneh rešila neka patruljna ladja filipinske mornarice. Ves ta čas je bila ženska na hrbtu velikanske želve, ki jo je nosila po odprtem morju kot rešilni splav. (Telefoto: UPI) n- — Uspelo mije izvesti stabilizacijo. (Iz zadnjega PAVLIHE) turno središče, včasih celo edino zbirališče skrbnih staršev. Med vzroki za ukinitev je tudi „pomanjkanje učiteljev“. Da ne razčlenjujem natančno, koliko jih manjka za razredni pouk in koliko za posamezne predmete — res je, da manjka že zdaj v Sloveniji približno 1000 učiteljev. Zato se šole ukinjajo, zato uči vsak, kar le zmore — ne samo tisto, za kar je usposobljen. S samoprispevki so naši delovni ljudje zgradili in obnovili v zadnjih letih 100 osnovnih šol. To je velika števijka. Zdaj pa je nujno treba izšolati ljudi, dobre učitelje, ki bodo posredovali znanje našim otrokom, ki jih bodo vzgajali in imeli radi. Čakamo - kdo bo začel z akcijo za večje število mladih učiteljev in z bojem za njihov boljši družbeni in finančni položaj? Socialistična zveza delovnih ljudi je na zadnji seji izobraževalne skupnosti odločno zahtevala, da se vprašanje srednjega šolstva in dijaških domov začne reševati takoj! Člani SZDL smo vsi. Druge politične in gospodarske organizacije, pa* tudi banke, trgovina, služba družbenega knjigovodstva, o katerih smo se navadili govoriti, kot da predstavljajo neko drugo družbo — naj se zavedo odgovornosti. Skrajni čas je, da skupno uredimo položaj našega šolstva. NEZA MAURER (po „Kmečkem glasu“) tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Pomemben dogodek minuli teden je bil borcev NOV so tudi izvolili novo zvez- občinskih koordinacijskih komisij, ki so kri-VII. kongres zveze združenj borcev NOV Ju- no vodstvo borčevske organizacije. Za no- tično razčlenili rezultate dosedanje druž-goslavije, ki je trajal tri dni — od srede do ve& predsednika zveznega odbora ZZB bene akcije gradnje stanovanj za delavce v petka — in je bil v Zagrebu. Temeljni referat NOV je bil sočasno izvoljen armadni general Sloveniji. Udeleženci te seje so odločno po-na kongresu je podal predsednik zveznega in narodni heroj Kosta Nadj. udarili, da moramo nehati premlevati razne odbora ZZB NOV Jugoslavije Marijan Cvet- Te Je Precej v ospredju pozornosti v probleme, ki se z njimi srečujemo ob tej kovič, ki je v svojem govoru poudaril, da za republiki sklenitev družbenega dogovora o tako pomembni akciji, ter da se moramo raje borce NOV ni in ne more biti drugačne nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrov- z vsemi močmi lotiti uresničevanja začrtane usmeritve kot je dosledno izvajanje pro- ^ politike v Sloveniji — ta teden bo ta stanovanjske graditve - sicer se nam utegne grama in nalog ZKJ. Zato, je dejal Cvetko- družbeni dogovor po dobrem letu dni vsako- zgododiti, so menili, da kljub že doseženim vič, se bodo borci NOV vseskozi zavzemali vrstnih poprav in razprav podpisala vrsta uspehom vendarie ne bomo izpolnili predvi-za izpolnjevanje teh nalog ter se borih proti podpisnikov. Pomembnost tega družbenega denega, torej dograditve 26.000 stanovanj-vsem odklonom od jasne smeri, ki jo je ne- dogovora (ki je po nekaterih ocenah sploh skih enot za delavce v dveh letih, davno tega začrtal X. kongres ZKJ. najpomembnejši med sedanjimi dogovori) je Letos nai bi po neuradnih ocenah zbrali v Delegati na borčevskem kongresu so od- naši republiki za to stanovanjsko graditev ločno podprli stališče, ki jih v referatu skoraj milijarde dinarjev ker pase grad- nakazal predsednik zveznega odbora ZZB beništvo nevzdržno draži, so opozorili, je NOV. Obenem so izrazili trdno prepričanje, H nujno v vseh občinah čimprej skleniti ustrez- da sta bratstvo in enotnost naših narodov in >BIU| I I Ki n* B ne pogodbe z gradbeno operativo, sicer bo narodnosti trden nezlomljiv vzvod v gradnjo stanovanj onemogočila že finančna bratski jugoslovanski socialistični skupnosti. stiska. Res pa je tudi, so še ugotovili, da za Na kongresu je prišla tudi močno do izraza sedaj ostaja precejšen del zbranih sredstev mednarodna intemacionalistična usmeritev neizkoriščen na bančnih računih, kar opo- jugoslovanskih borcev NOV. zaija na precejšnjo neusklajenost pri izva- S kongresa so zbrani borci NOV poslali očitna - saj bo pravzaprav ta dogovor oziro- janju te pomembne družbene akcije, obsežno pismo predsedniku Titu, sprejeli pa ma njegovo uspešno izvajanje bistvena te- Zvezni izvršni svet jc sredi prejšnjega tedna so tudi vrsto sklepov, v katerih pozivajo vse meljna postavka za izvajanje vseh drugih do- °1bravnfva[ več vPraJa^ s PodroćJa ^ gospodar-na* bof« naj okrepijo svoje delovanje v g„vLvP ki ano jih vVpubliki boL ie družbenopolitičnem življenju, predvsem v sklenili ali pa jih še pripravljamo. Utemelji- sanitetnega materiala. Poudarili so, da bo za to po-SZDL, ter naj dosledno izvajajo stališča in tev tega je nesporna: edino z uspešnim dročje nujno skleniti ustrezen družbeni dogovor, politiko ZKJ v boju za nadaljnji razvoj so- kadrom bomo kos vsem nalogam, ki iih ter- teden tudi sprejel podražitev fiallf^nene,arV?„UPrne Skupn“ti nar0d°V iata nas družbeni razvoj in napredek - uspe- 5? in narodnosti Jugoslavije. šen m ustrezen kader na vseh področjih zunanjem prometu. Člani borčevske organizacije se bodo v družbenega in političnega življenja pa je Ob tem še mimogrede povejmo (čeprav je res, okviru enotne fronte socialističnih sil odloč- tisto temelino vorašanie ki nas ori izvaianiu ^ s° razne ..drobne44 podražitve vsakovrstnega no zavzemali v neposrednem boju delavskega ^rtanih ia.ogPpogosto spravlja' v najiujle razreda in Z K za utrditev m nadaljnji razvoj škripce. večja avtomobilska industrija Crvena zastava spet pridobitev naše socialistične revolucije ter za Zelo otipljivo družbeno vprašanje — pro- podražila svoje potniške avtomobile. Ta podražitev razvoj socialističnih samoupravnih proizvod- blemi stanovanjske graditve - ie bilo tudi * v povp.^i11.10-odstotna in tovarna si od nje nih odnosov. . prejšnji teden spet na dnevnem redu v repub- tržnega^rctoffi Na pravkar minulem kongresu Jugoslovan hki: obravnavali so ga na seji predsednikov že vse bolj očitno). tedenski zunanjepolitični pregled Zvezna republika Nemčija je sprejela predsednika SFRJ Josipa Broza Tita ne samo s častmi, ki gredo šefu neke države, marveč s pozornostjo, ki je namenjena le redkim. To je bilo mogoče zaslediti na vsakem koraku, od prvega trenutka naprej, in čeprav obisk še traja, presega po svojem pomenu raven, ki jo taka srečanja ponavadi imajo. Prvi uradni obisk jugoslovanskega predsednika v Zvezni republiki Nemčiji (kjer se je pred leti mudil samo kratko, na neuradnem postanku med povratkom iz Belgije in Luksemburga) prihaja v času, ko so odnosi med obema državama dobri in ko v teh odnosih ni ne-zaželjenih senc. Čeprav deželi z različnima družbenopolitičnima ureditvama (ena je članica bloka in druga neuvrščena, ena ima za svojo osnovo kapitalistični, druga pa socialistični družbeni sistem) sta Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija dosegli visoko in zavidanja vredno stopnjo medsebojnega sodelovanja na skoraj vseh področjih, od političnega do gospodarskega, kulturnega, znanstveno-tehnič nega itd. To seveda ni prišlo samo od sebe, marveč je posledica dolgoletnih prizadevanj, ki pa so imela vselej trdno podlago v državniških vizijah dveh osebnosti, voditeljev obeh držav - predsednika Tita in kanclerja Brandta. Slednji sicer ni več na krmilu Zvezne republike Nemčije (čeprav je še kako aktiven v političnem življenju svoje domovine!), vendar pa se duh njegove politike nadaljuje. Predsednik Tito s svojimi gostitelji razpravlja o vseh odtenkih in vidikih medsebojnega sodelovanja, pa tudi o mednarodnih problemih. Slednje je za novega zahodnonemškega kanclerja Schmidta še posebej zanimivo, saj predstavlja Jugoslavija s svojim uglednim mestom med neuvrščenimi pomemben in veljaven glas v taboru tretjega sveta, ki je za Zvezno republiko Nemčijo zanimiv iz vrste razlogov. Kar zadeva medsebojne odnose je mogoče reči, da so sicer dobri, da pa jih je vsekakor mogoče še izboljšati. To velja še posebej za gospodarske stike med obema državama in znotraj le-teh za blagovno menjavo. Zanjo je namreč značilno, da iz drugih, pa med seboj povezanih vprašanj. Tako, denimo, o naših delavcih, začasno zaposlenih v ZRN, vlaganju zahodnonemškega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo (v čemer vidijo tudi možnost, da bi zmanjšali velik jugoslovanski deficit v blagovni menjavi z Zvezno republiko Nemčijo), večjem tehničnem in industrijskem (kooperacija) sodelovanju itd. Ne nazadnje bodo zanimivi tudi pogovori o krepitvi miru in Predsednik Tito v ZRN varnosti v Evropi. To velja še posebej za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Ženevi, ki ne napreduje tako, kot bi morala, pa o mirovnih pogajanjih na Bližnjem vzhodu (za katere se oboji strinjajo, da so po svoje sestavni del varnosti tudi na stari celini) in še o vrsti drugih problemov. TELEGRAMI STUTTGART - Po vzgledu na več drugih proizvajalcev avtomobilov je podražila svoja vozila tudi firma Daimler-Benz. Poslej bodo njeni mercedesi dražji za 4,2 odstotka. Pred tednom dni so se podražili tudi opli (za 5,4 odstotka) in avtomobili BMW (za 3,7 odstotka). LONDON - Britanski premier Harold VVilson je v spodnjem domu britanskega parlamenta povedal, da je Velika Britanija „pred nekaJ tedni“ opravila podzemsko jedrsko eksplozijo v puščavi Nevada, ZDA-Premier VVilson je hkrati sporočil, da Velika Britanija v bližnji prihodnosti ne namerava nadaljevati s poskusi* Ob tem, pa je novozelandski premier Norman Kirk izjavil, da bo mednarodno pravosodno sodišče v Haagu 4. julija začelo postopek z®* radi avsUalske pritožbe na fran* cosko serijo atomskih poskusov na Pacifiku. BELFAST - Bomba, ki Jc eksplodirala pred vhodom v neko samopostrežno trgovino v London' derryju v Severni Irski, je ubila dve osebi. Policija, ki je uvedla iskavo, meni, da sta ti dve oseo* podtaknili bombo, s katero pa nista znali prav ravnati. KUVAJT - Viceguverner Na- Zvezne republike Nemčije po rodne banke Jugoslavije Joško Stru tradiciii *eleta in leta več uva- keU PodPisal sporazum, po » tradiciji ze teta in leia vec uva terem bo kuvajtska vlada dodeUla žamo kot pa V to deželo iz- Jugoslaviji kredit v višini 100 n**' važamo. Tako je dosegla razlika lijonov dolarjev. To omenjajo ko (seveda nam v škodo) lani že Pri™* sodelovanja med ne* uvrščenimi državami, ki navezujm več kot pol mulja de dolarje in finan£nc stike brez posredovanja to je resna ovira za nadaljnjo iz- običajnih finančnih središč, boljšavo odnosov na tem pod- . roč;u BEJRUT - Sudanski predsednik lj . Nimeiri je znižal kazen osmim P"Jj Ob tem bodo predsednik »J Tito in njegovi gostitelji (na obsojeni na dosmrtno ječo, ker s obisk je jugoslovanski pred- marca 1973 ubili dva ameriška * sednik odšel na povabilo zahod- nekega belgijskega diplomata. 0 . nonenUkeoa nredsednika kaZcn J* scdcm ,ct Jc^c' ‘S?" lo- li O nemškega preaseaniKa ^ £ianj oiga,^^ Crm Heinemanna) govorili še o vrsti tember. Bela krajina: konec uvoza kamenja Sejmišča NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 372 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 29 starejših. Prodanih je bilo 265 Živah, prodajalci pa so iztržili od 300,00 do 470,00 dinarjev za mlajše •n od 480,00 do 680,00 za starejše Prašiče. Promet na sejmu je bil to-frat večji kot prejšnji teden, cene pa so bile nekoliko nižje. BREŽICE - V soboto so na sej-0111 ponujali 419 do 3 mesece starih Prašičev, prodali pa so jih 258, za katerih 1 kilogram žive teže so morali kupci odšteti 20 do 22 dinarjev, starejših so prodali samo 7, kilo-J?am žive teže pa je veljal 15 do 16 ainaijev. Meso za gverilo Kmetijski kotiček c > Hiša kot hišica Lanskega maja je bila v Volči-čevi ulici v Novem mestu „za vzorec1* zgrajena prva „intervencijska hišica", delo novomeškega Pionirja po zamisli arh. Zdenka Hlavatyja. Doslej je bilo narejenih še 40 takih hiš v Radencih, 76 na Vrhniki, 96 v Murski Soboti, v Novem mestu pa jih bo v isti ulici še 42. Gradijo jih po sodobnem tunelskem načinu, rok dograditve pa znaša komaj 100 dni, kar je za gradbeništvo zares nekaj izjemnega. Prvi uspehi so tu, vendar bi pričakovali, da bo tako smotrno zasnovana gradnja stanovanj zagrela še več ljudi in odprla več stanovanjskih mošnjičkov. Menda so za okus nekaterih ljudi po površini prostora preskromne, kot da je pozabljen tisti rek o „domku, pa čeprav ga je le za en bobek .. — Počivaš, Jože? - Da! Hotel sem uvoziti kmetijski stroj, pa je tako zapleteno, da bom raje uvozil letino... (Karikatura: Marjan Bregar) V Čateških Toplicah je bilo v nedeljo ob 10. uri že več kot 500 avtomobilov in okrog 1500 kopalcev. Na bazenu so povedali, da jih pričakujejo vsaj 3000; to je bila prva običajna poletna nedelja v tem letošnjem kislem juniju, ki turistom dela sive lase . .. (Foto: Splichal) jjrtrsnr rredtio je Čudno bo slišati tole trditev: Bela krajina zdaj ne bi pomagala osvobodilnemu boju tako, kot pred tremi desetletji. Toda ne zato, ker ne bi hotela, ampak, ker ne bi mogla. Belokranjski hlevi, ki so tolikokrat nasitili partizane, ne premorejo toliko živine, kot so jo med vojno. Številke za črnomaljsko občino so osupljive, marsikje pol manjše. Nazadovanje je očitno, zakaj vasi, pribežališča partizanske vojske, se praznijo. Ljudje odhajajo v mesta. Živinoreja pa potrebuje krepke roke... Podobno je tudi drugod in vse pogostejša so vprašanja, kdo bi hranil borce v partizanskem bojevanju, v vsesplošnem ljudskem odporu, ki ne more brez preskrbovalnih baz. Mešajo se z zahtevami po pospešenem gospodarskem razvijanju hribovitih predelov, ki obsegajo tri četrtine Jugoslavije in na katerih živi tretjina vsega prebivalstva, vredna skrbi celotne skupnosti. « Toda za te predele je značilna sorazmerna zaostalost kljub velikim naravnim možnostim tudi v kmetijstvu, ki je ostalo zadaj zaradi pretirane zagledanosti v plodne ravnice. Da bi razmere spremenil^ je pripravljen zelo obsežen „Operativni program ustvarjanja rezerv mesa v živi teži v hribovsko-planinskih območjih za potrebe vsenarodne obrambe “, ki predvideva, da bi v petih letih vložili v kmetijstvo, pretežno v obliki ugodnih kreditov rejcem, po 500 milijonov novih dinarjev na leto iz sredstev zvezne direkcije za rezerve hrane in vojaškega proračuna, prav tolikšen znesek pa bi zagotovile banke, družbenopolitične skupnosti in drugi. Tudi Slovenija bi po tem programu dobila precejšen del, kot je razvidno iz gradiva zveznega sekretariata za informacije, čeprav bo seveda največ namenjeno Bosni in Hercegovini zaradi njene strateške lege in gorat osti. Torej je tudi po tem programu možno priti do denarne pomoči za kmetijstvo, ki potrebuje kapital kot najbrž še nikoli doslej. M. LEGAN V__________________■— J 3 Za konec letošnjega šolskega leta so učenci osnovne šole Kočevje pripravili zaključno proslavo v Šeškovem domu. Predstavili so se z recitacijami , izvirnih literarnih del, s petjem, lutkovno igrico : in s telovadnim nastopom. Proslava je bila dobro ^obiskana. (Foto: J. Podržaj) Minuli ponedeljek je predsednik IS ObS Sevnica Mihael Keršič izročil predsednici delovne skupnosti Anki Oštir ključe preurejene stavbe za namene posebnega šolstva. Novi prostori, ki so veljali 1,3 milijona din, bodo nudili vse potrebno za delo popolne posebne šole. (Foto: A. Železnik) Nagelj in pismeno priznanje, s tem so se minulo nedeljo gasilci iz Selc pri Knežji vasi oddolžili nad 60 botrom, ki so prispevali denar, da je društvo lahko zgradilo lasten dom. Gasilcem je izrekel priznanje tudi pokrovitelj slavja, predsednik ObS Trebnje Slavko Kržan. (Foto: Železnik) stvari tudi za 50 odst. draže kot v industrijski proizvodnji drugod. Zato so občani kamen, bloke in gramoz naročali raje od drugod. Proizvodnja blokov, ki so jo odprli pri opekami, bo dajala na trg vsak dan od 5.000 do 6.000 blokov, letna proizvodnja pa bo znašala okrog 500.000 kosov. Dve domači gradbeni podjetji v Metliki in Črnomlju, komunalci in zasebniki bodo te novosti vsekakor veseli, saj jim bo občutno pocenila gradnje. Kolektiv Rudnika pa je razen tega zgradil še novo, 850 m2 veliko halo za mehanično delavnico in skladišča, medtem ko bodo staro delavnico preuredili za potrebe obrata, ki predeluje naravni kamen. Ta stavba je veljala kolektiv dodatna 2 milijona dinaijev. Ves napredek, dosežen v letošnjem letu, je posledica večletnih prizadevanj, pritrgovanja kolektiva in delno družbene pomoči v obliki posojil. Proizvodnja premoga zavzema še vedno okrog 80 odst. realizacije pod-jetja. R. B. Izguba na izgubo Izguba pri pridobivanju mleka narašča in tudi zadnji popravek premije je ne bo bistveno zmanjšal. Učinek splošnega vala podražitev reprodukcijskega materiala šele prihaja in bo nujno cene mleka bolj približati stroškom. Največje slovenske farme imajo izgube, deset med njimi v prvem četrtletju kar povprečno po 1.03 dinarja od litra namolzenega mleka. Ne pomaga niti velika molznost. V hlevih KZ Novo mesto so lani od 230 krav namolzli 850.000 litrov mleka, kar pomeni, da je znašala mlečnost skoraj 3.800 1 na žival. Tako povprečje je pred leti dosegala Danska in vsi so jo dajali za zgled. Toda kljub tolikšni mlečnosti in usmeritvi v krmljenje z doma pride- lano krmo prinaša zadrugi letos vsak liter mleka 55 par izgube. Kmetijci sodijo, daje dodatna premija v znesku 20 par za liter mleka, ki jo bo s 1. julijem uvedel republiški izvršni svet, premajhna pomoč. Prej ali slej bo treba zvišati tudi prodajno ceno mleka. Tudi kmetje, ki običajno v stroške skorajda ne štejejo amortizacije, ponekod pa še svojega dela ne, s ceno že dalj časa niso zadovoljni. Mladi, napredni kmet Alojz Kastelic iz Biške vasi z 10 ha obdelovalne zemlje, povečini zaokroženi okoli domačije, je članom sekcije kmetijskih novinaijev Slovenije ob nedavnem obisku nazorno prikazal, zakaj se pridelovanje mleka več ne izplača. „V teh razmerjih cen kmet ne bi smel dobiti za liter manj od tri dinarje," je pribil. Kako tako ceno zagotoviti, naj poskrbijo tisti, ki so odgovorni za to, da bo kmet z zadovoljstvom delal, ne pa padel v novo krizo zdaj, ko je že vse tako dobro kazalo, da si bo pomagal iz nje. Ukrepati je treba takoj, saj škoda že nastaja. M. L. Senovo: vprašaj Ali bo Senovo dobilo tovarno valovite lepenke, ki jo v tem kraju namerava graditi Kartonažna tovarna Ljubljana, še ni dokončno odločeno. Na nedavni seji sveta republiške gospodarske zbornice, pristojnega za to področje, so sklenili, naj se rudnik Senovo, iz katerega bi se delavci zaposlili v tovarni valovite lepenke, znova skuša dogovoriti z ljubljansko tovarno in najti rešitev. Drugega stališča ni mogei oblikovati, saj so bila mnenja članov kaj različna, gradivo pa premalo temeljito pripravljeno in prepozno dostavljeno. Naj bo tako ali drugače, dejstva prepričljivo potrjujejo, daje gradnja take tovarne upravičena. Tržišče tako lepenko išče v vse večjih količinah, potrebe Slovenije presegajo njeno proizvodnjo že skoraj za trikrat, čeprav je naša dežela po količini lepenke na prebivalca daleč pod evropskim povprečjem. Kot je pokazala tudi anketa, bi že sama dolenjska in posavska podjetja lahko odkupila vso proizvodeno lepenko, pa tudi surovina je v primerni bližini. Lokaeija je dobra, na voljo so delavci, zato je težko razumljivo, da Kartonažna tovarna Ljubljana ni sprejela ponudbe rudnika Senovo, da bi skupaj razvijali tovarno. Tako pripominja Gospodarski vestnik. Posavje in Dolenjska pričakujeta, da sc bo to kljub vsemu zgodilo. Ob Krki pri Otočcu Gostinci vkup? Turizem in gostinstvo sta bila v ustvarjenem narodnem dohodku novomeške občine - na voljo so podatki za leto 1971 - udeležena komaj z 1,69 odstotka. To je sorazmerno zelo malo, zato so v novomeški občini o dokaj neugodnih razmerah v turizmu že večkrat razpravljali. Očitno je, da bo potrebno združevanje, sicer ne gre upati na hitrejše napredovanje. Samo združeni lahko pričakujejo tudi uresničitev razvojnih načrtov. Kar poglejmo: v Šmarjeških Toplicah bi za prvo etapo razvoja potrebovali 31 milijonov dinarjev, v Dolenjskih Toplicah 94 milijonov, za Stari grad 20 milijonov, na Otočcu 1,35 milijona, v novomeških objektih tega podjetja krepko čez 15 milijonov, šolski center za gostinstvo računa v prvi etapi na vlaganje okrog 5 milijonov dinarjev, Gorjanci - Metropol prav tako vsaj toliko in tako naprej. Od kod dobiti denar? In kakšne so poti povezovanja? Posebna komisija je že pripravila potrebne načrte, kr jih je predložila v treh možnih variantah. Po prvem predlogu - to bi bila najbolj rahla povezava - bi ustanovili skupnost gostinskih in turističnih organizacij. Drugi predlog temelji na možnosti, da bi sc OZD Krka pripojilo še več Mrugih gostinskih organizacij. Tako bi dobili več turističnih TOZD, ki bi delovale kot skupnost TOZD v OZD Krka. Tretji predlog - tega je zdaj podprl tudi občinski komite ZK -pa predvideva sestavljeno organizacijo združenega dela kemičnoprede-lovalne industrije z organizacijo združenega dela - turistična dejavnost. V okviru priprav, ki potekajo za združitev Krke, Leka in Tovarne organskih kislin v Ilirski Bistrici, naj bi posebna organizacija združenega dela za turistično dejavnost združila sedanjo Krkino TOZD Zdravilišča, Lekovo TOZD Hotel Lek, samostojne turistične organizacije v novomeški občini in na Dolenjskem in druge, ki bi pristopile k tej organizaciji. Ta predlog so podprli tudi načrtovalci, ki so bržkone prav tako kot tudi občinski komite ZK prav v teh načrtih videli možnost za najučinkovitejši in najhitrejši turistični razvoj pri nas. Kakor je smešno, pa je vendarle resnično in žalostno, da so Belokrajnci, ki živijo na samem kamenju, vse doslej vozili gramoz in pesek s Hrvaškega ali iz Zasavja. Te dni je v Rudniku Kanižarica stekla proizvodnja gramoza, s čimer bo ustreženo vsem zasebnim in družbenim graditeljem Bele krajine. Po združitvi kanižarske opekarne in Rudnika v začetku letošnjega leta je kolektiv vložil nad 5 milijonov dinaijev v iz- Kislice osvajajo travnik S Z gnojenjem, ki je v svojem bistvu umeten poseg v naravna ^ J^merja, človek podre prejšnje odnose in vzpostavlja nove. £ ntenzivno gnojeni travniki imajo drugačen sestav ruše kot ne- ^ gojeni; mimo želenih učinkov imajo gnojila tudi neželene. * ^en slednjih je pretirana razrast kislic, ščavja, ki lahko ogrozi ^ Pridelovanje krme na močno okuženem travniku. £ Dušična gnojila spodbudijo rast trdovratnih kislic, ki se naglo ^ j^raščajo, tvorijo pa tudi oblje na rastlina ščavja, ki vsebuje semena, ki je zelo dolgo kaljivo. ^ -----------j_, ... veliko škodljive oksalne kisline, /fredi več tisoč semen, kaljivih tudi več kot 10 let! Nič čudne- £ *** Potem, če utegne biti ta travniški plevel tako nadležen. Zamudno puljenje in zgodnja košnja, to sta dve obliki boja s £ P evelom, ki pa pogosto ne zadoščata. Na pomoč je prišla kemi- £ j .z Vfsto pripravkov, s katerimi se da doseči večji uspeh. Nek- £ jj^J So priporočali aniten D, hedonal MCPP ali deherban fluid in £ ra n,e*Cater* snovi, ki učinkujejo tako, da z njimi zalijemo vsako s r^lino posebej, .,v srce“. To je zamudno kot puljenje, zato je * tiv °^° ve^ uPanja zbudil nov pripravek asuloks, ki deluje selek- ^ obn-’t0re^ un‘č‘ samo P*cvc*» ne Pa tu(*‘ krmne rastline, ki raste £ asuloksom se škropi plevel v bujni rasti, torej tja do sredine ^ vit h*11 V <^ruK' polovici avgusta. Listi ščavja so takrat že raz- * Asui^J? Pa je ^ toliko časa, da strup opravi svoje delo. ^ hekt deluje počasi, znaki se pokažejo v treh tednih. Za en ^ travnik zadošča 4 1 pripravka, razredčenega v 400 4 60° 1 vode. kislicami pa niso varni niti pašniki, zlasti obilno gnojeni. # na jih ne mara, zato ostajajo nepopasene in v samo škodo. £ ter ,P^ej jih je treba odstraniti s puljenjem, košnjo ali herbicidi * trau rat* dognojevanjem z dušičnimi gnojili, ki delujejo na ^ n° rušo izravnalno. Inž. M. L. s Okrog 5.000 do 6.000 blokov na dan so začeli proizvajati v Rudniku Kanižarica. gradnjo betonarne s pisto in v gradnjo avtomatizirane separacije, kjer v Nerajcu proizvajajo šest vrst gramoza. Doslej so kamen in zidake proizvajali na domačih tleh večinoma ročno in v manjših količinah, s tem pa so se ukvarjali predvsem zasebniki. Tako so graditelji plačevali te (Nadaljevanje s 1. str.) Brez jalovega modrovanja in iskanja smeri v raznih „izmih “ se je Trebnje pred leti lotilo trdega, predvsem v organizacijskem pogledu nehvaležnega dela: zbrati pri poštenem delu slovenske likovne samorastnike, jim nuditi streho in delovni okvir ter pomagati ustvarjalnosti, ki je prej zadevala na toliko razvojnih, pa tudi nepotrebnih ovir. Trebnje je pri tem izoblikovalo svojo lastno podobo specializiranega dela kulture in ostaja edina tovrstna institucija v Sloveniji. Pri tem pa se ni zaprlo v ozke lokalne meje. Prav narobe: zdaj že s tretjim salonom jugoslovanske naive in sedmim srečanjem samorastnikov je krepko poseglo v jugoslovanski kulturni prostor. Pokaza- lo je nove odnose kraja in njegovih prebivalcev do kulture in udejstvovanja v kulturi. Prav ob taboru in salonu se razvija široka in bogata dejavnost, ki obeta še precej več, kot je mogoče ta hip videti ali slutiti. Vztrajnost domačih organizatorjev, katerih obsežni delovni napori so potrjeni z ugledom in uspehi obeh prireditev, dobiva nova priznanja v vedno celovitejšem programu ljudske kulture. Majhnost kraja pri tem ni nobena ovira, saj samo potrjuje, da lahko zraste kleno drevo tudi tam, kjer tega prej ni nihče pričakoval. Tako oplaja trebanjski tabor likovnih samorastnikov zdaj tudi razvoj kulturne politike v občini in sega daleč preko njenih meja. In pri vsem tem nikakor ne gre le za razstavo slik in kipov. Gre za kulturne pobude malega kraja, ob katerih hkrati načenjajo vprašanja kulturnega doma, urejanja krajev v občini in prvih srečevanj ljudi z umetniškimi deli v njih. To pa so nove ideje, ki obetajo razvoj kulture v smeri, kot je bila zapisana v dokumentih obeh zadnjih kongresov ZKS in ZK Jugoslavije. Ko se Trebnje tako predaja organizirani skrbi za nadaljnji razvoj slovenskega likovnega samorastništva, ki ga pravilno vpleta v široko jugoslovansko naivo, zasluži naše priznanje in potrebno podporo. Slovenska kulturna javnost mu slednjega doslej prav gotovo ni dajala dovolj. TONE GOŠNIK Danes 7. tabor, v soboto 3. salon Pokrovitelj salona likovnih samorastnikov Jugoslavije je Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ - Gostovanje folklorstva iz Obrenovca in koncert opernih in gledaliških umetnikov Sedmi tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije, na katerem bo deset dni ustvarjalo 19 slikaijev in kipaijev iz treh republik in obeh avtonomnih pokrajin, bodo slovesno odprli nocoj ob 19. uri v trebanjskem domu kulture. Na prireditvi bo sodelovala folklorna skupina iz pobratene občine Obrenovac. Pokroviteljica tabora, ki se bo končal 6. julija s koncertom orkestra RTV Ljubljana, je jugoslovanska Revija iz Beograda. 3. salon likovnih samorastnikov 29. junija, ob 18. uri v avlah trebanj- Jugoslavije bodo odprli v soboto. ske osnovne šole, neposredno po 1 Po uspeli premieri komedije Etienne pred polno dvorano sevniške-ga Partizana v sredo, 19. junija bodo člani dramske sekcije sevni-škega Kluba mladih izvedli prvo ponovitev nocoj ob 20. uri v Krmelju. Sevničani so uživali ob uprizoritvi. Na sliki: Etienne, avtoklepar Peter Žuraj, in oče, kovinostrugar Stane Požun. Delo je režiral Rudi Filej, predsednik občinske konference ZMS Sevnica, sceno pa je ob sodelovanju STILLESA pipravil Aleš Fenos. (Foto: Železnik) Petindvajseterica v salonu V Kočevju razstavljajo ljubljanski likovni amaterji - Razstava bo odprta od 1. julija V Kočevju se je za deset dni „ustavila“ še ena kulturna prireditev: pod pokroviteljstvom Trgoprometa je v Likovnem salonu razstavilo svoja dela 25 slikaijev, članov Društva likovnikov samorastnikov iz Ljubljane. Obiskovalci si bodo razstavo lahko ogledali do 1. julija. Razstava v Kočevju je že šestnajsta po vrsti, kar jih je omogočilo društvo samo ali v sodelovanju z Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij. Do zdaj so ustvaijalci sodelovali na osmih kolektivnih prireditvah v Ljubljani in na razstavah v Domžalah, Trbovljah, Celju, na Vrhniki, Jesenicah, v Vevčah, Grosupljem in Radencih. Poleg tega so imeli posamezni člani društva samostojne razstave ali pa so se vključevali v druge razstave v Sloveniji. Leta 1970 ustanovljeno društvo je povezalo že nad 100 v Ljubljani in okolici delujočih likovnih amaterjev, med njimi delavce, študente, uslužbence, gospodinje in upokojence. SPORED KRŠKEGA PRAZNIKA SOBOTA, 29. JUNIJA ob 14. uri - Gorica - otvoritev asfaltirane ceste Jelše—Gorica—Drnovo ob 17. uri - Spodnji Stari grad - otvoritev asfaltirane ceste Spodnji Stari grad-Pesje ob 18. uri — Rožno — otvoritev družbenega doma NEDELJA, 30. JUNIJA ob 14. uri — Mali Podlog — otvoritev asfaltirane ceste Mali Podlog — Gržeča vas ob 15. uri — Dom na Libni — otvoritev lovske koče in svečano razvitje prapora PONEDELJEK, 1. JULIJA ob 15. uri — Krško — avtomatsko kegljišče v Resi — kegljaški turnir za pokal občine Krško ob 18. uri - Krško — učilnica Delavske univerze*— otvoritev filatelistične razstave ^ SREDA, 3. JULIJA ob 16. uri - Senovo - odkritje spominskega obeležja pohoda XIV. divizije ob 16.30 uri — Senovo — slavnostna povorka od obeležja do športnega igrišča ob 17. uri — Športno igrišče — kulturni program v počastitev dneva rudarjev ČETRTEK, 4. JULIJA ob 9. uri - Krško — Polaganje temeljnega kamna za gradnjo nadvoza ob 11. uri — Raka — svečana seja vseh zborov občinske skupščine Krško in podelitev častnih priznanj z medaljo Janeza Vajkarta Valvasorja ob 14. uri — Raka — otvoritev asfaltirane ceste Raka — Smednik ob 16. uri — Krško — tovarna perila Labod, TOZD Libna — proslava 50. obletnice obstoja tovarne perila „LABOD" Novo mesto ' NEDELJA, 7. JULIJA ob 15. uri — Senuše — otvoritev vodovoda Senuše IMV -POMOČ PRIZADETIM V petek je potres v naši republiki močno prizadel predvsem območje šentjurske in šmarske občine, prizadetim pa so republiški štab za civilno zaščito in nekaj gospodarskih organizacij takoj priskočili na pomoč. Med prvimi delovnimi organizacijami je bil tudi novomeški IMV, ki je za prvo silo poslal 25 stanovanjskih prikolic. SREČANJE BORCEV Predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Sodražica in Poljane-Ljubljana so se pred kratkim dogovorili, da bodo letošnji dan borca praznovali skupno 7. julija v Sodražici. Ta- ^ krat sc bo pripeljalo v Sodražico ^ okoli 1.500 do 2.000 Ljubljan- w čanov, ki bodo imeli s seboj tudi A partizanski pevski zbor. Srečanje ^ bo združeno z zborovanjem, koncertom, nastopom rake- a tarjev, pa tudi raznimi zabavnimi J prireditvami, kot so ples, tombo- 9 la, šaljiva tekmovanja in drugo. ^ MIRNA - V soboto ob 19.30 J uri se bo Stane Dolanc, sekretar V izvršnega komiteja predsedstva A ZKJ, sestal z delavci „Dane“ in ~ likovnimi ustvaijalci - samora- ^ stniki, ki bodo delali in razstav- a ljali v Trebnjem. SEVNICA - Včeraj so v gale- 0 riji v gradu odprli razstavo otro- g ških likovnih del - plakatov na w temo „Varujmo okolje!“ A promenadnem koncertu domačega pihalnega orkestra. Otvoritveni govor bo imel prof. Zoran Kržišnik, predsednik umetniške žirije za izbor del. Otvoritve se bo udeležil tudi pokrovitelj Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ. V tovarni Dana na Mirni bo neposredno zatem tovariško srečanje delavcev Dane s pokroviteljem Dolancem in razstavljalci v letošnjem salonu. V salonu se bo predstavilo 39 slikarjev in 10 kiparjev z 91 deli: 73 slikami in 18 kipi. Prireditelji so izdali obsežen katalog s podatki o raz-stavljalcih, njihovimi fotografijami in reprodukcijami njihovih del. Poimensko sta predstavljena tudi 51-članski častni odbor, katerega predsednik je Bogdan Osolnik, podpredsednik zveznega odbora skupščine SFRJ, in 20-članski organizacijski sekretariat, ki ga vodi Janez Gartnar, predsednik občinskega sodišča v Trebnjem, V predgovoru, ki je preveden tudi v angleščino, je dr. Mirko Juteršek, umetnostni kritik iz Ljubljane, zapisal med drugim: „Jugoslovanski okvir tokratne sedme velike prireditve naj pokaže trenutno stanje samorastništva v našem prostoru. Prireditev ni antologija, kjer naj bi ne manjkal nobeden od pomembnejših avtorjev, temveč živ odsev volje in želje po sodelovanju v eni naših likovnih manifestacij, ki že ima svoj prostor v kulturi.“ I. ZORAN PLANINCI NA PLATAK Novomeško planinsko društvo prireja 4. julija izlet na Platak, približno 20 km nad Reko, kjer bo ta dan proslava v okviru 12. zleta jugoslovanskih planincev, posvečena pa bo 100-lctnici hrvaške planinske zveze in 100. obletnici organiziranega planinstva v Jugoslaviji. Avtobus bo odpeljal 4. julija ob 6.30 izpred hotela Metropol, vrnil pa se bo istega dne oki;og 20. ure. Prijave sprejema do zasedbe avtobusa prodajalec srečk jugoslovanske loterije v Kastelčevi ulici v Novem mestu. V ^ NAD 500 PROSVETARJEV V SEVNICI Minulo soboto je bilo tradicionalno srečanje prosvetnih delavcev vseh treh posavskih občin v novi dvorani Konfekcije LISCA v Sevnici. Srečanje so pripravile vse tri temeljne izobraževalne skupnosti in sindikalne konference delavcev v vzgoji in izobraževanju. V delovnem delu srečanja je o uresničevanju resolucije X. kongresa ZKJ, o socialistični in samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja govoril vodja slovenske delegacije v zveznem zboru skupščine inž. Marko Bulc. Na srečanju je nastopil tudi Slovenski oktet, obe sevniški tovarni, LISCA in JUTRANJKA, pa sta priredili uspeli modni reviji svojih izdelkov. ŠTIRJE ODLIČNJAKI Prejšnji teden se je v Novem mestu končalo šolanje na oddelku srednje politične šole CK ZKS. Od 28 kandidatov iz brežiške, krške, sevni-ške, trebanjske, novomeške, metliške in črnomaljske občine jih je študij uspešno končalo 22, šest pa jih bo moralo še enkrat pred izpitno komisijo. Med uspešnimi so 4 izdelali z odliko, 6 s prav dobrim, 12 pa z dobrim uspehom. POPRAVEK V predzadnji Številki Dolenjskega lista nam jo je v podpisu k sliki ob otvoritvi nove montažne osnovne šole v Boštanju zagodel tiskarski škrat: šola je stala 5,63 milijona dinarjev in ne le 563.000 dinarjev. Znesek še ni dokončen, saj ni še opravljen celoten obračun. Svet v otroških risbah V trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov razstava del mladih talentov - osnovnošolcev Prvi trebanjski kulturni dnevi — tako imenujejo prireditve v junijsko-julijskem obdobju - so za nami, začeli pa sojih učenci osnovnih šol iz vse občine. 