za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi }e moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI KI
Od bola do zmage I
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 39.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1908, at the Post-Oflloe at ChUago, TU., under Aot of March 3rd, 1879
Chicago, 111.. 27. septembra 1912.
Kdor ne misli svobodno, se nt more boriti sa svobodo I
Leto XI.
Razgled ^ svetu.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — “Neues Wiener Journal” ¡poroča, da ima turška vlada pripravljeno diplomatično noto na velesile, da naj te vplivajo na Bolgarsko, Srbijo in Črno goro, ter da jim povedo, da v slučaju balkanskega konflikta ne morejo računati na pomoč evropskih velesil.
Budimpešta. — Eksekutivni komite združenih opozicijonalnih strank je storil sledeči sklep: Ek-selcutivni komite izjavlja soglasno, da smatra normalno funkeijo-niranje parlamenta za nemogoče, dokler se ne sanirajo protipostav-ni čini, ki so jih zagrešili v seji 4. junija in po»zneje predsednik zbornice, vlada in večina. Končno izjavlja eksekutivni komite, da je rešitev zamotanih razmer izključena, dokler ne zapustita grof Tisza in ministrski predsednik Lukács svojih mest in da je takojšnje uresničenje volilne reforme predpogoj za mir. Nadalje tvori hrezpogoj miru sanacija pro-tipostavne kršitve tiskovne svobode in zborovalnega prava.
Busija.
Nižji Novgorod. — Velikanski gozdovi okrog mesta Vijaske so v plamenu. Železniške zveze so pretrgane, ogroženih je tudi več vasi.
Anglija.
London. — “Daily News” poroča, da so se mirovni posredovalci zedinili na sledeči program:
Turška vlada vzame na znanje za-sedenje obali Tripolitanije in Ci-renaike od strani Italije, ne prizna pa formalno italijanske suverenitete, pač pa se ne ustavlja prodiranju Italijanov ter odpokliče svoje vojJ-4.1^. Italija prizna vensko suvereniteto kalifa v okupiranih provincijali ter da Turčiji 300 milijonov lir posojila, ki ga ni treba nikdar vrniti. Kot jamstvo zta to posojilo pa sluzi I-taliji onih 12 otokov v Egejskem morju, ki jih je Italija zasedla. Z drugimi besedami se pravi to, da Turčija teh otokov ne dobi nikdar nazaj.
London. —- Angleški listi poročajo iz Odese, da vlada cela anarhija v ruski črnomorski mornarici. Vse moštvo je zrevolucijonira-no. Tudi velik del častnikov je v revolucij onamem taboru. Vsak dan se vrše mnogoštevilne aretacije mornarjev. Nad Odeso je proglašeno obsedno stanje.
Italija.
Rim. — V italijanskih diploma-tičnih krogih sO mnenja, da evropske vlade ne smejo pripustiti vojne na Balkanu. Tudi Italija je uroti balkanski vojni, ker bi bile konsekvence take vojne nedogled-
I
ne.
Bolgarija.
Sofija. — Tu so razširjene vesti, da je bolgarska vlada podala Turčiji ultimatum ter da zahteva avtonomijo Macedonije, kot svojo najskrajno zahtevo. V kratkem bodo baje diplomatičue zveze prekinjene.
Sofija. — Bolgarska vlada je o-pozorila velesile potom diplomacije na svoj čas od Fitzmaurica izdelani in od Turčije priznani ar-ganski statut za one turške vilajete, v katerih žive kristjani, ter na upravo Vzhodne Rumelije. 0-ba statuta imata v mislih neko lokalno avtonomijo.
Kitajska.
London. — “Daily Mail” poroča iz Pekinga: Komisar Knangfu, ki so ga poslali ua zapadno mejo Kitajske, da jo pomiri, poroča, da je altajska pokrajina ob ruski meji neposredno ogrožena in da u-tegne odpasti. Kabinet je sklenil v tajni seji zadevo predložiti naci-j analnemu svetu. General Chiang-Kweit, komandant upornih čet v:
Tungeovu, ki so med sprejemom “Orlova” veselica bo v soboto dr. Sunjatsena v Pekingu požigali, večer 12. okt. v Narodni Dvorani, po predmestju, je bil ustreljen. * na Center ave. in 18. cesti.
Turčija.
Carigrad. — “Saibah” piše o vojrni nevarnosti med drugim sledeče: Turčija, dasiravno kos vojni z Bolgarsko in še dvema drugima balkanskima država, naj ne da podlage za vojno, ki jo žele bolgarski nacijonalisti. Notranja m prava Turčije, zlasti v Evropi, naj zadovolji velesile. List priznava vrednost prijateljstva z Avstro-Ogrsko in Romunijo za status quo in dostavlja končno, da bi bila napačna politika, če bi odklonila turska vlada nasvete, kakršni so oni grofa Berchtolda, ne da bi jih prej presodila. — Grof Kerch tald pravi ‘ ‘ administrativna decentralizacija”, mi pravimo “razširjenje pravic”. Oboje pa vsebuje reforme.