19. junija so v kulturnem domu nastopili mladi pevci in instrumentalisti, v Galeriji likovnih samorastnikov pa so odprli razstavo del mladih likovnih talentov. Na glasbeni prireditvi „Pojemo in igramo za vas“ so sodelovali otroški pevski zbori iz osnovnih šol v Treb- njem. Velikem Gabru in na Mirni, mladinski zbori iz šentruperške, mirenske m trebanjske šole in učenci nižje glasbene šole v Trebnjem. Na likovni razstavi, ki io je po uvodni besedi odprl dr. Mirko Juteršek, je 45 del, ki jih je žirija izbrala od 95 poslanih. Za pet najboljših izdelkov je žirija nagradila avtorje, nagrade pa je v imenu prirediteljev podelil Roman Ogrin. Kakor je poudaril dr. Juteršek, ima otroško likovno ustvarjanje veliko vrednost in čar, zato iz prisotnosti in nepotvorjenosti otroškega likovnega sveta radi zajemajo pobude tudi številni priznani umetniki. Josip Broz-Tito Jugoslavija ne spreminja politike Premiki na vodilnih mestih v naši deželi niso izraz nikakršnih sprememb v notranji in zunanji politiki Jugoslavije. Znano je, da že dolgo izvajamo načelo tako imenovane rotacije kadrov. To ocenjujemo kot naravni proces, ki naj omogoči nenehno vključevanje novih, sposobnih ljudi, predvsem iz mlajše generacije. Smisel takšne naše politike je tudi v tem, da pri ljudeh onemogočimo birokratske deformacije. Do menjave ljudi na vodilnih mestih mora prihajati tudi zato, ker nekateri ne morejo ali niso pripravljeni slediti smeri našega sedanjega razvoja in politike. Vendar imajo tudi taki ljudje možnost, da najdejo svoje mesto v družbi, razen če delujejo sovražno. Za take ni prostora, te je treba izključiti. Mednarodna javnost se je lahko prepričala, da Jugoslavija ne spreminja politike in da v notranjem razvoju dosledno ubira svojo pot. To se je pokazalo tudi na nedavnem X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. To velja tudi za našo zunanjo politiko. (Predsednik republike v intervjuju za zahodnoneško televizijo) Stane Dolanc Merilo - odnos do stabilizacije Žq zdavnaj smo se tako odločili, na X. kongresu pa smo ponovno poudarili, da moramo z ukrepi in družbenimi akcijami varovati življenjsko raven vseh delovnih ljudi, posebej pa stistih z majhnimi osebnimi in družinskimi dohodki. V tem smislu smo tudi v minulem obdobju sprejeli nekaj ukrepov, ki so dali pozitivne rezultate. Zavedati pa se moramo, da samo s takimi ukrepi ne moremo trajno rešiti cele vrste problemov, ki jih imajo ne tako maloštevilni deli delavskega razreda v naši družbi. Ne gre samo za njihovo življenjsko raven v ožjem pomenu besede, temveč še za mnoge druge stvari. Tu so hkrati tudi vprašanja zaposlitve, stanovanja, šolanja delavskih otrok, dalje delavskih dopustov, skratka vsi tisti problemi, o katerih smo govorili, da so neposredno ali posredno povezani tudi z odpravljanjem socialnih razlik v naši družbi ter z zagotavljanjem pogojev za boljše in popolnejše zadovoljevanje materialnih in kulturnih potreb človeka v samoupravni socialistični družbi. To niso problemi samo tistega dela delavskega razreda, ki ima majhne osebne dohodke. Gre za skupne in trajne interese delavskega razreda Jugoslavije, zato sta naša opredelitev in odnos do stabilizacije merilo za odnos do skupne politike Zveze komunistov. (Sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ na proslavi v Boru) Marijan Cvetkovič V Le pol borcem priznan status Vsi družbeni dejavniki, začenši z organizacijami združenega dela pa vse do najširše družbenopolitične skupnosti, vsak po svoje in vsak na svojem delovnem področju imajo na skrbi tudi pravice borcev in vojnih invalidov. Tako mora ostati. Prizadevati si moramo za izboljšanje življenjske ravni in življenjskih razmer borcev, vojnih invalidov in vseh delovnih ljudi. Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi moramo storiti več za to, da bomo izenačili pravice borcev in vojnih invalidov. V preteklem obdobju smo popisali vse borce. Čeprav je popis potekal po raznih metodah in ob različnem času, nam daje pomembne podatke o posameznih vprašanjih in omogoča, da bolj vsestransko spoznamo probleme borcev in zavzemamo stališča do njih. Po rezultatih popisa je v SFRJ skupno 957.805 borcev, med katerimi jih ima 547.544 ali 55 odstotkov status borca, 282.440 pa je borcev, ki so stopili v NOV pred 9. septembrom 1943. Neposredna naloga občinskih organizacij ZZB NOV in vodilnih borčevskih kadrov iz NOV je, da po kongresu uveljavljajo prakso vrhovnega sodišča Jugoslavije, po kateri je mogoče ugotavljati, ali imajo posamezni udeleženci NOV pravico do statusa borca. Hkrati so borčevske organizacije dolžne preprečiti zlorabe in poskuse, da bi si ta status pridobile osebe, ki v resnici niso sodelovale v NOV. (Predsednik zveznega odbora na VII. kongresu ZZB NOB v Zagrebu) inž. Ivo Kuštrak Kmetijstvo čez prvo prelomnico V zadnjem letu dni je imelo kmetijstvo dobre rezultate. Krenilo je čez prvo prelomnico. To pa zato, ker smo že lani vodili politiko cen, ki je temeljila na načelu stroškov, razen v živinoreji, ki je bila v slabšem položaju in kjer bomo to načelo šele začeli uveljavljati po sklepu, ki gaje nedavno sprejel zvezni izvršni svet. Po sklepnih računih za lansko leto kaže kmetijstvo pozitivne rezultate, pri čemer se odlikujejo zlasti tri najpomembnejše prvine: skupni dohodek je narastcl za 29 odstotkov, dohodek za 31 odstotkov, izgube pa so se zmanjšale za 59 odstotkov. Sredstva, ki so na voljo za investicije v kmetijstvu, so se zvečale za 28 odstotkov, približno toliko kakor v industriji in rudarstvu, in s tem smo lahko zadovoljni. Prav tako moramo poudariti, da se je stopnja zadolženosti zmanjšala od 55,5 na 44,2 odstotka, stopnja reproduktivne sposobnosti pa se je zvečala od 6,8 na 7,5 odstotka. Tako je kmetijstvo lani uresničilo 52.674 dinarjev dohodka na zaposlenega v kmetijstvu. Taje bil prvič večji od poprečnega dohodka v gospodarstvu (51.897 dinaijev), katerim je doslej vedno zaostajal. (Predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo na vprašanje „Komunista") za To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali sami! Po 20 letih spet skupaj Na Polževem so nekdanji novomeški učiteljiščniki praznovali 20-letnico mature V soboto, 8. junija, so učetelji, ki so maturirali na novomeškem učiteljišču leta 1954, na Polževem praznovali 20-letnico mature. Nekdanji učenci in profesoiji so se zbrali iz vseh krajev naše domovine, kamor jih je pač zanesla pot službovanja. Nekateri se niso videli po celih dvajset let in se skoraj niso več spoznali. Seveda so prevladovale ženske, „trši-ce“, kolikor pa je bilo predstavnikov močnejšega spola, so bili sami „visoki": ravnatelji, predsednik občinske skupščine, predavatelji. Med pogovori so ugotovili, da dve tretjini generacije službuje na Dolenjskem in v Beli krajini, ostali pa so raztreseni po vsej Sloveniji in celo Bosni. Ker je bilo srečanje zani- POJASNILO K sestavku „Ali nagajajo44, objavljenemu na tej strani minuli teden, smo dolžni dati nekaj pojasnil. Mostu čez Impoljski graben v sevniški občini ne gradi Cestno podjetje Novo mesto, temveč Splošna vodna skupnost Dolenjske, kije na zahtevo predstavnikov občine naredila zasilen obvoz. Ta z zelo majhnimi krivinami komaj zadošča za obvoz osebnih avtomobilov, otroci s šolskega avtobusa pa naj bi prestopali, kot je bilo tudi dogovoijeno. Pri Splošni vodni skupnosti poudaijajo, da je cesta praktično zaprta, nadalje, da je bilo sprva določeno, da se obvoz sploh ne dela, in da je zasilni obvoz (zaradi šolarjev, gasilcev) naredil izvajalec del na željo občinskih predstavnikov. mivo in prijetno, so se odločili, da bodo podobna praznovanja še priredili. Prihodnje bo organizirala pionirska knjižnica s sodelovanjem prosvetaijev, saj je pionirska knjižnica glavno zbirališče dolenjskih učiteljev. Udeleženci upajo, da se bo prihodnjič vabilu odzvalo več učiteljev in bivših dijakov, saj so sc od profesorjev srečanja udeležili profesoiji: Titi, Markelj, Modic, Mole in ravn. Museijeva. MARJETA DAJČMAN Novo mesto Praznovanje 20-letnice mature novomeških učiteljišnikov je minilo v prijetnem vzdušju. Na sliki: udeleženci srečanja. (Foto: Mole) Izletnik pustil na cedilu krvodajalce Ob 304etnici Rdečega križa je občinski odbor RK Sevnica nameraval združiti praznovanje z izletom na Lisco, kjer bi tudi podelili priznanja krvodajalcem. Priprave so stekle zgodaj in po telefonskem zagotovilu celjskega Izletnika smo imeli rezervirane tri avtobuse za dan proslave 8. junij. Poslali smo še pismeno naročilnico in dan pred izletom smo še enkrat telefonsko preverili rezervacijo. Takrat pa seje zataknilo. Pri Izletniku niso nič vedeli o naročilu avtobusov. Z vztrajnimi prošnjami nam je le uspelo omehčati uslužbenca, ki je medtem našel našo naročilnico in nam zagotovil dva avtobusa. Oddahnili smo se, saj smo računali, da naš izlet ne bo propadel in da nismo zaman poslali skoraj dvesto vabil in naročili na Lisci malico in kosilo. Na dan'proslave smo se udeleženci zbrali ob dogovrjeni uri pred restavracijo v Sevnici, da bi počakali naročena avtobusa. Toda vozil ni bi- lo od nikjer. Zazdelo se nam je sumljivo in telefonirali smo Izletniku v Celje. Izvedeli smo, da je avtobus pokvarjen in da stoji na bencinski črpalki, drugi pa da sploh ne more priti, ker ima drugo vožnjo. Poiskali smo prvega, vendar je na našo prošnjo šofer odklonil, da bi vozil avtobus, ki bi ga priskrbeli mi. Morda sem v prepiru s šofeijem /7® ljubljanska banka PODRUŽNICA CEUE JESENI: tiskano glasilo »Pikapolonice« Pred nami je junijska, zadnja številka „Pikapoloni-čnega glasila“, ki ga je v šapirografirani obliki izdajala podružnica Ljubljanske banke v Celju za svoje mlade varčevalce. Kakih 3.000 izvodov „pikapolonic" je roji- lo vsakič, koje glasilo „poletelo" med mlade varčevalce - a vedno jih je zmanjkalo. Zato beremo zdaj tole prijetno obvestilo: „ Vsi se še spominjate prve številke, ki je izšla lani oktobra. Vse te številke so bile skromni začetki časopisa, ki je namenjen vsem mladim varčevalcem. Čeprav je bila naklada pribl. 3.000 izv., je bilo izvodov vedno premalo. Zato se je Ljubljanska banka odločila za izdajo tiskanega pikapoloničinega glasila, ki bo imelo barvaste strani in tolikšno naklado, da bo vsakdo prejel svoj izvod." No, spet nekaj novega: glasilo mladih varčevalcev LB! V junijski številki se PIKAPOLONICA takole poslavlja od svojih mladih prijateljev : „Kaj naj vam zaželim na koncu leta, v zadnji številki vašega glasila? Ostanite še naprej prizadevni varčevalci in vzorni učenci! Nikar pa ne pozabite na svojo pikapolonico! - Želim vam sončne počitnice, v prihodnjem šolskem letu pa na veselo svidenje.f“ Urednik še pristavlja, da so v „današnji številki spet samo prispevki, ki ste jih poslali za tekmovanje za najboljši spis in risbo .. .“Tudi °n želi mladim varčevalcem yesele počitnice, na jesen pa jih bo že obiskala „Pikapolonica v novem, čisto rdečem Plaščku z lepimi črnimi pikami ..Počakajmo tedaj do novega šolskega leta, ko bo varčevalce-pionirje LB razveselilo novo, tiskana glasilo v barvah. Listanje po „Pikapolo-nici“ pa je hkrati tudi poučno: vse starše in učitelje bo zanimalo, kako napreduje varčevanje v pionirskih hranilnicah, ki jih zajemajo posamezne enote LB, podružnice v Celju. Tole izve-, mo: Konec decembra 1973 je imelo 7905 mladih varčevalcev v 10 enotah celjske podružnice LB 803.933 dinarjev hranilnih vlog; takrat je varčevalo 26 odstotkov vseh osnovnošolskih učencev. Konec marca 1974 pa je 9.293 varčevalcev imelo na hranilnih vlogah že 1,033.797 dinarjev; takrat je varčevalo že 30 odstotkov vseh učencev. Poglejmo še malo bliže, prav v naši občini Brežice in Sevnica: V BREŽIŠKI OBČINI je konec lanskega leta m Kako dobro poznajo številni mladi varčevalci LB delovno geslo svoje prijateljice Pikapolonice: „Kdor varčuje, si srečo kuje!“ Po njem pa se tudi ravnajo. varčevalo 997 pioniijev, ki so imeli tedaj 116.920 din hranilnih vlog; med vsemi šolaiji jih je varčevalo 35 odst. V začetku letošnjega aprila je bilo v občini že 1190 mladih varčevalcev z vloženimi 159.393 dinaiji; odstotek varčevalcev med učenci seje dvignil že na 46! - V SEVNIŠKI OBĆINI se je v istem času dvignilo število vlog od 79.851 din na 112.478 din, odstotek varčevalcev med učenci pa od 40 na 42. Nekaj manj je bilo konec marca varčevalcev: 977 v primeijavi s 1034 konec lanskega decembra. Vsekakor lep uspeh in napredek v obeh občinah! VARČEVANJE NA NAŠI ŠOLI Tak je naslov spisa, ki ga v junijski številki „Pikapolonice" objavlja Mojca Erman, predsednica sveta pionirske hranilnice osnovne šole v Tržišču. Takole pravi v njem: „Pionirska hranilnica deluje pri nas že tri leta. Letos je svet PH razpisal tekmovanje med razredi. Vsak mesec je najbolj varčen razred dobil prehodno plaketo, „pikapolonico44, ki je romala iz razreda v razred. Na začetku šolskega leta je svet PH razpisal denarno nagrado za tri najboljše razrede. Zato je število varčevalcev hitro naraslo. V hranilnici je bilo vedno več varčevalcev, ki so pridno zbirali denar za resnejše čase. - V maju je bila nagrada podeljena: 1. je bil 7. b razred inje dobil 200 din; 2. je bil 3. razred, ki je dobil 150 din, 3. pa je bil 8. razred, ki je dobil 100 din. Pridnemu varčevanju so sledile (udi razne nagrade in darila, ki sta jih 22. maja pripeljala uslužbenca LB iz Sevnice. Teh daril smo bili zelo veseli. Sklenili smo, da bomo prihodnje leto še* bolj varčevali, saj.poznamo pregovor: „Kdor varčuje, si srečo kuje44. Mojci Erman in hkrati vsem mladim varčevalcem pri LB lahko samo pritrdimo, da so na najboljši poti do sreče. res prekoračila meje vljudnosti, toda prehudo meje prizadelo, da pred restavracijo čakajo ljudje, ki so s svojo KOZJANSKO VABI V Planinski vasi pri Miklavžu se krajevna organizacija Zveze vojaških in vojnih invalidov skrbno pripravlja na odkritje spominske plošče. V nedeljo, 7. julija ob 11. uri dopoldan, bo po odkritju plošče, in kulturnem programu, ki ga bodo pripravili s pomočjo brigadirjev, tovariško srečanje in ljudsko rajanje. J. PERIC lovio rešili že marsikatero življenje, ljudje, ki so humano darovali kri petkrat in tudi petindvajsetkrat. Iz res hude zadrege nas je rešil šofer Gorjancev Jernej Radič, ki je brez pripombe priskočil na pomoč in odpeljal priskrbljeni avtobus na Lisco. Naj ta zapis opomni odgovorne, naj se svojega početja zavedo tudi takrat, ko bodo oni sami ali njihovi svojci potrebovali kri katerega od krvodajalcev, obenem pa se opravičujemo udeležencem izleta za zamuden in dolgotrajen odhod z Lisce, ker šofer Gorjancev res ni mogel v eni sami vožnji odpeljati vse na do-m ove STANKA KOSINA Tajnica ob. odbora RK 95 let Potočana Najstarejši Potočan Janez Gregorič, po domače Miščev, iz Segove vasi v Loškem potoku je pred kratkim praznoval 95 rojstni dan. Rodil se je 21. junija 1879 v Šegovi vasi, kjer še danes živi. i Naš slavljenec je imel trdo mladost. Koje bil star 16 let mu je umrl oče. Kot naj starejši sin je prevzel posestvo, in z njim gospodaril vse doslej, kar je svojevrsten rekord. Skopa potoška zemlja ga ni mogla preživljati, zato je 1909 odšel na pot čez veliko lužo, v Ameriko. Tam je ostal le 4 leta. Nato gaje domotožje potegnilo domov, na domačijo, kiji je ostal zvest do danes. Oče Gregorič se je skoro vse življenje ukvarjal s furmanstvom. Prevažal je tudi po kočevskih gozdovih. Bil je velik ljubitelj konj in dober poznavalec te plemenite živali. Konje je nakupoval tudi na Hrvaškem. Prav zaradi konj je imel znance daleč naokrog. 9. mladinska SNOUB brigada iz Kočevja je krenila na pohod v Gorski Kotar. Na pohodu so se ustavili v več krajih, kjer so položili vence na partizanske spomenike. Na sliki: udeleženci pohoda. (Foto: S. Marinčič) Janez Gregorič V prvi svetovni vojni mu ni bilo treba na fronto, ker je bil delni invalid, zato pa je bil bolj prizadeven v drugi vojni. Gregoričev oče je aktivno sodeloval v NOV že od začetka oboroženega odpora. Bilje vaški odbornik in'on in njegova družina sta bila vedno na razpolago partizanom'. Na žalost je ostal oče Gregorič na stara leta brez borčevske in kmečke pokojnine. Še danes ga preživlja posestvo, ki ga oskrbuje hčerka. Le-ta je še ostala od petih otrok, ki so se mu rodili v zakonu. Žena mu je umrla leta 1944 in je tako že 30 let vdovec. Gregorič je za svoja leta še pri dobri moči. Ob jubileju mu vsi iskreno čestitamo, in želimo, da bi bil še dolgo najstarejši občan Loškega potoka, še posebej mu želimo vse najboljše člani Zveze borcev in bivši furmani iz bližnje in daljne okolice. K. ORAŽEM Dekan odklonil cerkveni pogreb Podpisani prosim, da objavite v vašom listu naslednje vrstice Brat Pavle, začasno zaposlen v Nemčiji, je zaradi zahrbtne bolezni nenadoma umrl, star komaj 28 let. Po šestih dneh smo ga prepeljali v rojstni kraj na zadnjo pot. Sel sem k dekanu v Brežice, da bi se dogovoril za običajni pogreb. Dekan je odklonil cerkveni pogreb, češ da brat ni bil cerkveno poročen. (Brat se je pred dvema letoma poročil na matičnem uradu v Brežicah.) Dekan je še posebej poudaril: ,,Iz principa ga ne bom cerkveno pokopal!44 Tudi zvonjenja ni dovolil, čeprav so zvonovi last občanov, obljubil pa je, da bo maševal za pokojnika. V pogovoru z mano je bil dekan skrajno neprijazen, celo zaničljivo se je vedel. In jaz sem ga tisti dan osemkrat iskal, čakal nanj dve uri in ponižno prosil za običajni cerkveni pogreb, vendar brez uspeha. Nato sem poslal brzojavko mariborskemu škofijstvu. Ob ponovnem obisku pri dekanu v Brežicah sem zvedel, da so ga o tem obvestili. Tudi telefoniral sem v Maribor. Odgovorili somi,da je zadeva urejena, naj sc torej obrnem na dekana Jeleija. Tako sem storil, vendar meje dekan zavrnil z odločnim NE. Močno sem se začudil, ko mi je še dejal, da bo za pokojnika bral maše. Dobil sem vtis, da gre za koristoljubje, za denar. Prosili smo tudi za zvonjenje. Na dan pred pogrebom je zvonilo trikrat, nakar sem zvedel, da je dcka'n prepovedal nadaljnje zvonjenje. In vendar so zvonovi last prebivalcev, last našega kraja, ne pa gospoda Jele tj a. Po brezuspešnem iskanju dovoljenja za cerkveni pogreb svojega brata KNJIŽEVNIKA NA ŠOLI 7. junija sta učence osnovne šole Šentrupert obiskala pisatelj Ivo Zorman in pesnik Niko Grafenauer. l*o krajšem programu, s katerim so učenci predstavili oba slovenska književnika, sla gosta pripovedovala o svojem življenju in delu ter odgo-vaijala na številna vprašanja, ki no jima jih zastavili učenci. Niko Grafenauer je prebral še nekaj svojih pesmi in požel zaslužen aplavz zbra-mh DUŠANKA HRIBAR sem se obrnil po pomoč na krajevno skupnost s Sromljah in na organizacijo ZB NOV. Nesebično so mi ustregli vsi po vrsti. Z nacionalno zastavo smo se poslovili od pokojnika. Krajevni organizaciji ZB, govorni- kom in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Priskočili so nam na pomoč, ki nam jo je dekan tako grobo in žaljivo odklonil- ' RADO CIZELJ Gor. Pohanca 1 Krave na i izl leti ii Resnična zgodba o turističnem potovanju dobrepoljskih krav proti Sarajevu Maja so obiskali Slovenijo predstavniki nekega sarajevskega podjetja, da bi kupili plemensko živino. Pri Kmetijskem zavodu v Ljubljani so se dogovorili za 10 glav plemenske živine. Sarajevčani so tudi dejali, da je to dokončen dogovor in da naj jim iz Slovenije odpošljejo živino takoj, ko bo cepljena. Že čez tri dni je bilo dogovorjenih 10 glav plemenske živine pripravljenih za potovanje v Sarajevo. Po dve plemenici sta bili iz Ribnice in Velikih Lašč, 6 pa iz Dobrepolja. Ko se je živina s posebnim tovornjakom že peljala proti Sarajevu, so iz ribniške KZ telefonirali kupcem: - Živina je na poti. Po telefonu jim je prav eden tistih, ki so živino naročali v Sloveniji, odvrnil: - Neću junice ni po bogu! Seveda so bili Ribničani začudeni zaradi takega dogovora. Vendar so se znašli. S pomočjo milice so posredovali pri miličnikih v Zagrebu, naj prestrežejo tovornjak s plemensko živino in ga napotijo domov. Zagrebška „leteča" je res zajahala motocikle in ujela krave že naprej od Zagreba in jih napotila domov. Kasneje se je zadeva razbistrila. Kaže, da sta bili v Sarajevu dve skupini kmetij-, skih strokovnjakov: prva se je navduševala za sivo-rjavo plemensko živino, druga pa za simentalsko. Živino so se odpeljali nakupova pristaši „sivk“, „simentalci“ pa so ostali doma. Oboji pa se pred naročilom niso dovolj natančno dogovorili, kakšno plemensko živino bodo kupili. Tako so si zaradi takega poslovanja ribniške krave privoščile potovanje, na katerem so si ogledale precejšen del Slovenije in nekoliko manjši del Hrvatske, si razširile svoje kulturno obzorje in prispevale k razvoju našega turizma. / PRIMC KOMI - MKTIZdnSKI SOTRPIN Pred proslavo 30-letnice veterinarskih ustanov v Beli krajini O partizanskem konju imamo razne predstave. Prva je precej romantična. Tako je za naslovno stran neke knjige v partizanih narisal naš partizanski slikar Niko Pirnat konja s ponosno dvignjeno glavo, iskrimi očmi, vzpenjajočega se na zadnje noge. Takega konja si je v mladostni romantiki predstavljal mlad komandant, ko je jahal svoji enoti na čelu. Podobno so si zamišljali konja tisti, ki so spomladi 1942 organizirali konjeniške vode. Drugačna pa je pri večini borcev slika partizanskega konja (pod imenom konj je razumeti konje, mule in druge kopitarje). To je izčrpan konj, ki kaže rebra, s povešeno glavo, udrtimi očmi in osedlan s težko natovorjenim tovornim sedlom, vprežen v top ali kmečki voz. Ta konj je nosil težko orožje, strelivo, ranjence, hrano in drug material. Nihče pa si ne more predstavljati partizanske vojske brez konja. Kako smo se oddahnili, ko smo zaplenili Italijanom prve mule in jim obesili na tovorno sedlo poleg težke brede municijo, kotle in goro nahrbtnikov, da so reve komaj še lahko hodile! Ob italijanski kapitulaciji smo zaplenili veliko število konj in mul, ki so postale sestavni del naše vojske, pravi in zvesti bojni sotrpini. Toda konji niso bili potrebni samo naši vojski, potrebni so bili kmetom za obdelovanje polj, da bi pridelali čimveč hrane zase in za naše borce, razen tega pa so bili neprestano mobilizirani za razne prevoze. PRVE VETERINARSKE AMBULANTE Kjer je živina, je nujno potrebna veterinarska služba. Prvič je bila organizirana veterinarska služba spomladi 1942, ko je bilo osvobojeno prvo ozemlje. Toda po roški ofenzi- vi avgusta istega leta je ta služba prenehala delovati in se je prav razvila šele jeseni 1943 po kapitulaciji italijanske vojske. Najprej je bila organizirana vojaška veterinarska služba, spomladi 1944 pa še civilna. Vojaška je bila organizirana od glavne- ga štaba Slovenije preko korpusov -cone, divizij, brigad, vojnih področij, komand mest do partizanskih odredov. A tudi vojaški veterinarji so tedaj, ko še ni bila organizirana civilna služba, zdravili tudi kmetovo živino. Pa tudi ko je bila organizirana civilna veterinarska služba in so bili veterinarji pri okrožnih narodnoosvobodilnih odborih, so vojaški veterinarji zdravili kmečko živino, kjer so le mogli, posebno pa v veterinarskih bolnišnicah in ambulantah. Da bi lažje, bolj organizirano in uspešneje zdravili živino, so bile organizirane veterinarske bolnišnice in ambulante. Že kmalu po italijanski kapitulaciji so bile organizirane številne ambulante na ozemlju 7. korpusa NOV in POJ pri komandah vojnih področij in komandah mest, pri divizijah in 1. slovenski artilerijski brigadi, kasneje pa tudi še pri obeh korpusih in 4. operativni coni. Med prvimi so bile organizirane veterinarske ambulante pri komandi belokranjskega vojnega področja v Črnomlju in pri komandi mesta Metlika v vasi Berčiče. Vedno bolj se je čutila potreba organizirati večjo veterinarsko usta- ki je bilo v neki zidanici v Stražnjem vrhu. Bos, nepodkovan konj ni uporaben za delo, posebno ne v partizanski vojski, ko mora hoditi po pretežno težkem in trdem terenu. Zato je bila skrb veterinarske službe organizirati podkovanje konj. Podkovati Zdravljenje ožuljenih konj v veterinarski bolnišnici v Kanižarici novo, veterinarsko bolnišnico, kjer bi zdravili težje ranjene in bolne konje. Zato je bila septembra 1944 organizirana veterinarska bolnišnica 7. korpusa. Taje nastala z združitvijo ambulante artilerijske brigade in ambulante 15. divizije. Prvotno je bila bolnišnica na Toplem vrhu nad Črmošnjicami, kjer je bila prej ambulanta artilerije. Konec oktobra se je zaradi večje varnosti pred sovražnikom preselila v vas Kleč pod Mimo goro v Beli krajini. Tuje bilo že prej okrevališče za izčrpane konje 7. korpusa. Okrevališče se je priključilo bolnišnici kot poseben oddelek. Na Kleču so nameravali zgraditi bolnišnico. Toda v začetku zime so nastale velike težave zaradi pomanjkanja gradbenega materiala in zaradi yedno večjega pomanjkanja krme. Vsak dovoz iz nižinskih predelov Bele krajine ali od drugod je bil nemogoč zaradi izrednega pomanjkanja vprežne živine. Zaradi tega sc je veterinarski oddelek glavnega štaba odločil, da bo zgradil bolnišnico na gozdni jasi v bližini Kanižarice, nedaleč od Črnomlja. V hudi zimi 1944/45 je bila v dobrem mesecu že zgrajena. Bila je 30 metrov dolga in 12 m široka. Ker je bila bolnišnica pravzaprav nekak veterinarski strokovni vrh z večjim številom veterinarjev, sta bila v tej bolnišnici organizirana tudi dva tečaja za veterinarske bolničarje, kate rili se je udeležilo 50 tečajnikov, tečaj za veterinarske pomočnike in tečaj za podkov-ske kovače. Bolnišnica je imela šc oddelek za kužne bolezni v vasi Kvasica, kjer so zdravili v plinski celici gaijave konje, remontni oddelek v Črnomlju in okrevališče za izčrpane konje na Sinjem vrhu nad Kolpo. Za ilustracijo dejavnosti bolnišnice naj navedem,da je bilo zdravljenih v vseh oddelkih februarja 491 konj, aprila pa 348. REFERENTI ZA PODKOVSTVO Med veterinarskimi ustanovami v Beli krajini ne sinemo pozabiti centralnega veterinarskega skladišča, PROSLAVA Na dan borca, 4. julija, bo Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije organizirala v Črnomlju proslavo 30-letnice veterinarskih ustanov v Beli krajini. To bo tovariško srečanje sodelavcev partizanske veterinarske službe in veteri-naijev iz vse Slovenije. Na proslavi, ki bo na prostoru, kjer je stala veterinarska bolnišnica glavnega štaba, bo Zveza WT podelila nekaterim zaslužnim veterinarjem, podkovskim kovačem in drugim sodelavcem diplomo „Zaslužnega člana Zveze WT“, številnejšim pa „Pri-znanje“. Tedaj bo Zveza tudi izročila veterinarski postaji v Črnomlju spominsko ploščo, ki jo je izdelal pisatelj in kipar Tone Svetina. Plošča je posvečena spominu na partizanskega konja. To je prvi spomenik temu partizanskemu sotrpinu. V zvezi s proslavo bo isti dan ob 9. uri v kulturnem domu v Črnomlju otvoritev razstave, ki bo prikazovala partizansko veterinarsko službo. Ista razstava bo nato premeščena v Belokranjski muzej v Metliki in bo odprta 7. julija ob 10. uri. V tem muzeju bo nato ostala kot del njegovega partizanskega oddelka. je bilo potrebno konje vojaških enot in kmečke konje. Razen konj so podkovali tudi vole, ki so prevažali material in tudi topove po največjih strminah, kjer konji niso mogli speljati. Podkovstvo so organizirali referenti za podkovstvo v štabih korpu- sov, divizij in vojnih področij. Vojaške enote so imele svoje pod-kovske kovače, ki so podkovani samo v nujnih primerih, sicer so podkovali konje njihovih enot skupaj s podkovskimi kovači področij. Pod-kovske delavnice so organizirale komande vojnih področij predvsem ob glavnih poteh, kjer je tekla etapna prevozna služba. V teh podkova-liščih so dobivali kovači vojnih enot podkve, da jih niso nosili s seboj. SAMI IZDELALI CELO INSTRUMENTE Ob kapitulaciji italijanske vojske j so sicer naše enote dobile od vojne- ^ ga plena precejšnje količine podkoV' skega materiala, ki pa so kmalu p°' šle, prav tako so kmalu bile porab' ljene vse zaloge, ki sojih imele trgo* vine. Zato smo bili prisiljeni, da sm° ga sami začeli izdelovati. Naštel bom nekaj podkovskih delavnic na ozemlju Belokranjskega vojnega področja, v katerih so izde* lovali podkovski in drug material. V Črnomlju so delali v podkovski de' lavnici Antona Švajgeija podkve, delali so tudi dve plinski celici Z® zdravljenje gaijavih konj. V delavni* ci Antona Urha v Metliki so izdela vali podkovnikc in podkovsk0 orodje. V*vasi Lokvice pri Suhoij11 so delali podkovnikc in podkve z3 1 partizanske čevlje. Novembra so °{‘ ganizirali enako delavnico v Ptlr. mostku. Na Krupi pri Stranski va*1 so izdelovali podkve, krampe, sck>' re, škarje za žične ovire, razne koi*1' binirane klešče, vozičke za prevo* žanje minometalcev in nosila z® ranjence. Nosila so bila izdelana t® ko, da so bila na majhnih kolesih ®* pa v zimskem času na smučeh. g lovali so tudi prezalk^ za telefon* drogove in strugače (pile). V »°" j vaški delavnici blizu gostiilfl j „Tajčbirt" nad Semičem izdelovali podkve. Pri kovaču Zv nu v Selili pri Semiču so izdelov podkovsko orodje. Izdelali so tu nekaj veterinarskih instrumentov. ^ Vkljub vsem težavam in 'zrC jc napornemu delu, ki ni trajalo osem ur, pač pa od dneva do n® ’ ■ so te delavnice izpolnile zaupane J naloge in so delale do konca voj Vendar je moralo osebje delav večkrat zgrabiti za puške v prim6, neposredne nevarnosti, ki je g*0 ob sovražnikovem vdoru. Dr. MILAN doleNc PRED DNEVOM BORCA, 4. JULIJEM Sredi maja letos je kmetica Ivanka Blatnik iz vasi Višnje v Suhi krajini obiskala sina v Kočevju. Že dolgo se je odpravljala, zakaj njen sin ima nov dom, ki ga še ni videla. Težko se je odločila za pot, saj ima veliko dela in skrbi: polje, živina, kuhinja, težko bolni mož in vnuki. Prvič sem jo videl, ko smo sedeli za mizo pri njenem sinu Jožetu Boldanu-Silnem v Kočevju, vso zdelano in zgarano, zagorelega obraza, z ruto zavezano pod brado, v preprosti, a snažni obleki. Njene žuljave, vse razpokane in raskave roke so ukrivljenih prstov slonele na mizi. Njene velike, .vesele oči so venomer s posebno materinsko ljubeznijo nemo lezle po sinu. Ni se ga mogla nagledati. Iz njih je vela neizmerna radost, toplina in ponos. Povila je 11 otrok Srečanje je bilo prijetno. Postajal sem radoveden, jo spraševal. Polagoma se je sprostila, razgovorila in mi povedala nekaj utrinkov iz svojega življenja. Rojena je bila v vasi Gra-denca pri Žužemberku 17. marca 1898. Letos je obhajala šestinsedemdeseto obletnico rojstva. Primožila se je na revno suhokranjsko kmetijo z obilo gmajne in malo obdelovalne zemlje. Pred šestimi leti sta z možem Ignacijem praznovala zlato poroko. Vsa leta je morala trdo delati in skrbeti za družino. Njen mož je bil vedno zdomar. Kot krt je ril in kopal v kočevskem rudniku pa v Trbovljah, v Franciji in Holandiji, da je kaj zaslužil, poslal in prinesel, saj mu je povila kar enajst otrok. Hudo se je mučila, da je otroke spravila iz plenic, skrbela, da so redno hodili v šolo in se drug za drugim zaposlili. Ob vsem tem pa ji je bilo lepo, zakaj bili so ubogljivi in pridni. Od malih nog soji pomagali doma, na njivah in pri živini. Zdaj je že babica enaindvajsetim vnukom in sedmim pravnukom. „Kdaj vam je bilo najtežje? “ „Najhuje mi je bilo med zadnjo vojno. V začetku osvobodilnega boja so bili ljudje v našem kraju složni. Vključili so se v Osvobodilno fronto in odhajali v partizane, kamor je šel tudi moj sin Jože. Toda med hudo italijansko ofenzivo poleti 1942 se je bilo nekaj skrhalo in zapletlo. Mnogi so zapadli v malodušje in zapuščali partizanske vrste. Osnovala se je bela garda. Vstopili so vanjo in se priželi k Italijanom. Nad trideset iz naše vasi jih je odšlo v sovražno vojsko, le moj sin se ni dal omajati. Do konca je ostal v partizanih. Belogardisti so prišli tudi k meni in me pregovarjali, da gre za vero za boga, pa me niso mogli omajati. Morala sem se upirati hudemu, množičnemu pritisku. Tudi jaz sem bila verna. Zaradi vere in molitve pa z Osvobodilno fronto in partizani nisem imela nikoli težav. Vedela sem, da nima sodelovanje s sovražniki ničesar skupnega z vero, domovino in z narodom, ki mu pripadam." Njen dom je bil vedno na ste-žaj odprt aktivistom Osvobodilne fronte in partizanom. Bil je partizanska javka. V, njem so se srečevali zaupni kurirji, se zbirali aktivisti, med katerimi je bil tudi njen mož Ignac, in par- tizani. Vanj so prinašali lažje in težje ranjence. Neštetokrat je videla kri in rane, slišala stokanje, smrtne krike in vzdihe. Vsem pa je vedno nesebično pomagala. Plačilo za ovaduštvo Z bolečino v srcu mi je razlagala, kako so Italijani bombardirali, požigali in uničili njeno vas Višnje. To je bilo 18. marca 1943. V bližnjem gozdu so se naselili partizani, njena znanka pa je skrivaj odhitela v Hinje in jih izdala Italijanom. Kmalu seje nad vasjo pojavilo pet italijanskih letal. Nasprotniki Osvobodilne fronte .so se brenčečih ptičev razveselili, da so začeli vzklikati: „Naši rešitelji so že tu! Rešitelji so že tu!“ Letala so krožila nad vasjo. Iz njih so neusmiljeno kosile strojnice in padale bombe. Nekateri sovražniki so klica- li ljudi, naj se umaknejo v zvonik in cerkev, zakaj vsa vas je zagorela kakor bakla. Toda tudi na zvonik je padla bomba. V strašnih plamenih sta zgoreli vsa vas in cerkev, ostale so le štiri obrobne hiše, med njimi njena, Blatnikova. Belogardisti so bili zelo poparjeni in nevoščljivi, ker ni zgorela njena, partizanska hiša. V vasi je bilo več ranjenih in trije mrtvi. Tudi precej živine je zgorelo. Vse je bilo uničeno, njeno, Ivankino, pa nedotaknjeno. Kakšen čudež! Po grozoviti vaški pripetiji se je množica belili nasprotnikov nagnetla pod streho njene domačije, sama z družino pa je med grožnjami in žuganjem pobegnila v gozd. Naselila se je v skrivni podzemni luknji. Nikdar ni doživela kaj hujšega. „Ko sem se z družino brez vsega znašla v luknji, sem omedlela in se zrušila. Tedaj pa je od nekod prišel partizan, moj sin Jože. Ko je videl naše trpljenje, se je hudo razjezil. Tako razburjenega še nisem videla. Na njegov ukaz smo morali takoj za-^ pustiti podzemno bivališče in z njim kreniti proti domu. Tedaj pa so se beli oplašili in razšli. Jože jim je resno zažugal, da bo vse postrelil, če me ne puste pri miru. Že sem mislila, da bom lahko živela doma, čeprav v razdvo- jeni, razburkani vasi in hudem vojnem nemiru. Toda čez teden dni, 25. marca 1943, se je pred hišo zgrnilo veliko Italijanov in belogardistov. Prišli so me aretirat. Vso družino so izgnali iz hiše. Iz rok so mi strgali leto dni starega sina Antona ter me začeli zmerjati, pestiti in brcati. Hčerka Micka je pokleknila pred sovražnika in prosila, prosila. Po kolenih je lezla za menoj med sovražniki, da bi se usmilili. Ko so me gnali od hiše, sem še dolgo slišala pretresljive, proseče vzklike: Mama! Mama! Dajte nam mamo nazaj!“ V Ambrusu je bila zaprta dva dni, potem pa,so jo odgnali na Krko, kjer je bila za zapahi cele tri mesece. Povedala mi je, da sta bila najslabša z njo Jožetov prejšnji prijatelj in terenec, tedaj pa voditelj belih Miklič in njen sorodnik Jože Kovač. ,,Naj jim bog odpusti grehe. Jaz jima odpustiti ne morem.-Le belogardist Tinetov Jernej je bil dober do mene. Tolažil me je in mi skrivaj šepetal, da me ne bodo ubili.“ Ko je njen sin Jože Boldan-Silni odšel s XIV. divizijo na Štajersko in ga v bližini ni bilo več čutiti, se je raznesla vest, da je padel. Tega so se belogardisti zelo razveselili. Odhiteli so v cerkev in dolgo zvonili, da bi se hitreje raznesla vest, daje mrtev in se ga ni treba več bati. Čez dolge mesece pa je prihitel v Višnje partizanski kurir in ji prinesel sporočilo, da je Jože še živ in da potuje v Vrhovni štab k tovarišu Titu. Po vojni so jo domačini kar naprej zapostavljali, dasi je bil tudi njen mož aktivist OF in prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Ivanka Blatnik, mati narodnega heroja Jožeta Boldana - Silnega. (Foto: T. Ožbolt) Ko se je začela obnova vasi, je ljudska oblast pomagala vsem zgraditi lepe, nove hiše, da je vas zdaj lepša kot prej, le njej niso odobrili niti dinarja za obnovo stare, s slamo krite bajtice, čeprav je bila zavetje vsem. Tako njena stara hišica še naprej trohni in joče. V njej pa živi osemčlanska partizanska družinica: stara dva sta v eni, sin Slavko z ženo Štefko in štirimi otroki pa se gnete v drugi sobici. In vendar mati narodnega heroja Jožeta Boldana-Silnega na stara leta uživa mir in srečo v revnem, starem domu. Skromna in zadovoljna „Vsako jutro zarana vstanem, najpozneje ob petih. Za- ( kurim peč in odhitim v hlev krmit živino, saj imamo tri krave, konja, dva prašiča in več drobnice. Pomolzem krave in ; pripravim zajtrk za družini. Treba je odpraviti otroke in pospraviti po hiši, zakaj snaha je zaposlena v Ambrusu, v „Pletil-stvu“ Dobro-ji gre, saj zasluži po tisoč petsto dinarjev in več. Tam dela zdaj okoli dvesto ljudi. Dela in zaslužka pred vojno ni bilo. Potem odhitim na njive.” TONE OŽBOLT POTA V gneči ob denarnico Poklicnim žeparjem je v Metliki spodletelo Dežurni poročajo ' NEKDO JE SNEL KOLO - Miroslav Gorenc iz Mokronoga, voznik pri VIATORJU, je 16. junija popoldne parkiral tovornjak na parkirnem prostoru pri Otočcu. Neznanec je izkoristil voznikovo odsotnost in z avtomobila snel rezervno kolo. NAJBRŽ SO BILI ROMI - 20. junija dopoldne so tatovi obiskali Marijo Hrovat na Uršnih selih in ji odnesli 3.500 din. Hrovatova je šla dopoldne od doma in ključ pustila na „skrivnem mestu“, vendar so ga tatovi našli. V hiši so vse razmetali, našli denar in ga odnesli. Tisti čas so bili v Uršnih selih Romi, zato merijo, daje bil tat iz te skupine. TAT NA ŠOLI - 20. junija je '-mikavt obiskal šolo za zdravstvene lelavce v Novem mestu. V pisarni je z torbice prof. Vladke Eržen odne-«1 200 dinarjev. Storilcu so na sledi. NOČNI OBISK V SOBI ZA DO-ENCKE - V noči na 21. junij je »Uo vlomljeno v novo poslopje var-tvene ustanove na Ljubljanski cesti Novem mestu. Vlomilec je preiskal :uhinjo, kjer je vzel stensko uro in 1 postregel z malico, v sobi za do-’nčke pa se ga je prijela odeja. Sko-J okno je zapustil zgradbo in oško-ioval ustanovo za 470 din. RAZBIJALA STEKLENINO -Novomeški miličniki so 14. marca •večer pridržali do iztreznitve Mio-“aga Srećkovića in Muhameda ffiki stanujeta v samskem domu •GP Pionir. Oba sta vinjena razbijala teklenino v hotelu Kandija, vzne-niijala goste in nadlegovala strežno >sebje. IZOGNIL SE JE DEKLICI Franc Spreitzer iz Črnomlja se je -3. junija popoldne peljal z avtom 3d Vinice proti domu, v Malem Ne-rajcu pa je nenadoma pred avtom 'tekla čez cesto 5-letna Tatjana Bal-kovec: Voznik je hotel nesrečo preprečiti in je močno zavrl, pri tem pa w je avto prevrnil. Sopotnica v avtu Anica Spreizter se je poškodovala in 1° jo odpeljali v bolnišnico, medtem K0 Tatjanci ni bilo nič, ker je še pra-V1 čas stekla mimo avta. Metliški sejmi tako slovijo po državi, da so zanje izvedeli tudi zagrebški žepaiji. Tako so na enega največjih pomladnih sejmov v marcu pripotovali kar trije: Ivan Grakalić, delavec brez zaposlitve iz Zagreba, ter Pero Komorski, tudi Zagrebčan, vozil pa jih je z avtom Anton Dioš. Smukali so se po mestu in opazovali, kdo je kaj kupil in kdo prodal. Popoldne po 14. uri, koje že poln avtobus pripeljal pred gostilno Car in so vanj še rinili potniki proti Karlovcu, so se tudi žepaiji zapodili v gnečo. Prerivali so se in tako je Grakalić ukradel denarnico Branku Ribariču, ki je ta dan prodal par volov in je imel denar spravljen v prsnem žepu. Zenske so zaklicale, daje neki moški vzel denarnico in nato zbežal iz gneče, potem se je za žep potipal še potnik Ivan Blažina in zavpil: „Okraden! Tudi mene so!“ Res mu je zmanjkalo 1.250 din. Takoj so poklicali miličnike, ki so polovili žepaije, in te dni je novomeško okrožno sodišče Grakaliću odmerilo kazen. Obtoženec se je izgovarjal na to, da je alkoholik in da ne ve, kako se je znašel v polnem avtobusu, pa vse to ni dosti pomagalo. Ta dan so namreč metliški milič- niki še posebej pozorno spremljali promet in ,,tujce“, kajti žepne tatvine so se na metliških sejmih že prej pojavljale. Komorski in Grakalić pa sta v žeprastvu izuijena, saj sta bila zaradi takih kaznivih tlejanj že prej kaznovana. Senat, ki mu je predsedoval Janez Smolej, je Grakaliću prisodil eno leto in 6 mesecev strogega zapora, do pravnomočnosti sodbe pa bo ostal v priporu. Hotel je... Napadalec na dekle pri Prečni že zaprt Ko je šla 17. junija zvečer skozi Prečno proti domu R. S., jo je napadel neznan mlajši moški. Dekle je hitro ugotovila, da ima napadalec slabe namene, zato se mu je odločno postavila v bran. Ker ji sile ni mogel storiti ji je iztrgal iz rok torbico z dokumenti, 500 dinarji in nekaj lirami. Napada na dekle je osumljen 23-letni Muharem Zeča iz Dja-kovlce, ki je že prijet in za zapahi. R. S. je sicer prestala nekaj strahu, vendar njen primer jasno kaže, da tudi pri dekletu pogum nekaj velja. Vlomi v priročna skladišča raznih podjetij na novomeškem koncu se kar vrstijo, saj ne mine teden, da ne bi poročali, na primer: „V noči na 21. junij so vlomilci iz priročnega skladišča SGP PIONIR na gradbišču v Irči vasi odnesli razne stroje v vrednosti 40.000 din.“ . . . Očitno je, da so vlomilci ugotovili, kako lahek plen imajo na gradbiščih. Tam ni ustrezne čuvajske službe, v barake je lahko priti, nema- Plen se ponuja lokrat pa se jim plen tudi ponuja. Stroji, čeprav drage naprave, ostajajo čez noč na prostem. In znano je, da prilika dela tatu. Večja skrb za družbeno premoženje je nujna, veijet-no pa se tudi finančno izplača bolj najeti nočnega čuvaja, kot v eni noči izgubiti 40.000 din. Pa še delo na gradbišču nekaj dni potem stoji, dokler ne pripeljejo drugega stroja. R. B. 7. SUHA KRAJINA: DOMAČINA TRClLA - Ko je Jože Blatnik z Vi-sejca 17. junija zjutraj vozil z avtom od Hinj proti Prevolam, mu je v ovinku pripeljal naproti Angel Bre-celnik iz Hinj. Pred srečanjem je slednji zavil na levo na parkirni prostor in zaprl Blatniku pot. Vozili sta trčili. Voznika imata za 7.000 din škode. JUGORJE: KONJ IN VOZ PO BREGU NAVZDOL - Jože Ancelj ranje mopeda na prehodu za pešce in še v križišču hkrati ni ’’Pnporočljivo“, posebno če je povsod okoli dovolj bolj primernega Prostora, pa naj se ti še tako mudi v bližnjo pekarijo po štruco ^na. (Posneto v Kočevju.) ^Smrtni padec s traktorja ^°*nik traktorja odgovarja za potnike, ne sme Popuščati, čeprav so trmasti - Junc kaznovan bila V^O- nesrečo, v kateri je izgu- °Ua 4* r . v Kdicn ic ko . lv*Jenje 70-letna Alojzija Mat ^°ven ^rCt* 0*cr0Žn*n) sodiščem v s Pri**.1 mcs,u odgovarjal Franc Junc 16. anarV|C ^ P” Šentjerneju. Ko seje V yjn P a *ani možakar po kopanju da bo*5 U vra^a* domov, ni mislil, sodii,*.,0101111 kdaj zaradi tega pred w£asejezfodil0- ^ ji namreč domov urede na Dva TREZNA -velika ŠKODA y jun*ja ob 20.15, je ‘2 Moj ^'J’ri Kočevju Anton Pleše avtom v 1 zadaJ tr^ s svoji»n £ 2aviJV,° Valentina Vončine, ki ^ode i na *evo Pr°ti svoji hiši. vo*nik- .ZaLokoli l°-000 din. Oba a ”a bila trezna. traktorju peljal kopače, v vasi Pristava pa je v ostrem desnem ovinku, kjer je vozilo zaneslo, padla na tla 70-letna Alojzija Matko. Dan kasneje je v bolnišnici podlegla hudim poškodbam. Vozniku so očitali krivdo, ker ni poskrbel, da bi potniki varno sedeli. Voz je imel le eno stranico; priletna Matkova je nerodno sedela in v ovinek je Junc pripeljal prehitro. Res K a je tudi, da je voznik nesrečno latkovo prej opozarjal (tudi njen sin jo je!), naj se trdneje usede in drži, pa sc ženska ni zmenila za nasvete. Sodišče je prisodilo obtožencu 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Doslej še ni bil kaznovan, obžaluje neprevidnost, dejstvo pa je, da je bila nesreče kriva tudi pokojnica. iz Mačkovca pri Suhorju je 17. junija dopoldne pripeljal konjsko vprego do Jugoija. Tam se je konj ustavil in začel riniti voz nazaj. Voz je potem zdrknil po bregu navzdol, z njim pa je potegnilo tudi konja. Ancelj in njegova žena, ki sta sedela na vozu, sta se prevračala po bregu in se pri tem poškodovala. Oba so odpeljali v bolnišnico. PRELOKA: MLADOLETNIK BREZ DOVOLJENJA - Ivan Miketič iz Preloke je 16. junija zvečer vozil z avtom proti Vinici. Na koncu domače vasi mu je v ovinku pripeljal naproti po levi strani mopedist M. J. in trčil v avto. Pri tem sta se poškodovala mopedist in sopotnik Jože Simčič s Hrasta pri Vinici. Oba imata zlomljeni nogi. M. J. je vozil brez vozniškega dovoljenja. BRŠLIN: PRED AVTOM ČEZ CESTO - Janez Klemenčič iz Smo-lenje vasi je 18. junija popoldne vozil z avtom proti Bršlinu. Pri zap®r-nicah je dohitel Novomeščanko Gorico Peterlin, ki je nenadoma pred avtom prečkala cesto. Voznik jo je zadel in zbil na tla. Peterlinovo so poškodovano odpeljali v bolnišnico. MEDVEDJE SELO: V OVINKU S CESTE - Stanislav Pančur z Mirne je 18. junija vozil z avtom iz Trebnjega proti domu. Pri Dol. Medvedjem selu ga je v ovinku na mokri cesti vrglo v jarek, nato se je prekucnil na streho. Škode je za 5.000 din. ŽABJA VAS: FANT V BOLNICO - 14-lctni M. K. seje 19. junija dopoldne zapeljal s kolesom s Poti na Goijance na cesto prav takrat, ko je z avtom mimo pripeljala Novo-meščanka Justina Cvelbar. Fant je trčil v avto in se poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 2.100 din. DRUGA ŽRTEV Po*očali smo o nedavnem trčenju osebnega avtomobila in traktorja pri Vel. Gabru, ki je terjalo takojšnje življenje Jožeta Lavriha. Pred dnevi pa je umrl v bolnišnici še 39-letni Jože Smole z Brega pri Trebnjem, prav tako udeleženec pri tej nesreči. SPET VLOMI NA OTOČCU V noči na 2 1. junij so bili na delu vlomilci pri otoškem hotelu. Vlomili so v osebni avto Nemca dr. Sigrida Ammerja, ki je ob diaprojektor in potovalko, medtem ko so iz sobe gosta Stepana Drabeka iz Osijeka odnesli prenosni televizor. Za storilci poizvedujejo. A V nedeljo, 23. junija, je avto-moto društvo Šentvid na Gradišču pripravilo tekmovanje za driavno prvenstvo v motokrosu za nacionalni in internacionalni razred. Pokrovitelj tega tekmovanja, ki se ga je udeležilo več kot 70 tekmovalcev, je bila zavarovalnica Sava. Več o zgodovini motokros in AMD Šentvid v eni izmed naslednjih številk Dolenjskega lista. V dolenjskem derbiju NOVOTEKS Igralci obeh ekip so se pred tekmo poslovili od dolgoletnega Novoteks-ovega košarkarja Jožeta Splichala ■ Prvak Loka 74 V zadnjem kolu prvega dela I. SKL A lige se vrstni red na lestvici ni bistveno spremenil, le da imajo kar štiri ekipe po šestnajst točk. Tako se lahko za naslov prvaka v ligi še vedno poteguje kar šest ekip, sedmi pa so Novoteksovi košarkaiji, ki so v prvem delu tekmovanja svoje navijače z nekaterimi nepričakovanimi porazi razočarali. Derbi kola med Novomeščani in Metličani si je ogledalo več kot 500 gledalcev, ki so burno navijali tako za Beti kot Novo-teks, igralci pa so se jim oddolžili z odlično igro. NOVOTEKS - BETI 78 : 76 Novomeški košarkarji so v dolenjskem derbiju premagali metliške 78:76, potem ko so gostje vodili ves prvi polčas. Ko pa so v drugem delu domači spremenili obrambo, so Beti zmedli in ji sredi polčasa ušli celo za 12 košev. Do konca so košarkaiji iz Metlike sicer znižali rezultat, še zlasti zato, ker je Novoteks v želji za čim manjšim tveganjem preveč umrtvil igro. To pa bi se Novome-ščanom skoraj maščevalo, vendar so na njihovo srečo Metličani slabo izvajali proste mete. Na tekmi seje po 15 letih igranja poslovil od novomeške ekipe njen kapetan Splichal. Novoteks: Splichal 4, Seničar 9, Z. Kovačevič 13, S. Kovačevič 16, Ivančič 16, Poljšak 14, Kopač 2, Počrvina 4. Beti: Murko 8, Kosovac 3, Jezeri-nac 8, Lalić 3, Dautović 22, Medek 30, Popović 2. LOKA 74 PRVAK Košarkarji novomeške Loke 74 so zmagali tudi v zadnji tekmi v Semiču, čeprav so se dortiači v prvem polčasu odlično upirali. S to zmago si je Loka 74 zagotovila naslov spomladanskega prvaka v dolenjski košarkarski ligi. Njen edini nasprotnik v nadaljevanju prvenstva bo ekipa Črnomlja, medtem ko so vsi drugi že v prvem delu preveč zaostali. Rezultati zadnjega, devetega kola: Metlika - Bršlin 60:51. Črnomelj - Žu- žemberk 99:6/, Šentjernej - Dolenjske Toplice 84:53, Semič - Loka 74 48:81. Končni vrstni red: Loka 74 16 točk, Črnomelj 14, Žužemberk 10, Bršlin, Šentjernej in Metlika po 8, Straža 4, Semič in Dolenjske Toplice po 2 točki. KOČEVJE - KROJ 80: 82 V prvenstveni tekmi druge slovenske košarkarske lige so domači igralci zamudili lepo priložnost, da bi prišli do novega para prvenstvenih točk. Prvi polčas so tesno zmagali, v'drugem so vodili še v zadnjih minutah, gostje pa so si s Splichal — za slovo še zmaga. točno izvedenima metoma priborili zmago. Pri domačih sta bila najbolj uspešna Papež z 20 in Pongarčič z 19 zadetki. (Z. F.) TRIKON - JESENICE 58 : 40 Domače košarkarice so takoj v prvem polčasu zaigrale izredno dobro, tako da so gostje zmedle, te pa so dosegle vsega devet zadetkov. Boljšo košarko smo potem gledali v drugem polčasu, toda domače igralke so predvsem po zaslugi razpoložene Oberstaijeve, ki je sama dosegla 27 zadetkov, zasluženo slavile prepričljivo zmago. ZA LISCO PETO MESTO V nedeljo je bilo na igrišču ljubljanskega Slovana na Kodeljevem letošnje republiško rokometno prvenstvo za mladinke; nastopile so tudi igralke Lisce iz Sevnice. V A skupini so Sevničanke igrale s kasnejšimi zmagovalkami Alplesom iz Železnikov in tekmo tesno izgubile 11:8 (5:4), Izola pa jih je premagala z 10:8 (6:3). V boju za peto mesto so se Sevničanke pomerile z vrstnicami iz Zagorja in jih brez težav premagale s 14:10(7:6). ČRNOMELJ - V prvenstveni tekmi republiške mladinske lige sta se v Črnomlju v belokranjskem derbiju pomerili vrsti metliške Beti in domače ekipe. V izenačenem dvoboju so zasluženo zmagali gostje s 74:72. (D. U.) Brežice, Krško, N. mesto V LCRL so Sevničanke zasedle drugo mesto Tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi za moške in ženske je končano. Prvaka sta Sešir iz Škofje loke med moškimi in Sava iz Kranja med dekleti. Brežičani so iz 22 tekem odnesli 15 zmag, eno so igrali neodločeno, šestkrat pa so morali priznati premoč tekmecev. Z 31 točkami so se uvrstili na tretje ŠPORTNI KOMENTAR Koristno sodelovanje Novost v naši šolski praksi, šola v naravi, prehaja letos že v drugo desetletje obstoja. V tem času sc je pokazalo, da je taka oblika nadaljevanja redne šolske telesne vzgoje v obliki smučarskih in plavalnih tečajev ter pouka v naravi za 5. in 4. razrede osnovnih šol pri otrocih močno priljubljena. Tako jc nerazumljivo, da so sc v tisku že nekajkrat pojavili dvomi o koristnosti take šole. V šolskem letu 1972/73 je v naši republiki organiziralo šolo v naravi 69 osnovnih šol. Med 4909 udeleženci je bilo skoraj 3000 neplavalcev, splavalo pa jih je 87 odstotkov (1506). Tako je lani s pomočjo te šole prvič videlo morje 1334 otrok. In kako je s šolo v naravi pri nas na Dolenjskem? V kratki anketi, ki smo jo naredili po devetih osnovnih šolah v vseh naših občinah, so bili anketiranci v glavnem podobnega mnenja: „Sola v naravi (o njeni pomembnosti pričajo številni podatki) je izredno posrečena in dobra oblika nadaljevanja redne šolske dejavnosti. Da pa je nismo (kjer je niso organizirali OS Katja Rupena, OS Metlika, OS Kočevje, OS Črnomelj. ..), so krivi predvsem veliki denarni stroški, kijih terja ta šola. Razen finančnih izdatkov naše šole spremljajo še drugi problemi: pomanjkanje prostorov in pa strokovnih kadrov. Naši osnovnošolci hodijo v najrazličnejše kraje ob naši obali, od» Debelega rtiča do Raba, cene za bivanje pa so različne. Vemo, da so mnoga naša podjetja nad nekaterimi šolami prevzela patronat. Tako imajo te šolo v naravi več ali manj preskrbljeno (na primer osnovna šola na Suhorju,. v Ribnici ter še nekatere), lako kot ta podjetja pa bi se lahko izkazala (v podobnih primerili so se že večkrat) tudi ostale delovne organizacije, ki imajo ob morju ali pa v planinah svoje počitniške domove. Pred turistično sezono in po njej bi del prostorskih zmogljivosti lahko odstopile šolam, ki bi za učence pripravile poceni in koristno šolo v naravi, kajti tako sodelovanje je prav gotovo v prid obojim. J. PEZELJ mesto. Takoj za njimi se je uvrstila ekipa Krškega, ki je dosegla 11 zmag, dva neodločena rezultata in devet porazov, zbrala pa je 24 točk. Samo točko manj so zbrali Novomeščani, ki so prav tako enajstkrat zmagali, enkrat remizirali in doživeli 10 porazov. Vse naše ekipe bi lahko z boljšo igro - to velja zlasti za Krčane in Novomeščane - zasedli boljša mesta. Zato pa so se Dolenjci izkazali kot strelci, saj so med prvo deseterico najbolj uspešnih strelcev Gorišek iz Brežic, ki je bil s 171 zadetki drugi, Krčan Gane s 130 tretji, No-vomeščan Pungerčič s 124 šesti, Iskra iz Krškega pa deveti. Med dekleti so rokometašice Lisce odlično zaigrale, toda športna sreča jim je v letošnji sezoni obrnila hrbet. S 30 točkami so Sevničanke zasedle drugo mesto, le dve več pa imajo prvakinje - igralke Save. V 18 prvenstvenih srečanjih so igralke Lisce štirinajstkrat zmagale, dvakrat remizirale in dvakrat izgubile. Veliko slabše so se odrezale igralke Ribnice. Slast zmage so okusile le štirikrat, 14-krat pa so morale priznati premoč vrstnic. Med najuspešnejše stoike so se uvrstile tudi Dolenjke. Rugljeva iz Sevnice je z 98 zadetki zavzela tretje mesto, Mršnikova iz Ribnice sc je z zadetkom manj uvrstila takoj za njo. Osmo mesto je zavzela Mlinaričeva (Lisca), ki je mrežo nasprotnic zadela 68-krat. 00 Starinarje prišel! 85 ♦—r ^ c'^v> ^7^ — Zdi se mi, da se bosta morala konja malo odpočiti. I Poleni »M U»< I pred 20 leti | - ■ Pomen za Kočevsko j KOČEVSKA JE domovina gozdov. Že pred 400 in več leti so naši predniki spoznali vrednost lesa ter ga predelovali v razne lesne izdelke - suho robo, ali kakor ji tudi pravimo, izdelke domače obrti. V to jih je prisilila tudi slaba rodovitnost kraške zemlje, ki ni mogla nuditi dovolj kruha za vse prebivalstvo. V zadnji dobi je bila domača obrt precej prizadeta. Število doma- ■ čih obrtnikov se je občutno zmanjšalo. V novih pogojih po osvoboditvi je domača obrt spet dobila mesto, ki ji pripada. Spričo zmanjšanja sečnje lesa in njegove racionalnejše izrabe je 2 domača obrt, oziroma lesnopredelovalna industrija, v kar doma- g ča obrt postopoma prerašča, velikega gospodarskega pomena za j kraje na Kočevskem. ZARADI NEZDRAVIH razmer v rudniku Kanižarica je bil ■ OLO Črnomelj primoran imenovati posebno komisijo, kije proučila stanje ter predlagala razrešitev direktorja, razpust delav- ■ skega sveta in imenovanje prisilne uprave. Obenem je okrajni ■ ljudski odbor določil rok dveh mesecev, ko bodo razpisane volitve za nov delavski svet. Razpustili so tudi osnovno organizacijo ZK v rudniku Kanižarica. JAVNO STRANIŠČE zadaj za stavbo novomeške pošte je poglavje zase. Je več kot „kulturno44, saj ga sploh ni več; le odprta vrata in razbitine kažejo, kje je nekoč bilo in kje bi pravzaprav še moralo biti. Novo mesto je že toliko razsežno, da bi dvoje javnih stranišč ne bilo preveč, če že hočemo, da se izognemo onesnaženjem po ulicah. Bilo bi prav, če bi stranišče popravili in ga izročili prometu. KOLORADSKI HROŠČ se je že povsod hudo razširil. Že v zgodnji pomladi, ko so zaorali prve brazde, so našli koloradarja, ki je prezimil v zemlji. Sedaj, ko kmetje okopujejo krompir, ugotavljajo, da se je hrošč pojavil skoraj na vsaki njivi. Kaže, da so letošnje okužbe lanska dediščina slabih in malomarnih pregledov. Okužbe so zelo resne in bodo letos prizadejale veliko škode v Suhi krajini. (IZ DOLENJSKEGA LISTA 25. junija 1954) mm Zgodilo seje.V. RIBICI IN KONFUCIJ - Velika borba Kitajcev proti že davno umrlemu filozofu Konfuciju se nadaljuje z nezmanjšano močjo. Posledice revolucionarnega boja proti nazadnjaškim nazorom tega filozofa pa so povsem konkretne. Tako kitajski časopisi poročajo, da so ribiči nalovili več rib, ker niso upoštevali reakcionarnih Konfucijevih naukov o čuvanju tradicij. Ribiči so se odpravili na morje tudi, koje bilo zaledenelo, in so nalovili nekaj plena več kot prej, ko so v takem neprijetnem vremenu ostajali doma. Čemu vlačijo zraven Konfucija, pa zahodnim opazovalcem ni prav nič jasno. ZAKAJ BI BEŽALI - Čilska policija je izgnala iz države pristaše neke verske sekte. Svoje ravnanje je pojasnila s tem, da ne more dovoliti sestajanja takih verskih sekt in be-žanja od resničnosti, kar je glavna značilnost takih vernikov. Pametni policijski možje pač niso pomislili .na to, kakšna je ta resničnost, pred katero ljudje bežijo v verske omame, čeprav jo zelo dobro poznajo in so sami največ pripomogli, daje vredna bežanja. HULIGANSKI RAJ - V sovjetskem mestu Rostovu žive huligani mirno življenje. Res, da pijančujejo, pretepajo ljudi in žive v brezdelju, a sodišča jih ne preganjajo. Zakaj? Mesto Rostov hoče ostati v statistikah „čisto“ mesto, zato državljane * celo odvračajo od tožb. Več jim pomeni, da so statistično mirno mesto, kot pa da bi imeli po statistiki nekaj več primerov huliganstva, a bi bilo zato na ulicah manj tega škodljivega družbenega pojava. TAKO PA NE - Raznih sleparij po šolah v ZDA ne jemljejo preveč resno, prestopnikov pa tudi kaznujejo ne hudo. A vendar so v učnem zavodu „Levvis and Clark" skupino učencev, ki so ukradli naloge za izpit, izključili iz šole. Ta zavod je namreč namenjen šolanju bodočih - policajev. NA PRAVEM MESTU - Irska republikanska armada je sporočila, da bo letos v Belfastu mednarodni simpozij teroristov, na katerega so že povabili predstavnike vseh terorističnih organizacij na svetu. Simpozij bo trajal dva tedna. Vsekakor so si organizatorji izbrali pravi kraj, saj v Belfastu teroristi niso nič novega. Morda bodo v okviru simpozija pripravili celo kakšno poučno akcijo. Vse je mogoče. RINEJO V NESREČO - Najnovejše raziskave javnega mnenja na Japonskem so pokazale, da Japonci vse manj verjamejo v napredek. Velika večina namreč meni, daje tehnološki napredek nezdružljiv s človekovo srečo. Japonska pa ravno na tem področju stopa z velikimi koraki naprej, torej po mnenju lastnih državljanov stopa nezadovoljstvu in nesrečnemu človeku naproti. PO TELEFONU - Donna Irion iz Floride in Len Cason sta se poročila na nenavaden način: ves poročni obred je potekal po telefonu. Da bi stroški ne bili preveliki, je bil zelo kratek. Morda sta v nadaljnji želji po varčnosti za poročni obed drug drugemu poslala po pošti menu. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Tujcev je bilo jako veliko (Železnica) nam je prinesla mnogo bolj živahno življenje nego smo pričakovali. Dosti smo imeli Novomeščani ta teden gledati, a tudi po gostilni opraviti, kajti tujcev je bilo jako veliko število v našem mestu. Ali še bolj pa se je poživilo poznejše dni. Osebni promet na železnici je bil nepričakovano velik. Zlasti večerni vlak je tako prenapolnjen, da je imel veliko zamudo. Naslednji dan, v nedeljo pa je videlo Novo Mesto gostov, kolikor morda še nikoli poprej, odkar stoji na trdnih skalah ob Krki. Pose-tila so nas društva, ki so odrinila spremljana od nebrojnega občinstva na izlet v Ragov log, kjer smo se istinito izborno zabavali. Petje drazih nam društev nam je milo pretresalo srce, ljubljanski in novomeški sokoli pa so nam kazali čuda svoje moči in spretnosti. (Farna cerkev) sv. Mihaela pri Trebnjem bode v kratkem vsa prenovljena. A tudi tega ne smemo zamolčati, da križev pot izdeluje gospod Anton Kušlan iz Novega mesta. Stal bode okoli 800 goldinarjev. V to svrho na- biral se je denar vže nekaj let; letos pa sta cerkvena ključarja v sporazuniljenji z gospodom župnikom nabrala po hišah 300 goldinarjev. Lepa hvala vsem darovalcem! (Brez vsega) najmanjšega lastnega za-krivljenja občespoštovanega gostilničarja zgodilo se je, da so bili gostje sokolskega prihoda po najetih ptujih natakarjih grdo ožeti. Mož.poštenjak, kateri o vsem tem niti nič vedel ni, vidi se primoranega, star dobri glas svoje gostilne po časnikih braniti. Ta slučaj vreden je sočutnega pomilovanja in upajmo, da bo gospodu vuneno, kar mu je bilo na grd način odvzeto. (Z a h vv a I a.) Že tri in pol leta je, kar sem popolnoma na oba očesa oslepel, torej nisem prav nič videl. Podal sem se v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so mi operirali oči in danes spet učenosti zdravnikov zahvaljen dobro vidim. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1894) Kozmetika -prodaja sanj V človeku je večna želja po lepoti, skladnosti telesa, lepih laseh, koži, očeh. In ker mati narava teh darov ne daje prav posebno radodarno in množično, hoteli pa bi jih imeti vsi, je modema kemija sklenila odpraviti skopost matere narave. Leto za letom kozmetični saloni ponujajo ljudem lepoto, prodajajo jim sanje, zaprte v tube, škatlice, stekleničke, v razpršilih, kremah in drugih proizvodih, ki obljubljajo večno mladost, takojšnjo svežino in lepoto. Ženske vsega sveta — moški zadnje čase skoraj nič ne zaostajajo za njimi - ne gledajo na denar, ki ga je treba odšteti za ta čudotvorna mazila. Kaj bi gledal na dinar, kadar gre za mladostnost! Toda kaj je resnična učinkovitost velike večine kozmetičnih preparatov? So vsaj nenevarni, če že ne hasnejo nič? Že nekaj let se ugledni pariški dermatolog dr. Robert Aron Brunetiere bojuje proti veliki skrivnosti, v katero so zaviti produkti modeme kozmetike. V svoji knjigi „Lepota in medicina44 razkriva početje modernega človeka, ki dostikrat uničuje, ko hoče popravljati, svoj zunanji videz. Ko kupec nabavlja kozmetične preparate z zvenečimi naslovi, polnimi najlepših obljub, dostikrat ne kupuje nič drugega kot lepo dišečo spojino. Včasih pa v dobri želji po lepšanju človek doseže prav nasprotno: s preparati si škodi. Tak' izrazit primer je zdravljenje mozoljčkov. Vsi preparati, namenjeni temu, so izdelani na osnovi žvepla. Dermatolog Brunetiere pa je odkril, da taki losioni, kreme in šamponi bolezen kože močno poslabšajo. Velika ovira pri preučevanju kozmetičnih proizvodov pa je skrivnostna sestava. Tovarne niso obvezane napisati sestave svojih izdelkov in tako se dogaja, da lahko prodajajo npr. olje morskega psa, različno obarvano in odišavljeno, v deseterih različicah. Skrivnost razkrita <«rj 4* Smučarja na umetni snežni oddeji. Toda na nji je tudi treba znati smučati! Smučanje tudi poleti Umetni smučarski spusti na prostem in v halah Na svetu so ljudje, ki se jim zdi čas, ko zemlja ni pokrita z belo snežno odejo, dolgočasen in mrtev. Želeli bi, da bi vedno bila zima, da bi se lahko smuča- li in uživali v radostih tega množičnega športa. Take želje niso več neuresničljive. Tehnika dela čudeže, tehnika uresničuje želje ljudi, pa se je pozabavala tudi s snegom. Na Angleškem je tvrdka Summer Ski izumila posebno umetno snežno površino, ki omogoča smučarjem, da smučajo tudi v najbolj vročih dneh. Gre za plastično prevleko, sestavljeno iz trojnih šeste rokotnikov, ki se dajo postavljati drug poleg drugega na osnovo v poljubi dolžini in širini. Celotna površina je videti kot nekakšna belo-rumena ploskev. Da se položiti na povsem običajne lesene pode, omogoča pa popolnoma naravno smučanje. V Angliji so že postavili nekaj takih umetnih smučarskih spustov, na katerih za majhno vsoto smučajo vsi,'ki se temu športu ne morejo odreči niti poleti. Uporabniki umetnih spustov trdijo celo, da je umetna snežna odeja boljša od naravne, saj je veliko hitrejša, obenem pa omogoča boljše zaviranje. Ker gre za dokaj ceneno stvar, lahko upamo, da bomo kmalu tudi pri nas imeli take umetne smučarske proge. Do takrat pa je najbolje potrpeti in poleti raje malo plavati. Stava „Glavo stavim, da bodo izgubili!“ se je pridušal mladenič v krčmi. „Stavim kolikor hočeš, da dobijo naši,” mu je oporekal drugi. Bila sta tako glasna, da še krčmar ni slišal, kakšno pijačo naj mi prinese, kaj šele, da bi se o čem pomenila. Beseda, pravzaprav prepir, je tekla o brcanju žoge. A ko je eden trdil, da so naši dobri v teh rečeh, mu je drugi oporekal, češ da ima že obilo slabih izkušenj. Kadar je pričakoval največ uspeha, je bil prav gotovo razočaran. Tudi o stavah sta se menila. Vsak dan jih sklepajo v službi ali pa kar v poštni kočiji- Sedel sem v kotu in žulil pijačo ter vlekel na ušesa pogovor, kakor je moja tešča navada. Pustih sta me pri miru, vendar se je potlej eden le obregnil vame: „No, Martin, kaj počneš zdaj, ko ne moreš sušiti sena, ako ga sploh sušiš za svojo kobilico? “ ,, Veš kaj? Vsaka reč, pa naj bo še tako slaba, ima svojo do- »Neznani« avtor slik križanja je bil Durer Pet stoletij se je po prostorill zagrebške katedrale iz ene kape le v drugo, iz kripte v zakristije selil triptih, za katerega je velja lo, da je delo neznanega slikarji ene od številnih slikarskih š<% poznega srednjega veka. Triptil je sestavljen iz treh slik: „Noše nje križa44, „Križanje4* in „Vsta jenje44. Preromal je tudi dolge pot na Dunaj, kjer so popravili poškodbe, ki jih je utrpel v velikem potresu leta 1880, a nihče mu ni pripisoval večje vrednosti, razen seveda lepe starosti Podobno usodo je doživljal rokopis Pavla Ritterja - Vitezo viča v Narodni univerzitetni knjižnici v Zagrebu, v katerern je avtor zapisal, da je triptih' Detajl Duereijeve slike v za grebški katedrali. , zagrebški katedrali delo znamenitega nemškega slikarja in naj večjega svetovnega ‘grafika pre teklih časov Albrechta Duerer ja. Te beležke v znanstvenil1 krogih niso resno jemali vse do nedavnega, ko je dr. Željko Jiroušek preseneti umetnostne kroge v naši domovini in > Evropi z dokazi, daje omenjen' triptih, oziroma njegova osrednja slika resnično delo Albrechta Duererja Z natanč nimi in dolgotrajnimi stilskim analizami detajlov in s primerja njem triptiha z ostalimi del1 znamenitega slikarja je dr Jiroušek dokazal, da je Duerei triptih naslikal v času, ko se f mudil na potovanju po Italiji. Iz zgodovin skih virov se da razbrati, da je slika nastala malo pred Duer erjevim odhodom v domovino saj je poleg ostalega v njen1 kompoziciji že opazilti Posebna vrednost zagrebške* £ ga triptiha je v tem, da pred’ stavlja najznačilnejše Duererje‘ vo delo v času prvega obiskav Italiji in da je to edini priM teme križanja v barvi v celota1 slikarjevi bogati zapuščini. bro plat. Jurčke nabiram. Ravno zdaj so lepo odgnali sem se pohvalil. „Tega ti pa ne verjameva sta mi brž oporekala. „Kakor hočeta. Včeraj sem jih nabral polno košaro in jih lahko še dobim, kolikor hočem. “ „Kar daj. Za bokal stavim, da jih ne dobiš več kot pet, ako-ravno se ustiš, da si dober gobar. “ „Za bokal? Velja! V eni uri jih vama prinesemsem obljubil. Stopil sem na piano in v bližnji gozd, da jima zavežem jezike. Hodil sem gor in dol po sončnih jasah, pod hrasti in okoli njih kakor prejšnji dan, vendar vse zaman. Poldrugo uro sem se mudil, da sem dobil dva, kar je bilo za stavo kajpak premalo. Danes sem jezen spet zavil tja in nabral spet polno košaro jurčkov. Pa recite, da stava ni goljufiva! MARTIN KRPAN 30. Ni mu lahko, kogar zaspi in ne budilka ne budi. V starih Sasih je bila jj zen jo imenujemo — neozd do živega s kefirjem • i\y Ko si je Kleopatrin osebn*^ v spalnici, je napravil čeznju j tra, useknil se je Antonius. Osnovna šola Milka Šobar-Nataša, Novo mesto, razpisuje na podružnični šoli Birčna vas za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK, U ALI PRU. Šola zahteva'od kandidata, da je samoupravno socialistično usmerjen in družbeno politično aktiven. Stanovanja ni. Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika OBJAVLJA prosto delovno mesto VODOVODNEGA INŠTALATERJA ZA DELO PRI VZDRŽEVANJU JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA. Prijave pošljite na naslov podjetja do 10. 7. 