Carigrad. — V Severni Albaniji vlada popolna anarhija. Albanski voditelji so prišli s petimi novimi predlogami in zahtevami, na katere zahtevajo odgovor do torka, sicer prično z novo akcijo.
Španija.
Barcelona, 24. sept. — Danes ob polnoči je pričel general štrajk železničarjev po vsej provinciji Catalonije. Vlada je vse ukrenila, da prepreči morabitne nemire.
Madrid. — Ker se vlada drzne, da kontrolira popovske šole, so duhovniki pri vladi vložili protestno prošnjo, v kateri protestirajo proti odpravi farskih pravic in vladi o.drekajo vsako pravo vtikati se v učni način po religioz nih šolah. Govori se, da bo vlada šole kontrolirala vzlic temu, da so protestno vlogo podpisali malone vsi višji in nižji duhovniki.
Mehika.
Tucson, Ariz. — Potem, ko je bil skozi vso severno Sonoco po-den po mehikanskih ^;la$laih trapah, ki so ga zasačile pri plenitvi najnske zalosre, .prekoračili so general Emilio P. Čampa, vodja vstašev in njegov štab ameriško mejo, kjer je bil takoj prijet. — Identiteta vstaškega vodja bila je dognana po njegovem prijatelju dr. Ruffo; on je to priznal in izjavil, da je boja vtrujen. Prijeli so ga zvezni maršal C. A. Overloeh, šerif Nelson in neki podšerif.
Govorico, da je Čampa s svoto $300,000 preko meje pobegnil de-mentujejo zvezne oblasti; imel je pri sebi samo -$400, a njegovi spremljevalci tpa $200. Vsi vjetni-ki (bodo pridržani, dokler pridejo odredbe od justičnega oddelka.
Washington. — Uradnik justičnega ministrstva se je izjavil, da še ni nič ukrenjenega radi vstaškega vodja Čampa in njegovih častnikov. Neoficielno se pa izraža mnenje, da jetniki nebodo izročeni mehikanski vladi, dokler ne bo revolucije konec na en ali dragi način.
Madero, predsednik Mehike je izdal amnestijo, vsled katere bodo vsi revolucijonarji pomilošče-ni in prosti vse kazni, ako odlože orožje.
Mono Liza našli.
Pariz. — Proslavljena slika e-nega najslavljenejših slikarjev da Vinci znana po celem svetu kot: “Mona Liza” je 'bila najdena v neki umetniški galeriji v Petrogradu. Ta slika, ki je bila pred časom vkradena in na čudovit način zginila iz Lourda in ki je vredna $1,000,000 je povzročila veliko sumničenja na ameriškega starinarja J. P. Morgana. Kako je slika prišla v Petrograd se še ne ve.
Srbija.
Belgrad. — Združene velemoči so proti temu, da bi Srbska napovedala vojno svoji sosedinji Turčiji. Poslanci trozveze, Francije, Britanije in Rusije so se izrekli, da naj ostane Srbija nevtralna in naj počaka s svojim ultimatum.
Razne novice.
Ladja bodočnosti.
New York. — Osobna-motorla-dija “Christian X.” Hamburg-Amerika črte, prva te vrste, ki jo je kedaj bilo videti v New Yor-ku, je sem dospela. Parnik brez dinamika in dima! Kako je to mogoče? Ljudje, ki so se čudili, so imeli prav in vendar neprav, kajti pri novi ladji se ne gre za ladi-jo s parnim gonilom, marveč za ladijo, ki ima mašinarijo iz Die-sel-nove motorje za olje in pri katerih ni potreba dimnikov.
“»Christian X.” je bila zgrajena v ladjedelnici od Burmeister in Wain v Kodanju ter je bila grajena pod imenom “Fionia” za ‘ ‘ Dansko-V zhodno-asiat sko Linijo”. Ko je ladja prvo poskusno vožnjo delala, je vodja ladjedelnice povabil Ballina, ravnatelja “Hamburg-Amerika Linije”, naj si ogleda ladjo. Gosp. Ballin je novo osobno motorladjo temeljito pregledal in bil je resultat, da je “Hamburg-Amerika-Linija’’ ladjo kupila v svojo last.
“Christian X.” je 370 čevljev dolg in 53 čevljev širok ter njegov viharni krov moli k viško 30 čevljev nad vodo. Ladja nosi 7400 ton in če je polno naložena, tedaj razrine 9800 ton vode. Le-ta je prva osobna motorladija, ki je križarila Atlantik, ter plula iz Hamburga v Havano in od tam preko New Orleansa v New York. Dognano je da motorji za olje, prekašajo vsaki parnik in ne bo dolgo do tja, ko bodo v prometu med Evropo in Ameriko povzročili pravo revolucijo.