1974. PRIDOBITEV ZA ŠENTJERNEJ! Vabimo, občane na otvoritev novega poslovnega objekta v Šentjerneju, v soboto, 29. junija 1974 ob 13. uri. Otvoritev bo združena s procjramom in ogledom novih prostorov ter degustacijo pijač znanih proizvajalcev. dolenjka Po dolgotrajnih pripravah je Šentjernej, ki postaja vse pomembnejše gospodarsko in kulturno središče, dobil sodoben poslovno-stanovanjski objekt. Hkrati daje novo poslopje lepši videz središču kraja. Objekt je zgradilo gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta, v njem pa bodo prostori pošte, milice, krajevnega urada, nekaj stanovanj in trgovina. Ta bo samopostrežnega tipa s tekstilnim oddelkom in bifejem. Trgovsko podjetje DOLENJKA iz Novega mesta bo skrbelo, da bo prodajalna založena z vsemi živili, v tekstilnem oddelku pa bo razen konfekcije, metrskega b!aga, perila, pletenin mogoče dobiti vse ostalo iz te stroke. Posebno opremljen in založen bo samopostrežni oddelek in ga lahko primerjamo z vsemi večjimi dosedanjimi tovrstnimi prodajalnami v naši občini. V bifeju bodo razen pijač na voljo tople in hladne jedi ter malice — enolončnice. Naložba, za katero so prispevali denar vsi porabniki, je veljala blizu 6 milijonov dinarjev. K poslopju sodi tudi lepa zunanja ureditev. Trgovsko podjetje DOLENJKA je namenilo za objekt in opremo blizu 4 milijone dinarjev. To naše največje trgovsko podjetje ima v programu zgraditi v najkrajšem času še dve samopostrežni prodajalni v Novem mestu in blagovnico v Trebnjem. Kljub težavam, ki pestijo trgovino zaradi zamrznjenih marž, je kolektivu DOLENJKE uspelo zbrati sredstva za nove naložbe v trgovske lokale, ki jih občani posebno v novih soseskah tako pogrešajo. DOLENJKA bo letos dosegla 25 milijard Sdin celotnega dohodka in bo tako še naprej ostala vodilno trgovsko podjetje na Dolenjskem. Podstrešne zložljive stopnice Te stopnice lahko dobite in naročite v Ribnem 49/a,Bled — MIZARSTVO FRANC MARKUN »LABOD«, tovarna perila, Novo mesto, vam nudi — ODLIČNE DELOVNE POGOJE — DOBRE OSEBNE DOHODKE — UREJEN DELOVNI CAS — BREZPLAČNO PREHRANO DOBRO BOSTE □ VDELI če se boste izučili za... n> ŠIVILJO £> PRIKR0JEVALK0 £> LIKARIC0 ^o je najnovejši in najmočnejši izdelek, zato je dostop na podstreho tudi za starejše ljudi popolnoma varen. Stopnice so zaprte v lastnem obo'du, ki ga montirate v odprtino. Spodnji pokrov je iz iverice, zgornji iz ptočevine, po požarnovarnostnih predpisih. Izdelujem jih po serijskih in naročenih merah. Serijske mere so: 120 x 70 x 255 cm in 110 x 70 x 225 cm m 96 x 70 x 255 cm. pa vam te mere ne ustrezajo, jih lahko naročite. S seboj prinesite naslednje mere: dolžino in širino odprtine in navpično višino od poda do stropa. Stopnice serijskih mer lahko dobite tudi pri Gramex, Ljubljana. Naši pogoji so naslednji: — da ste stari 15 do 25 let — da ste iz okolice N. mesta ali Krškega — da uspešno opravite test ročnih sprelnosli — da nemudoma vložite prošnjo NAŠ NASLOV JE: »LABOD«, tovarna perila, Novo mesto labod _____ : lovitve dalje so lNCI uslišali prene-prošnjo Vavte vasi, Straže, krajevne skupnosti, šol in drugih. Šoli v Do- dvorano. Samo spevali za take namene mačem okolju več 600.000 din. GORJANCI tudi v prihodnje ne bodo gluhi za prošnje, podpirali pa bodo zlasti marljive. ► GORJANCI sami vzgojijo kadre. Slika kaže avtoklepaija pri nevsakdanjem opravilu. Promet bi lahko primeijali z obtokom v živem organizmu: organizem ne more živeti brez s krvjo napajanih kapilar, brez sodobnega prometa bi bilo gospodarstvo zapisano propadu. Na Dolenjskem ima podjetje GORJANCI v tem pogledu pomembno vlogo in nalogo. Po vojni se je začela tudi Dolenjska počasi, a vztrajno razvijati iz zaostale poljedelske pokrajine v industrijsko. Ob tem procesu je ob vznožju roških gozdov nastalo transportno podjetje, ki slavi že 20-letnico obstoja. Kot takratna oblika združenih prednikov GAP in OKAP iz Novega mesta in poslovalnice ljubljanskega SAP so GORJANCI opravljali pomembno dejavnost: prevoz lesa z Roga in gradbenega materiala za opustošene vasi in mesta. Danes je podjetje že tako globoko pognalo korenine, da si brez njega ne moremo misliti celovitega gospodarstva novomeške občine, celovitega prometa v republiki in državi. Dvajsetletnico obstoja slavi podjetje GORJANCI v času, ko se naša družba organizira na novih družbenoekonomskih osnovah in načrtuje zgraditev takega političnega sistema, ki bo delavcu omogočil odločati o celotnem proizvodnem postopku, o rezultatih dela in o razširitvi gmotne podlage v družbenKre-produkciji. Pot dveh desetletij je kolektiv GORJANCEV prehodil dogovorjeno, sporazumno, načrtno in zavestno. Pri tem mu je bilo vodilo, da se obdrži le tisti, ki utrjuje intenzivno gospodarjenje in ne zatiska oči in ušes ob pogojih in potrebah jugoslovanskega trga. Mnogo podatkov dokazuje, da GORJANCI niso mahnili mimo. Poglejmo nekatere! Realizacija se je povečala od 2,6 milijona dinarjev v letu 1954 na 90 milijonov dinarjev v letošnjem jubilejnem letu ali za 35-krat. Vrednost osnovnih sredstev se je povečala za 13-krat in znaša zdaj 50 milijonov dinarjev. Zadolžitev podjetja za osnovna in obratna sredstva dosega zdaj le 4,8 milijona dinarjev. Število zaposlenih se je od leta 1954 povečalo od 107 na 450 ali za nekaj več kot 4-krat. V GORJANCIH so se razvile tri glavne dejavnosti: tovorni in avtobusni promet ter gostinstvo, ki so se na podlagi ustavnih dopolnitev oblikovale v tri TOZD. V tovornem prometu ima podjetje 245 vozil z nosilnostjo 2.650 ton in 210 vozniki. Prevladujejo tovornjaki TAM, FAP in FIAT ter prikolice 1TAS. Večinoma opravljaijo dolgolinijske prevoze v Jugoslaviji in mednarodnem transportu. Podjetje je razvilo vrsto poslovalnic, ki skrbijo za povratni tovor. Take so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Zagrebu, na Rijeki, v Beogradu in nekaterih drugih večjih krajih v državi, kajpak tudi v Straži, kjer ima podjetje sedež. V okviru tovornega prometa delujejo tudi I ŠTEFAN GALIČ, direktor: „Doma sem iz brežiškega konca. Za Novo mesto sem se odločil, ko sem bil še pri vojakih. Kraj mi je bil všeč, ljudje tudi. Nisem veliko razmišljal. Kot izučen voznik sem sedel za krmilo tovornjaka. V tovornem prometu sem bil do leta 1951, ko sem presedlal na avtobus. Devet let je bila moja proga Novo mesto - Dobrepolje. Dve leti sem vozil potnike proti Mariboru in Ljubljani. V kolektiv sem se vživel in rasel s samoupravljalskimi: dolžnostmi. V podjetju sem bil prvi predsednik delavskega sveta. dokazuje tudi to, da so mnogi iz takratne generacije ostali, to pa je slej ko prej tudi znak, da odnosi niso bili slabi. Veliko tovarišev, ki so pri GORJANCIH od ustanovitve podjetja, je napredovalo na vodstvene in vodilne položaje. Menim, da je to podjetju v korist, saj pogostne menjave gotovo niso dobre. Poleg tega je to v skladu z našimi željami, da s svojimi kadri zasedemo delovna mesta, tudi zahtevnejša. Pri. samoupravljanju smo se držali načela, da vse stvari sami urejamo. Ko smo se zadolževali, smo pazili, da dolg ni presegel tretjine letne amortizacije podjetja. Stabilizirali smo se vselej z lastnimi močmi in sposobnostmi, predvsem pa z večjo produktivnostjo dela. “ MIRKO JERAJ, predsednik delavskega sveta: „V Na delovno mesto smo prihajali od daleč. Ni bilo prevozov, avtobusov kot danes. Spominjam se, da serti se sedem let vozil v Stražo s kolesom. Vreme me ni oviralo. Zamudil nisem do zdaj še nikoli. Raje sem prišel prej f in kasneje odšel. Danes ima- ' mo v podjetju nekatere, ki premalo dajo od sebe. No srečo so v manjšini. “ FRANC PILETIČ, predsednik DS skupnih služb■ „V podjetje sem prišel lett 1951. Imel sem veselje do motornega vozila. Kasneje sem bil do leta 1953 pri LlP-Sprva sem vozil les z Rog0' potem pa od leta 1953 20 let in 8 mesecev avtobus, vtr činoma na progi Novo Me' sto - Zagreb. Ko sem priŠ&p, v podjetje, smo imeli 6 avto* busov, zdaj jih je 50. Pre' vozil sem nad 1,5 milijo^ kilometrov. Vozili smo i’sl” lej po potrebi, ne glede & BREZ UDARM V delavskem svetu in drugih upravnih organih sem bil potem še večkrat. Nedvomno si človek z leti nabere dobrih izkušenj. V podjetju in izven njega so to pri meni videli in mi ponudili druga delovna mesta. Nisem se mogel odločiti. Naposled je prišlo leto 1961, ko sem bil na pobudo in željo kolektiva imenovan za v.d. direktorja. To je bila zame velika prelomnica v življenju in huda preizkušnja. Pristal sem šele po daljšem premisleku. V resnici nisem vedel, kako naj se vedem, saj sem, milo rečeno, padel na direktorski položaj neposredno izza volana. Ni me motilo gospodarsko stanje v podjetju, bolj to, ker si nisem bil na jasnem, kako me bodo poklicnega voznika na direktorskem položaju gledali sovozniki. Sele zdaj, po trinajstih letih, bhko mirne duše rečem, da sem se dobro odločil, kar podjetju sem začel in vzdržal. Kajpak ni bilo * k I lahko. Hoteli pa smo rasti, se krepiti in povečevati. Včasih je šlo to le tako, da smo se odrekli delu zaslužka. S tako zbranim denarjem smo kupovali vpzila. Udarniške ure so bile na dnevnem redu. Takrat smo bili vsi kol eden. Zdi se mi, da je bilo v nas več volje, kot je je v ljudeh, ki so prišli kasneje v podjetje. nedeljo ali praznik. Zdajse > prometni kontrolor. “ DRAGO IRT, predseduj sindikalne konference: >• el* GORJANCEM sem prM1 ta 195S kot vajenec za (>v^ mehanika. Izučil setn ^ hkrati pa opravil tudi vo* ški izpit. Do leta l vozil tovornjak na $Pe osem let pa sem na a busu. Delavnica, specializirana za popravila in reguliranje tlačilk BOSCH za gorivo. To dela Jože Rajh, strokovnjak, ki je znan tudi izven podjetja. j Glas sindikata je upošte-7 VQn. Sodelovali smo pri usta- - Ovijanju TOZD, sodelujemo l organih upravljanja. Naj 'O 0rnenim, da je sindikat kupil c Počitniški dom, dosegel, da c■ °bijo delavci počitniški, dfi/cgrcs po 7oq din, ustanovil r *c8ljaško društvo itd. Orne-?- iti moram tudi, da sindikat |/J P°dbuja vse k izobražc-anju _ ugodnosti niso - Majhne. “ . Šola kadrov V dvajsetih letih se je v GORJANCIH izučilo 250 delavcev za avtomehanike, avtoelektrikaije in vrsto drugih poklicev. V podjetju je bilo ta čas zaposlenih 900 voznikov. Večina teh dela zdaj v industriji, režijskem transportu in drugih dejavnostih na Dolenjskem. Vsi ti kadri so šli skozi bogato šo- lo, od delvvvca do uprav-Ijalca. če bi šel en avtobus devetkrat okrog zemlje. Število potnikov je malo večje od števila prevoženih kilometrov. Pokvarjene avtobuse vozijo v Bučno vas, kjer imajo GORJANCI v ta namen servisno delavnico. Gostinsko dejavnost so razvili GORJANCI v zadnjih letih po pripojitvi novomeškega hotela METROPOL. Za to dejavnost so se GORJANCI odločili, ker so za njen razvoj lahko namenili del akumulacije. Ob 20-letnici bodo v gostišču na Loki, ki je tudi v njihovi upravi, odprli prvo avtomatsko kegljišče v Novem mestu. V ta namen so iz svojih skladov dali 5 milijonov dinaijev. Hkrati so že marsikaj pripravili za nov hotel, ki naj bi ga v letih 1975/76 zgradili in odprli v Novem mestu. Zemljišče je odkupljeno in tudi projekti so narejeni. % Ob 10-letnici, ki sojo slavili leta 1964, so poudarili, da so GORJANCI nastali z združitvijo novomeškega AVTOPRO-META in Straškega avtoparka LIP oz. OKAP in GAP. „Dogodek v maju leta 1954, ko so se sestali predstavniki obeh, potrjuje, da so bili že tedaj integracijski procesi na našem območju precej močni,“ se danes spominja direktor Štefan Galič. Tedaj so ugotoviliedku, če bi se manjši enoti, kot sta bila AVTOPROMET in LIP, združili. Združeni enoti sta se ukvarja- li predvsem z lokalnimi prevozi, imeli sta slaba transportna sredstva. AVTOPROMET je na primer zmogel vsega 13 tovornjakov in 6 avtobusov. Opravljal je prevoze za novomeške trgovine in tovarne, obenem pa odvažal pošiljke v Suho krajino in Belo krajino. Avtobusi so tedaj vozili le na petih dolenjskih progah in proti Zagrebu. Nekoliko močnejši je bil LIP. S tovornjaki je vozil les z Roga. Ob združitvi je imelo podjetje z novim imenovm GORJANCI vsega Ob združitvi je imelo podjetje z novim imenom GORJANCI vsega v potniškem prometu pa 6 avtobusov s 180 sedeži in 60 stojišči. V 20 letih se v GORJANCIH razmerje med dejavnostjo tovornega in avtobusnega prometa ni bistveno spremenilo. Rast prvega in drugega je bila skladna s pogoji in potrebami. Vozila so smotrno izrabljena. Varnost prometa je bila vselej v ospredju. V podjetju se od vsega začetka zavedajo, da je njihova prva dolžnost skrbeti za varnost ljudi in imetja. Pomoč ni fraza Članu kolektiva, ki ga je zadela nesreča, podjetje ni nikoli obrnilo hrbta. Dva primera to še najbolje dokazujeta: podjetje je pomagalo enemu izmed zaposlenih, ki je popolnoma pogorel, da si je spet postavil dom, za drugega, kj je postal delovni invalid, pa so vsi zaposleni delali en dan. Zamenjavo nosilne konstrukcije tovornjaka opravijo GORJANCI v svojih delavnicah, prav tako vsa kleparska, električarska in ličarska dela. Generalna popravila motorjev zaupajo znanim firmam, kot je mariborski TAM. kov nismo enkrat samkrat zakasnili. Ko bo v Straži ekspozitura Dolenjske banke in hranilnice, bomo osebne dohodke nakazovali na hranilne knjižice, o čemer se je kolektiv že izrekel. “ FRANC KUMP, šef splošnega oddelka: „Ko mi je potekla aktivna služba v JLA, sem se želel zaposliti v domačem kraju. Tako sem prišel leta 1961 h GOR- „28. leto teče, kar sem se zaposlil v Straškem avto-parku kot mlad voznik. Vozil sem in opravljal funkcije, hkrati pa končal srednjo prometno tehniško šold Ustvaril sem si dom v tem kraju in upam, da je pri GORJANCIH moja prva in hkrati zadnja služba. Kot šef avtoparka LIP sem bil eden od pobudnikov, da je prišlo do združitve v podjetje GORJANCI. Zdaj rečem tole: začeli smo iz nič, zdai imamo vse - od delavnic, strojev za popravila do najsodobnejših vozil. V vsem je vloženega ogromno truda. Človek mora živeti s podjetjem, kdor ni zavzet, slej ko prej odpade. Veliko voznikov smo vzgojili sami, kader pa smo iskali tudi drugod. Danes so med vozniki ljudje iz vseh republik, razen iz Makedonije. “ ALBIN VOVK, voznik: „Začel sem , na tovornjaku, vozim ga še zdaj. Začel sem, ko mi je bilo 20 let, vozim pa že 28 let. Vseskozi sem v špediciji. Prva vozila so bila obupno počasna, samo 45 do 50 km na uro so potegnila, gume slabe, ceste zanič, prometa malo. Do Beograda sem srečal tri, največ štiri tovornjake. Biti voznik je bilo nekdaj naporno. Nismo spali. V nedeljo smo pripravljali vozila, da smo šli v ponedeljek lahko na pot. Udarniških ur in dni je bilo nešteto. Poleg tega sem imel na skrbi uk mladih voznikov. Več kot 20 sem jih naučil voziti. Karambolov nisem imel. Nekoč je naneslo, da sem s prisebnostjo rešil štiri življenja, svojega in še treh, ter dobil diplomo. “ mehanične delavnice v Straži. Ta dejavnost bo navrgla letos 60 milijonov dinarjev bruto realizacije. voil^^A DULAR, računo-ukinja: „Petnajst let že JANCEM. Podjetje je bilo takrat za polovico manjše,-pestile so ga tudi kadrovske težave, v vodstvu je prišlo do spremembe. Razvoj je šel od takrat dalje z dolgimi koraki. Kolektiv je z razumevanjem sprejemal predloge strokovnih služb, naloge pa so bile često presežene. Ustavnim spremembam in zakonom smo vestno sledi- li. “ IVAN BRSAN, direktor TOZD - tovorni promet: Abtobusni promet opravlja ta čas že 50 avtobusov znamk TAM, FAP in Mercedes. GORJANCI vzdržujejo redni avtobusni promet na Dolenjskem in promet z večjimi središči v državi. Poleg tega pogodbeno vozijo delavce in šolaije, v sodelovanju s Kompasom pa tudi izletnike. Na leto prevozijo z avtobusi 3,5 milijona potniških kilometrov, kar je toliko, kot fr s* v računovodstvu in // tC))j l[niam se, da smo bili J' rUn -(aKu samo trikrat bloki-\r ^ho (>brat)iu sredstva -p Posebej skrbeli, 1 n°st‘ do dobaviteljev r"klh tn,Jo' H 'deln* • 1 računovodstvu /Wgalone vseskozi isti. Z izr>) an!C Sfno posodobili. Qc Hom osebnih dohod- DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju q\Ji DIMNIK SCHIEDEL . IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK DIMNIK SCHIEDEL S SAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: # KZ KRKA NOVO MESTO % MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE % TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA # PRESKRBA KRŠKO # TRGOVSKO PODJETJE RADEČE % GG BREŽICE 0 JELKA RIBNICA % GIP Beton - Zasavje, Zagorje 0 trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo 0 Prodajalna SEVNICA v Sevnici 0 Prodajalna LITIJA v Litiji. UG ANKE4P kriZANKE # ^veselo m mm branjeSTAKi, Miltjofl in več NMRAD? PROSTA DELOVNA MESTA! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO, kadrovska komisija DBH NOVO MESTO OBJAVLJA ‘ naslednja prosta delovna mesta; za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: Za podružnico KRŠKO: REFERENTA DEVIZNE IN SPLOŠNE LIKVIDATURE, - REFERENTA ZA STANOVANJSKO KREDITIRANJE. Pogoji: - srednješolska izobrazba, prednost imajo kandidati, ki so končali ESŠ, - dve leti delovnih izkušenj Za enoto Metlika: - REFERENTA ZA HRANILNO SLUŽBO. Pogoji: — srednješolska izobrazba, prednost imajo kandidati, ki so končali ekonomsko srednjo šolo, - dve leti delovnih izkušenj. Za enoto Novo mesto: - DVE DELOVNI MESTI PRIPRAVNIKOV S KONČANO EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO. V Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo šolske izobrazbe pri kadrovski komisiji DBH Novo mesto. FROSTA DELOVNA MESTA! Čevljarsko podjetje „BOR", Dol. Toplice, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: i 1. DIREKTORJA PODJETJA 2. SKLADIŠČNIKA 3. VEČ ČEVLJARSKIH PREŠIVALK 4. VEČ NK DELAVK ZA POMOŽNA DELA Pogoji: Pod 1.) da ima ekonomsko srednjo ali tehnično čevljarsko šolo ali kvalifikacijo čevljarskega mojstra z dokončano šolo, za vodilne kadre in 10 let dela na vodilnem delovnem mestu v delovni organizaciji usnjarsko-čevljarske stroke in da ne obstoji kateri od zadržkov po 134. členu zakona o konstituiranju. Pod 2.) KV skladiščnik ali KV trgovski pomočnik. Pod 3. KV ali priučene prešivalke gornjih delov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vsa razpisana delovna mesta je možno zasesti takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. VPIS V PEDAGOŠKO AKADEMIJO! PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI oddelek za razredni pouk Novo mesto RAZPISUJE I. redni vpis na oddelek za razredni pouk v študijskem letu 1974/75. Vpisni pogoji: na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo kandidati, ki so a) končali štiriletno srednjo šolo b) kandidati, ki nimajo končane štiriletne srednje šole, uspešno pa opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in zgodovine z družbeno ureditvijo. ' II.Kandidati za izredni študij se vpišejo kot izredni in imajo pravico obiskovati predavanja in opravljati izpite v Novem mestu. Rok za vpis je do 31. julija 1974. Prošnjo z vsemi dokazili pošljite na PA Novo mesto, Cesta herojev 1. Podrobnejše informacije o vpisu so v Delu 8. VI. 1974, str. 11. Informacije o vpisu lahko dobite tudi na oddelku PA v Novem mestu vsako sredo od 10. do 12. ure ali po telefonu 22 309. DELO NA ŽELEZNICI! PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme takoj v redno delovno razmerje VEČ DELAVCEV ZA KRETNIKE, ZAVIRAČE in PREMIKAČE na postajah od Metlike do Ljubljane, od Sevnice do Trebnjega in Grosupljega do Kočevja. Pogoj je starost od 18 do 35 let in po možnosti odslužen vojaški rok. Prošnje sprejema Prometna sekcija Novo mesto, . Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, pp 75 LICITACIJA! OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ razpisuje licitacijo za prddajo 1. TOVORNEGA AVTA TAM 4500 KIPER Z DVEMA DIFERENCIALOMA) V VOZNEM STANJU 2. KOMPRESORJA FAGRAM SMEDEREVO, TYP 700 Licitacija bo v ponedeljek, 8. 7. 1974, ob 7. uri za družbeni sektor in ob 7.30 za zasebni sektor v Črnomlju, Na utrdbah 24. Ob priglasitvi k licitaciji morajo udeleženci plačati 10 odst. polog od izklicne vrednosti. - ZA VAS TUDI POPOLDAN! i ^ ^ poslovalnica ŠENTIVD -specializirano tigovsko in proiz- j vodno podjetje z gradbenim mate- ji rialom • ponedeljek # torek a sreda 7 _ 14 • četrtek 7 _ 14 • petek 7 _ 18. • sobota 7.-14.# 1. - 18. f- : 7. - 13. DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26, išče nove zunanje sodelavce in vabi interesente, ki bi se želeli honorarno zaposliti kot INKASANT na področju Novega mesta V poštev pridejo upokojenci ( ke) in gospodinje. Prednost pri izboru bodo imeli interesenti s prakso. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije na gornji naslov. DEKLETA IN ŽENE PRIDRUŽITE SE NAM! POSTALI BOSTE INDUSTRIJSKA ŠIVILJA! V naših obratih v WQVEM MESTU, MOKRONOGU in ŠMARJETI vam nudimo priučitev in zaposlitev v mladem in perspektivnem kolektivu z zanimivim proizvodnim programom. Večino izdelkov izvozimo priznanim svetovnim firmam z razširitvijo naših zmogljivosti pa bomo vse več izdelkov namenili tudi domačemu trgu. Prijave in informacije v kadrovskem oddelku konfekcije ROG Novo mesto Dalmatinova 1, telefon 22-379 KONFEKCIJA te l£oc NOVO MESTO NOVO! Odslej lahko kupujete kvalitetne ženske bluze in spalne srajce konfekcije ROG Novo mesto — v prodajalni NOVOTEKS na Glavnem trg v Novem mestu — vsak ponedeljek in petek od 6. do 15. ur pa tudi v tovarni v Novem mestu, Dalmatinova 1 KNEZ NE PRODAJA IMENA Sevniški občinski izvršni svet je sestal šele na drugi seji, že 1 se pritožili delegati, ki ob sortah sklepajo zakonske zveze, skli so, da hočejo honorar po 'inku; tako bodo za en par >bili po 50 dinarjev, če jih bo 'č, pa- tudi po 150. Ob tem si ■kdanji večkratni župan in ~>džupan Jože Knez ni mogel V, da ne bi povedal, da je leta leta delil zakonski jarem po ) dinarjev za soboto, četudi je uročil kar 18 parov, na kraju to je morda dobil še 50 dinar-v pa konec! Tedaj je nova nadnica za občo upravo Zofka 0fen takoj hotela popraviti Modnost uprave in predlagati 1 Kneza nagrado, a se je ta od-'čflo uprl: ,,Nak, tega pa ne! nez ni nikoli prodajal svojega nena, tiste zveze bodo držale {di tako!“ m fWi ' DL BIKO- BOREC GR. BOGINJA MODROSTI SVETO- ZAREVO (REPILO NADAV PROGA SLEPILO iPOSOBNO A KEM. KAKCI JE VEŽA TIPKE ODPRTJE ’ RENU KIT ENO-ROŽEC KRAPINA UMErJH AJOROSTI SANJAČ IŽRAEL. LUKA SLIKA URflMFT SENČNICA > V BENEŠKI MOST /ZDIHLJAJ E\ DL NDIJANSU PLEME MAKEDON KOLO S/ ZAVIH NAČRT ZVEZDA V ORLU ' NASLOVNIK M F N1H F SMITH NAŠ SLIKAR REALIST DOLGA OS VICENZA PEKOVSKI PRIPOMOCF) ZNAMKA PIVA MORSKA RIBA ORIENT. PRAŠEK ZA LASE RIŽEVO ŽGANJE OKENCE DOMAČA ŽIVAL VOLT- AMPFR LECCE PRIPADNIK HRV. NAREČJA APETIT IVAN TAVČAR D L SRB. M. IME NEPECEN KRUH I Iz pravljice v resničnost I Sovjetski znanstveniki so odkrili snov, ki oživlja organizme iz klinične smrti - Hud strup v majhnih količinah zdravilo Pod vodstvom dopisnega člana Akademije znanosti Sovjetske Zveze M. Voron-kova je sovjetskim znanstvenikom uspelo sestaviti snov, ki podobno kot živa voda v pravljicah lahko oživlja ljudi in živali. To je samo eno od novih odkritij nedavno ustanovljene veje moderne znanosti - kemije biološko aktivnih organskih spojin. Osnovni element odkrite spojine je silicij, ki je nujno potreben vsem živim organizmom, rastlinam, živalim kot človeku. Kljub tej njegovi pomembnosti pa samo delovanje tega elementa v živih organizmih vse do nedavnega ni bilo niti malo raziskano. Nekateri znanstveniki so že prej domnevali, da neuravnovešeno pretvarjanje si-licijskih spojin privede do raznih bolezni: do raka, tuberkuloze in obolenja žil. Šele sedaj, ko so sovjetski znanstveniki sestavili nekate- Ali bo odkrita skrivnost delovanja silicijevih organskih spojin reševala tudi klinično mrtve ljudi? re silicijeve organske spojine, so na poskusnih živalih ugotovili, da te organske spojine razpolagajo z naravnost neverjetno oživljajočo močjo. Na njihovih osnovi je mogoče sestaviti nova zdravila, pa tudi strupe, ki daleč .prekašajo do zdaj najhujše strupe Dokazano je, da ti strupi v zelo majhnih količinah močno pospešijo dihanje, tako da so z narkotiki omamljene poskusne živali takoj oživele, ko so jim vbrizgali silicijevo organsko spojino. Z njo je znanstvenikom uspelo obuditi celo tiste poskusne živali, ki so bile v stanju klinične smrti. Zaenkrat nerazjasnjeno defjstvo pa je, da ta spojina nima nobenega učir ka na hladnokrvne živali. Silicijske* organske spojine kot biološkb aktivna materija po mnenju Voronkova lahko ožive umirajoče organizme, vendar samo v obdobju, ko krvotok še ni po vsem ustavljen. Velike koristi bo imela medicina pri uporabi silicijskih organskih spojih za masažo srca in umetno dihanje, čeprav je do praktične uporabe v bolnišnicah še dolga pot skozi laboratorije. - I |l I I I I I I I I I >1 | ar P T ,v R 0 1 R 7 6 e ►6 0 R n Mt Se m ~yr B R D 0 m, A R 0 M A »j - L e H A Ul Ul mu« iSS *11 BI A D 1 Đ k S bHU P 1 N A M i « a & J ££ 1 K m.\s\ PARADIŽNIK V STAREM RIMU c K te”Ce- Kot ubit s ^ePa ne pre-• sPalna bole-«> ji prisil ahlK'dal bolnika ’rav Je Kleopa-tiste pride ponavadi Matilda, ki so nam najbolj prirasli k srcu. „Ne bodo v tuji zemlji gnile njune kosti!“ je po dolgem molku spregovoril Antonius. „Poskrbel bom, da bosta počivala v rodnem Lipusu!“ In so poslali po mojstra za balzamiranje in mumifi-ciranje trupel. Ni se jih pač manjkalo mojstrov te vrste v Kleopatrini domovini. Težko je, dragi bralci, določiti mejo med „biti in ne biti“! Stokrat težje je bilo to v tistih starih časih in Rešitev prejšnje križanke:' So se beduini prilagodili? Kamele, puščavske želve in druge živali, ki žive v predelih, kjer le redkokdaj pade kapljica dežja, so se v teku stoletij prilagodile življenju v takih težkih pogojih. Ne trpe zaradi velike vročine in izguba vode iz njihovega telesa je izredno majhna, ker se skoraj nič ne potijo. Tudi v njihovem urinu je izredno malo vode, saj sestoji v glavnem iz nitrogenskih odpadkov. Kako pa je z ljudmi, ki žive v puščavskih predelih? Ali so se tudi ti prilagodili vročinskemu okolju? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, so strokovnjaki fiziologi preučili skupine beduinov v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Po večmesečnih raziskavah so ugotovili, da pri ljudeh ni nobenih značil-nejših fizioloških sprememb. Rezultati podrobnejše raziskave v inštitutih so pokazale isto. Strokovnjaki so vzeli dve skupini zdravih moških: puščavske beduine in študente iz nekega mesta. Telesno so si bili zelo podobni, le da so imeli beduini manjšo težo in manj podkožne masti. Testirali so jih s posebno neškodljivo kemično sestavino, kije dvigala temperaturo teles. Poskus je pokazal, da se beduini manj potijo od skupine študentov in tudi pretok krvi so imeli hitrejši, se pravi, da so hitreje izgubljali telesno toploto. Toda poskus z delom je pokazal, da se beduini ob telesnih naporih enako potijo kot prebivalci mest. upravičena je domneva, da je mojster balzamiranja in mumificiranja malce preveč pohitel. Ovil je naša junaka v bele povoje, ju zalepil s selotejpom in lepo poslikal - še malce živa. Grozljivo, kajne? A morda je bilo prav to potrebno, če naj se izpolni U-gibova prerokba ... Kakorkoli že, Paradižnik in njegova Klara sta ležala na mrtvaškem odru in ihteča množica se je poslavljala od njunih posmrtnih ostankov. NEUSPEL VLOM Pony je bil najmočnejši fant v naši ulici. To ni bilo njegovo pravo ime, vsi pa smo ga klicali tako, ker je zelo hitro tekel. Bilje malce čuden. Nikoli nisi vedel, kaj bo napravil. Neki torek zvečer sem sedel v kavarni, koje vstopil Pony. - Zdravo, Gino, kako je? - me je vprašal. Nikoli prej ni skrbel za moje zdravje. Presenečeno sem ga pogledal. Prijateljsko se je nasmehnil. - Prinesi svoje pivo do mize v kotu. Želim govoriti s tabo. To mi ni bilo všeč, ker pa nisem imel kam iti, sem vzel vrček in šel za njim. Sedla sva za mizo v kotu. Mislil sem, da je to zato, ker ne želi, da bi kdo slišal najin pogovor. - Vem, kako lahko na lahek način prideva do denarja. - Nočem imeti opravka s tem - sem odgovoril. Dvignil je roko: - Dovoli, da ti pojasnim. To je posel za dva. Gotovo poznaš Eddiejevo slaščičarno. Pred kako uro sem šel mimo nje. Eddie je ravno zapiral. Videl sem, kako je vzel denar iz blagajne in ga dal v torbo. Nato je torbo vrgel v omaro. Morava samo vlomiti vrata in vzeti denar. - Nocoj?. — sem vprašal. - Da! - je pokimal. - Dela ni za več kot za pet minut. - Zakaj si izbral prav mene za pomočnika? Poznam nekaj fantov, ki bi za denar ubili človeka. Kaj ne vidiš, da sem slaboten in suh? - Potrebujem te za stražo. - A. tako! — sem zamrmral. - Našel si pravega, sem pomislil. Kaže, da imam boljši vid kot drugi. Pogosto sem bil na straži, ko so naši fantje šli krast. Nobenega niso dobili, dokler sem bil jaz tam. Pony je to vedel. Edino, kar mi ni bilo všeč pri tej stvari, je bilo to, da sem slišal, da si je pred nekaj tedni kupil revolver. Vedel sem, da ga bo brez zadržka uporabil. - Kolikšen je moj delež? - sem vprašal. - Tretjina! - Če naju dobe, bova dobila oba enako. - Toda to je moja ideja! - se je nasmehnil Pony. -Gotovo je nekaj vredna. Mimo tega naju ne bodo dobili. Če naju ne dobe - sem rekel jezno - bo to zaradi mojih oči. To je tudi nekaj vredno. - Ideja je moja! — je ponovil Pony. — Ne glede na to, koliko boš dobil, vem, da nujno potrebuješ denar. Imel je prav. Bil sem že nekaj mesecev brez službe. Celo denar za pivo sem dobival od starega. Nehal sem se pogajati. - Če koga opaziš, bova stekla in zavila v drugo uličico desno. V njej je šola. Šla bova čez šolsko dvorišče in prišla na ulico, kjer je postaja podzemeljske železnice. - Poslušaj, Pony, samo deset minut je še do polnoči. Zakaj ne bi preložila na četrto uro zjutraj. Manj ljudi bo na ulici — sem predlagal. - Dobra ideja! Saj moram tako še po orodje. Šla bova mimo trgovine, pa ti bom pokazal, kako je to lahko. Šla sva mimo Eddiejeve slaščičarne in Pony je pokazal razmajano ključavnico na vratih. Nato mi je pojasnil, po kateri ulici bova bežala v primeru potrebe. Na koncu te ulice sem videl šolsko dvorišče. Dal mi je svoj revolver. - Imej ga, dokler ne greva na delo, Gino! Počutil se boš bolj varnega. - Ne potrebujem ga! - Molči! - je strogo ukazal. — Pazi nanj. Dobiva se ob štirih pred kavarno. Bodi točen! Pomahal rfii je in hitro odšel. Gre k svojemu dekletu! Bila je lepa. Nekajkrat, predenje spoznala Ponyja, sem šel z njo ven. Nekaj časa sem brez cilja taval okoli. Bil sem vznemirjen. Preklinjal sem, ker sem sploh pristal na ta posel. Nato sem sedel na avtobus in se odpeljal do 42. ulice. Šel sem v kino, kjer vrte filme vso noč. V dvorani je bilo malo gledalcev. Sedel sem v zadnjo vrsto. V bližini ni bilo nikogar. Znojil sem se in drhtel, ko sem cefral robec. S koščkom tkanine sem ovil udarno iglo. Nisem več mogel nazaj. Moral sem iti na delo s Ponyjem. Ne bom pa dopustil, da bi koga ubil. Če Pony ne bo nič opazil, bo moja zamisel uspela. , Še vedno sem bil malce živčen, ko sem stopil z avtobusa in zagledal Ponyja v senci zraven kavarne. Obrnil sem se in mu dal revolver. Nekaj Časa ga je držal v roki. Zadrževal sem dih in gledal, kako njegov palec drsi mimo petelina. Nazadnje je dal revolver v žep. Molče sva odšla proti Eddiejevi trgovini. V ulici, kjer je bila slaščičarna, ni bilo ljudi, Pony je izginil v senci in vedel sem, da jemlje orodje. Čutil sem, da nekaj ni v redu. Bilo je preveč tiho. Kmalu sem zaslišal, kako Pony brska po ključavnici. - Odprl sem! - je zašepetal malo pozneje. Spet sem pogledal po ulici. Opazil sem luči avtomobila, ki se je približeval vogalu. Upal sem, da bo šel naravnost ali na levo. Oledenel sem, ko sem videl, da tiho prihaja modri policijski avto. Zavil je na desno in se napotil proti nama. Začel sem teči. Morda sem zavpil: „Policija!