Vsaki tudi neveščak takoj sprevidi kolike vrednosti je ta iznajdba. Koliko prostora vzamejo sedaj ogromni stroji in velikanski hribi premoga med tem, ko posoda za brzo .gorivo olje, bo shranjeno v .spodnjim medkrovu, ki bo vzelo prav malo prostora. Kakor rečeno je Olje brzo gorivo in podobno petroleju.
Nezgoda na železnici.
Lexington, Ky. — Dve osebi smrtno in 18 potnikov več ali manje poškodovanih je bilo 20. t. m. na Louisville & Nashville železnici četrt milje severno od Kiser-tona. Vlak je zavozil v napačno cepilo tira. Lokomotiva je bila vržena iz tira in 8 tovornih voz po-popolnoma razbitih.
Dober vzgled.
Ely, Minn. — Naš zastopnik, g.
J.	Judnicb, >nam poroča, da sta društva “Rudar”, št. 54 S. S. P. Z. in “Sokol” št. 20 S. N. P. J. Sklenila pri svojih zadnjih mesečnih sejah, da vsak član prispeva po 5c na mesec za nedoločen čas v prid Slovenske Sirotišnice. Proti temu sklepu ni bilo nobenega ugovora, vkljub temu, da so se ondot-ni rojaki radodarno odzvali na nabiralno polo št. 125.
Mednarodni kongres.
Boston. — Peti mednarodni 'kongres trgovinskih zbornic je bil tukaj otvor j en v torek.
Prišli so odposlanci, oziroma zastopniki štiridesetih vnanjih držav, vštevši Rusijo in razne osrednje in južno-ameriške države in sicer iz držav, ki niso bile do sedaj še nikoli zastopane.
Programi ali načrti so izdelani v 16. jezikih, in diskuzije bodo se vršile v mnogih in različnih govorancah ter bodo prevajane.
Konjska kuga.
Wildwood, N. Y. — Konjska kuga, ki je v državah srednjega zapada že na tisoče konj usmrtila in na milijone škode povzročila, je sedaj tudi tukaj nastopila. Prvi slučaj se je pojavil pred 14 dnevi, ki je v Dias Creek, 25 milj od tukaj neki konj »zagonetno zbolel. Mislilo se je, da na unetju hrbtnega mozga. Bolezen se z grozno brzino razširja in v zadnjih dveh tednih je poginilo nad 100 konj Nobene obolele živali ni bilo moč rešiti.
Jekleni trust je prevaril vlado.
Washington. — Kako tovarnarji jekla umejo svoje izdelke vsiliti vladi za visoke cene, sledi iz oddaje kontraktov za jeklene projektile (izstrelke) ameriških je-klaren, vzlic temu, da so angleške firme znatno cenejše ponudbe stavile. Gre se za jeklene projektile za velike flotilne tope v znesku 2 milijona dolarjev. Razpisane so bile dobavne ponudbe, katere so predminulo sredo odprli v pomorskem oddelku (ministrstvu). Pokazalo se je, da angleške tovarne ponujajo dobavo, projektile za 14 palčne tope po $395 komad, med tem ko Washington Steel Ordinance Co. $490 zahteva, Betlehem Steel Works $500 in Midvale Co. $526. Projektile za 12 palčne tope je stavila ponudek angleška Mat-field Co. po $187 komad, a Midvale Co. zahteva $272, in ostale ameriške družbe še višje cene. — Razlika med angleškimi in najnižjimi ameriškimi ponudbami znaša za vso dobavo okroglo $343.000.
Takoj ko je bil zaznan resultat, zbrali so se v New Willard hotelu zastopniki šestih ameriških jeklarn in sklenjeno je bilo, da se da departementu ultimatum in sicer na način, da ameriške jeklarne sploh opustijo izdelovanje jeklenih projektil in bodo v to svr-ho urejene tovarne porabili v druge namene — v slučaju, da a-meriška vlada sprejme angleške ponudbe; takointako se ne delajo dobički pri izdelovanju projektilov in vzdržujejo se tovarne v poslovanju edino radi tega, da bi bile vladi na razpolago v slučaju vojne. Okolnost, da se tukaj plačajo višje dnine in da se ne jemlje carina od angleških projektilov, ker so namenjeni za vlado, storijo tiste toliko ceneje, da tukajšnji tovarnarji s cenami ne-morejo konkurirati. To, od tukajšnjih fabrikamtov predloženo vte-meljevanje je vojno ministrstvo vpoštevalo in pripoznalo ter bodo dobave oddane po razmerju najnižjih ponudb. Vojni departement ne bi hotel prevzeti o»dgovoraost, v slučaju vojne, na angleške dobavitelje za projektile ameriške flote.