“ Ne spominjam se točno. Malo pozneje me je Pony prehitel. Videl sem, kako je zavil v uličico. Obstal sem kot vkopan. Ni vodila na šolsko dvorišče, ampak do šest metrov visokega zidu. Pony je zavil v prvo, namesto v drugo ulico. Slišal sem korake policajev. Dvignil sem glavo in dvajset centimetrov nad glavo zagledal požarno lestvico. Skočil sem in se pričel vzpenjati. Tedaj sta pritekla v uličico dva policaja. Nista me opazila. Eden je nameril baterijo na Ponyja. Pony je prišel do konca ulice in stal naslonjen na zid. Izvlekel je revolver. Nato je povlekel za petelina, strela ni bilo slišati. Policaja sta ustrelila isti trenutek. Pony je padel. Počasi sem spolzel na streho. Tedaj se je policaj spomnil, da sva bila dva. Opazil je lestvico in začel lesti po njej. Stekel sem čez nekaj streh in šel po nekih stopnicah dol. Preskočil sem zid in se znašel na šolskem dvorišču. Šel sem po ulici in hitro odšel domov. . .,. J & Srečanje s pisateljico Ela Peroci se spominja časov, ko je bila Rinža še čista, in kako so gradili Šeškov dom Prizor, ki ga večkrat vidimo v Črnomlju. Bosanski konji se vračajo po napornem delu v svojo domovino (Foto: Boštjan Krže) ^ Kdaj več razstav v Črnomlju? Letos je bilo zaključno slavje tekmovanja učencev za Levstikovo bralno značko razmeroma pozno, ker so mnogi učenci vključeni v številne krožke, klube, sodelujejo na vseh proslavah, raznih akcijah in so tako skoraj preveč obremenjeni z raznim delom. Tekmovanja za bralno značko se je udeležilo 58C učencev. Od teh si je 205 pridobilo diplome, ostali pa značke, in sicer 121 cicibanove, 101 bronasto, 80 srebrne in kar 73 zlate bralne značke. K zaključni svečanosti so povabili slovensko mladinsko pisateljico Elo Peroci. Pisateljica je učencem pripovedovala o spominih na mladost, ki Plodna sezona kulturnih prireditev - le prostora za razstave ni Govorimo in pišemo, kako naj bi bilo leto 1974 tudi kulturi v črno- ČRNOMALJSKI DROBIR PRESELITI ROME - Ob glavni cesti skozi Kanižarico, pa tudi pri Lokvah nekatere romske družine še vedno bivajo v človeka nedostojnih bivališčih. Mnogi moški iz teh družin so zaposleni in bi lahko vzdrževali prave hiše, zato jim občina skuša pomagati z ugodnim nakupom zemlje družbenega premoženja. Parcele, oddaljene od ceste najmanj 50 metrov, bodo na določenem kraju lahko kupili po 1 din za kvadratni meter. ŠE VEČ ŠTIPENDIJ - V preteklem šolskem letu je bilo v občini 173 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Kar 54 odst. vseh štipendistov je iz gospodarstva. Največ daje za štipendije v črnomaljski občini TIS, sledita pa semiška Iskra in BELT. Med štipendisti je kar 80 odst. žensk. Ugotavljajo pa, da bo treba pred septembrom razpisati še veliko več novih štipendij. SBI M maljski občini bolj naklonjeno od prejšnjih, to pa naj bi se kazalo v povečani pozornosti do te dejavnosti in še zlasti v debelejšem mošnjičku. Lepo in po vrsti je naštel Janez Kure, koje 17. junija pred otvoritvijo slikarske razstave sečenskega umetnika Marina Mahniča v zgornji avli črnomaljskega prosvetnega doma govoril o letošnji kulturni beri v Beli krajini. Ta bera je bila letos res izdatna in razporejena po krajih, ki tudi sami kaj dajo na kulturno življenje. Pozornejšemu kronistu pa ne more uiti, da so bile prireditve pretežno PRVE LASTOVKE Po podatkih Zavoda za zaposlovanje in iz popisa prebivalstva je znano, daje na delu v tujini še nekaj nad 900 občanov črnomaljske občine. Odhajanje v tujino, ici je bilo množično in značilno za prejšnja leta, sc je povsem ustavilo. Nekateri zdomci se tudi že za stalno vračajo domov. Odkar je več novih industrijskih obratov, je več možnosti za zaslužek. MANJ VRVEŽA - Ta teden, ko so končali pouk na gimnaziji in drugih šolah, sc pozna, da je po mestu manj doraščajoče mladine. Večina se je razšla po domovih na podeželje, kjer morajo pomagati -na njivah. Malo je srečnežev, ki bodo med počitnicami dalj časa letovali na morju. gledališke in glasbeno-folklorne oziroma recitacijske. Zvrstilo se je torej to, kar so narekovali razpoložljivi prostori. Najbrž je prav prostorski problem razlog, da so do zdaj ne samo v črnomaljski občini, ampak v vsej Beli krajini slabše razvili tako imenovano razstavno dejavnost. Podobno kot Metlika tudi Črnomelj nima primernih prostorov za likovne prireditve. To - in ne nerazumevanje - naj bi bil razlog, da Črnomaljci pokažejo občinstvu vsako leto komaj eno razstavo. To spoznanje narekuje Črnomlju, da čimprej obnovi oziroma preuredi cerkev sv. Duha v kulturni hram, podobno, kot so na primer storili v Krškem. Potem najbrž ne bo več vprašanje, kje organizirati, ampak kaj. Tudi sama kulturna politika bi lahko ob rešenem prostorskem vprašanju načrtovala še več in še pogumneje. I, Z. JUTRI BO SEJA Za petek, 28. maja, je inž. Martin Janžekovič, predsednik črnomaljske skupščine, sklical skupno sejo vseh treh občinskih zborov. Pretresali bodo 11 točk dnevnega reda, med katerimi je nekaj zelo važnih: srednjeročni razvojni program občine Črnomelj, kadrovska politika, družbeni dogovor o dolgoročnem razvoju kmetijstva v Sloveniji itd. ____________S 17. junija je bil za 15 učencev osnovnih šol, ki so vseh osem razredov izdelali z odličnim uspehom, slovesen sprejem pri predsedniku izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojzu Petku. Učenci so ob tej priložnosti podarili predsedniku likovni izdelek. (Foto: Sandi Marinčič) GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje sta bila v maju rojena dva dečka. - Poročilo se je 10 parov. -UmrLso: Helena Bartolme, upokojenka iz Dolge vasi 20, stara 67 let; Terezija Mavrin, upokojenka iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 12, stara 85 let; Neža Briški, gospodinja iz Kočevja, Jožeta Šeška 30, stara 79 let; Jože Mikulič, upokojenec iz Novih Lazov 1, star 71 let; Janez Trček, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 26/a, star 74 let; Franc Kotar, delavec iž Kočevja, Turjaška cesta 2, star 38 let; Franc Vukan, mizarski pomočnik iz Kočevske Reke 15, in Boža Jaklič, upokojenka iz Kočevja, Kajuhovo naselje 2, stara 46 let. jo je preživela v Kočevju. Med drugim je povedala, daje skupaj z drugimi otroki nosila opeko, ko so gradili tedanji Sokolski dom, sedanji zgodovinski Šeškov dom. Spominjala se je tudi, kako se je kopala v Rinži, kije bila takrat čista in precej lepša, kot je danes. Srečanje s pisateljico je bilo za učence in učitelje prisrčen kulturni dogodek. VILKO ILC LE „POLITIKI" MANJKALI Na drugi seji nove občinske skupščine Kočevje so bili prisotni vsi delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, manjkali pa so štirje delegati družbenopolitičnega zbora, in sicer dva opravičeno, dva pa neopravičeno. Iz tega se da sklepati, da so najmanj resno vzeli delegatski sistem in sprejete dolžnosti „politiki". Družbeno-politične organizacije, katerih delegati so neopravičeno manjkali, naj ukrepajo kar takoj, da ne bi začela ^,,riba pri glavi smrdeti“. SLABA POT Edina za tovorni promet dovoljena pot do nove osnovne šole Kočevje in Doma telesne kulture je že tako jamasta, da vožnja po njej skoraj ni mogoča. Velike luže pripomorejo, da so mimoidoči v nevarnosti, da bodo mokri in blatni. Pred pričetkom gradnje bazena in telovadnice bi bilo treba najprej nasuti in popraviti pot. Tako bi tudi polepšali okolico obeh kulturnih ustanov, ki je precej zanemarjena in neurejena od dvorane kina „Jadran", hotela Pugled in trgovine „Mavrica" do Rinže za novo osnovno šolo. V. I. TURISTIČNA PRIZNANJA Turistično društvo Kočevje je pred kratkim podelilo številnim zaslužnim članom, organizacijam in klubom priznanja in značke za vestno sodelovanje in pomoč pri razvoju in delu te organizacije. Pionirje, ki so izdelali osnutka prospektov Kočevja in okolice, so tudi denarno nagradili. V. I. — Po čem sklepaš, daje stari predsednik jamaijev diplomat? - Ker je v poročilu najprej vse odgovorne v občini kar po vrsti skritiziral, nato pa še vse iste pohvalil. Drobne iz Kočevja h TRST ALI NIŠ? — Zlate ribice so bile naprodaj pretekli teden pred tržnico. „Joj, kako so lepe! Gotovo so iz Trsta!" je vzkliknila neka nakupovalka. „Ne nisu, ove su iz Niša", je odgovoril mladi prodajalec. Kupčija se je razdrla, ker ribice niso bile uvožene.. . DEŽ - Kmetovalci se pritožujejo, da imajo težave s košnjo in sušenjem, ker je vreme nestanovitno. Sušenje traja več dni, kot je običajno, in seno izgublja na kakovosti. VEČ SADJA - Kakovost sadja na tržnici in v trgovinah se je nekoliko izboljšala. Le nekateri sadeži so šele na pol zreli. Izbira je večja. _ OTROCI IN NARAVA - POTOČEK št. 2, list pionirjev nižje stopnje na osnovni šoli Kočevje, je izšel za konec šolskega leta. Že naslovi prispevkov povedo, da imajo otroci radi naravo in živali. Ne manjka tudi opisov gozda, morja, nevihte in narave sploh. Mladi dopisniki in njiho- vi mentorji zaslužijo pohvalo. POLHI - Drugi obhod polharjev po hosti je končan. Ugotovili so, da bukev, gaber in hrast dobro obetajo, vprašanje pa je, kako bosta v takem vremenu žir in želod zorela. Vsekakor bo treba pričeti lov veliko kasneje kot običajno. O tem se bodo pogovorili polharji na sestanku v prvi polovici julija. Letos bodo morali polharji izvajati vse, kar so se dogovorili o polhu, tako o njegovem varstvu, lovu in prirejanju občasnih razstav, kot tudi o ureditvi stalne razstave v polharski sobi, ki jim je obljubljena za to jesen. K0GEUSKE NOVICE »Glejmo občino kot celoto!« Sivka se uveljavlja na jugu Delegati pravijo: »Podpiramo program, toda zahtevamo prednost za najpotrebnejše gradnje - nazadnje bazen.« Vendar so pri prodaji tudi težave Delegati vseh treh zborov metliške skupščine so 20. maja sila vneto razpravljali o tem, kar jih najbolj prizadene in zanima: o letošnjih gradnjah objektov splošnega družbenega pomena. Sem sodijo ceste, elektrifikacija, vodovodi, domovi. Kdor pozna delo te skupščine od prej in ga primerja s sedanjim, komaj začetim v delegatskem sestavu, mora priznati velik napredek. Tokrat so se predstavniki posameznih SPREHOD PO METLIKI zakaj po Zmigovanje? Ob večerih, ko v Metliki zagorijo fluorescenčne žarnice na Cestah, sc večkrat zgodi, da katera ugasne ali z migotanjem pri občanih vzbuja misel, da z napeljavo nekaj ni v redu. Ni kriva napeljava, temveč slaba električna napetost. Tudi v mestu se to krepko občuti. NAJBRŽ ŽE LETOS - Načrti za preureditev mediškega zdravstvenega doma so nared. Kletne prostore in podstrešje, kjer je bilo zdaj stanovanje, bodo uredili za potrebe ustanove. Tako bodo pridobili čakalnice, prostore za namestitev nekaterih nujnih aparatov in ordinacije. Dela bodo veljala okrog 900.000 din. PISARNA MANJKA - Več dejavnosti in organizacij v Metliki nima svojih prostorov, zato je njihovo delo oteženo. V načrtu je, da bi nekdanjo Kometovo stavbo na Pun-gartu preuredili predvsem za potrebe narodne obrambe, krajevne skupnosti, Rdečega križa in nekaterih interesnih skupnosti. . NUJNA SO PARKIRIŠČA - Ob semanjih dneh je na metliških ccstah še vedno prava zmešnjava. Posebno je moten promet na odcepu ceste za Črnomelj, ker se tam ustavljajo sejmarji in nakupovalci z raznimi vozili, od tovornjakov do limuzin in vpreg. Sklenjeno je, da bodo sejmišče razširili in prestavili ograjo, tako da bo tam dovolj prostora za parkiranje. metliški tednik delegacij z večinoma napisanimi razpravami oglašali s svojimi pripombami in predlogi. Koje Franc Koste-lec, delegat iz Rosalnic, prebil led v rezpravi, so sc za njim oglasili še drugi delegati: Pibernik s Suhorja, predstavnik Radovičaiov, Jože Pa-šič z Jugorja, Rudi Črnič iz Grabrovca, gradaški predstavnik, Ivan Kure v imenu Podzcmeljčanov, delegatka prosvetnih delavcev metliške šole pa delegat iz Lokvice, Božako- Na pravi poti „Veselo presenečen sem ob današnji razpravi," je v skupščinski dvorani v Metliki izjavil Janko Butala, delegat družbenopolitičnega zbora na drugem zasedanju skupščine v delegatskem sestavu. „Očitno je, da je novi delegatski sistem dobro zaživel v praksi, kajti predstavniki delegacij nastopajo kar po vrstt s predlogi in pripombami, katere so prej doma temeljito pretresli. Zdaj izražajo delegati zares voljo občanov in ne nastopajo v svojem imenu, kot so prej odborniki. Naša naloga je ta sistem še razvijati. . vega, predstavnik obrtnikov, delegata iz zdravstva in zadruge, delegata družbeno-političnega zbora Zepuhar in Janko Butala, Franc Jakljevič iz metliške krajevne skupnosti in še drugi. Ko so vsi z.upravičenimi in premišljenimi predlogi v imenu ljudi, ki so jih izvolili, sicer enotno podprli program, hkrati pa se zavzemali za prednost pri gradnjah najpotrebnejših objektov, kot so vodovodi, elektrifikacija in gradnja mrliških vež ter gasilskih domov, je bilo očitno razhajanje samo glede predvidene gradnje telovadnice z bazenom v Metliki. Delegati niso bili proti telovadnici in bazenu, menili pa so, da bazen lahko počaka, dokler ne bodo vasi dobile najnujnejšega za zdravo življenje prebivalstva. Franc Vrviščar, predsednik občinske skupščine, je razpravo o tem sklenil z besedami: „Glede na resolucijo Zveze komunistov smo dolžni zagotoviti občanom najprej osnovni standard. Skrb za zdravje, pitno vodo, elektriko itd. mora biti prva, pomagati pa moramo najprej krajem, ki nimajo ne tega ne onega. Potrebna pa je strpnost, da ne bi izgubili zaupanja, kajti težave lahko premagamo, če bomo enotni." Franc Hočevar, predsednik izvršnega sveta, pa je delegatom rekel: „Ne obupajmo že na začetku nove poti, temveč delujmo med ljudmi mobilizacijsko. Ne izsiljujmo prednosti in glejmo občino kot celoto! Zavedajmo se, da bomo vseli 30 točk programa zmogli z enotno akcijo. Cc ne bo šlo vse letos, pa v dveh letih.“ R. B. VSI SO PODPISALI Pred 15. junijem so vse organizacije združenega dela na območju metliške občine podpisale družbeni dogovbr o sofinanciranju komunalnih del. Tako bodo skupno zbra- li 1,200.000 din. S tem so kolektivi /.nova dokazali enotnost in pripravljenost pomagati k napredku za vse občane. V __' Ribniška plemenska živina se je uveljavila že vse do Šibenika, pred kratkim pa so „sivke" prodali celo v Prijepolje. Vodja pospeševalne službe pri ribniški'KZ inž. Andrej Mihelič nam je povedal, da se je ribniška živina uveljavila zaradi svoje kakovosti. Vendar se zelo redko zgodi tudi, da kupci z živino niso povsem zadovoljni, ker pač nima tistih sposobno- SPOMENIKI NEKULTURE Avtobusne čakalnice ob cesti Kočevje-Ortnek-Lašče dajejo kaj žalostno sliko. Na čakalnicah so razbita okna, polomljene desko in vrata ter klopi, po stenah so nesramni napisi, zanemarjeni podi so nastlani z odpadki in podobno. Vse to daje kaj slabo oceno kulturnosti potnikov in prebivalcev v okolici, kjer stoji posamezna čakalnica. Žal so take nekulturne podobe na ogled vsem mimoidočim in vozečim sc tujcem, oziroma turistom in izletnikom. Take čakalnice, kakor so sedaj, ne služijo svojemu namenu in bi bilo bolje, da bi jih podrli. A. A. Poročevalec ORTNFŠKI GRAD PROPADA Kot kaže, bomo morali izvoliti posebnega delegata, ki se bo za naš grad, ki privablja vse več domačih in tujih turistov, resno zavzel. Grad je namreč že dalj časa prepuščen samemu sebi, in če bo še dalj časa tako, bo za obiskovalce ogled nevaren. V DOBRNI IN VI LI NJU Po-toški upokojenci so pripravili uspel izlet v Dobrno in Velenje. Nazaj grede so se ustavili v Kamniku. Upokojenci so bili navdušeni nad velenjskim gradom, kjer imajo urejeno bogato muzejsko zbirko, ki so jo ogledovali več kot eno uro. IZLETI V JULIJU V tem mesecu bodo sod raški invalidi m upokojenci pripravili nekaj izletov po naši domovini S predlogi za izlete lahko sodelujejo vsi, ki bi se udeleževali izletov. sti, ki bi jih plemenska živina morala imeti. Plemenske telice in predvsem bike bi morali rejci pred prodajo preizkusiti, če imajo sposobnosti, katere se od njih zahtevajo. To pomeni, da kmetu ne sme biti vseeno, kakšno živino proda, saj s slabo živino lahko škoduje sebi in vsemu okolišu, raz*n tega pa povzroči precej stroškov :n dela še svoji kmetijski zadrugi. Na vprašanje o vrnitvi dveh glav plemenske živine, ki naj bi bili prodani v Sarajevo, pa je odgovoril, da živina sploh ni prispela v Sarajevo, ampak so jo že med potjo „poklicali" nazaj. Sarajevčani so namreč naročili „sivke", potem pa so se odločili za „simentalke". Kmeta, ki sta to plemensko živino prodala, nista dobila plenienic vrnjenih, ampak jih je pod nekoliko slabšimi pogoji odkupilo ZKGP Kočevje. Ob zaključku je inž. Mihelič dejal, da so pri trgovini z živino pač težave, za katere kmetje še vse premalo vedo. J. P. LOŠKI POTOK: LED PREBIJAJO KMALU OBČINSKA SEJA Danes bo seja občinske skupščine Ribnica s precej obsežnim dnevnim redom. Delegati bodo razpravljali o analizi zaključnih računov OZD za lani, poročilih zavoda za šolstvo, postaje milice, sodnika za prekrške, občinskega sodišča, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva. Na dnevnem redu bo še imenovanje mnogih komisij, sprejem raznih odlokov, dajanje soglasij in pooblastil, razrešitve in sprejem nekaterih družbenih dogovorov. ob£m vprašuj« Prvi, ki ie začel na območju Loška pogodi ta za kmetijsko zadrugo, je Alojz škega potoka pogodbeno pitati tele- Oražem in Retij. Predvidoma bo že prihodnje leto začel urejati tudi hlev za pitano živino. Sodobna živinoreja torej prebija led tudi na tem območju ribniške občine. Zal pa ima Oražem precej razdrobljeno zemljo. Na boljšem je Alojz Bartolj s Hriba, ki ima 4,5 ha zemlje v dveh večjih kosih. Verjetno bo že prihodnje leto začel s pašnokosnim sistemom in rejo plemenskih telic. To bo vzorčna kmetija za Loški potok. Bartolj, ki jo sicer zasebni gostilničar, se zanima tudi, kako je v Loškem potoku možno 'orati ledino kmečkega turizma. Seveda bi pri tem potreboval pomoč oziroma nasve.te ne le kmetijskih, ampak tudi turističnih strokovnjakov. Rekli so: DR. BOŽIDAR VOLJČ, prizadevni borec za varstvo okolja: „Eden največjih zločinov nad naravo je tudi reguliranje voda." — Zakaj je v ribniški občini letos manj prometnih nesreč? — Malo pomaga radar, malo alkotest, največ pa podražitev bencina. ZOBOTREBCI POCENI NA TRAVNI GORI -Izletniki in turisti zelo pohvalijo gostišče na Travni gori nad Sodražico, ki je lepo, postrežbo ima dobro, pa tudi cene so nizke. Sem prihajajo iz-letniške skupine iz vse Slovenije. Na Travni gori rastejo zasebni vikend kot gobe po dežju. OTROCI NA MORJU - Sole J naravi v Novem gradu so se udeleži1 tudi vsi otroci (skupno 32) iz 4. raz reda osnovne šole Loški potok, sedmih dneh so imeli le 3 dni in P ^ lepega vremena, zato se jih je le naučilo dobro plavati; nadaljnja« sta znala plavati že prej, ostali pa s polplavalci. NOV DELOVNI ČAS - Trgovijj v Loškem potoku nima le n°vt£. poslovodje, ampak od 12. junija di nov, deljen delovni čas. Odprt* £ od 7. do 12. ure in od 17. do • ure. Prej je bila odprta nepretrgo 30 ZNACKARJEV - Z}«4« JS srebrne Levstikove ali Cankarj srebrne Levstikove an fi,;io bralne značke si je letos prido ^ na osnovni šoli Loški P0,°* 7 učeVicev iz 5. razreda, 6 iz šesteg » iz sedmega in 5 iz osmega. REŠET0 14 St. 26 (230l|^ZJumi Pravica do štipendije V Sloveniji so možnosti za študij končno izenačene Po triletnih prizadevanjih se je štipendijska politika usmerila na enoten tir. Njeno osnovno načelo je zagotoviti vsej mladini enake možnosti za študij. V Sloveniji je bil sprejet družbeni dogovor o štipendiranju in zdaj so na vrsti delovne organizacije za sklepanje sporazumov o štipendiranju učencev in študentov. NOVO V BREŽICAH PRALNI PRAŠEK SE NI PODRAŽIL - Velik naval gospodinj v trgovinah je popustil. Pralnega praška ne primanjkuje več in tudi cene so ostale nespremenjene. Le izbira je »e nekoliko skromna. . VODNIKI SKUPAJ - Gimnastični center pri občinski Zvezi za telesno kulturo prireja ta teden tečaj za vodnike šolskih športnih društev in telesnovzgojnih društev Partizan. Tečaj obiskujejo predstavniki zvez *n društev iz Zasavja, Posavja in Dolenjske. V SAVUDRIJO - 1. julija bo odpotovala na počitnice v Savudrijo Prva izmena otrok. Letovanje prireja občinska Zveza prijateljev mladine. Ob morju se bo izmenjalo v šestih ^upinah okoli 200 šolarjev in predšolskih otrok. V Savudriji bodo leto-Vali tudi borci. PEVCI V PIŠECE - Pevski zbori brežiške občine se bodo v soboto, 29. junija, zbrali v Pišecah in priredili skupen koncert. Za Pišečane bo njihov nastop prijetno kulturno doživetje. TAKOJ MERILA - Po sklepu občinskega sindikalnega sveta so v TOZD in OZD dolžni takoj izoblikovati merila za dodeljevanje stanovanj zaposlenim in merila za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Ta berila bodo nato uskladili za vso °bčino. BREŽIŠKE VESTI Z izenačevanjem pogojev za izobraževanje se bo zmanjšal odliv kadrov z manj razvitih območij v bogatejše kraje, kjer so do sedaj med šolanjem prejemali boljše štipendije. Za štipendijo bo poslej lahko zaprosil vsak dijak, v čigar družini dohodek na posameznega člana ne presega 1.800 din, oziroma vsak študent, če dohodek na družinskega člana ni večji od 2.400 din. Starši bodo morali prispevati za študij svojega otroka polovico dohodka na družinskega člana, razliko stroškov, ki so priznani za študij, pa bo dobil prosilec v obliki štipendije bodisi od organizacije združenega dela, bodisi' iz sklada interesne skupnosti. Vse vrste dosedanjih študijskih podpor in pomoči bodo ukinjene. Ostal bo en sam vir: štipendije. Višina štipendij je v družbenem dogovoru različno točkovana. Študentom z boljšim uspehom priznava več točk kot njihovim vrstnikom s slabšimi ocenami. Nerazvite občine imajo po tem dogovoru možnost povečati štipendije dijakom in študentom. S tem ukrepom naj bi preprečili ali vsaj zaustavili beg strokovnjakov v razvitejša območja. < J.T. 150 LET SOLE V Kapelah bodo v soboto popoldne slavili poldrugo stoletje obstoja osnovne šole. Za to priložnost pripravljajo kulturni program učenci iz Kapel in Dobove ter domača godba. Osnovna šola v Kapelah je sedaj podružnica dobovske šole. V njej imajo pouk samo učenci nižjih razredov, učence višjih razredov pa vozijo k pouku v Dobovo. NE POZABIMO, DA NI BILO KRUHA! Delovni kolektivi v brežiški občini se pridružujejo zbiranju pomoči afriškim deželam, ki jih zaradi suše ogroža lakota. V pozivu, ki gaje občinski odbor RK poslal delovnim organizacijam, je med drugim zapisano: „Poglejmo po smetnjakih, ob ceste, med odpadke v šolskih kuhinjah! Kruh leži vsepovsod, hrane imamo dovolj in celo izbirčni smo. Ne pozabimo, da so bili tudi pri nas časi, ko ni bilo kruha in ko nas države po svetu niso pozabile!” DOBRODOŠLI, ZAMEJCI! Dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kontovel s Tržaškega bo v nedeljo, 30. junija, gostovala na Veliki Dolini. Uprizorila bo veseloigro Thomasa Brandona „Charleyeva tetka". Srečanje organizira DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic. Zamejcem v Proseku-Kontovelu bodo še letos vrnili obisk člani pihalne godbe iz Kapel. Udeležili se bodo proslavljanja osemdesete obletnice kontovelskc godbe. - FRANC ŠALI PRIDE V BREŽICE Komite občinske konference ZK priredi 1. junija predavanje za vse komuniste iz občine. Clan izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šali bo govoril o pomenu boja ZK s tehnokra-tizmom. Sledil bo- svečan sprejem novih članov v Zvezo komunistov. Delovke v obratu BETI v Dobovi (Foto:J. Teppey) V PIŠECAH IN NA ČATEŽU Pozivu občinske organizacije Rdečega križa za obiskovanje dvaj-seturnega tečaja za nego bolnika so se letos odzvali tečajniki na Čatežu in v Pišecah. V drugih krajih občine so sporočili, da želijo imeti tečaje jeseni, ker bo tedaj obisk boljši. Začenja se namreč sezona pomladanskega dela v vinogradih in na poljih, zato ljudje nimajo časa za obiskovanje tečajev. Zagreti za lepše Trebnje Nič več novačenja turistov po parkirščih Šele pred nekaj meseci je bilo v Trebnjem ustanovljeno turistično društvo z novim upravnim odborom, ki ve, kaj hoče. Pravzaprav je Trebnje že imelo turistično društvo, vendar je le-to prenehalo delovati. Novo društvo je sad prizadevanj komisije za turizem pri občinski skupščini, predvsem naporov dipl. ekon. Jožeta Kastelca. Že lep čas je bilo namreč očitno, daje treba ustanoviti organizacijsko jedro, ki bo sposobno povezovati delo. Vse kaže, da so na pravi poti. Za predsednika društva so to pomlad izvolili magistra farmacije Jožeta Kukmana, kije že doslej uspešno deloval v raznih organizacijah in nam je povedal tole: „Za začetek smo si v programu zastavili take naloge, ki so kar najhitreje uresničljive. Gre predvsem za rešitev nekaterih .nepravilnosti4, kot to imenujejo nekateri. Novi obrtni zakon prepoveduje oddajanje zasebnih sob turistom brez organizirane recepcijske službe. Tako cvi-beljsko društvo, kot tudi sedanje društvo česa takega nista sposobni organizirati. Našli smo sprejemljivo rešitev s Putnikovim penzionom v Trebnjem, ki bo prevzel to službo za sprejemljivo provizijo. Oddajanje zasebnih sob bi radi povezali-v posebno sekcijo, ravno tako tudi hortikulturo. Izredno smo veseli, da nam je pripravljena pomagati Dolenjska turistična zveza." -. Druga dejavnost? „V jeseni želimo pričeti akcije za olepševanje kraja. Želimo usklajeno akcijo našega društva, krajevne Mr. ph. Jože Kukman: „Ljudje se ogrejejo najhitreje za konkretno delo, v programu ne pretiravamo s težko uresničljivimi željami. “ skupnosti, osnovne šole in krajevne organizacije Rdečega križa. -Doslej se je vsak prizadeval sam zase, skupno pa lahko naredimo več. V sodelovanju z osnovno šojo bomo izdali tudi krajevni turistični prospekt v 2.000 izvodili. Največ obeta pripravljenost članov novega odbora. Na treh dosedanjih sejali novega odbora je bilo čutiti veliko skrb za napredek turizma." Letošnja akcija fluorografiranja je lepo uspela. Ljudje so se dobro odzvali, tudi na občinskem odboru Rdečega križa so zadovoljni s prispevki za organizacijo in opremo fluorografske službe z Golnika. Na sliki: zgleden odziv Bistričanov. (Foto: Železnik) Biti dvanajsti je uspeh Na republiškem tekmovanju mladih članov Rdečega križa v Gradcu je ekipa iz šentruperške osnovne šole zasedla zavidljivo 12. mesto za res izkušenimi trojkami velikih favoritov. Za Šentru-perčani je še 40 ekip, med njimi npr. Ljubljana-Center, Krško in drugi. Šentruperčani so navduševali že na šolskem in kasneje na občinskem tekmovanju, kjer je ekipa pri različnih ocenjevalcih vselej osvojila prvenstvo brez kazenskih točk. Za uspeh nedvomno zasluži priznanje Andreja Weisbacher, ki je skupino pripravljala, prav tako člani šestorice: Ani Brcar, Zdenka Šalehar, Jana Škarja, Ludvik Huč, Milan Mikuš in Dari Kovaljev. Iz kraja v kraj IZKAZALI SO SL - Krajevna organizacija Rdečega križa v Šentrupertu je vzela zares akcijo zbiranja denarnih prispevkov, s čimer naj bi Rdeči križ pomagal lačnim v Afriki. Že konec maja so poslali na račun republiškega odbora Rdečega križa 4.100 dinaijev. TURIST INFORMATION V GARAŽI - Minuli teden so predstavniki trebanjskega turističnega društva podpisali v Pensionu Putnik pogodbo o delu recepcijske službe tudi za zasebnike, ki oddajajo svoje sobe turistom. V recepciji bodo poslej imeli kartice, kamor bodo točno pisali, kdo je prost in kdo je zaseden. Ce bo kateri od zasebnikov dobil turista na lastno pest, bo le-to sporočil motelu, da ne bi od tod poslali turista na že zasedeno posteljo. Z obojestranskim razumevanjem so torej poiskali najbolju ugodno rešitev za vse! TREBANJSKE NOVICE Gasilstvo ne bo zamrlo Krško: z letne skupščine gasilske zveze Ko so delegati na letni skupščini občinske gasilske zveze Pfed nedavnim potegnili črto P^d delom, ki so ga opravili v Minulih dveh letih, so bili na •Marsikaj ponosni, opozaijali pa KRŠKE NOVICE BOGATA DEJAVNOST - Pod-^•adkarji senovskega PD „Bohor" ^sicer to sezono morali zaradi premajhne denarne pomoči oziroma re-Sfesa za potovanja program izletov ^koliko skrčiti, vendar je njihova ejavnost še vedno zelo bogata. Po-e*! bo skupina mladih planincev “iskala še Velebit, kar 80 članov Drv^0 v taboru v Logu p°d Mangartom. DOBRA UDELEŽBA - Kraje vne Ionizacije ZRVS bodo ta mesec ffKljučile orientacijsko-taktične pa-|e^ne pohode. Doslej je bila ude-zba zadovoljiva, splošno oceno te *\'je pa bo občinska zveza dala ka-h eJe, ko bo seštela rezultat^ na vseh p°hodih. „ JUTRI KONEC - 59 dijakov j °jne in elektrotehniške šole ter On u^c!ncev kovinarske poklicne šole Pr.avlja od prejšnjega četrtka naprej *°stoi izpit v krškem „Šolskem sta|tru • Tiste, ki bodo uspešno pre-sv ! vsc preizkušnje, čaka v soboto cana podelitev diplom. JO KR AT OPERA - V kostanjevo* 01 ^turnem domu so v petek Muhi'r nas,0P‘*' člani Opere SNG iz uDri nc‘ spremljavi klavirja so., °De Donizettijevo komično |(0 r° „Don Pasquale“ z Ladkom oscem v naslovni vlogi. j JANOVO ZA PRAZNIK Do 4. Setjo’ ruc*arskcSa praznika, bodo na fUdn'jf*11 prekrili cesto iz mesta do Pa (, , z asfaltom, enako prevleko °do dobili tudi vsi pločniki. Za na J^TOcmbni novdsti bodo krajev-yai, j ^Pn°st in sami občani prispe- 15 starih milijonov. so tudi na težave in pomanjkljivosti v delu. Prostovoljno gasilstvo vsekakor ne bo zamrlo; v 24 enotah združujejo namreč 770 aktivnih članov, 160 veteranov, 130 gasilk in 170 pionirjev. Občinska gasilska zveza, ki bdi nad delom posameznih društev, nenehno skrbi za strokovno vzgojo s tečaji, demonstracijami opreme in tekmovanji, poleg tega pa si prizadeva, da bi vse operativne desetine res najbolje opremili. Sredstva, ki so bila doslej za to na voljo v „gasilskem skladu" in ki jih je dajal proračun, so bila vedno premajhna, da bi dosegli vse, kar si želijo. Ob slabostih, ki jih je v referatu nakazal predsednik zveze Stane Nunčič, naj bi že letos pričeli ocenjevati delo prostovoljnih gasilskih društev in jih tako neposredno spodbujali k večji aktivnosti. Družba dandanes še vedno premalo ceni delo gasilstva in njegov pomen. Morda so bila doslej za tako stanje nekoliko kriva tudi sama društva, ki so sc zapirala v lastno organizacijo in njihovega glasu ni bilo slišati na zborih volivcev, na sestankih družbenopolitičnih organizacij ali drugje. Poslej naj bo povezava s krajevno skupnostjo -in delovnimi organizacijami tesnejša m uspešnejša! Brez gasilske enote ne bi smela biti nobena krajevna skupnost, OZD, niti večje TOZD. Občani, ki delujejo v gasilski organizaciji, pričakujejo njeno krepitev tudi z ustanovitvijo „požarne skupnosti", za katero so v krški občini že imenovali člane pripravljalnega odbora in ki naj bi zaživela v novem letu. Z. Sl BEK BREZ UČITELJEV V Gorenjem Leskovcu so v nedeljo, 23. junija, sklicali starše, da bi jim razložili načrte ža prpšolanje učencev višjih razredov na Senovo oz. na Blanco. V to hribovsko vasico zelo težko dobijo učitelje. Vsakdo komaj čaka, da je šolsko leto mimo in da se lahko vrne v dolino. VRTEC AVGUSTA Otroški vrtec, ki ga gradijo v Brestanici, bodo odprli 20. avgusta. Nova varstvena ustanova bo zgrajena v paviljonskem stilu in jo bodo po potrebi lahko še povečevali. ASFALT PO POLJU Vasi na Krškem polju pridno organizirajo skupne akcije za napeljavo vodeTza asfalt na cestah in za telefonsko povezavo. Te dni je gladek asfaltni trak povezal Mali Podlog, Gržečo vas. Jelšo m Gorico. ZA KUMROVEC Za dom borcev in mladine v Kumrovcu je na. Senovem 375 darovalcev prispevalo 5.279 dinarjev. To vsoto so zbrali samo borci in ugotavljajo, da so dobro izpolnili svojo dolžnost NOVA ŠOLA V KOPRIVNICI Koprivniški šolarji bodo dobili novo šolsko poslopje do 1. septembra. Vrednost te investicije cenijo na 5 milijonov dinarjev. Sredstva za novo šolo za 200 otrok s Kozjanskega so prispevali prebivalci, delovne organizacije, občinska skupščina in republiška izobraževalna skupnost. LUČ, VODA, ASFALT V vasi Zakov v senovski krajevni skupnosti bo kmalu zasvetila luč in stekla voda po novem vodovodu. Vaščani so za to prispevali po 6.500 din in opravili vsa težja dela. V kratkem bodo asfaltirali tudi cesto Beli pesek-Hlastan-Smole, uredili bodo cesto Jablanica-Ložiec in prelili z asfaltom poti v rudarskem naselju ter cesto do ručnika. NAD 400 NESREČ NA CESTAH Postaja milice v Krškem je lam zabeležila največ prometnih nesreč na cesti od Krškega do Senovega, od Krškega do Drnovega ter od Drnove-ga do Kostanjevice in Prekope. Število nesreč se je od prejšnjega leta povečalo od 360 na 401. Smrtno se je ponesrečilo 6 voznikov tovornih avtomobilov, sopotniki, 3 mopedisti in motoristi ter 5 pešcev. PLESI VABLJIVI V tem šolskem letu sč se s številnimi nastopi predstavile tudi širši javnosti folklorne skupine z osnovnih šol Brestanica, Krško, Leskovec in Senovo. Njihov napredek je očiten in je plod prizadevnega dela prosvetnih delavcev, ki so znali otrokom vcepiti veselje do te vrste kulturnega udejstvovanja. Zato bi bilo prav, če bi veselje do narodnih plesov izkoristili tudi potem, ko bodo otroci zapustili osnovnošolske klopi, in v občini čimprej ustanovili vsaj eno mladinsko folklorno skupino. Po pokopališčih in nekmetih... Kako razdeliti dotacije za KS? Zakaj ni steklo samoupravno dogovarjanje tudi v bazi? Franc Klemenčič: Kozolec Med ljudi Vse kaže, da bo letošnje poletje tudi v občinskem središču „dopustniško", kar zadeva kulturo. Tudi Partizanov kino je zmanjšal število predstav le na sobotne in nedeljske (na teden en film dvomljive vrednosti!) Ljudje pa si vseeno želijo prireditev. Pravi dopust si bo le malokdo privoščil. Primer koncerta, ki so ga_ob svoji desetletnici priredili „Bo-štanjski fantje“, je lep zgled, da ljudje celo na vasi odložijo vsa dela in do zadnjega kotička napolnijo dvorano. Z navdušenjem so ploskali ! celo renesančnim skladbam, j Ker so na koncertu opazili snemalca ljubljanskega radia (ne sevniškega!), je marsikdo ! z zanimanjem pričel listati J po radijskem programu, kdaj bo na sporedu posnetek. Še več: v brošuri Dolenjskega lista so omenjeni kulturniki, ki so bili bodisi rojeni v Bo-štanju ali hodili v boštanjsko šolo: slikar Klemenčič, ki- . par Štefic in drugi. Marsika- j teri delavec ali kmet bi rad videl še druga njihova dela sedaj, ko ve, da se je eden rodil na Puglju ali Gabrniku. Doslej pač ni bilo nikogar, ki bi bil ljudem kaj povedal o teh umetnikih. Zanimanje, je torej vzbujeno. Nova šola ima čudovite prostore, kot nalašč tudi za manjše razstave. Kdo bo prevzel nadaljnjo pobudo? „Povej mi, ali imaš pokopališče in koliko nekmetov imaš, pa ti povem, koliko bo dobila tvoja krajevna skupnost letos občinske dotacije!