Nori zakon o paketni pošti.
Poštar Daniel Campbell in superintendent v poštnih zadevah, Leroy Steward sta odpotovala v Washington, kjer se bo v navzočnosti generalnega poštarja in od kongresa izvoljenega odseka posvetovalo o zakonu tičočem se paketne pošte.
Novi zakon bo s 1. januarjem stopil v veljavo. Ena glavnih odredb je to, da bo v bodoče pošta sprejemala pošiljatve do 11 funtov teže in razposlala na vse kraje in vse dele sveta. Expresne družbe, katerim bo paketna pošta silna konkurenca, delajo na vse pretege, da ne bi novi zakon v moč stopil, toda ves napor bo brezuspešen.
Nezgoda na železnici.
Wheeling, W. Va., 24. sept. — Chikaški ekspresni vlak je danes na Baltimore and Ohio železnici zavozil v osobni vlak, ki je stal na vrstilnem tiru v Benwood Junction. Šest oseb je težko in silno veliko pa več ali manje ranjenih.
Odškodninski zakon.
(Predsednik Chicaške Delavske Zveze (Chicago Federation of Labor) je priobčil velik članek v Labor Bulletin, v katerem primerja Illinoiški odškodninski zakon zavarovalniškem izalkonu. Ta nov odškodninski zakon nikakor ne odgovarja sedajnim potrebam, je škodljiv za delavca in jako mil za delodajalca.
Ali si bo upal?
Državni tajnik socijalistične stranke v Indiani je telegrafično vprašal Woodrowa Wilsona, demokratičnega predsed. kandidata, ako je res, da se bo on spustil v debato s E. V. Debsom, soe. predsed. kandidatom. Wilson še ni odgovoril in menda tudi ne bo.
POZOR!
Vse naše cenjene naročnike in gospode zastopnike vljudno prosimo, da vso Z 1. OKTOBROM T. L. zaostalo naročnino in tiskovne račune, kakor tudi zastopniki svoje denarne obračune najkasneje DO 15. OKTOBRA T. L. nam do-pošlejo.
Zadeva je resna, tedaj prosimo, da se ta poziv blagohotno vpošte-va.	GLAS SVOBODE CO.
Vedno podraževanje živil.
Washington. — Grozno nara-ščujočo ceno živil je dognal zvezni delavski urad, kot zaključek preiskave, ki so se vršile v minulih desetih letih po industrijskih središčih dvaintridesetih držav. Petnajst najpotrebnejših predmetov z a živež, kot tudi premog, ki znašajo >za delavca dve tretjini življenjskih potreb, katere so bile vzete v preiskavo in v mnogih mestih so preiskovalci dobili informacije o situaciji po trgovcih.
Izvest j e kaže, da štirinajst od označenih petnajst predmetov stojijo v ceni višje, kot so stali v minulem letu in deset od njih je v teku desetih let poskočilo za 50 odstotkov, tedaj še enkrat dražji. V teku poslednjih desetih let 'je krompir podvržen največji izpre membi in sladkor najmanjši. Cena krompirja je poskočila za 11.9 odstotkov a sladkor za 8.5 odstot kov.
Tukaj sledijo izpovedbe trgov cev raznih mest dežele:
New York: Vse vrste mesa so v ceni tako visoke, da bom prisiljen trgovino zapreti, ako vstrajajo sedanje cene.
Chicago: Velecena za moko je poskočila 80 centov r>ri sodu in če cena ne odjenja, morala se bo podražiti cena v malem.
Baltimore: Ako ostane sedajnja cena v veletrgovini, ne znam kaj bo z malo trgovino.
Boston: »Ceni “iSirloini” so toliko dragi in slabi, da jih sploh nimam v trgovini. Obedve vrsti živine so tako drage, da se mora meso prodajati brez dobička.
New Haven: S pričetkom prihodnjega tedna bomo ceno mesa povišali za dva centa, ker moramo plačevati naj višje cene, kakor-šnje smo kedaj doživeli. Vzrok nam ni znan; veletržee vali krivdo na farm er ja, a farmer se pritožuje na visoke cene krmil.
Salt Lake City: Vse kaže, da so dosegle cene svoj višek, toda da bi padale ni znamenja.
Listnica uredništva.
Dopise, katere radi pomanjkanja prostora še nismo priobčili, pridejo zaporedoma na vrsto.
Dopis iz Jolieta nemoremo priobčiti. ker vsebino ne dopuščajo poštni zakoni; žal toda tako je. — Prokleto, to bi Sojar, Polak, Kranjc, punca in punce nas tožili in denuncirali, da bi bil sam vrag vesel, toda tega veselja jim ne privoščimo.