*4 Sicer to diši malo po črnem humoiju, bo pa, če bodo to na današnji seji tako potrdili delegati zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora, postalo meri- lo za delitev dotacije. Veljalo pa naj bi samo še za letos, ko je ta denar še v občinskem proračunu. Prihodnje leto tega „državnega kapitala" ne bo več, krajevne skupnosti pa sc bodo napajale bolj samoupravno. Predvsem naj bi v bodoče šlo za del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, o katerem bodo KS sklepale posebne sporazume, različne deleže pri davkih in taksah ipd. Ob tem pa ni neumestno vprašati se, zakaj v občini ni bilo mogoče storiti več, da bi samoupravno sporazumevanje izvedli v življenju tudi pri financiranju krajevnih skupnosti. Je tod manjkal ,bič‘, kot je to bilo pri republiškem dogovarjanju, ki so ga navsezadnje le spravili pod streho!? L etos bo torej še po starem. Koliko bo dobila vsaka od 11 KS? Denarja za delitev je 450.000, od česar odpade za delovanje delegatskega sistema 10 tisočakov. Izvršni svet je pripravil dve inačici za delitev tega denarja. l’o prvi, ki sc v glavnem oslanja na število vseh prebivalcev in razmerja nekmečkih prebivalcev, in drugi glede na število pokopališč, s katerimi upravljajo KS, in na skupno dolžino vaških poti bi dobili: KS Blanca 2*010,10 (23.640,90), Boštanj 48.829,85 (49.478.85), Bučka 19.302.75 (18.356,25), DVA PO POTI AVNOJ SevniSko občinsko mladinsko organizacijo bosta na letošnjem pohodu po stopinjah delegatov AVNOJ predstavljala Janez Košir, vajenec v Kopitarni, in Nada Gane, tehnik iz Stillesa. Pohod bo trajal od 20. julija do 5. avgusta. Krmelj 21.145.40 (22.073,80), Loka 40.421.10 (40.965.95), Primož 13.399,20 (12.861.70), Studenec 27.125,95 (26.555,10), Sevnica 131.697.65 (135.328.15), Šentjanž 53.405,25 (52.523,80), Tržišče 46.622,00 (45.726.65) in Zabu-kovje 24.000,75 (22.688,85) dinaijev. A. ŽELEZNIK RAZBOR: TRGOVINA BO Občinski izvršni svet je trgovskemu podjetju odobril posojilo iz rezervnega sklada, s katerim bo lahko preuredilo prostore v osnovni šoli za trgovino. Zasebni lastnik prostorov, v katerih se stiska sedanja trgovina, bo namreč lo stavbo podrl. Med občani je zaradi tega že lep čas vladala bojazen, da bodo ob trgovino. To se zaradi razumevanja občine vendarle ne bo zgodilo. CESTARSKI VSE TO PLAČA LJUDSTVO -Minuli teden so delavci celjskega cestnega podjetja asfaltirali dele cestnih priključkov za novi cestni most med Boštanjem in Šmarjem. Nenavadno, a za cestarje menda niti ne, je to, da so asfaltno zmes vozili iz svoje baze, ki je od Celja oddaljena vsaj še toliko, kot je od Boštanja do Drnovega, kjer ima svojo bazo Cestno podjetje Novo mesto. Celjski finišer je v glavnem vedno lep čas čakal, da je predirkal kakšen tovornjak vso to dolgo pot. VALJAR, KI IŠČE LUKNJE -Precej pikrih je padlo minuli teden tudi na račun mehaniziranosti novomeškega Cestnega podjetja. Delavci tega podjetja so si namreč prizadevali, da bi z asfaltom zapolnili nekatere luknje okrog sevniške kurilnice. „Pri tein opravilu se je enemu od cestarjev tako mudilo, da je priročni valjar privezal za moped. sevni&ki vranu 6. ____________________________ u 26(2301) - 27. junija 1974 Na prireditvi „Kaj imamo, kaj znamo44, ki je bila 14. junija v Kočevju, je nastopil tudi ženski oktet iz Željn. Pevke so bile oblečene v narodne noše. (Foto: F. Brus) Brata samouka Stanko in Jože Veble sta s Slakovima skladbama navdušila poslušalce. (Foto: F. Brus) Kaj imamo, kaj znamo Pred kratkim je bila v Kočevju narodnozabarvna prireditev „Kaj imamo, kaj znamo“, na kateri so nastopile pevske, glasbene in folklorne skupine iz vse občine, pa tudi nekateri posamezniki. Presenečenje večera pa je bil nastop humorista Tonija Gašperiča. Nabito polna dvorana je dokaz, da si občani takih prireditev še želijo in da bi lahko sedanjo prireditev v enaki ali nekoliko spremenjeni obliki vsaj enkrat, če ne večkrat, ponovili. Prireditev je dokaz, da kultura med preprostimi ljudmi živi, da jo ljudje potrebujejo in zato tudi gojijo, čeprav nekateri yidni kulturni delavci v občini tarnajo o kulturnem mrtvilu, pomanjkanju denaija, časa, prostorov in drugih „problemih". Preprosti ljudje pa si hkrati kar sami sešijejo ali dado delati obleke in celo narodne noše za nastope, kupijo si instrumente, vadijo včasih celo v zasebnih stanovanjih („Ko v sosednji sobi spi otrok in morajo zato peti tiše, da ga na zbude,“ je povedal napovedovalec), in kljub temu ne tožijo o nerentabilnosti, kot so navajeni tožiti vsi, od vodij industrije, trgovine, vodovoda, komunale pa do kulture. Kulturne skupine so torej obstajale in jih je bilo treba le zbrati in organizirati nastop, kar je na pobudo Cveta Križa stosil kočevski .jezni kulturni mladenič" Ive Stanič ob pomoči oziroma v organizaciji občinske ZKPO. J. PRIMC Kako uresničevati načrt? Na podlagi razprave bo izdelan predlog programa o uresničevanju srednjeročnega načrta Vsi zbori občinske skupščine Kočevje so 20. junija razpravljali o poročilu o osnovnih problemih v občini in stališčih IS do njih. V glavnem so se s poročilom in stališči strinjali, imeli pa so tudi nekaj tehtnih pripomb oziroma celo povsem nasprotnih predlogov. Tako je na primer zbor KS menil, da ni res zadosti trgovin v občini. IS bo na podlagi razprav in pripomb pripravil dopolnjen predlog programa izvajanja srednjeročnega načrta razvoja občine, o njem pa bodo pred sprejemom zbori skupščine ponovno razpravljali. Vsi zbori so tudi sprejeli predlog IS o podražitvi pitne vode in nekaterih vodovodnih storitev. Nadalje so na zboru krajevnih skupnosti sprejeli predlog odloka o zaključnem računu starega samoprispevka, predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne RAZSTAVA SPOMENIKOV Komisija za spomenike pri občinski ZZB Kočevje bo za dan borca, 4. julij, v Likovnem salonu razsjavila barvne fotografije vseh spomenikov in spominskih obeležij na območju občine Kočevje. Za vsak spomenik ali spominsko Obeležje bodo podani tudi podatki o njem. Hkrati bodo razstavljene filatelistične zbirke na temo „Lik Lenina in Tita“ ter motivi iz partizanskih bojev. Razstavljali bodo člani ZZB, ki so tudi filatelisti. stanovanjske skupnosti, sklep o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva, predlog pogodbe za najetje brezobrestnega posojila za poplavljeno območje v znesku 450.000 din, imenovali so več komisij občinske skupščine, imenovali in razrešili nekatere druge organe ter odločali o nekaterih drugih zadevah. J. P. DELEGATI V ŠOLAH Pred kratkim so se začeli v kočevski občini seminarji za izobraževanje delegatov in delegacij. Prvega dela so se v šestih skupinah udeležili vsi člani delegacij zbora združenega dela in krajevnih skupnosti (okoli 400). Jeseni se bodo ti seminarji nadaljevali. Žal moramo ugotoviti, da je udeležba iz nekaterih TOZD zelo slaba. Kaže, da se v teh TOZD še ne zavedajo pomembnosti delegatskega sistema, to pa hkrati pove, da se niti ne zavedajo razlike med prejšnjo skupščino in sedanjo, pa tudi med prejšnjim podjetjem in sedanjo TOZD. J. P. L Mladi fiziki 26 SREBRNIH 26 srebrnih Vegovih priznanj so pred kratkim podelili najboljšim mladim matematikom na kočevski osemletki. Pokrovitelj njihovega tekmovanja je bil KOČEVSKI TISK, ki je za to priložnost izdelal posebne nalepke, zmagovalcem iz 6., 7. in 8. razreda pa je predsednik delavskega sveta te delovne organizacije Dušan Corl podaril še knjigo „500 let Kočevja". SPET ASFALT Krajevna skupnost Kočevje-mesto te dni ureja prostor pred staro stavbo osnovne šole Kočevje ob Reški oesti in ga pripravlja za asfaltiranje. Potrebno bi bilo asfaltirati tudi dvorišče za šolo, da bi ga lahko uporabljali za pouk telesne vzgoje. Žal za to niti šola niti krajevna skupnost nimata denarja. * V. I. Kljub novemu plavalnemu bazenu, ki ga bo dobilo Kočevje, je treba urediti tudi Rinžo, da bo primerna za kopanje. Na sliki: zasilno kopališče pri Mahovniku. (Foto: Primc) Kopanje in TRIM steza Pridni Mahovničani urejajo kopališče Odbor krajevne skupnosti in mladinski aktiv Mahovnika pri Kočevju sta organizirala čiščenje in urejanje okolice Rinže. Pri Rožnem studencu postavljajo klopi in mize, urejajo pa tudi hišico, kjer imajo ob raznih veselicah in drugih prireditvah običajno skladišče. Pred kopalno sezono urejajo tudi GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje je bil v aprilu rojen deček, potočilo se je 7 parov. Umrli so: Ivana Knnjc, invalidska upokojenka iz Mahovnika 20, stara 87 let; Ivan Horvat, upokojenec iz Gornjih Lo-žin 14, star 88 let; Ana Žalik, polje-delka iz Koprivnika 19 oziroma iz Črenšovcev 163, stara 72 let; Maks Planinc, upokojenec iz Šalke vasi 92, star 69 let; Frančiška Marolt, upokojenka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 30, stara 76 let; Olga Tomazini, gospodinja iz Mahovnika 10, stara 59 let; Franc Gruden, upokojenec iz Slovenske vasi 18, star 70 let; Marija Nose, kmetica iz Podtabora 17, stara 71 let; Ignacij Mesojedec, upokojenec iz Kočevja, Cankarjeva 10, star 81 let, in Mijo Dra-Skovič, upokojenec iz Kočevja, Trata IX/1, star 78 let. KOČEVSKE N0UICE kopališče nad drugim mahovniškim jezom. Splanirali so bregove, delno popravili strugo Rinže, po gozdu bodo uredili nekaj ognjišč, miz in stolov, na obali Rinže pa bodo, kot smo zvedeli pri KS Kočevje, postavili tudi nekaj senčnikov. Pri kopališču bo KS Mahovnik v sodelovanju s KS Kočevje in teles-novzgojnimi organizacijami uredila TRIM stezo. Delo bodo opravili mladinci in občani, opremo za stezo pa bodo prispevale športne organizacije. Steza bo urejena še letos. Združili učenje in prakso Na osnovni šoli Kočevje deluje poleg številnih klubov in krožkov tudi fizikalni krožek. Ustanovili so ga že v šolskem letu 1969/70. Vodita ga učitelja matematike in fizike Ksenija Žagar in Janko Mušič. Namenjen je učencem osmih razredov, ki 'nameravajo nadaljevati šolanje v gimnaziji in na srednjih šolah, kjer je eksperimentiranje vključeno v redni pouk. Trenutno je v krožku petindvajset učencev, ki so razvrščeni v dve skupini. Vsaka pride na vrsto za laboratorijske vaje na 14 dni. V krožku preverjajo z vajami fizikalne zakonitosti, pridobljena izkustva oziroma dogajanja pa uporabljajo tudi pri rednem pouku fizike. V program so vključili tudi delo z avdiovizualnimi sredstvi, opazovanje z astronomskim daljnogledom ter delo z drugimi aparati iz zbirke učil. Nekateri učenci, člani krožka, prebirajo strokovne knjige in izdelujejo stenske slike za posamezna fizikalna področja. Krožkaiji sodelujejo in nudijo pomoč tudi pri prikazovanju eksperimentov za učence podružničnih šol v občini Kočevje. Že v prvem letu delovanja so člani krožka skupaj z mentorji prikazali potek fizikalnolaboratorijskih vaj za celotni aktiv tedanjih učiteljev fizike na območju Ljubljana-Vič. Vsako leto si člani krožka ogledajo številne tehnične naprave v podjetjih. Tako so obiskali RTV Ljubljana ter si ogledali teleprinteije v kočevskih podjetjih ITAS in AVTO. 15. maja so šli na poučni izlet v Zagreb, kjer so si med drugim ogledali tudi tehnični muzej. Učenci so pri delu zelo uspešni, kar je prav gotovo sad velikega prizadevanja obeh mentorjev. VILKO ILC Učenci višjih razredov osnovne šole Kočevje, kijih Fizika še poseb no zanima, se vsak četrtek zbero pri fizikalnih vajah. (Foto: F Brus) KAŽE, DA JE OBČINSKI STATUT TU IN TAM PRETOG »Zabetonirano« določilo spremeniti Zbori volilcev bodo povedali, ali naj ima občinska »vlada« 15 ali do 15 članov, kakor so uredili tudi v nekaterih drugih občinah V Novem mestu so šele ob volitvah izvršnega sveta ugotovili, kako nespametno je bilo v občinskem statutu „zabetonirati“ število članov tega organa. Sedanje določilo, da šteje izvršni svet 15 članov, je še najbolj spravilo v zadrego mandatarja Avgusta Avbar-ja, ki se mu niti po drugem krogu volitev ni posrečilo zagotoviti polnoštevilne zasedbe v občinski „vladi“. „Zabetonirano" statutarno določilo je najbrž tudi povzročilo, da ima novomeška občina nepopoln izvršni svet, saj je v njem zasedenih le 10 mest. Vse drugače bi lahko govorili, če bi statut določal gibljivo število članov v tem organu, kakor so to uredili v drugih občinah. Zato so se delegati na seji občinske skupščine prejšnji teden zavzeli za spremembo ustreznega statutarnega določila. S tem v zvezi pa bo potrebno organizirati razpravo na zborih volilih. Kot smo na kratko že poročali, so postali novi člani izvršnega sveta: Marjan Simič (za gospodarstvo), Franc Nahtigal (za družbene dejavnosti), Štefan Seničar (za proračun in finance) in Milan Jakopin (za davčno upravo). Občinska skupščina jih je hkrati imenovala tudi za predstojnike občinskih upravnih oddelkov. Ker se mandatarju ni posre- čilo dobiti človeka, ki bi v izvršnem svetu odgovarjal za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in bi hkrati vodil tudi ustrezni občinski oddelek, je občinska skupščina začasno imenovala za v. d. načelnika tega oddelka Jožeta Suhadolnika, ki pa je medtem že postal direktor pri novomeški zavarovalnici Sava. Delo skupščine oziroma njenih zborov v junijsko-julijskem obdobju ne bo stalo. Medtem ko bo osrednja pozornost skupščine posvečena ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in medobčinskemu povezovanju’ bodo zbori samostojno obravnavali vprašanja iz svojih pristojnosti. Tako čaka zbor združenega dela ocenitev gospodarskega poslovanja v letošnjem prvem četrtletju, zbor krajevnih skupnosti pa naj bi v tem času zbral vso problematiko po krajevnih skupnostih ter poskrbel za analizo, ki bo rabila za Ustvariti enotno šolo Družbeni dogovor zagotavlja sredstva za redno dejavnost TIS - Gradnja vrtca v Irči vasi Na 11. seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti - bila je v petek, 21. junija, v dvorani sindikalnega doma pod predsedstvom Danila Kovačiča - so najprej pregledali sklepe, sprejete na zadnji seji, potem pa obravnavali in sprejeli Zaključni račun sklada temeljne izobraževalne skupnosti in zaključni račun sklada za neposredno otroško SKUPŠČINA DOBILA DEVET KOMISIJ Novomeška občinska skupščina je imenovala devet stalnih komisij. Komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve vodi podpredsednik ObS inž. Niko Rihar, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo je inž. Peter Ivanetič, statu-tarno-pravno komisijo in komisijo za odlikovanja vodi predsednik ObS Jakob Berič, komisijo za prošnje in pritožbe Ludvik Simonič, komisijo za zadeve borcev NOV Janko Gregorič, komisijo za samoupravne akte OZD in drugih organizacij ter skupnosti Milan Bratož, komisijo za verska vprašanja Janez Šterbenc, medtem ko bo predsednik za ugotavljanj? izvora premoženja znan šele na naslednji seji občinske skupšči- (Neinformirani Nepopolno, polovično, enostransko obveščeni ali sploh ne-obveščeni streljamo kozle, zaradi neobveščenosti porabimo preveč časa, neobveščeni tudi ne moremo kvalificirano razpravljati in odločati. Skratka: neobveščenost tepe in hudo je, če udari, kadar človek najmanj pričakuje. Prve udarce neobveščenosti so začutili tudi delegati v novomeški občinski skupščini. „Ne vemo tega, ne vemo onegaje bilo slišati malone od prve do zadnje točke dnevnega reda, ki je z oznako „delegati sprašu-jejo“ nadomestila nekdanja „odbomiška vprašanja44. „Brez dobrih, vsestranskih in pravočasnih informacij najbrž ne bo šlo,44 je ugotavljal Bogdan Osolnik in podprl glasove, ki so zahtevali predvsem: da bi občinsko gradivo prihajalo v roke delegatom in delegacijam ne-pomanjkljivo, pravočasno in v več izvodih kot do zdaj ter da bi nemara ne bilo napak, če bi skupščina premogla še izdatek za bilten, ki bi slehernega delegata obvestil tudi o vsem tistem, o čemer se navadno govori v ožjem krogu in pred vrati dvorane, kjer je zasedanje. Izdatek, ki bi si ga občinska skupščina naprtila z razpošiljanjem gradiva v večjem številu izvodov in z izdajanjem biltena, bi delegati „odplačali41 s tehtnejšimi razpravami, hitrejšimi, boljšimi in učinkovitejšimi odločitvami, seje bi bile krajše in boljše, stroji v podjetjih pa bi bili manj časa brez svojih uprav-Ijalcev. l.Z. varstvo za leto 1973. Izkazalo seje, da je lani nastal primanjkljaj zaradi sanacije osebnih dohodkov prosvetnega kadra, ki so ga pokrili s premostitvenim posojilom iz republiških sredstev. Lanski primanjkljaj so prenesli v finančni načrt letošnjega leta, ki bo na podlagi družbenega dogovora usklajen le v primeru, če bodo temeljni izobraževalni skupnosti Novo mesto vrnjena sredstva, ki jih mora prispevati v solidarnostni sklad za pomoč drugim občinam. Pri razpodelitvi sredstev iz sklada TIS so na seji sprejeli enako metodologijo vrednotenja kot velja v vsej republiki. Sredstva iz sklada za otroško varstvo pa bodo razdeljena v prvi vrsti za gradnjo novega otroškega vrtca v Irči vasi, del sredstev pa bo šel prvikrat tudi za štipendiranje vzgojiteljskega kadra za otroške vrtce, ki ga v Novem mestu zelo primanjkuje. V razpravi so pred sprejemom finančnega načrta poudarili potrebo, da morajo sredstva deliti tako, da bodo ustvarjeni pogoji za enotno šolo tako na podeželju kot v mestu. Živahna je bila tudi razprava pp obrazložitvi osnutka novega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Poudarili so pomen idejnosti pri podeljevanju štipendij, še posebno za prosvetni kader. Na koncu seje pa so dopolnili in vnesli nekatere spremembe v predlog o sestavi nove skupščine TIS Novo mesto, v katero bodo delegirale delegate družbeno-politične organizacije, izobraževalni vzgojni zavodi, krajevne skupnosti in konference temeljnih organizacij združenega dela. Suhokrajinski drobiž SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV NA DVORU so te dni uredili. Med drugim so obnovili črke, dogradili obzidek, uredili grobišče ter okolje spomenika. Sredstva je prispevala krajevna skupnost Žužemberk.' delovni program. Skupna naloga zborov pa bo ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih dejavnikov poskrbeti, da bodo v delovnih organizacijah podpisali vse samoupravne sporazume. Medtem ko je temeljne samoupravne sporazume podpisalo 185 delovnih organizacij od 193, pa štirih samoupravnih sporazumov, ki so bili predloženi brez poprejšnje razprave, ni podpisala večina. I.Z. NA KRAJEVNIH IN VAŠKIH POTEH V ŽUŽEMBERSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI so začeli urejevati odprte prečne kanale povsod tam, kjer je teren nagnjen. S kanali bodo preprečili odnašanje peska in odpravili vdrtine, tako da bo cestišče ostalo gladko in ravno. MLADINSKA FOTO SEKCIJA IN MLADINSKA FILATELISTIČNA SEKCIJA pri društvu LT Žužemberk sta pripravili razstavo fotografije in filatelistično razstavo, ki sta bili odprti 23. junija v prostorih mladinskega kluba na Jami pri Dvoru. Razstava fotografije je prikazala značilne suhokrajinske kozolce in poslopja materialne kulture, na filatelistični razstavi pa so pokazali tematsko zbirko Borba narodov Jugoslavije za osvoboditev in zbirko umetnin na znamkah. Obe razstavi sta bili pripravljeni za proslavo 30-letnice I. SAB in za praznik krajevne skupnosti Žužemberk. FINŽGARJEVO „VERIGO" SO CLAN1 DRAMSKE SEKCIJE AJDOVSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA uprizorili v nedeljo, 16. junija, pod Leganovim, kozolcem v Ajdovcu. Obisk na prireditvi je bil izredno velik, saj je bilo okoli 300 gledalcev. Igra je bila dobro režirana in doživeto zaigrana. Gledalci so bili z nastopom dramske sekcije zelo zadovoljni in si takih nastopov še želijo. M. S. MINI ANKETA Dogodki na zelenih terenih v Nemčiji burijo duhove svetovne nogometne javnosti, pa tudi Jugoslovani nismo izvzeti, saj prav naša ekipa igra eno vidnejših vlog na svetovnem prvenstvu. Novomeščani pa pravijo o tem: Nogomet JOŽE JERMAN, dražer: „Nogomet ni tako nepomemben. To se vidi zdaj, ko naši zdomci v Nemčiji z vsem srcem navijajo za naše nogometaše, ki jim pomenijo košček domovine. Tako je tudi prav.“ DARE HANClC, zidarski vajenec: „Da je nogometna igra z žogo najbolj privlačna za široke množice, je videti tudi ob tem svetovnem prvenstvu, na katerem se trudijo tudi naši igralci.“ VIDA ZAJC, ekonomski tehnik: „Sicer se za nogomet ne zanimam, kadar pa igrajo mednarodne tekme Jugoslovani, redno spremljam igre po televiziji in navijam za ,plave*.“ LUDVIK CVIRN, tekstilni tehnik: „Nogomet privlači zaradi kolektivne in požrtvovalne igre. Bojim se, da bodo naši športniki v najbolj odločilnem trenutku spet popustili.11 DRAGO PRIMC, natakar: „Nogomet me ne zanima.“ MARJAN POLOVIC, trgovec: „Sam se ne ukvarjam s športom, dogajanja na športnih terenih pa redno zasledujem, posebno zdaj, v času svetovnega prvenstva v nogometu.4* D. R. .1 NovomeS&a kronika DEŽ IN GOBE - Ob vseh vpadnicah v Novo mesto otroci ponujajo avtomobilistom sveže gobe, ki so navadno precej dražje kot na trgu. Res pa je tudi, da so med dragimi jurčki večkrat še druge gobe, tudi strupene. NOVO KEGLJIŠČE - Kot kaže, bodo morali novomeški kegljači še precej časa čakad na kegljišče na Loki. Ali ne bi bilo koristno, ko bj organizirali udarniško brigado, ki b* dela pospešila, obenem pa bi keglja nja željne občane do otvoritve po-mirila. S TRANSFUZIJSKE POSTA-# - Prejšnji teden se je na transfuzij* ski postaji oglasilo samo 44 krvoda-jalcev. ROJSTVA - Rodile so: Katarin« Hočevar iz Koštialove 4 - deklico* Marija Matekovič iz ulice like Vašte-tove 14 - deklico, Martina Leskovšek iz Sukljetove 31 - Urško, Fan* Gorjanc iz Kettejevega drevoreda 4^ - 'Polono, Slavka Matko iz Kolo* dvorske 2 - Melito in Jožica Pure' ber iz Karlovške 18 - dečka. POGREBI - Prejšnji teden je umrla Marija Tešar v 73. letu starosti, družinska upokojenka iz dom slepih v Škofji Loki. TRŽNICA - Slabo vreme in din, banane po 7 do 9 din kilog ,i0 jagode 14 din, breskve 14 ^ češnje po 10 do 15 din kilQgra ^ kumarice po 14 do 16 din kilog Ena gospa je rekla, da sk ni pesnika, ki ne bi vsaj v izmed svojih pesmi opeval1 fl stu. Dodala pa je, da ne P^. Novomeščana, ki ne hi K®1 skega mostu - preklinjal. • ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta CVETKA VARDIJANA iz Slov. Kuželja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustna ali pismena sožalja. Posebna zahvala sosedom, ki so nam bili v najtežjih trenutkih ob strani. Najlepša hvala krajevni organizaciji ZB Vas-I;ara, ZB Kočevje, društvu upokojencev Kočevje, Petru Šobarju za poslovilne besede in župniku za opravljeni ou>red. Žalujoči: žena Marica, hčerka Zinka in sin Vitomir z družinama ter sin Zlatko z ženo Mileno. H* ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in svaka FRANCA CIMPRIČA iz Lazca pri Dragi se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje ter nam izrekli sožalje. 'Posebna zahvala organizaciji ZB Draga ter kolektivom in podjetjem Jelka Podpreska, LIK Kočevje, Slovenija vino, Viator, Trgopromet, Rožnik-Mercator, osnovni šoli Vas-Fara in Podpreska. Zahvaljujemo se tovarišema Kaliču in Janežu za poslovilne besede in vsem, ki so kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Amalija, hčerke Milka, Anica, Marija, Irena, Marta, sinova Franc in Jože z družinami in drugo sorodstvo Pl i ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA KUŽNIKA iz Sadinje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice, kakor tudi dr. Kocutarju za obiske na domu. Naša hvala velja tudi Anici in Stanetu Cimermanu iz Novega mesta za vso skrb in tolažbo. Prisrčno se zahvaljujemo župniku Zupancu, še posebno pa župniku Jakošu za poslovilne besede. Hvala vsem tistim, ki so darovali vence in cvctje, ter vsem, ki so našega očeta pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Rezka, otroci Slavko, Jože, Ciril, Stane, Miha, Franci in Marija, vnučki, snahi, sestri Mici in Karolina, nečaki in nečakinje ter drugi ■ ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA SIMONIČA z Vinjega vrha se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli z venci in cvetjem. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje./Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Katarina, hčerka Zofija, sinovi Lojze, Janez in Martin z družinami, bratje in sestra. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega ata, starega ata, brata, strica in •ttoža FRANCA PUSTA ** iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom, ki ste mu kakorkoli Pomagali, in vsem, ki ste ga spremili do preranega groba. Žalujoči: sinovi, hčere in žena Lojzka Vrhtrebnje, 10. junija 1974 SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Razpisna komisija ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Mirana Jarca v Novem mestu razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo visoko izobrazbo in strokovni izpit, 2. da se lahko izkažejo z delovnimi dosežki v knjižničarski stroki ali na kulturnem in znanstvenem področju, 3. da imajo organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter najmanj 5-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v kulturnih, prosvetnih ali znanstvenih ustanovah. Razpisni rok je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe z dokazili pošljite navedeni komisiji. PROSTA DELOVNA MESTA „TRANSPORT" KRŠKO OBJAVLJA na podlagi določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu 2 PROSTI MESTI AVTOMEHANIKA Pogoj: končana poklicna šola navedene stroke. Poizkusna doba traja 2 meseca. Objava velja do 12. 7. 1974. PROSTA UČNA MESTA! PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VA VIATOR TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI objavlja naslednja prosta mesta za izučevanje učencev v gospodarstvu: —več KUHARJEV -ve{ NATAKARJEV SLAŠČIČARJEV Pogoj za sprejem je uspešno opravljena osemletka in zdravstvena sposobnost. Kandidatom nudimo pod ugodnimi pogoji stanovanje in hrano. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Viator, Ljubljana, kadrovsko-socialna služba. Celovška 166, v roku 15 dni po dnevu objave. ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DOLENJSKI Novo mesto objavlja prosti delovni mesti 2 STROJEPISK za delo na IBM stavnih strojih. Delo po učinku. Dve izmeni. Osebni dohodek okrog 2000 dinarjev. P Pogoj za nastop delovnega mesta je dobro obvladanje desetprstnega pisanja na pisalni stroj. — Dvomesečno poskusno delo. Lahko se prijavijo tudi začetnice. Oglasite se osebno ali pišite na naslov: ČZP Dolenjski list, Glavni Trg 3, p.p. 33 68001 NOVO MESTO POZIV za vložitev napovedi za odmero davka od premoženja -stavb, delov stavb, stanovanja in garaž Po 161. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74) in odloka o davkih občanov občine Brežice je občinska skupščina določila, da je treba vložiti do 30. junija 1974 NAPOVED ZA ODMERO DAVKA od stavb, delov stavb, stanovanja in garaž. Napoved morajo vložiti zavezanci, ki imajo stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže in poslovne prostore, ter vsi lastniki kot drugi kupci takih stanovanj (drugi lastniki) ne glede na to, ali jih uporabljajo lastniki sami ali pa jih dajejo v najem. Ravno tako morajo vložiti davčno napoved zavezanci davka na posest počitniških.hišic (vikendov). Oprostitve, ki so priznane po samem zakonu in odloku bo davčna uprava občinske skupščine Brežice upoštevala sama, zato mora vsak lastnik stavbe oz. premoženja napoved vložiti v napovedanem roku. Zavezanec, ki mora vložiti napoved za odmero davka od stavb, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na račun povečanega davka plačati 5 odstotkov od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki niti na vročen osebni poziv davčnega organa ne predloži davčne napovedi, se kaznuje po določilih 238. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74) s kaznijo od 500.— do 10.000.— dinarjev. Tiskovine bodo na voljo zavezancem na pristojnih krajevnih uradih, za mesto Brežice z okolico pa na davčni upravi Občinske skupščine. Vsa potrebna navodila bodo dajali šefi krajevnih uradov in pristojni referenti na sedežu davčne uprave. Davčna uprava Občinska skupščina Brežice POZIV ZA VLOŽITEV DAVČNIH NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKA OD STAVB ZA LETO 1974 Na podlagi 14. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj, 13. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika, 15. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto in 39. člena odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 10/74) POZIVAMO vse občane, lastnike oziroma uživalce stavb ali delov stavb (stanovanjskih, poslovnih, počitniških hišic in garaž) za vložitev davčnih napovedi za odmero davka od stavb za leto 1974. Tiskovine za davčne napovedi lahko prejmete s potrebnimi pojasnili pri pristojnem krajevnem uradu ali davčni upravi' Občan, ki želi izpolniti davčno napoved v uradnih prostorih krajevnega urada ali davčne uprave, mora prinesti s seboj mere posameznih stanovanjskih, kletnih in poslovnih prostorov, garaž, lož in balkonov. Rok za vložitev davčnih napovedi je 10. julij 1974. Davčne uprave OBČINSKIH SKUPŠČIN Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za razpis delovnih mest pri upravi občinske skupščine Metlika razpisuje prosta delovna mesta: a) PRAVNEGA REFERENTA, b) REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO IN c) STROJEPISKE. Poleg splošnih pogojev veljajo za kandidate še naslednji pogoji: pod a) visoka strokovna izobrazba pravne smeri in dve leti delovnih izkušenj; pod b) visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednja kmetijska šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod c) administrativna šola ali strojepisni tečaj z ustrezno prakso. Prošnje, kolkovane z 2,00 din, s kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela naj kandidati vlože v 15 dneh po objavi tega razpisa pri komisiji za razpis delovnih mest v upravi ObS Metlika. Društvo upokojencev Metlika priredi za svoje članstvo IZLET PO GORENJSKI, ki bo v soboto, 6. julija. Vsa pojasnila dobite pri tajniku. Prijavite se najkasneje do 30. junija 1974. f tedensK6leđa Četrtek, 27. junija - Hema Petek, 28. junija - Leon Sobota, 29. junija - Peter ** Nedelja, 30. junija - Emilija Ponedeljek, 1. julija - Julij Torek, 2. julija - Oton Sreda, 3. julija - Tomaž Četrtek, 4. julija - Dan borca BRESTANICA: 25. in 26. 6. ameriški barvni film: „Vrnitev 7 veličastnih." 1. in 2. 7. ameriški barvni film „Zidovi greha44. ŠREŽICE: 28. in 29. 6. francoski barvni film „Škandali ledy“. 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film „Ubij vse in se vrni sam“. Od 2. do 3. 7. angleški barvni film „Inšpektor me-digen44. ČRNOMELJ: 28. 6. ameriški barvni film „Tolpa Cola Youngerja in J. jiMi SLUŽBO DOBI SPREJMEM samostojnega vodovodnega instalateria in vajenca. Ugodni pogoji: Plača po dogovoru. Ludvik Mežnar, Partizanska 13, Novo mesto. SPREJMEM samostojnega elektro-instalaterja in vajenca. Ugodni pogoji. Plača po dogovoru. Dragan Sobar, Ragovska 2, Novo mesto. TAKOJ sprejmemo v uk za natakarja fanta ali dekle z dokončano osemletko. Nosimo vse stroške šolanja, nudimo brezplačno stanovanje in hrano ter nagrado za čas praktičnega dela in dopusta, in sicer: I. letnik din 300.-, II. letnik din 400.- in III. letnik din 500.- na mesec. Na naše stroške gre tudi nabava in vzdrževanje delovne obleke. Ponudbe pošljite ali se oglasite osebno na naslov: Re-staurant „FONTANA" - Lazaret. 66280 Ankaran. ISCEM POMOČNIKA ali pomočnico ali vajenko (vajenca) krojaške stroke za šivanje hlač. Drago Drenški, modno krojaštvo, Tovarniška 6, 68270 Krško. V UK SPREJMEM vajenca slikople-skarske stroke. Bogomir Balko-vec, slikopleskar, Črnomelj, Sadež 23. TAKOJ ZAPOSLIM mlajšega moškega za predelavo bakelita na stroju. Hrana in stanovanje urejena. Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana - Šentvid. SPREJMEM v uk vajenca za avtokle- Earsko stroko. Milan Žnidar, očna 16, Novo mesto. SPREJMEM v uk vajenca za avtoli-čarsko stroko. Avtokleparstvo in ličarstvo Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto. SAMOSTOJNO FRIZERKO zaposlim takoj. Po dogovoru je možen tudi prevzem lokala.’ Rudi Maro-vič, Ljubljanska 16/a, Kočevje. VAJENCA sprejmem takoj. Avtokleparstvo Jože Zorko, Selo, nji. Podbočje. STANOVANJA MLADO DEKLE išče neopremljeno sobo v Novem mestu, po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (1628/74). IŠČEM neopremljeno sobo v Novem mestu s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (1629/74). MLAD NOVOMEŠKI ZAKONSKI par brez otrok nujno potrebuje enosobno stanovanje za določen čas (12 mesecev) v centru ali v bližini Novega mesta. Enoletno stanarino plača vnaprej. Interesenti naj pokličejo telefon 21-030, interno 95 do 14. ure. SOBO Z UPORABO kopalnice iščeta dve inženirki, zaposleni v Krki. Naslov v upravi lista (1595/74). MLAD ZAKONSKI PAR išče v Novem mestu neopremljeno sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod šifro „NUJNO“. ODDAM opremljeno sobo dvema mirnima dekletoma. Naslov v upravi lista (1612/74). • ODDAM neopremljeno stanovanje mladoporočencema in opremljeno sobo dvema dekletoma v okolici Novega mesta. Naslov v upravi Usta (1622/74). MLADA ZAKONCA iičeta večjo sobo s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom. Plačava vnaprej. Jože Seremet, Ivana Roba 1, Novo mesto. Jamesa". 30. 6. francoski barvni film Sex shop44. 3. 7. španski barvni film „Veličastni Toni Karera“. KOSTANJEVICA: 25. 6. italijanski kavbojski film „Revolver v rokah hudiča44. 26. 6. ameriški film „Kavboji44. 1. 7. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni". 2. 7. ameriški vojni film „pozno je za heroje". KRŠKO: 29. in 30. 6. ameriški barvni film „Doktor - detektiv44: METLIKA: 28. in 30. 6. ameriški barvni film „Konjeniki44. 28. in 30. 6. ameriški barvni film „Tarzanov izziv44. MIRNA: 29. in 30. 6. „Oni ubija-jo^samo enkrat44. NOVO MESTO: 28., 29. in 30. 6. ameriški barvni film „Zdaj ga vidiš - zdaj ga ne vidiš44. 30. 6, slovenski barvni film „Kekčeve ukane.44 RIBNICA: 29. in 30. 6. ameriški barvni film „Mash44. ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 6. „Nich. Philibert v vojni in ljubezni44. TREBNJE: 29. in 30. 6. ameriški barvni film „Stanlio in Oliver med sorodniki44. 02 STAREJŠA ZENSKA išče enosobno stanovanje v bližini Kočevja ali Ribnice. Naslov v upravi lista (1633/74). MLADO DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Olga Gra-hovac, Ivana Roba 33, Novo mesto. DVE DEKLETI iščeta prazno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1651/74). Motorna vozila PRODAM FIAT 850, letnik 1969 v dobrem stanju. Poizve se vsak dan Irča vas 2, Novo mesto. ZASTAVO 750, oktober 1972, nujno prodam. Informacije zvečer na telefon 21 -806. PRODAM AVTO ZASTAVO 1300, star 2 leti, prevoženih 33.000 km. Cena 34.000 din, plačilni pogoji ugodni. Naslov v upravi lista. PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Volčičeva 30, Novo mesto ali telefon 22-184. PRODAM FIAT 750, registriran do maja 1975. Vprašajte na telefon 22-136, Novo mesto. PRODAM FIAT 850. Informacije na telefon 21-433 od 7. do 8. ure zjutraj. POCENI PRODAM FIAT 750, letnik 1969 registriran do marca 1975. Ogled pri Majdi Ivančič, Dol. Kronovo 12, Šmarješke Toplice. UGODNO PRODAM FIAT 850 spe-cial, letnik 1970. Ogled vsak dan Ro 14. uri. Vojislav Marčetič, lad mlini 24, Novo mesto. UGODNO PRODAM avto Skoda 1000 MB, registriran do konca leta 1974. Davorin Novak, brivec-frizer, Trebnje. NSU 1200 C, letnik 1970/71, prodam po ugodni ceni. Cesta herojev 29 a popoldne, dopoldne vprašajte na telefon 22-379. POD ZELO UGODNIMI pogoji prodam za 26.500.- din odlično ohranjeno MAZDO. Poraba minimalna (8-8,5 1). Zavarovanje in tehnični šele junija 1975. Oglasite se na Prisojni poti 20 ali na tel. 21-289 v popoldanskem času. PRODAM AMI 1974. Nad mlini 41, Novo mesto, Svetina. PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 750, letnik 1965. Ivo Simonič, Zagrebška 14, Novo mesto. PRODAM POCENI PRODAM seno na rastilu. Odvoz dober. Marija Sušeršič, Skrjančc 10, Novo mesto. UGODNO PRODAM dvoje ležišč z-jogijema, dva fotelja in magnetofon (SONET B4). Anđelka Pavkovič, Mestne njive 3/8, Novo mesto. PRODAM kombinirano omaro, mizico in zaboj za posteljnino. Marinkovič, Ragovska 12/1, stan. 6, Novo mesto. PRODAM elemente montažne hiše JELOVICA in lokacijo za postavitev vikenda na relaciji Stari trg ob Kolpi - Vinica. Ponudbe pod „UGODNO44. PRODAM dobro ohranjen gumi vozi 16 col in brezhibno vprežno škropilnico „Biserka44. Janez Drinovec, Podbrezje 3, Duplje pri Kranju. PRODAM tovorno ali kamp prikolico. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto. FOTOAPARAT 6x6 YASHICA 635 nujno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM kosilnico BCS, snopove-zalko, grablje, voziček in hrbtno škropilnico. Janez Miklič, Stari trg 47, Trebnje. PRODAM VEČ NOVIH mlatilnic smukaric in rabljene trosilke, slamoreznice s puhalnikom in na-' vaden vejalnik (pajkel). Anton Hočevar, Čužnja vas. Mokronog. PRODAM ALI ZAMENJAM apno za zidno opeko (bloke) ali lažji gumi voz. Vidmar, Male Vodenice 10, Kostanjevica. HLEVSKI GNOJ poceni naprodaj. Naslov v upravi lista (1603/74). PRODAM pony expres. Cena po dogovoru. Avbar, K Roku 15, Smihel-Novo mesto. KRAJEVNA SKUPNOST Mihelja vas pri Črnomlju proda mlatilnico Zarja (dvojno čiščenje) v brezhibnem stanju in po ugodni ceni. Ogled vsak dan v Mihelji vasi 12. Odbor. s PRODAM dobro ohranjeno štiri-vrstno diatonično harmoniko (avstrijsko-Klagenfurt). Cena ugodna. Naslov: Legan, Frata 20, Dvor pri Žbk. PRODAM fotopovečevalnik L II, nerabljen, s priborom. Rihar, Nad mlini 19. PRODAM verižno slamoreznico. Anton Brezovar, Repče 9, Trebnje. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko mizo in stole. Informacije Pavletič, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 21-317. PRODAM skoraj novo snopovezal-ko. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto. KUPIM KUPIM suhe hruškove plohe. Sporočite količino in ceno na naslov: France Merjasec, aranžer, mojster, Ljubljana-Šentvid, Štrukljeva 17, telefon 51-641. KUPIM RABLJEN kompresor od 500 do 800 l. Opis in ceno na naslov Jože Kic, Škocjan 19. PO UGODNI CENI prodam enosta-novanjsko hišo v bližini Trebnjega. Naslov v upravi lista (1597/74). STAREJŠA HIŠA in približno 10 a vrta v Moravi pri Kočevju je naprodaj najboljšemu ponudniku. Informacije v pisarni Staneta Poljanška, odvetnika v Kočevju. PRODAM hišo in zazidljivo parcelo (400 m2) 15 km od Ljubljane v centru. Sončna lega, delno takoj vseljivo. Franc Ferbežar, Šmarje Sap 88. VEČJO HIŠO, takoj vseljivo, z velikim vrtom približno 2.500 m2 in dodatnimi objekti na lepem kraju v Mokronogu na Doienj-skepi prodam. Ponudbe na naslov Gregorčič, Smrekarjeva 7, Ljubljana. RAZNO VZAMEM ZENSKO, moškega ali družino, ki bi hotela pomagati na večji kmetiji. Nudim stanovanje. Naslov v upravi lista (1586/74). SPREJMEM TAKOJ v celo oskrbo starejše ljudi, ki posedujejo vsaj stanovanje v Spodnjem Posavju ali bližnji okolici. Imam lepo plačo in avto. Naslov v upravi lista (1593/74). ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVILA? Si želite z domačimi zdravili odpraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti razne bolezni, kot so krčne žile in revma? Pošljem vam nasvet in navodila, če priložite znamko za 80 par in čitljivo napisan svoj naslov z opisom bolezni, nakar boste prejeli odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smerekar, poštno ležeče,’ 61001 Ljubljana. POROČNI PRSTANI! Najlepše darilo za Vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite K) odst. popusta! GREVA na malo posestvo. Vzameva tudi vso oskrbo. Naslov v upravi lista. (1653/74). -PREKLICI Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel o Tončki Molan in Dragu Zupančiču iz Zdol. Alojz Grmšek, Križe 21 a, Koprivnica ANA VINTAR, Drušče 32, Tržišče, opozarjam vse, da Jože Vintar nima pravice prodajati nobenih stvari, ker je samo solastnik, ter da nisem plačnica njegovih dolgov. STANISLAV SODEC, 6. Muenchcn 50 Dachauer str. 585, DBR, opozarjam Nežo Papič iz Cerovca I, ri Brestanici. da odstrani ves gradbeni material iz moje parcele in prepovedujem hojo ter vožnjo in gradnjo ob moji parceli. Če navedena ne bo tega upoštevala jo bom sodno preganjal. SREČKO MALOVIČ iz Novega mesta, Dalmatinova 1, preklicujem in obžalujem kot neutemeljene vse očitke, ki sem jih izrekel dne 31. 5. 1974 Hedviki Malovič iz Novega mesta, Dalmatinova 1, in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. ANTONIJA LAVRIČ, Tolsti vrh 4, Šentjernej, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah v Gabrju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. PREPOVEDUJEVA vsako odlaganje drv in ostalega materiala na najini parceli za hišo Ljubljanska 16, Kočevje. Franc Klun in Rudi Marovič. ^OBVESTILA I OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da bo brivsko-frizer-ski lokal zaradi dopustov zaprt od 1. julija do vključno 10. julija. Cenjene stranke prosim za razumevanje in se priporočam za nadaljnji obisk. Jože Novak, brivec-frizer, Bršlin, Novo mesto. STRANKAM sporočam, da bom imel od 30. junija do 30. julija 1974 zaradi letnega dopusta delavnico zaprto. Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto. fN SPECIALIZIRANA servisna delavnica za pralne stroje: CANDY, REXf NAONIS, ZANUSSI, ZOPPAS, CASTOR, INDESIT, IGNIS IN GORENJE (Gorenje izven garancije) ponovno obratuje. Elektromehanika, Metlika, telefon 77-179. 'VV'C S6 DRAGI mami ROZALIJI STARIČ iz Radne vasi želi za 50. rojstni dan mnogo zdravja in zadovoljstva hčerka Anica. Ob 20-letnici obstoja podjetja Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI, Novo mesto-Straža, iskreno čestitamo za jubilej in želimo še mnogo uspehov, vsem voznikom pa srečno vožnjo! Svet krajevne skupnosti, vse družbenopolitične organizacije in ostali občani krajevne skupnosti Straža. Ob tragični, nenadni izgubi našega ljubljenega, srčno dobrega sina, brata, strica in botrčka SILVA PAPEŽA iz Zg. Vodal pri Tržišču se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali v težkih dneh. Za izkazano pozornost se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem iz Trebnjega, Kovinarski Krško, Metalni Krmelj. Posebna zalivala župniku, pevcem iz Mokronoga za žalostinke, Borisu Debelaku pa za občutene poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: oče Franc, mama Amalija, bratje Franc, Joče, Polde, Ivan, sestre Jožica, Mimi z družinami in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi mame in stare mame MARIJE BEG iz Podhoste pri Dol. Toplicah sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, župniku in kaplanu za opravljeni obred in poslovilne besede ter sodealvcem iz obrata Soteska za venec. Prisrčna hvala sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih urah požrtvovalno pomagali. Žalujoči: sin Jože in hčerke Mimi, Pavla, Joža, Anica in Milka z družinami. Ob tako nenadni izgubi ljube žene in mame MARIJE GORNIK roj. Laknar, ki je umrla 8. junija 1974, se lepo zahvaljujemo bližnjim sosedom, ki so nam takoj priskočili na pomoč v najhujših trenutkih. Lepa hvala za pomoč dr. Raiču, župniku za opravljeni obred, godbi in tov. Figaiju za govor pri odprtem grobu. Posebna hvala osnovni šoli iz Kočevja za njeno pomoč ter kolektivu Hotela Pugled Kočevje. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in spremili pokojnico v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Marjanca in Nadica, mama, brat ter sestre z družinami in drugo sorodstvo. Kočevje, Kot, Bistrica, Črnomelj in Beograd. V SPOMIN 23. JUNIJA 1974 je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil v 44. letu starosti naš ljubljeni mož in skrbni očka ALBIN PRAH iz Skopic Tiho se ga spominja, hvaležna mu za vse, žena s sinom in hčerko Ob boleči izgubi naše hčerke, sestre in mamice SLAVICE KRIZ iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in mladinskemu zboru „DO-REMI", ki gaje vodil tov. Stanič. Še posebno zahvalo smo dolžni ZB za godbo, tov. Figarju za govor ter vsem za vence in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili do njenega mnogo preranega groba. Žalujoči: oče, hčerka Klavdija, bratje in sestre z družinami, botra ter drugo sorodstvo. Ob nenadomestljivi izgubi n* dragega moža, očeta in brata JANEZA AJDIČA iz Čemš 1 pri Mimi peči g ji: ki je umrl za posledicami zahrbtr bolezni, star komaj 54 let, se zahv, ljujemo vsem, ki so nam v težkjG trenutkih kakorkoli pomagali, na/gl izrekli sožalje, podarili pokojnenilj številne vence in cvetje ter ga spifza mili na njegovi zadnji poti. PosebifK se zahvaljujemo kolektivu tovanlO; Beti - TOZD Mirna peč za veliljpi razumevanje med pokojnikovo b žal, dostikrat zgodi, da se starši najprej ^povedo vzgoji svojih otrok. Pomanjkanje čustev tedaj nadomestijo z denarjem. Ne zave-aajo se, da denar in materialne dobrine, ki jih nudijo otrokom, ne morejo opravičiti pomanjklji-Ve ljubezni. Tako se pojavljajo otroci z manjšimi yzgojnimi težavami. Problemi se začnejo z izostanem od doma, nadaljuje se s slabšim učnim uspehom v šoli in v višjih razredih še z izostajanjem od pouka. Tam, kjer imajo na šolah socialne Slavke, navadno take probleme skušajo rešiti ®anii, težje probleme pa dobi Center za socialno Pomembno je, da začnemo z otrokom ~elati kar najhitreje, ker se sicer rado zgodi, da P° prvih zavoženih korakih zabrede vse globlje!“ Po otrokovem 14. letu se z njim, ker je kazen-j5° odgovoren, spoprime tudi sodišče. Sodnik H£a na voljo sedem vzgojnih ukrepov: disciplinski ^or; oddajo v disciplinski center; vzgojni ukrep r°žjega nadzorstva staršev; vzgojni ukrep r°gega nadzorstva druge družine; strožje nad-orstvo skrbstvenega organa; oddajo v vzgojni vod in mladoletniški zapor. C P° izkušnjah, ki jih imajo na novomeškem i^ru za socialno delo, se sodniki najpogosteje ^očajo za strožje nadzorstvo skrbstvenega orga- rrepustimo spet besedo Darji Podbevškovi: „V j ^tru naredimo podroben načrt, pri katerem so-v'uie|a tudi mladoletnik in socialna delavka, bnp 6 Pret^vsem tiste elemente, ki bi lahko naj-!l vplivali na otrokovo resocializacijo, j \ak ukrep je najbolj uspešen, če je mlado-jj n,k že zaposlen, zlasti takrat, kadar ga njegova ^.ovna okolica sprejme z vsemi njegovimi dobri-ln slabimi lastnostmi in če ga zna tudi pravilih ,Usrueijati. Zanimivo je, da zdaj nimamo pod gorstvom niti enega srednješolca, iirv na^em ^elu občasno poročamo sodišču, ki viio volj° dve poti: če sc razmere ne popra- v reH k° ukrep poostri, če pa gre resocializacija du, lahko po enem letu svoj izrek ukine, tud' novome^ki občini, in kolikor mi jc znano, y*jl.v drugih dolenjskih občinah nimamo preveč dol • °8roženih in zanemarjenih otrok termla-p^^ih prestopnikov. To velja še posebej, če se j^^amo z Ljubljano, Mariborom in drugimi va Arijsko razvitimi kraji. Mislim, da precej vpli-f"wa tako stanje dejstvo, da se pri nas otroci sorazmerno hitro zaposlijo in da tudi starši še niso čisto prevzeti s slo po zaslužku. Izkušnje nam namreč kažejo, da se prestopništvo pojavlja zlasti tam, kjer otroci nočejo delati, in pa tam, kjer doma razmere niso urejene in kjer je v družini alkohol. dobiti primeren prostor Čeprav stanje ni tako zaskrbljujoče, pa se vendar pozna, da Novo mesto nima primernega prostora, kjer bi se načrtno ukvarjali z mladino, kjer bi pri delu sodelovala tudi pedagog in socialni delavec. Nasploh pri nas še ni pravega posluha za take delovne oblike, saj imajo tak prostor samo v ljubljanski občini Šiška. Je pa res, da je novomeški disko klub, ki ima svoj prostor v delu frančiškanskega samostana sredi mesta, vse prej kot primeren prostor za zbiranje mladine.“ V tem ima Podbevškova nedvomno prav: brez pravega nadzorstva oziroma mentorstva je novomeški disko klub dobil slab prizvok in med mladino je vse večkrat slišati tudi izjave, daje v prostorih tega kluba mogoče priti tudi do mamil. Na žalost: prav nasproten učinek od tistega, kakršnega je družba z ustanavljanjem takih prostorov hotela doseči. nanger in so|e Vrnimo se na začetek naše reportaže. Med osmerico - Kos, Petrič, Novak, Saje in Smrečnik so v preiskovalnem zaporu, Nanger, Banovec in Pezdiršek pa ob času tega pisanja še na begu -sta Nanger in Saje znanca tudi na Centru za socialno delo. Z Nangerjem so se ukvarjali že od osnovne šole. Ugotovili so, da je bister in povprečno inteligenten, vendar pa so se zanj doma ali preveč ali pa premalo zanimali. Zelo zgodaj je začel bežati od doma, potem je zašel na kriva pota: začel je z manjšimi kaznivimi dejanji, opustil je šolo in ni dokončal osemletke. Izrečen mu je bil tudi ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, vendar na centru pravijo, da je bilo izredno težko sodelovati tako z njim kot tudi s starši. Saje tu je sodišče izreklo disciplinski ukor, na centru pa so ga prvič obravnavali šele pri njegovem 16. letu. Kot pri Nangerju tudi v tej družini razmere niso idealne (mati jc sama doma, medtem ko je oče na delu v tujini). Socialna delavka je ugotovila, da se je fant izredno zanimal za kri-•minalke in je tudi sam povedal, da je prebral ogromno tovrstne literature. Poudarili smo, da v novomeški občini vzgojno ogroženih in zanemarjenih otrok ter mladoletnih prestopnikov ni toliko kot kje drugje, pa tendar so lani na Centru za socialno delo obravnavali 64 primerov. Ioni 64 obravnavanih Kajpak gre za izredno pomembne vzgojne stvari, saj je socialni delavec, naj bo na šoli ali v zavodu za socialno delo, tisti prvi terapevt, ki pride v stik z mladino, ki je prišla navzkriž s splošno veljavnimi družbenimi pravili. Njegovo delo je zato toliko bolj odgovorno. / Mladostnike obravnavajo po starostnih skupinah. Lani so obravnavali 9 predšolskih otrok, 15 šolskih otrok med sedmim in štirinajstim letom, 37 mladoletnih prestopnikov, starih do 18 let, in 3 mlajše polnoletnike v starosti med 18. in 21. letom. V preventivno in kurativno socialno dejo je bilo,zajetih 9 predšolskih otrok, ki so že kazali nekatere odklone v obnašanju in ravnanju v družini, pri igri in v okolju. Odveč je ponavljati izpeto pesem: neurejene družinske razmere in neprimerno vzgajanje sta bila vzroka za izkrivljno otroštvo deveterice, za izkrivljen čas življenja, ki je najbolj pomemben za oblikovanje osebnosti. Pet od devetih je prišlo v spisek centra zaradi požigov, štiije pa zaradi manjših tatvin. Med petnajstimi šoloobveznimi otroki, ki so že zašli na krive stezice, so bili trije, ki so neopravičeno izostajali od pouka, katerih vedenje je bilo moteče in vezano na lažja kazniva dejanja; sedem jih je poskusilo s tatvinami, pet pa jih je pobegni- lo od doma, od tega štirje zaradi neurejenih domačih razmer, eden pa zaradi slabega šolskega uspeha. V tej skupini otrok je bilo delo socialnega de-, lavca usmerjeno predvsem na urejanje družinskih razmer ogroženih otrok ter na pedagoške posege, kot so strokovno vodeni pogovori z otroki, delo z družino ter delo z ožjim in širšim okoljem, s šolo in varstvom. Najuspešneje sodeluje center s šolami, kjer imajo zaposlene socialne delavke. Ko govorimo o preventivnem delu, vsekakor ne smemo mimo podaljšanega bivanja v šoli in organiziranega udejstvovanja v šolskih društvih in krožkih, kar vse odteguje otroka cesti in krivim potem. kazensko zakonodaja Za mladoletne prestopnike - mišljeni sta obe skupini, tista med 14. in 18. letom in tista med 18. in 21. letom - nalaga socialnim delavcem naloge mladinska kazenska zakonodaja. Kakšne so te naloge? Predvsem sodelovanje v pripravljalnem kazenskem postopku zoper mladostnika, sodelovanje s sodišči, izdelava poročil o mladost- nikovem razvoju in družinskih razmerah, v katerih je živel prej in v kakršnih živi, udeležba na glavni obravnavi in posredovanje mnenja glede izbora ustreznega vzgojnega ukrepa, izvrševanje in sodelovanje pri izvrševanju vzgojnih ukrepov, urejanje družinskih razmer. Lani so obravnavali 40 mladoletnih prestopnikov. V 28 primerih so jim posredovali prijave z občinskega tožilstva, v 7 z okrožnega, v 3 s postaje milice in v 2 starši. To l^aže na izredno nekritičen odnos staršev do lastnih otrok. Največ mladostnikov je bilo starih 16 oziroma 15 let (16 oziroma 11). Zanimivo je, da je bilo najmanj prijavljenih prav v starosti med 18. in 21. letom. Med kaznivimi dejanji, zaradi katerih so bili obravnavani, so bile na prvem mestu tatvine (v 27 primerih), slede pa poškodovanje tuje lastnine (6 primerov) in telesne poškodbe (3 primeri). Sodišče se je največkrat izreklo za ukor (v 18 primerih), v 7 primerih so postopek ustavili, v 6 primerih pa so izrekli strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, medtem ko so ostale ukrepe uporabili redkeje. Center za socialno delo ima prek svojega socialnega delavca izvajanje strožjega nadzorstva za 17 mladoletnikov, ki so jim sodišča izrekla tak vzgojni ukrep v letih 1971, 1972 in 1973. V to skupino štejejo tudi mladoletne storilce prekrškov, ki jih obravnava občinski sodnik za prekrške. Številka je tu znatno večja, saj je moral center dati mnenje kar za 97 mladoletnikov, pretežno 16 in 17 let starih otrok. Med vzroki, da so se mladoletniki znašli pri sodniku za prekrške, sta na prvih mestih vožnja brez vozniškega dovoljenja in prekršek zoper javni red in mir (zlasti pretepi in poškodbe). neurejene družinske razmere Otroci, ki zaidejo na kriva pota, so navadno iz neurejenih družin. Poglejmo zdaj še drugo dejavnost centra za socialno delo: lani je obravnaval zaradi neurejenih razmer v družini oziroma odnosov med zakoncema 43 družin. Neurejene razmere med zakoncema in težave z otroki nastajajo tudi zaradi zaposlovanja staršev v tujini. Center je bil lani obveščen o zaposlitvi enega od roditeljev v tujini v 17 primerih, v 4 primerih pa sta šla na delo na tuje oba. Zaradi neizpolnjevanja starševskih dolžnosti je center opozoril 14 roditeljev, ki so na delu v tujini. Lani je sodišče obvestilo center o 34 postop-I kih za razvezo zakona. Trije postopki so bili ustavljeni, 31 zakonov pa je bilo razvezanih Iz razvezanih zakonov je ostalo 52 otrok, zvečine s po enim otrokom, 12 družin je imelo po dva, dve po tri, ena pa je imela štiri otroke. Zaradi hladnega doma navadno bežijo otroci od doma: lani jih je pobegnilo 64; 40 nad 14 let starosti, 15 šoloobveznih in 9 predšolskih. Vse to daje nove možnosti, da se bo žalostna bilanca vzgojno ogroženih in zanemarjenih otrok ter mladoletnih prestopnikov še povečala. J. SPLICHAL v KAKŠNE NOGE IMATE Zgoraj „huj“, spodaj „fuj“ lahko ocenimo lepotičko, ki se močno poslikana v glavo in oblečena po zadnji modi sprehaja po plaži. Ce pa se ozreš na njene noge, ali natančneje stopala, ni sledit o negovanosti. Skrivenčeni in nenegovani nohti na nogah in trda koža, vedno rjava ob peti, dajejo vedeti, da si noge umiva bolj poredko. Če hočete veljati za negovano, potem ne pozabite tudi na noge! Pri vsem tem pa ne gre zgolj za videz in lepoto, ampak še za boljše počutje in bolj sproščeno hojo. Kako same negujemo noge? Če se tega lotite prvič, morate biti bolj potrpežljive, ob redni negi pa vam to ne bo vzelo dosti časa. Morda deset minut na teden. Najprej namočimo stopala v toplo vodo (bolj vročo kot toplo), i’ katero damo pest kuhinjske soli; ta namreč kožo razmehča. Ko čez 20 minut noge umijete z milom in krtačo ter zdrgnete s pete in pod prsti vso trdo kožo, noge dobro obrišite. Potem jih lahko namažete z isto kremo kot roke in se lotite striženja nohtov. Zapomnite si, da to ni kar tako! Lahko začne noht rasti v'meso, če ne boste nohtov strigle ravno ali v polkrogu. Ko so nohti čisti in postriženi, jih lahko premažete z istim lakom, kot lakirate nohte na rokah. Potem obujte sandale in se poglejte v ogledalo: druga noga! Prav gotovo se potem ne boste izogibale spredaj odprtih sandal, ki so poleti zaradi zračnosti bolj priporočljive. Prsti vas ne bodo tiščali in noge se vam ne bodo po tile. Nega nog pa ima še to prednost, da z njeno pomočjo prihranimo precej dragih nogavic. Na mehki nogi in ostriženih nohtih se nogavice manj trgajo. R. B. MEHKOBA DfHAMH ROMANTIKE Ni toliko važna rojstna letnica, kot postava, če hočete imeti bikini kopalko obleko. Letos so zelo modeme - za mlajše seveda — doma kvačkane kopalke iz gama, kakršne kaže prvi model. Lahko delate stebričke v več barvah ali pa v eni. Drugi model je iz pralnega blaga, nov in značilen za letošnjo modo pa je nedrček. Kot je bila moda zadnjih let izrazito naklonjena najstnicam, saj so pravzaprav njim na kožo risali modele, tako stopamo v obdobje, v katerem prihaja do polnega izraza odrasla ženska s svojo prefinjenostjo in milino. Obleka predstavlja zdaj najpomembnejši del garderobe. Poglejmo, kaj nam čez poletne mesece tja do jeseni priporočajo sloviti modni kreatoiji Pariza in Rima, dveh glavnih modnih središč sveta! ' _ Pariz je ves v valujočih krilih, pliseju, zalikanih gubah, medtem ko gornji del obleke ohlapno stoji ob telesu. Krila čez dan le dobro pokrivajo kolena, popoldne segajo do meč, zvečer pa obvezno do tal. Tipična so nekoliko širša ramena, rahlo podložena. Rokavi pri poletnih oblekah segajo skoro do komolca, so v izrezu dokaj široki, na športnih krojih imajo zavihke, sicer pa jih najdemo v obliki volana ali pa so spodaj nabrani. Lahka eleganca takih krojev zahteva majhen ovratnik — rever ali bubi - pentljo okrog vratu, precej pa je tudi tako dolgih volanov, da obkrožajo ves globoki vratniJ izrez. Lahko pa je volan tudi tako širok, da pokriva še gornji del roke in nam služi namesto rokava. Ob hladnejših dneh nam Pariz ponuja nepodloženo ali rahlo podloženo sedem- osminsko jopo ravnega kroja ali plašč v srajčnem stilu. Hlače so se obdržale le za večer in seveda za potovanja ali izlete. Tudi kostimi imajo široka krila, poudarjena ramena, močno pa se prebija kombinacija jope, krojene skoraj enako kot moški suknjič in ožje krilo, ki ima samo spredaj nekaj zalikanih gub, zašitih do bokov. Bluze iz krepdešina s cvetličnim vzorcem in pentljo okrog vratu dopolnjujejo tak komplet. Sicer pa je največ bele barve in nežnih pastelnih tonov. Rimska visoka moda pozna dve silhueti: močno široka krila ali precej oprijeta, pa malce daljša kot v Parizu. Segajo namreč vsaj 10 centimetrov pod koleno. Nežni vzorci blaga imajo cvetlično osnovo, spremljajo pa jih fine črte ali večno modeme pike. Bela barva je tudi tu v popolni prevladi, večkrat pa jo najdem^ v kombinaciji s črno. Modna barvna paleta ima letos naslednja imena: šampanjsko svetla, zrela melona, mandljeva, jagodna in limonovo rumena. Zn -iilni spremljevalci rimskih modelov so čipke, ažuiji ter romantični folkiomi detajli. Svilen dolg šal, omotan okrog vratu, sega včasih do konca krila in je seveda iz istega blaga, šopki nežnega cvetja pa se pojavljajo na ovratnikih, na klobukih ali za pasom. RIA BAČER Počitek v travi. Slavka Mohorčič, doma z Zalisca, sicer pa delavka v žužemberški Iskri. Tiste, ki gredo večkrat na večerne prireditve, morajo paziti tudi, da so večkrat drugače oblečene. In najcenejša menjava oblačila, hkrati pa najbolj praktična, posebno na potovanju, sta dolgo krilo in svečana bluza. Na teh modelih lahko najdete pravo zamisel zase. Upoštevajte pa, da so letos zelo modeme čipke, vezeni ažurji, volani in romantika! Če bo pritisnila vročina in boste zvečer sedeli na prostem, se lahko zgodi, da vas bodo opikali komarji. Takoj po piku kanite na pičeno mesto malo salmiaka, proti srbenju pa namažite kožo z mentolnim špiritom. Če pa želite preprečiti komarjeve pike, ker veste, da vas imajo radi, se mažite z lanolin-skim mazilom, ki vsebuje nageljnovo olje. Pomaga tudi uživanje vitamina B, ker pusti na koži poseben duh, ki ga komarji ne marajo. DEU „ V TEM C ASU VRT .Danes nekaj besed o zalivanju na vrtu in o/napa-kah, ki jih premnogi delajo v preveliki vnemi, podobno kot pri zalivanju lončnic. Predvsem vrtnar ne sme pretiravati ne zalivati več, kot je treba. Pogosteje kot jemlje v roke cev za zalivanje, naj vzame motiko za okopavanje! ^pogosto zalivanje škoduje, ker hladi zemljo in zavira rast, zlasti pa ker spodbuja razvoj glivičnih bolezni. Vrtnic, vrtnih jagod, jagodičevja, graha in paradižnika sploh ni dobro zalivati po listih, posebno ne v vročini. Naj velja, da je treba v suši zalivati enkrat na teden, a takrat temeljito. Spomladi je priporočljivo zalivati zjutraj, poleti pa zvečer, ko se ohladi. Zalivanju naj, brž ko je mogoče, sledi okopavanje. Z rahljanjem skorje prekinemo pot vode navzgor, zemlja pod njo ostane dalj časa vlažna in topla. VINOGRAD. Nadaljevati je treba s škropljenjem proti peronospori, in sicer po napovedi protiperonosporne službe. Konec junija je čas druge poletne kopi, globoke le kakili 5 cm. Po potrebi poganjke povežemo, trebimo divje mladice, če silijo iz podlage, in vršičkamo, ko začenja rozga spodaj rjaveti. Ce ne zadošča dodajanje žveplenih pripravkov v škropivo zoper peronosporo, zaustavi vinogradnik razvoj oidija ali pepela z dodatnim žvepla-njem z žveplom v prahu. Razen na ti dve bolezni je treba biti pozoren še na sivo grozdno plesen (botrytis), ki jo zatiramo z 0,2-odstotnim euparenom ali ortofaltanom. Ce se pojavijo trsni sukač, trta ali rilčkarji, jih prežene ^kropljenje s fosfornimi škropivi. SADOVNJAK. Razen varstva proti boleznim in škodljivcem v sadovnjaku zdaj ni drugega dela. V tem času je Pozornost namenjena uničevanju ameriškega kaparja, ki Je naredil našemu sadjarstvu neprecenljivo škodo in ki na srečo ni več tako neustavljiv, odkar so se razmnožili tudi nJegovi naravni sovražniki. Zatiranju kaparja Je predvsem namenjeno zimsko škropljenje z oljnimi in dinitrokre-zolnimi pripravki. Vendar to ne zadošča, pač pa je treba »kropiti tudi poleti, ko se zležejo ličinke, ki so zelo občutljive na parationske pripravke. Lahko bi rekli, da je poletno škropljenje zoper ameriškega kaparja odločilno za to, ali bomo pridelali zdravo, lepo sadje. Inž. M. LEGAN (941 LM Ena izmed možnosti za ureditev prijetnega stanovanja je tudi oprema, izdelana iz platna. Police so pritrjene na steno, prostor je pregrajen s pregradno steno iz platna. To je vsekakor malo nenavaden način opremljanja, lahko pa ga uporabimo pri velikem neizkoriščenem podstrešnem prostoru. Strešna konstrukcija je že sama pripravna za obešanje. Tako si lahko opremimo delovni ali bivalni prostor, kjer si lahko privoščimo dosti fantazije pri izbiri barv. ARH. MARTA RAČEČIČ Pled je postal že nepogrešljiv del sodobne ženske garderobe, zlasti odkar smo spoznale njegovo praktičnost. Trikotno ogrinjalo iz volne je namreč toplo, zloženo lahko nosimo v roki ali preganemo v kovček, z njim pa se lahko pojavimo prav ob vsaki uri. Navadile smo se ga nositi k hlačam ali pa k dolgi večerni obleki. In še to prednost ima, da ga lahko sama naredi vsaka začetnica v kvačkanju. Edino z resami je malo več zahtevnega dela, vendar se ga ne smete ustrašiti. Vsak drugi kvadrat lahko okrasite s povrhu vezenimi cvetlicami, pa bo ogrinjalo najmodernejše. Zdaj, ko nastopa glavna sadna sezona in nam ne bo treba tako globoko seči v žep, če si zaželimo sočnega sadja, lahko pripravimo skromnejši jedilnik za kosilo in potem ponudimo še sadno jed. Gozdne ali vrtne jagode, borovnice, lahko pa tudi drugo sadje, samo operemo, rahlo posladkamo, polijemo s stepeno smetano in pridenemo kepico sladoleda. Otroci bodo navdušeni! KRONIČNI zdravnik svetuje Kronični bronhitis je pogosta bolezen dihal, ki nastane, ko povzročitelji bolezni prevladajo nad posebnimi zaščitnimi mehanizmi dihalnega sistema. Tudi v navidezno Čistem zraku je namreč več kot 100 milijonov različnih bakterij, virusov, gljivic in drugih škodljivih snovi v enem kubičnem metru. Cim slabši je zrak, tem več je v njem takih snovi. Bolnik, ki izkašljuje pljunek vsak dan in zaporedoma najmanj tri mesece v letu, in to dve ali več let zapovrstjo, ima kronični bronhitis. Bolezen se navadno pojavi z zr aki vnetja gornjih dihal: nosa, žrela, grla, sapnika. To povzroča kašelj in izkašljevanje. Z leti se ti pojavi stopnjujejo, posebno s prehladi, anginami, gripami. Te bolezni se lahko pri bolniku večkrat ponovijo, zlasti v hladnih zimskih dneh, spomladi in jeseni. V začetku jih prizadeti preboleva brez večjih težav, pozneje pa se pojavi vročina, kašelj je močnejši, bolnik izkašljuje sluzasto gnojen izpljunek, v prsih mu piska in težje diha. Po vsaki ponovitvi traja bolezen dalj časa. Posedica tega je, da postane bolnik invalid s stalnim .težkim dihanjem, z mučnim izkašljevanjem gnojnega izpljunka in z omejeno telesno aktivnostjo. Sluz v malih dušnikih preprečuje izdih in pljučni mešički postanejo preveč napihnjeni z zrakom, zato nastane prenapihnjenost pljuč. Pri nekaterih bolnikih s kroničnim bronhitisom pa kašelj, izkašljevanje in piskanje v prsih niso tako močno izraženi, vendar bolniki kljub temu vsak dan teže dihajo. Potek bolezni je hitrejši in tak človek kmalu postane invalid, ki ga že vsak najmanjši napor utrudi. Kronični bronhitis poznano v štirih oblikah: a. Enostavni ali nekomplicirani kronični bronhitis. To je katar kadilcev. Kašelj ali ponavljajoči kašelj :s sluzasto gnojnim izpljunkom, zlasti zjutraj, je značilen za to vrsto bolezni. 2. Kronični ali ponavljajoči se bronhitis s pretežno gnojnim izpljunkom. 3. Kronični bronhitis z naduho. Ta se kaže z občasno težko naduho, s kašljem in izpljunkom. Toda bolnik s čisto naduho ne izkašljuje gnojno. 4. Kronični obstruktivni bronhitis (zapiranje dušnikov) pa je najtežja oblika te bolezni. Kronični bronhitis je navadno združen z astmo in prena-pihnjenostjo pljuč. Najtežje komplikacije te bolezni so odpoved srca in motnje malega pljučnega krvnega obtoka. Povzročitelji kroničnega bronhitisa so različni, najnevarnejši krivec pa je kajenje. (Nadaljevanje prihodnjič) DR. PETER KAPŠ KAM PO TOPLINO? Pomemben uresničevalec mladostnikovega motiva varnosti in zaščitenosti je tudi šola in tovarišija. Zaradi tega ni slučajno odkritje, da imata šola in njeno oblikovalno delo na mnoge mladostnike enako odločujoč vpliv kakor dom, nič manjšega pa tudi tovarišija vrstnikov, prijateljev in znancev. Mladostnik, ki začuti, da nima do njega toplega človeškega odnosa niti učitelj niti kakšen od sošolcev ali vrstnikov, se pogosto znajde v istih prilagoditvenih, osebnostno zoritvenih stiskah kakor mladostnik, ki mu zdrav razvoj dušita čustveni hlad in čustvena slana staršev. Mladostnik še posebno potrebuje ,,sentiment“ človečnosti na vsak korak, potrebuje ljubezen in toplino, čeprav jo zavrača. Če te ne dobiva, se ne more notranje urejati in jedriti, ne more dobiti ravnotežja in se razvijati. Posledica je, da se ves zaplete v težke notranje spone, da postane notranje zastrašen in stisnjen, utesnjen in sploščen, črnogled in negotov samega sebe, nesposoben, da bi reševal pojavljajoče se probleme, saj se boji najmanjše težave, se plaši prihodnosti, vidi v vsem nepremagljive ovire. Stalno je razžaloščen in razočaran nad vsemi in nad vsem, vedno ves nezaupljiv in teman, grozeč, razrušen v sebi, brez perspektiv in upanja. Zelo neprijetne in razvoj moteče vedenjske sadove pa lahko žanjejo tudi starši, ki svojega otroka v času mladostništva z napačno ali pretirano ljubeznijo, zaskrbljenostjo in zaščitenostjo preveč zasužnjijo. Tovrstni „preveč44 izziva namreč podobno mladostnikovo vedenje kakor prej razčlenjeni tovrstni „premalo44. To pa se največkrat dogaja mladostnikom v tistih družinah, kjer se odnosi med očetom in materjo kar naprej lomijo, kjer se oče in mati nenehno čustveno in moralno razhajata, a navadno nikoli prav ne razideta. Velike množice sodobnih mladostnikov so si podobne v tovrstnem vedenju zaradi tega, ker imamo danes dve skupini staršev. Eni nikakor nimajo več nobenega časa, da bi posvečali svojim otrokom potrebno človeško skrb in razumno ljubezen, saj jih preveč drevi sem ter tja sla po nabiranju dobrin ali pa lastna, čustvena nezrelost ali nezaščitenost. V drugo skupino pa spadajo starši, ki svojega največkrat edinega otroka tako obkladajo z zaskrbljenostjo in poneumljeno ljubeznijo, da postane čustveno bolan še njihov otrok. , DR. FRANC PEDIČEK mrnuiLif bom imel v Viborgu; pripravilo ga bo društvo Reipas. Od tam me bodo odpeljali na znamenite slapove Imatra, in od tam v mesto Joensuu, kjer bo drugi nastop. Potem se bomo vrnili v Helsinke, kjer bom nastopil tretjič; iz prestolnice nas bodo peljali v Kuopio. Spet se bomo vrnili v Helsinke in ob povratku v domovino bo še nastop v mestu Turku, v društvu, ki je matično društvo slavnega N urmij a. Ta program smo potem res natančno izpolnili. Povsod je bilo za nastop izredno zanimanje in dvorane so me prisrčno pozdravljale. Vedno sem nastopil z nekaterimi finskimi telovadci. Moj prvi nastop je bil v Viborgu, pristaniškem mestu ob istoimenskem zalivu. Mesto s staro utrdbo je takrat štelo okrog 56 tisoč prebivalcev; po vojni z Rusijo je morala Finska 1939. leta mesto odstopiti Sovjetski zvezi. Akademijo je pripravilo telovadno društvo Reipas: to je bil večer navdušenih gledalcev in propagatorjev orodne telovadbe. Na pozdravnem večeru so vsi poudarjali, da bi radi tudi v telovadbi uspeli kot v drugih športih. V spomin na nastop so mi izročili palico s srebrno kljuko, na kateri je pritrjena klubska značka, vgravirali pa so še posvetilo: „Muisto VViipurista 1924“ ter začetnici mojega imena in priimka. Kakor sem bil vesel darila - sem še bolj vesel danes, da palice še ne potrebujem! Iz Viborga smo odšli na enodnevni izlet k slapovom Imatre, ki jih dela po izlivu iz Saima jezera reka Uoxen, ki se vije med gostimi gozdovi. Ko zoži svojo korito na polovico, hrumi v drvečem in mogočnem padcu navzdol. Reka je hkrati tudi cesta za ogromne količine hlodov. Naslednji dan po izletu sem odpotoval v Joensuu, mesto na finski vzhodni obali, blizu La-doškega jezera. Mesto leži skoraj na 63. stopinji severne širine, malo niže kot Kuopio. Vozil sem se skozi Sortavalo in se povsem približal temu velikemu jezeru. Sortavala, del Karelije in Ladoško jezero so od leta 1939 pod sovjetsko oblastjo. Nastop je pripravilo telovadno društvo Joensuun Kataja. Ze ko smo se s slapov Imatre vračali v Viborg, je začelo močno snežiti in pritiskal je mraz. Čez noč je vdrla huda severna zima. Ko so mi Finci govorili o Kareliji, so postali otožni: pravili so, daje Karelija njihova narodna zibelka. Ker je ozemlje tudi strateško važno, so bili po izgubljeni vojni in izgubi dela ozemlja kajpak še bolj razočarani. V Kareliji je zdravnik Loennrot zbiral najstarejše finske narodne pesmi in jih skupaj z nekaterimi drugimi objavil leta 1835 v največjem finskem epu Kalevala. V spomin na tamkajšnji nastop so mi podarili v usnje vezan ep v nemškem prevodu ter srebrn nož „puuko“ z vgraviranim posvetilom. Lep večer sem preživel v tem mestu pri družini nekega pastorja; Finci so namreč luteranci. Pastor me je želel pozdraviti v svojem toplem domu. Za silo je znal nemško,' da sva se lahko sporazumela. Povedal mi je, daje svetovni prvak v dviganju majhnih oberočnih uteži, kijih je dvignil več tisočkrat. Pokazal mi je tudi knjigo, v kateri je pisalo, da je prvak. Zal se njegovega imena ne spomnim več. Vrnitev v Helsinke je bila čudovita. Gozdovi, jase in jezera so tekmovali v zimski lepoti, ladje na jezerih so obstale in se pripravljale na prezimovanje. Samotne kmetije z rdečo-belo pobarvanimi hišami pa so se zdele kot žive straže tega zimskega razkošja. V vlaku je bilo prijetno toplo in udobno. Sprevodnik je večkrat prišel pogledat na toplomer in se mi prijazno smehljal. Pogovoriti se nisva mogla, ker ni znal niti besede nemško, enako kot dva druga potnika, ki sta se vozila z menoj. . . Vsi so vedeli, kdo sem, ker meje spremilo na postajo v Joensuu veliko funkcionarjev in članov društva, ki so se glasno poslavljali od mene. „Pozdravite Jugoslavijo!'