Dva dopisa smo prejeli brez podpisa ter jih izročili košu.
Neštetokrat smo že na tem mestu povdarjali, da dopise brez popisa polnega imena in naslova ne priobčujemo. Ni dovolj “Vaš naročnik” ali slično, mi moramo vedeti kdo je dopisnik.
Tudi ponovno prosimo, da se dopisi kolikor največ možno o-krajšajo. Kam pa pridemo če e-den dopis že Vzame po dve koloni, kaj pa potem z drugimi dopisi, ki jih moramo tudi priobčiti?!
Kar je tudi tehtno, prosimo, da se dopisi kolikor mogoče razločno spišejo, kajti nekteri dopisi so že taki, da je joj! Urednik mora le misliti, 'kaj utegne pomeniti vsebina, ker čitati ni mogoče; in pa koliko vzame mučnega časa taka spakadrana pisava, predno se reši. —
Brošura “Žrtev razmer” je že
pred leti pošla in je nimamo v zalogi.
PETA REDNA KONVENCIJA S. N. P. J. V MILWAUKEE,
wise.
Kaikor razvidimo iz dnevnih zapiskov konvencije, moramo pred vsem nepristransko konstatirati, da konvencija vrlo dobro in strogo taktno izvršuje svoj iznamenit poklic.
Seveda, do desete seje, ki se je vršila dne 20. septembra t. 1. popoldan razpravljalo se je ponaj-več o posameznih društvenih poročilih in reševale so se tozadevne stvari, kakor to pride navadno v poštev pri velikih Jednotah.
Povdarjati moramo, da je vodstvo konvencije v veščih rokah, glavni tajnik g. Verderber ima vse svoje spise v najlepšem redu, da izamore takoj dajati vsa pojasnila točno in stvarno.
Zanimivo je poročilo gl. tajnika o stanju S. N. P. J., ki ga našim »čitateljem damo dobesedno:
Glavni tajnik br. Verderbar poroča konvenciji o stanju in naraščanju jednote. S prvim januarjem 1910 je štela 5111 članov in članic. Povprečno jih je pristopilo mesečno 184; torej je vseh skupaj pristopilo 5888. Na različne načine je zapustilo jednoto 2167 članov. Danes šteje jednota 7666 članov in 1366 članic, skupaj 8832. Članstvo je narastlo za 3721. Jednota šteje danes 161 moških in 18 ženskih društev. Premoženje jednote se je pomnožilo v času njegovega tajnikovanja od $1225.93 na $62,529.00. Y tem času se je izplačalo (bolniških podpor $146,060.50. Ako pogledamo zgodovino mino-lih konvencij smo lahko uverjeni, da bo peta redna konvencija tvorila pomemben list v zgodovini razvoja naše jednote. Zato kliče: Živela peta redna konvencija in članstvu naše jednote.
In res je to velikanski napredek, kateri nam pa tudi potrjuje, da se naš slovenski narod zaveda in prohuja.
Sklenilo se je tudi, da se Glasilo v obliki zmanjša in poveča na 8 strani.
Iz vsega je razvideti, da bo ta konvencija svoj posel izvrstno izvršila v prid in blagor slovenskih rojakov.
Štrajk vstraja.
Bingham, Utah, 25. sept. — Voditelji 4500 štr a j kujočih rudarjev v Binghamu se še vedno trudijo, da bi dosegli konferenco z D. C. Jackling, generalnem poslovodjo utaške kompanije bakra. Oni pri-poznajo, da nimajo posebno nado dosego zahtevanega poviška mezde, toda odločeni so vsaj boj nadaljevati, da se njim ne bo pozneje moglo oporekati, če stvar neugodno konča.
Včerajšnji dan in nasledno noč je bilo vse mimo. Vodstvo štrajka je Grkom prepovedalo nositi o-rožje in okrajni komisar je naznanil, da bo vsacega aretiral, ki ga ibo zalotil z orožjem.
Drugi proces proti Darrow.
Sacramento, Cal. — Višji sodnik M. V. Conley iz Maden okraja je bil imenovan od governerja Wallaca predsednikom drugega procesa proti chicaškemu odvetniku Ularenee S. Darrow. Zaslišanje se je pričelo 21. t. m.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poSllJamo:
za $ 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.50 ................ 100	kron,
za $ 41.00 ................ 200	kron,
za $ 102.50 ............... 500	kron,
za $ 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do *50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, New York MMSt.dair Ave., N. E.	Cleveland, Oblo
———■	'	■'	—n m	... -
Zahodna	Bol niška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
7»taao/ijatiA aprL.a ¿5. Iixtrpor rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predaš InU: FiVMi Jfflft\A, B >x H, T*yl>r, Wash.
P xlpred ledaik:	3YVS i KOi, 8>x 10, Riveasdale. Wash , Box 44.
Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠ MIK, Tay'or, Wash.,Box 44.
Blag-ijnik: B 3 Y3 F3 0101 V M, Bix l), Earmc aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JER NEJ SKRBINC, Issag-ah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash MATIJA KOREN, Tayior, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Beja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
V RUDNIKIH.
IV.
Drugi dan popoldne je bil po-greb.
Na čelu izprevoda včeraj ubitih, ki se je počasi pomikal proti pokopališču, je stopal mlad človek, lepega obraza, z rdečimi brki in s širokorobnim klobukom na glavi. Nosil je črno zastavo, ozaljšano z zelenim vencem in širokim, rdečim pajčolanom. Lahen, precej mrzel veter se je poigraval z njegovimi dolgimi kodri, ki so mu padali globoko doli po čelu in zadaj po tilniku.
Za njim je korakal star duhovnik s plešo, s tankimi, posivelimi ustnicami in uklonjenim vratom. Usta so mu šepetala mrtvaške pesmi ; njegov glas se je stresal, se dvigal pa zopet padal ter se izgubljal v vetru. Za njim pa se je vrstilo šest krst, belih, nepobarvanih in v naglici stesanih. Za vsako krsto pa je šla glasno ihteča žena ali stara, upognjena ženica, mati mrtveca. Za eno pa so lezli trije majhni, nezavedni otročički, praznično oblečeni. Vodil jih je star rudar v slabi opravi. Cisto na koncu je šla truma rudarjev s solznimi očmi. Na njihovih licih se je bralo obup in strah.
Počasi se je bližal izprevod pokopališču, pustemu in praznemu. Iz cerkvenih lin se je čulo klenka-nje zvona, spočetka precej tiho, potem glasneje in glasneje. Njegov glas je bil mil in otožen in spominjal na smrt . . .
Na pokopališču so bili izkopali veliko jamo. Iz nje je dišalo po sveži zemlji. Zvonjenje je za hip prenehalo, ko je duhovnik, stoječ ob grobu, glasno molil: “Iz prsti si in v prst se boš spremenil! Tkdaj so zaplakala vsa srca te nepregledne množice, zaplakale so te utrujene, izmučene oči . . . Veter je odnašal solze z razoranih lic in se obenem ustavljal nad odkritimi glavami. Vsa množica se je klanjala svojemu velikemu Bogu ter v silnem trepetu prosila za svojce... Solnce, onemoglo in brezmočno, je plavalo na nebu ter svoj veličastni obraz obračalo od pokopališča; orumenelo listje je padalo z dreves ter se počasi in brez šuma, kakor tat, plazilo po tleh naprej, naprej, dokler ni ostalo tam v jarku pri svojih tovariših . . .
Ko je minila navadna cerkvena ceremonija, je stopil na svežo, izkopano prst Koščakov Ivan, ki je pričel govoriti s tožnim, toda močnim glasom:
“(Bratje! Prve žrtve boja naše osvoboditve so padle. Ravnokar smo izročili majki zemlji njih trupla. Reveži so dali vse svoje za nas: Svoje borno, bedno življenje. Tu leži mrtev naš hrabri, požrtvovalni bojevnik, brat Marijan
Govornika je prekinil obupni, žalostni vzklik ženske, ki se je o-nesvestila in zgrudila na tla. Rudarji so jo dvignili: bila je Ana. Ilbožica je vila roke v neizrečenem trpljenju. Njen obraz je bil mrtvaško bled, bila je bolj mrtva nego živa. Nesli so jo na stran ter jo položili v travo . . . Govornik pa je nadaljeval:
“Bratje! Dolžnost naša je, da postavimo spomenik tem žrtvam bede, zveste družice našega življenja. V naša srca si zapišimo z neizbrisnimi črkami njih imena, sveta in častitljiva. Zapomnimo si, da naš boj ne sme biti preje končan, dokler ni poravnana velika krivica! . . .”
Govornik je končal. Zapuščene
žene in sirote pa so zaplakale glasneje, tožneje. Človeški glasovi so se mešali s petjem zvonov, ki so glasili zadnji pozdrav.
Otlo je bobnela težka prst, padajoča v jamo in na vence z dehtečimi, svežimi rožami. Pokopališče se je počasi praznilo. Ostali so le sorodniki in prijatelji rajnkih. Le gomila Marijana je samevala, kakor bi tako plemenita duša ne potrebovala sožalja.
Tisti večer so se hiše zapirale preje kakor navadno in ljudje so se zgodaj spravljali k počitku. Ceste so bile prazne in luna, ki je samevala na nebu, se je žalostna o-zirala po mrtvem Posavju, kakor bi vedela, da se je tam suženj uprl svojemu krutemu gospodarju .. .