* so mi klicali. Malo so vedeli o nas in eden mi je pozneje v Helsinkih zaupal - bržkone ojurjačen od popitega pretihotapljenega alkohola - da je mislil, da so Jugoslovani še v narodnih oblačilih. Povsod sem moral razlagati tudi našo narodno usodo, kije bila podobna finski. Finci so pod carsko rusko oblastjo dolgo uživa- li široko avtonomijo. Ko pa so jih začeli omejevati in izvajati nad njimi nasilje, so leta 1905 v protest ubili v Mestni hiši, kjer je bil naš telovadni nastop, ruskega guvernerja Bobrikovega. Ob ogledu Mestne hiše so me ustavili stopnici, na kateri je bil Bobrikov ustreljen. Sicer pa so bili v izjavah tako glede Švedov kakor tudi Rusov zelo zadržani: očitno svojih gospodaijev niso imeli v lepem spominu. Ves čas bivanja me je presenečalo, s kakšnim veseljem so pripovedovali o svoji suvereni državi; povsod je bilo tudi videti njihove državne zastave, moder križ na belem polju. Po vrnitvi iz Joensuuja v Helsinke me je predsednik Levaelahti peljal v poslovne prostore Zveze športov, kjer so mi razložili njihovo organizacijo. Sport je bil razdeljen v šest glavnih sekcij s sedežem v Helsinkih. Vsako sekcijo je vodil predsednik; predsedniki so sestavlali direktorij Zveze. Gimnastičnasekcija je bila ena izmed sekcij: pisarno sta vodila dva poklicna tajnika, ki jima je bilo dodeljenih več poklicnih uradnikov. In kako je bilo takrat pri nas? Kakor sem že omenil, so bili pri Fincih trden temelj organizacije .telesne kulture športni učitelji, na to organizacijo pa se je opiralo razvejeno amatersko delo številnih delavcev po društvih. Finci so bili pravi amaterji! Kapetan Levaelahti me je ob vrnitvi iz Joensuuja prijazno povabil na obračun 100 dolarjev, ki so mi jih nakazali v Novo mesto. Bil sem presenečen, ker sem mislil, da mi ne bo potrebno polagati računa za ne preveliko vsoto denarja. Kajpak sem se takoj zavedel, da gre za strogi amaterizem in da je pač potrebno stroške obračunati. Motilo pa me je, ker sem se eno noč zadržal v Berlinu brez potrebe. Odkrito sem mu povedal, da kot ljubitelj operne umetnosti nisem hotel zamuditi, da ne bi poslušal Bonnena. Dejal sem, da bom te stroške plačal sam, vendar ni hotel kapetan Levaelahti o tem nič slišati. Menil je, da sem imel pravico 4o daljšega počitka, pa tudi do kulturnega užitka pod izjemnimi pogoji. Tako 4sva* se lepo sporazumela in obračunala potne stroške. Ostanek sem izročil Levaelahtiju, nekaj pa mi je še dal za kritje stroškov na potovanjih do nastopov. V pogovorih v poslovnih prostorih Zveze so mi povedali, da imajo športna društva za svoje delo dovolj denarja. (nadaljevanje prihodnjič ) Predsednik Levaelahti me je s postaje po prihodu odpeljal v „Grand hotel FenniaV, kjer sem prebival v Helsinkih. Bilje imeniten, čeprav se ne spominjam več, kje je stal, in tudi ne vem, če še stoji. Presenečen sem bil nad obedovalnico: en del dvorane je bil veliko plesišče, okrog pa so bile mizice s svetilkami. Od tuje nekaj stopnic vodilo v prostor, ki je bil malo više in je bil zamračen kot pravi nočni bar. Ta funkcionalnost me je presenetila, saj tako lepega prostora dotlej še nisem videl. S kapetanom Levaelahtijem sva iz hotela šla najprej v telovadnico, kjer so naredili nekaj fotografij za reklamne lepake. Po 6-dnevni vožnji me je razgibanje prijetno osvežilo. Poškodovano zapestje me je sicer še opominjalo, ni me pa več oviralo: počitek je koristil. Ob povratku v hotel mi je kapetan Levaelahti pri kosilu razložil program bivanja. Prvi nastop !/♦» GOETHE 194* I 1/49 GOEIHE 1 IN? GUllME ’,V<»v i20lW*20 Pravijo, da sta bili zadnji besedi Johanna \Volfganga Goetheja, rojenega 28. avgusta 1749, ki sta bili izgovorjeni tik pred smrtjo 22. marca 1832: „Mehr Licht!“ (Več svetlobe!) To sta bili zadnji besedi univerzalnega genija: književnika, pesnika, anatoma, psihologa, misleca, diplomata, sodnika in kdo bi še vse vedel našteti. Ta velikan svoje dobe, ki je že z 22 leti diplomiral na pravu, je v Strassburgu sodeloval s Herderjem in tako končal dobo prosvetljenstva. Začela se je doba genija. Goethe je bil nadvse zanimiv človek: zavzemal se je za vrnitev k naravi, pa je hkrati poudarjal pomembnost tradicije, zgodovine in ljudskega pesništva. Revolucionarno dramo „Goetz von Berlichingen“ je objavil leta 1771 in se v njej uprl takratnim družbenim normam, toda šele z romanom o mladem Wertherju je nemška književnost prodrla v Evropo. Ko pa je na povabilo dobrega prijatelja, saksonsko-weimarskega velikega vojvode Karla Augusta odšel v Weimar, se je šele začel njegov strmi vzpon: postal je njegov svetnik, prosvetni minister, predsednik sodišča, direktor gledališča. .. Vsestransko delo pa ga je tako utrudilo in izčrpalo, da je odšel na potovanje po Italiji. Svoje vtise je opisal v dveh knjigah: „Das Tagebuch“ (Dnevnik) in „Epigramme“ (Epigrami). Njegova dela pozna ves svet; zanimivo je le omeniti, daje Fausta začel že 1774. leta, končal GCEfflE pa šele pozrnu 1831/32. Upoštevaje njegovo produktivnost, natančnost in genij je zares moralo biti nekaj p’osebnega, da je za eno samo delo porabil več časa kot za ves življenjski opus. Celih 57 let dela za dosego enega samega cilja najbolje ilustrira njegov moto: „Mnogo hotel, veliko začel -dih smrti je tudi njega zmedel“. Je v književnosti pustil sled tudi tisti Goethe, ki ga v Faustu samo slutimo, ko opisuje čarovnice, orgije in črno magijo? Je ta najbolj nemški od vseh velikih Nemcev, kije prevajal tudi našo književnost (Hasanaginica) in v čigar življenju srečujemo ženske korake po dolgem in počez, pustil sledi, ki bi dale razumeti, zakaj so Kaetchen Sehoenkopf, Friderika Brion, Lotte Buff, Lilli Locncmann, Charlotte von Stein, Mirna Herzlicb, M. Riggi, Christiana Vulpius in mnoge druge občutile magično moč tega človeka, ki jih je privlačil ne glede na njihovo veličino? Česa vse ni znal! Pred Darvvinom je postavil descendenčno in vertebralno teorijo. Študiral je in se hkrati resno ukvarjal z mineralogijo, botaniko, zoologijo, glasbo, geologijo, meteorologijo, astronomijo, matematiko, risanjem in slikarstvom, filologijo, primerjalno anatomijo, znanostjo o kompoziciji in strukturi barv, našel je čas za potovanja po Italiji, Franciji, Švici. .. . Friederich Engels je dejal o njem: „Zadnji pravi olimpijski Zeus, vendar se tako kot Hegel tudi on ne more osvoboditi nemške ozkosrč- nosti! V svojih delili reagira do nemške družbe enkrat sovražno, drugič blagohotno.41 Toda kot dvorski človek si Goethe, ki je bil toliko nad običajnimi merili, ni mnogo belil glave zaradi francoske revolucije ali Napoleonovih vojn, pač pa je živel svoje življenje. Engels mu je očital tudi, da svečano resno opravlja najbolj drobne posle in se predaja drobnim zabavam na enem izmed najmanjših nemških dvorov. Goethejev tajnik Eckemiann je objavil zanimive podatke v „Mojih razgovorili z Goethejem4*. Panteist, naturalist in veliki mislec - a intimno življenje? Skozi njegovo življenje je šlo mnogo žena - a kaj je on mislil o erosu in o seksu? Poglejmo v Dnevnik, prelistajmo Epigrame, ki so pisani v odličnem slogu. V 20. poglavju govori Goethe o svojih težavah z mlado Italijanko, kijih je imel zaradi nenadne impotence. V prostem prevodu pravi: Mojster rep pa ima svoje muhe, ne mara ne prezira ne ukazov. Naenkrat pa se povsem tiho dvigne v polno velikost in stopi potniku v verno službo. Ni mu več treba žejnemu spati zraven studenca. .,.4‘ V svojem Dnevniku je Goethe obziren in ne uporablja običajnih imen za naravne stvari. Drugače pa je v Epigramih, zaradi česar so tudi dolgo asa bili tabu: boljši ljudje jih sploh niso imenovali, velik del šolane nemške javnosti pa zanje celo nikoli ni slišal. Prvič so bili — razen 34. — objavljeni 1796. leta v Schillerjevem Almanahu muz, vendar le prvi 104 epigrami. Od 104. do 155. pa so jih prvič tiskali šele 1914. leta v 53. knjigi weimarske izdaje. Enciklopedije, tudi naša, teh epigramov ne omenjajo. Pa vendar, poglejmo nekaj cvetic iz te zbirke! Deseti epigram je poučen: Zakaj se ljudstvo dviga in upira? Želi se hraniti, delati otroke in jih hraniti po svoji moči. Potnik, zapomni si to in delaj doma enako. Naprej od tega ni prišel nihče, pa naj je počel, kar je hotel! V Benetkah je gledal cirkus, žonglerje in malo Bettino, akrobatko, ter napisal 133. epigram: Kar me najbolj skrbi, Bettina postaja vse bolj spretna, vsak njen ud pa vse bolj gibčen. In končno si porine jeziček v svojo. .. Igra sc tako z njo, moških pa ne spoštuje preveč. Epigram 142 pravi: Daj mi, Priap, drugo besedo za moški rep, saj se Nemec težko znajdem kot poet. Grško se pravi mu falos, kar je lepo slišati ušesom, še tudi latinsko mentula je čisto pri' stojna beseda. Mentula - koren je mens, rep pa raste od zadaj. Od zadaj, moram priznati, mi ne predstavlja ravno najlepšega čara .. . In še en Škandalozni, 144. epigram: Dečke sem ljubil, a dekleta so mi ljubša. Toda če se je zasitim, si še vedno poiščem fanta. Zdi sc, da je bil Goethe dovolj seksualno vzgo* jen in pri močeh, da so se zanj zanimale fine1 dame in gospodične. Mit o čistem, duhovnem* celibatu blizkem Goetheju je mrtev za vse čase. Tudi on je bil človek iz mesa - toda bil je velik človek, eden izmed največjih! s c dJ FILM PLOŠČE festival risank Drugi svetovni festival risanih filmov, ki je bil spet v Zagrebu od 10. do 15.jurija, je pritegnil pozornost gledalcev vseh starosti, glasbena dvorana „Vatro-slav Lisinski“ pa je bila izjemoma dvorana risank. Od prve risanke, ki jo je že leta 1888 narisal na celuloidni trak Francoz Emile Reynaud, se je risani film razvijal v dveh smereh. Na eni strani je šel v množičnost, kar se je poznalo na kvaliteti in je razvidno najprej iz lahkotno zabavne vsebine. Taki risani filmi so bili največkrat prikazani pred igranimi filmi. Ob „industriji" risanega filma se je po svetu razvijala tudi nekomercialna smer, ki je sprva ostajala v okviru diznijev> ske tradicije in šele kasneje so nastale ,,šole“ nadarjenih umetnikov s svojevrstnim izrazom, ki so približali risani film z resno, filozofsko vsebino tudi odraslim glodalcem, kar dokazujejo vselej polne kino dvorane, tudi v Novem mestu. V tej smeri so ustvarjali predvsem Čeh Jiri Trnka, Poljaka Jan Lenič in Walerian Borowczyk in pa Jugoslovani Dušan Vukotić, Vatroslav Mimica in Nikola Kostelc. Festival Slovenska popevka 74 je za nami, na tržišču pa je že velika plošča, na kateri so posjietki 15. skladb iz festivalskega programa. Po mnenju številnih glasbenikov je bila letošnja bera novih slovenskih popevk ena najboljših, zato ne bo odveč, če v vašem domu zazve-ne tudi izvirne domače zabavnoglasbene stvaritve. "OMLADINA 74" (&p m i 9 umm RTB je izdala veliko ploščo, na kateri so posnetki s festivala Omladina 74. Med dvanajstimi skladbami -ta zastopani tudi dve slovenski popevki: Jureta Robežnika „Ali veš? “ in Brecljeva ,,Duša in jaz“. Poslednja je med poslušalci in kritiki delila nesporno dobro mnenje. Danes je risani film zašel v ustvaijalno krizo, saj se različne Sole spet nagibljejo k vsebinski plitvosti, nadaijeni umetniki pa zaradi gmotnih težav ne morejo ^speti v poplavi porno risank, ® jih kot po tekočem traku n&jo računalniki. Zategadelj so avtorji uresničili misel, da na Svetovnem festivalu omogočijo Prikaz najboljših risanih filmov JJ1 tem zagotovijo pot v kino dvorane in na teievizijo, ki predstavi gledalcem po svetu na leto od 500 do 800 risank. D. R. HI RB LUDWIG Med številnimi velikimi ploščami klasične glasbe, ki jih je moč dobiti pri Mladinski knjigi, H r Kt &[ je tudi velika plošča z najznamenitejšo Beethovnovo simfonijo, imenovano Deveta. V originalni nemški izvedbi, pod taktirko slavnega dirigenta Herberta von Karajana zvenijo ne smrtni zvoki velikega mojstra naravnost čudovito. ins Po licenci Emi Records je Ju-goton izdal veliko ploščo znanega ansambla Suzi Quatro, katerega značilnost je, da ga vodi ženska, po kateri ima ansambel tudi ime. Suzi Quatro je namreč glavna pevka in basistka v ansamblu. Na ploščici so posnetki 14 skladb v značilnem rock ritmu. KNJIGE SLOVENSKA DRAMATIKA Slovenska Matica iz Ljubljane je izdala še drugo knjigo „Slovenske dramatike“ Franceta Koblarja. V knjigi je zajeto obdobje od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Pisatelj to časovno obdobje slovenskega dramskega snovanja prikaže zelo nazorno. Posamezne ustvarjalce in njihove umetniške značilnosti pa skuša podati tudi z neposredno besedo pisateljev samih. Knjiga je opremljena z dokumentarnim slikovnim gradivom. Roman Margarete Mitchell „V vrtincu “je slovenskim bralcem zelo dobro znan, zanimanje zanj pa je še poraslo po ponovnem predvajanju istoimenskega filma, zato je mariborska založba Obzorja sklenila izdati že 4. izdajo tega popularnega literarnega dela. Čeprav je knjigo napisala Mitchell kot popolna PREDSTRvURmO VMITN l 1 N* O 3? *>«S X •v ^5 Z a? »v > f C g .7* *** \ P i •c 7 2 i S 0 ‘ . v' i! f raMfeffV ' In m Praznovanje 500-letnice začetka kmečkih uporov in 400-letnice njihovega vrhunca v slovensko-hrvaškem kmečkem uporu smo v Sloveniji počastili na razne načine, letos pa smo dobili tudi najpomembnejšo zgodovinsko publikacijo o kmečkih uporih, ki jo je napisal Bogo Grafenauer, najvidnejši slovenski zgodovinar za to obdobje naše zgodovine. Knjigo „Boj za staro pravdo"4 je izdala Državna založba Slovenije. Idejna podoba in rast uporov ni še v nobeni publikaciji prišla tako do izraza kot v tej. i\ A&J 'u A S amaterka in ni razen nje izdala nobene druge, se je s tem svojim delom zapisala v svetovno književnost in postala ena najbolj branih pisateljic. knjiga, prinaša pod naslovom „Noč bliskov41 izbor iz nadrealističnih besedil. Izbor prikazuje najbolj značilna dela v tej smeri literarne umetnosti, ki je nastala po prvi svetovni vojni kot svojevrsten upor in odraz razčlovečenega sveta in izgubljenih medčloveških vrednot. V izbor je zajetih devet najbolj znanih francoskih nadrealističnih pisateljev. razburja in poživlja življenje v svoji družini. Lahkotna in hudomušna knjiga bo gotovo naletela na ugoden odziv tudi pri nas. V V zbirki „Lastovkeki jo izdaja Partizanska knjiga, je izšla povest Venceslava Winkleija „Hlebček kruha44. Knjiga je namenjena mladim bralcem, katerim je čas naše borbe že precej oddaljen, a jim knjiga na otrokom primeren način pomaga razumevati človeške vrednote, ki so v času borbe doživljale svoje velike uresničitve in potrditve. Knjigo je z barvnimi ilustracijami opremil Milan Bizovičar. NOČ BLISKOV 144. zvezek knjižne zbirke Kondor, ki jo izdaja Mladinska m Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Eriča Malpassa „Zjutraj ob sedmih“. Delo je kmalu po izidu naletelo na izreden sprejem pri bralcih in je postalo bestseller že v nekaj letih. Zahvala za to gre predvsem iskrivemu in duhovitemu pisanju o dečku, ki s svojo nagajivostjo Sovjetskega pisatelja Mihaila Bulgakova pri nas in v svetu zelo dobro poznajo predvsem po njegovem fantastičnem romanu „Mojster in Margareta44, zdaj pa smo dobili v slovenskem prevodu še njegovo biografsko delo „Življenje gospoda Moliera44. V izvrstnem stilu napisana pripoved življenja znamenitega francoskega komediografa je zasnovana kot zgodovinski roman, ki se tekoče in prijetno bere. I Enega od tvorcev Likovnega salona v Kočevju, akademskega kipaija Staneta Jarma, bi bilo odveč predstavljati kot polnovrednega umetnika na ta način, da bi orisali njegovo umetniško ustvarjalno pot. Ta je znana vsakemu poznavalcu likovne umetnosti na Slovenskem, razkrila se je na samostojnih Jar-movih razstavah v Kranju, Kočevju, Ribnici, Novem mestu, Piranu, Celju in pravkar tudi v Krškem. Sodeloval je na več skupinskih razstavah, leta 1962 je bij soustvarjalec mednarodnega simpozija Forma viva v Kostanjevici, ob 20-letnici revolucije pa je dobil II. nagrado za kiparstvo in 1964 nagrado Prešernovega sklada. Jarmov likovni opus je bil že večkrat predstavljen v tisku, na filmu in televiziji. Ob risbi, grafiki pa tudi mavčnih figuralnih kipcih se Jarm umetniSko izraža predvsem v lesu.'Umetnik izvablja lesu podobe robatih, od trdega dela izmučenih drvarjev, vdov in otrok. Pri tem svojevrstnem oblikovanju je prišla do izraza glasbena prvina, prenesena v plastiko, predvsem v ritmu. V zadnjem času se Jarm vrača k upodabljanju pravljičnosti gozda, pri tem pa se ozira na gozd kot estetski pojav, ki se mu kdaj pa kdaj zazdi „kot gotska katedrala ali pa staroslovansko svetišče44. Iz tega je razvidna težnja k poetični stilizaciji, ki že postavlja pod vprašaj les kot izrazno sredstvo. Pa vendar Jarm kljub temu vztraja pri lesu, v njem skuša „povedati, kar bi rad44. Les mu je tudi najbolj dostopen, kajti bron kot likovno izpovedna tvarina je zanj predrag! Jarmovi iz lesa izklesani obrazi na prvi pogled delujejo plecej abstraktno, toda to je zgolj videz, kajti pri njem gre za čisto realistično izpoved umetnika, ki ima o svetu marsikaj povedati. Sam pravi: „Dobesedna realistična upodobitev se mi ne zdi važna; kar je preveč konkretno, ni več zanimivo. V ljudeh je še zmeraj toliko fantazije, da ustvarijo neko svojo vsebino ob predlogi, ki jo naredi umetnik.44 Jarm preseneča s plastikami obrazov, s katerih „kričijo44 bolečine, stiske, hotenja. Ob tem primarnem umetniškem sporočilu so prepričljive tudi podobe telesa ali roke, toda samemu umetniku se zdi, da ,je vse in najbolj človeško na obrazu. Obraz je najbolj izrazno učinkovit, kar se tiče razpoloženj, čustev, strasti in podobnih stanj.44 Jarm si prizadeva za čimbolj polno podajanje razmerij vsakdanjega človeka do sveta, zato nič ne pomišlja, ko izjavi: „Pripadam slovenski zemlji. Nočem hlastati za vplivi tujih struj in mod. Nadaljeval bom v smeri, ki sem si jo začrtal. Kar je v meni, naj pride iz mene. Nisem govornik, zato naj govori moj les.44 V zvezi s tem ne pozabi dodati, da „bi morali Slovenci bolj gledati na umetniško izročilo slovenskega človeka. Raje imam slab slovenski original kot veliko tujo kopijo44. Umetnik Jarm hoče v prvi vrsti govoriti ljudem, zato ga ne ovira osamljeno delo v Kočevju, zakaj ko si zaželi umetniške družbe in pogovorov, gre v Ljubljano in drugam. Sicer pa se zavzeto posveča likovno pedagoškemu delu, kjer uspešno uvaja nove metode. Kot umetnik živi in ustvarja umetnine, s katerimi hoče izraziti podoživljanje sveta, življenjskih stisk in blodenj. V ta namen mu pomagajo že omenjene razstave, ki približujejo njegove umetnine kar najširšemu krogu ljudi, ker pa kot navaden zemljan potrebuje denar, se mora težkega srca ločiti od mnogih umetnin, ki se vse bolj razte-pajo po svetu in ga nanje veže samo še spomin, iz tega pa izhaja neminljiva volja ustvariti druge, še boljše. D. RUSTJA tj pl PLETERJE nule piti „Za delo v vinogradu je plača pri bogatem Malnarji 20 krajcarjev na dan, vina dobe petkrat, zvečer ga popijo, kolikor ga hočejo, gotovo da vsaki naj manj po dva bokala. Če rajtamo vrč po 10 krajcarjev, gre za vino drugih 20 krajcarjev in večji del še več. Jed pa tudi ni zastonj. Tedaj troši gospodar čez pol forinta za delavce na dan. Na delo hodijo tudi dekle, zasluženo plačo morajo delati pa gospodarju, ki dobi s tem v enem mesecu že 6 forintov. Hrana bila je kmečka (Reza to pravila): zjutraj zelje, žgance z mlekom, popoldne repa, ješprenj in notri suho meso, zvečer repa, kaša, sicer kruh. Pilo se je res, kolikor je kdo hotel, tudi podnevu ne le zvečer. %Za predpoldanjico in malico je popilo 13 delavcev vselej po celo ,,nežo“ (6 bokalov). Pri skopi Jelenki bila je hrana po priliki tudi taka, le prekajenega ni bilo nič. Delalo je 10 ljudi tu, 5 fant, 5 punic. Vina pri kosilu 1 vrč, pri pred-južniku 3, pri južini 2, pri malici 3 vrče. Zvečer pili so vsaki le po enkrat, kajti jih nihče ni priganjal še piti (tudi kruha si tod posli ne odrežejo sami, če jim se ne reče naravnost; se velikokrat sliši, da se v tej in tej hiši strada, da se ne da družini še kruha ne - posli krivi so večji-del sami radi ošabnosti ali pa neumne sramožljivosti, ki jim ne daje ziniti, če je kruh zaprt, ali pa si ga odrezati, če je odprt). Ali vina bilo je še dovolj. kdor bi ga bil hotel piti. Vkljub tej obilnosti vina očita se ženi vendarle grda skopost, zato jej je težko dobiti delavcev. Pravijo, da govori, kedar vabi ljudi piti vino: Nute piti vino nute, še ni prinesla vode, ne zamerite, da vam je ne dam. “ Tako in nič drugače! Kar je rekel Trdina, velja še danes, mar ne? Delo v vinogradu je naporno, pa se pri tistih, ki imajo zidanice, rado zgodi, da delavci, ki nekajkrat pridejo v goro, popijejo več, kot potem trta rodi! Je pa ostalo iz starih časov do danes enako: ponekod delavce dobro plačajo, jim dajo jesti in piti, drugod pa so skromni z denarjem, še bolj pa stiskajo z mesom in pijačo. Že Trdina je pisal, da Jelenka težko delavce dobi; danes, ko je še manj takih, ki bi poprijeli za težko delo, je skopost še hujša napaka. Prav rado se zgodi, da zaradi nekaj premalo ponuđenih bokalov vina vse okopavanje vinogradov ali privezovanje trt ostane na gospodarjevih plečih. Ima pa ta slaba tudi svojo do- n Ctran' nntom ni nntroKnn bro stran: potem nikogar vabiti, kot bi rekel Trdina: „Nute piti vino, nute!" Kaj vse se dogaja na velikih pop koncertih, ko se na majhnem prostoru zbere po več deset tisoč navdušenih najstnic in najstnikov, se nikoli ne izzve, toda od časa do časa izbruhne škandal, ki ponovno opozori, da je s pop koncerti nekaj narobe. Ne gre za tone smeti, ki ostanejo po takih prireditvah, niti za preprodajo mamil, saj so to z izgubljenimi živci vred „običajne44 stvari, tako rekoč nujno zlo, javnost se začne spraševati šele, ko:se dogodi, da pop koncert teija človeško življenje. Znan je primer z velikega koncerta na prostem, koje skupina Peklenskih angelov v Altamontu pred očmi legendarnih Rolling Stonesov z nožem do smrti ranila nekega mladeniča. Pred kratkim pa je padla še ena žrtev: mlado dekle Bernadette je umrla med tem, ko se je 35 tisoč navdušencev zvijalo od histerije in je znani angleški pevec rocka David Cassidy s svojo skupino blestel np odru. Velika publiciteta za ta koncert je vznemirila nekatere organizatorje koncerta in nekaj izkušenih novinarjev, ki dobro vedo, kaj vse se lahko pripeti, vendar kljub javnim pozivom v časopisju, da naj koncert odpovedo, ni nič zaleglo. Že nekaj ur pred pričetkom so se na stadion White City v Londonu začele zgrinjati množice mladih Angležev. Ko se je koncert pričel, je bil stadion že nabito poln. Zaradi pritiska od zadaj (so tisti pri zaščitni ograji pred odrom omedlevali, padali na tla in si mečkali ude. Preko 800 mladih so morali odnesti na nosilih, osem jih še leži v bolnišnici ranjenih, Bernadette Vhelan pa je izdihnila. Zdaj krivijo angleški časopisi varnostne organe na koncertu, nekateri zamerijo celo Davidu Cassidyju, malokdo pa si z do- volj poguma postavi vprašanje, ki daje pravi odgovor. V prvi vrsti je kriv vsemogočni „business44, ki izrablja navdušenje mladih za pop glasbo in jih izkorišča na tak način, da prireja masovne koncerte, ki nikoli ne morejo biti povsem vami. Dobička željni poslovni možje vidijo v veliki množici samo veliko denarja in več ko natrpajo ljudi, bolje je zanje. Vse kaže, da hote pozabljajo na dejstvo, da je na takih koncertih vedno prisotna masovna histerija. Misterija je pravzaprav tisti neposredni krivec smrti, toda zvrniti odgovornost nanjo je mlatenje prazne slame. Resnični krivec, veliki business, ostaja v mračni senci neodgovornosti in nedotakljivosti. Se naprej organizira množične koncerte, mladi pa v svojem navdušenju in zanosu ne mislijo na nič drugega, kot biti na koncertu, videti in slišati svoje ljubljence. Kaj jih lahko doleti, po tem se ne vprašajo. Novembra 1595 so sklenili kartuzijo Pleterje razpustiti, en del posesti uporabiti za ustanovitev jezuitskega kolegija v Ljubljani, drugi del pa naj bi še ostal kartuzijanskemu redu za poravnavo dolgov. 29. novembra sta • bila imenovana kranjski vicedom in stiški opat za komisarja za predajo samostana jezuitom. Komisija je prišla v Pleterje 15. decembra 1595. Ob predaji so naredili inventar. Rokopise in arhivsko gradivo so prepeljali deloma v Žičko kartuzijo, deloma v jezuitski kolegij v Ljubljani, mnogo arhivskega gradiva pa je ostalo v Pleterjah. Kartuzija je do sredine 15. stoletja zbrala že precej listin, ki jih je skrbno hranila. Listine so prepisali v kopialno knjigo z naslovom Codex traditionum. Vsebuje prepise listin od leta 1304 do 1471. Listine sestavljajo privilegiji, darovnice, ustanovna pisma, kupne pogodbe, poravnalna in menjalna pisma, kupna, zastavna in menjalna pisma. Kartuzijanski arhiv je postal del arhiva jezuitskega kolegija v Ljubljani, v katerem so hranili tudi vse pomembnejše dokumente gospostva Pleterje po letu 1595. Zapisati velja, da so jezuiti obdržali le prednji del kartuzijanskega samostana, ker celic niso potrebovali, saj se njihovo redovno življenje močno razlikuje od kartuzijanskega. Tako je preostali del propadel. Koje bil jezuitski red 1772 razpuščen, je samostan prišel v državno last. Posebni komisarji, ki so jih imenovali deželni organi, so sestavili inventarje vsega jezuitskega premoženja in arhivov. Reskript z dne 9. septembra 1773 je določil stroge kazni za tiste, ki bi skrivali imetje jezuitov, pa tudi knjige, listine in spise. Deset dni pozneje je nov dvorni reskript določil, da morajo rokopise in beležke iz jezuitskih arhivov, ki se nanašajo na moralo, disciplino ali vedenje jezuitov, po presoji komisarjev sežgati. Pozneje so to preklicali in vse so morali poslati na dvor v pregled. Pleterje so bile v državni lasti do 1808, ko so dali graščino v zasebne roke. Kajpak je za zgodovino našega naroda izredno pomembno obdobje, koje bila pleterska graščina v rokah različnih zasebnikov. Leta 1817 je namreč prišel v Pleterje v službo višjega gozdarja Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka. Josef Ressel se je rodil 29. junija 1793 v Chrudiniu na Češkem. Študiral je na gozdarski akademiji in na univerzi na Dunaju. Od 1817 je bil gozdar v Pleterjah, Ljubljani, Trstu, Motovunu, Gorici, Benetkah, potem strokovnjak za gozdarstvo pri vojni mornarici: Napisal je dve knjigi o geodeziji in več študij o navigaciji. Pomembna so njegova netiskana dela o kraških gozdovih in dva predloga o pogozditvi Krasa, zlasti v Istri, predlog za regulacijo Mirne in načrt za regulacijo Neretve. Že v Plete ij ah je naredil model ladijskega vijaka, preizkušal pa ga je na Krki. Pri preizkusni vožnji z ladjo Civetta v Trstu je 1829. leta dosegel hi-trost šest navtičnih milj. Kot iznajditelj je dobil patente za več izumov, med katerimi so hidravlični parni stroj, kroglični ležaji, mlin na valjčke in drugo. Izdelal je tudi predlog za pnevmatično pošto. Knjigo o tem velikem izumitelju, ki je prav v Pleterjah pripravil svoje najpomembnejše delo, je napisal V. Murko. Zadnji med zasebnimi lastniki Pleterij so bi- li madžarski plemiči Bors de Borsod, ki so imeli graščino bolj za počitniški dvorec' V pleterski kartuziji še danes visi nekaj slik, ki jih je naslikala hči zadnjega lastnika, medtem ko se je madžarski rod ohranil skoraj do današnjih dni: Novakova mama iz Šentjerneja, ki je pred kratkim umrla, je bila nezakonska, toda priznana hči madžarskega plemiča, lastnika pleterske graščine. Leta 1899 so se madžarski lastniki odločili graščino prodati in med kupci seje našla tudi Šentjernejska občina. Ta pa je bila prerevna, da bi lahko kupila Pleterje. Kot kupci so se pojavili tudi kartuzijanci, ki jih je duhovnik ljubljanske škofije Jožef Benkovič opozoril, da je naprodaj njihovo nekdanje domovanje. Kupna pogodba je bila podpisana na praznik Srca Jezusovega leta 1899. Ko so kartuzijanci graščino kupili, je bila v kaj klavrnem stanju. Zato so jo podrli in nekako 500 let za prvim zgradili nov samostan. Vse, kar je ostalo od starega samostana, je stara gotska cerkev sv. Trojice i/ leta 1407: pa še to so hoteli podreti, vendar jo je rešil duhovnik Avsec, župnik, ki ie v ljubljanski škofiji premeril vse cerkve in je bil nekak amaterski umetnostni zgodovinar. Njegovemu protestu proti rušenju te stare gotske cerkve se imamo zalivali ti, da se nam je ohranila najlepša gotska zgradba. Prenovljene Pleterje so postale zatočišče pregnanim francoskim kartuzijancem, žrtvam Combesovega režima. Kartuzijanci so v letih -1900 do 1905 popolnoma prezidali in preuredili samostan, načrte pa je naredil francoski arhitekt Pichat. Gotske cerkve, edinega ohranjenega dela starega samostana, danes ne uporabljajo več, je pa za- * ščitena pred propadanjem. Opremo za samostan so pripeljali zvečine iz ■ Francije, iz tamkajšnjih samostanov Boserville in Selignac pa je prišla tudi večina prvih menihov, Šele 1917 je stopil v samostan prvi slovenski pater; prvi jugoslovanski priorje postal leta 1933 dr Edgar Leopold - Lavov, sedanji I prior Janez Drolc pa je prvi Slovenec na tem pomembnem položaju. Glavna cerkev ima več izredno dragocenih rezbarij francoskih mojstrov. Marmornat glavni oltar v Pleterjah je iz Nancyja, podarila pa ga je markiza Pompadour opatiji Salignac. Nad oltarjem je relief hrvaškega umetnika Škarpe, Meštrovićevega učenca, predstavlja pa sv. Trojico, Marijo in kartuzijo. Dragocene so tudi slike starih mojstrov, ki • so jih prav tako prinesli iz Francije. Nedvomno bi jih morali preiskati strokovnjaki, saj so morebiti med njimi celo dela Rubensovih in Van Dyckovih učencev. V knjižnici je približno 30.000 zvezkov, v štirih manjših sobah pa še 20.000 knjig. Nekaj rokopisov je unikatov, starih 600 do 700 let, hranijo pa tudi dve inkunabuli. Iz Nancyja so prinesli izredno točno sončno uro, ki jo je naredil abbe Berthiand in ki kaže do minute natančno čas za 38 mest po vsem svetu in tudi položaj ozvezdij. Pred vojno, ko radio Še ni bil splošno razširjen, so v Pleterje hodili spraševat za točno uro. V Pleterjah se ponašajo tudi z domačo zanimivostjo: več kot 100 let staro papigo, ki so jo prinesli iz Dobrave pri Kostanjevici. Kartuzijanski red se vzdržuje sam, zato imajo kartuzije svoi6 ekonomije z dobro vpeljanim gospodarstvom. Nedvomno najbolj znan kartuzijanski izdelek je liker chartreuse, ki ga menda delajo iz 130 različnih rož, vendar pa vedo za recept le štirje bratje konverzi pod vodstvom prokuratorja Velike kartuzije v Franciji. Liker je po živinoreji, plavžarstvu in izkoriščanju lesa četrti veliki proizvod kartuzijanskega red*a. V Pleterjah kuhajo brinjevec in slivovko, gojijo sadje, delajo sir ter se ukvarjajo z živinorejo, prašičerejo, kokošerejo in izkoriščajo gozd. Zdajšnja pleterska posest obsega 60 ha, od tega je polovica gozd. Okrog 20 ha ozemlja je znotraj obzidja, ki je dolgo 2600 metrov. Površina zgradbe meri 4 ha. V samostan ne sme stopiti ženska noga, izjema je le suverenova žena; s predsednikom Titom je bila v samostanu tudi že Jovanka Broz. Zavestno so ta pravila kršili med narodnoosvobodilno vojno, ko so v kartuziji skrivali tudi partizanke, čeprav so samostan zasedli legisti in domobranci. Leta 1942 je pomagal samostan vzdrževati partizansko bolnišnico v Apneniku. Med novembrsko sovražno ofenzivo 1942 je nudil partizanom zavetje. Ko so se kljub priorjevim protestom v samostanu utrdili legisti, je prišlo v dneh 19. do 21-februarja 1943 do silovite bitke in osvoboditve samostana. Bele je le s težavo rešila italijanska divizija Isonzo. Med boji je del poslopja pogorel. Na pročelju samostana je vzidana plošč* izumitelju ladijskega vijaka Josipu Resslu in plošča v zalivalo samostanu za pomoč partizanom. V tistem delu samostana, v katerega lahko vsi stopijo in ki ima vhod z zunanje strani obzidja, je muzejska zbirka NOB Dolenjskega muzeja. Ko sva že pri Pleterjah, ni odveč omeniti tudi pletersko krvno sodišče iz leta 1433. N* ., tleh stare spanheimske trdnjave na Prevolah ob cesti Šentjernej - Orehovica je bilo sodišče, na vzpetini so stale vislice. Sodišču so služili vitezi iz Orehovice. Po razpustu jezuitskega reda je sodišče propadlo, nanj spominja le ledinsko ime „V mestu44. Številni turisti in izletniki si z zanimanje^1 ogledujejo pletersko kartuzijo, le malokdo med njimi pa ve, kako je bil ta red sploh usta novljen. Pravijo, da je Hugo de Chateauncu ; ki je bil komaj tri letagrenobleski škof, sanj^ čudne sanje. Njegov življenjepisec Guigo p1 leta 1134: „V sanjali je videl Boga, ki si J gradil v svojo slavo v samoti Chartreuse don*. in sedem zvezd, ki so mu kazale pot.44 . Medtem ko se je Hugo spraševal, če so sanj pomembne ali ne je prišlo k njemu sedem g stov, ki so želeli, da bi se posvetili sain kontemplaciji; iskali so kraj, kjer bi mogli.j veti daleč od sveta. To malo skupino je v Bruno, poznejši ustanovitelj kartuzijansK B reda. Gostitelj je popeljal bodoče kartuzija' v težko dostopno samoto, kjer so si iz lesa, ga je bilo v okolici v obilju, zgradili kapelo skromne celice. , •:*) (nadaljevanje pnhodflj