Črez nekoliko dni pa so prinesli velikomestni dnevniki vest, da je orožništvo zaprlo nekaj oseb na Posavju, ki so v svojih govorih baje ščuvale rudarje na štrajk. — Tudi glavnega vodjo so zaprli — Ivana Koščakovega.
Toda žaloigra rudarske usode se ni končala pri Kamencih, niti na pokopališču, niti se ni odločila s preganjanjem. Štrajk je trajal še nekoliko tednov in beda je gostovala na Posavju. Pa glad in bližajoča zima sta prisilila rudarje, da so zopet pričeli delati. Družba je izpolnila le na pol njih zahteve. — Na Posavju je zopet mrgolelo pridnih delavcev in slepci so hodili od hiše do hiše ter brenkali na svoje harpe pesmi, ki so jih sami v narečju zložili o ravnokar končanem štrajku.
■v
V.
Bila je ena onih noči, ki so vsem 'popotnikom neprijetne. Nebo je sinjebelkasto in semtertja je opažati -celo obledelo zvezdico. Izpod neba naletava suh, droben sneg, ki prši popotniku v obraz. Zemljo pokriva tanka snežena mrežica, podobna ravnokar opranemu, tu-patam malo raztrganemu pajčolanu; iz otline gleda čudna lisa — zemlja. — Na nekaterih ‘krajih raznaša mrzli sever drobne in trde snežinke po zraku, odkoder po dolgih ovinkih izopet padajo na zemljo. Kamor veje sever, tjá se podé snežinke in ustvarjajo na tleh tu debelejšo, tam zopet tanjšo odejo. —• Človeku se zdi, da se vsa narava grozno dolgočasi in da umirajoče, obledele zvezdice na zamazanem nebu že težko pričakujejo solnca, ki jih reši pogleda na zemljo, pusto, dolgočasno.
Po -grapasti in izvoženi cesti je bežal zguban, stisnjen človek; roke je tiščal v žepih. Videlo se mu je, da ga njegova poletna obleka slabo varuje mraza. Na glavi mu je čepela oguljena kapa in obut je ¡bil v škornje; -z enega črevlja je mahala na pol odtrgana peta, ki se je ip-ri vsakem koraku oglašala z zadušenim “klop, klop”. Prijazno, toda. razor ano lice so pokrivali fini ibrki in zadaj so mu padali črni lasje ipo ovratniku. Njegova hoja je bila zmedena in zelo hitra: —- to je ‘bil Koščakov Ivan.
Dospel je do prvih rudarskih koč. Začel je premišljevati, kam naj se obme za prenočišče. Krenil je k prvi (koči. Preden vstopi, pomisli : Kdo stanuje tu notri ?
Rudar Samec! Stopil je k oknu in poslušal. Vse tiho. Z roko, ki se je tresla od mraza, je potrkal na -zamrzio okensko šipo. — iz izbe se je začulo mrko godrnjanje in črez nekoliko časa vpraša zaspan glas:
“Kdo je?”
“Jaz, Koščakov Ivan.”
Oni v izbi je hipoma obmolkni-l. Čulo se je, da se z nekom posvetuje. Šele po -dolgem vpraša zopet oni v izbi: •
“A kaj bi radi?”
Sedaj ga je oni notri vikal, kar med rudarji ni navada. Koščakov je takoj čutil, da ni naletel prav, vendar je odgovoril s tresočim glasom:
“Prenočil bi rad. Zunaj naletava sneg . . . no, mraz je. Zadovoljen bi .bil ...”
“Bratec, verjemi mi, ne morem! Natlačeni smo kakor svinje v mehu. Pomisli: Jaz, žena, njena bolna sestra in pet otrok. Ne morem, ti -ustreči, bratec.
“Grem tudi v hlev, na seno!” “Sena nimam! Pojdite v božjem imenu!” — Sedaj ga je zopet vikal.
“Sakre! — Zakaj me vičeš?” “Hm!”
Koščakov je prišel do druge koče. V njej je slabo brlela luč, toda skozi zamazana okenska stekla ni -bilo mogoče videti v iz-bo. Iz koče se je slišal dolgočasen pojoč ženski -glas. — Potrka. Petje v izbi je hipoma utihnilo. Debel moški glas pa Vpraša zapovedujoče; "Kdo trka?”
‘ ‘ Koščakov Ivan! ’ ’
“Slišim li prav, Koščakov?” “Da, da; jaz sem!”
(Luč v ibi je izginila. ,— Črez trenotek je Koščakov vstopil v majhno, zakajeno izbo. Tu je stanoval rudar Grilc. Po kotih je ležalo polno zarjavelega in poprave potrebnega gospodarskega o-rodja. Grilc je bil tudi poljedelec ali bolje rečeno: njegova žena je obdelavala majhno njivico. Pri peči je sedela ženska 30 let in zibala dete. Na majhni, na oglih o-krušeni in razpraskani mizi je ležala odprta nemška brošura. Na nizki omari je slabo -brlela -petrolejska svetilka.
Grilc se je obrnil na Koščakova z vprašujočim pogledom, ko je leta sedel na klop o-b peči poleg njegove žene. Koščakov ga je razumel, zato ga je vprašal s skrbnim glasom:
“Ali bi mogel prenočiti pri vama?”
‘1 A, dobro ! Lahko prenočiš! ’ ’ odgovorila je naglo Grilčeva žena in pogledala svojega moža. Grile je zadovoljen prikimal in pridal po kratkem molku:
“Samo, prosim te, da jutri kmalu odrineš; ljudje ne smejo zapaziti, da si ibil pri meni. Saj veš kako je, a?”
Koščakov je zadovoljno prikimal in si prižgal kratko pipico.
“Od kod prihajaš? Videl te nisem že -celo večnost. Odkar so te... hin . . .no! . . . ” Grilc je prišel V zadrego. Hotel je reci: “Od kar so te orožniki odvedli, te še nisem videl!” Stavka ni hotel končati.
“Iz -mesta prihajam, naravnost iz zapora, Grile!” Dolge tri mesece sem presedel v ječi.”
“Res? Iz -zapora — a?” vprašata oba hkratu.
“Da, da ! — Pa povejta mi raje, kje se nahaja sedaj Ana, ljubica ubitega (Marijana.” — Koščakov je pogledal Grilcu naravnost v o-braz. — Le-ta pa je nagrbančil čelo v gube, se obrnil k svoji ženi ter dejal:
“Povej ti, Tona; ti znaš to bolje!”
“Kaj naj povem? Vsak otročaj na Posavju ve o njej mnogo pripovedovati. Slepci pojo iza groš pesmi o njej. Oj, kolika sprememba v tem kratkem času. Zblaznela je revica! Zblaznela ...” Tona se je razžalostila in skrila obraz v dlani svojih rok.
“Za Boga, kaj pravite? Zblaznela je?” vpraša presenečen Koščakov.
“Da! Odpeljali so jo v mesto, siroto! Saj veste . . . tisti strašni dan . . . mojega bratranca so tudi ilbili! Saj ste poznali Nikolo? In Anica je -zblaznela od tuge. Zelo je bila bolna. Ko je ozdravela, pa se ji je začelo mešati. Ponoči je hodila v kuje hiše in klicala Marijana. Podnevu pa je begala po poljih in po gozdu, ali pa je presedela po cele ure, -dneve ob njegovi gomili. Njeno stanje se je slabšalo in mnogokrat ves dan ni hotela ničesar zavžiti. Potem so jo odvedli v mesto in videl je ni nihče več.”
Koščakova je ta vest pretresla. Molče in nepremično je zrl v brlečo luč. Njegove oči so bile mokre. V izbi je postalo tiho; slišal
3	#
Severova Zdravila odpravijo
4	bolezmi In jih vsdržujejo proč.
Severov
Želodčni f Grenčec I
5:
(Several Stomach Bitters)
j napravi slast, pospešuje prebavo, poveča priliko vanj e,
4 povrne čilost.
Je spolšna tonika nena vadne vrednosti v vseli slučajih, kjer se pojavlja » splošna slabost. Cena $1. 5
Kašelj pome u
da je nekaj nepravilnega z nežnim dihalnem u-strojem — grlom — sapnikom — ali z plačam.—Kašelj pripravi pot za bolj resne plu-čne bolezni, ampak te se lahikio prepredajo z ra-bljenjem
Severnega balzam za Unča
(Severa’s Balsam tor Lungs)
Ta teši in ozdravi bolne -pljuča. Razredči sluze, prepreča kašelj. Naredi dihanje lahko.
25c a 50c
Ali ste trudni.
Dušno in telesno onemogli da se komaj gibljete? Čezmerno delate? Ali so vaši živci slabi? Ti jočejo za
Severov Ne?votonf
(Severa’s Nervoton.)
To je pravo zdravilo in tonika za Vaše oslabele živce. Po' magalo bo celemu ustroju. Kupite s-teklenici danes. $1.00
Zdravniški svet zastonj. Prodajajo jih vsi lekarniki.
I
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
POPOLNO ZDRAVJE

VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAM TABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM—
ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke ir* positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neha — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM = ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPPAVFDI NOST” EDINI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK *?r ivn t	I STANE lOC. NA TEDEN.
m NAJVECJA SLOVANSKA $1 SP TISKARNA V AMERIKI JE Sta»
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELjCANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
O0000000O00OOOOOUO00O0000000000000000000000O
I	KDOR HOČE DELA	g
O	naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:	o
“Veliki 8iore isko-AagLešKi Tolmač*’ §
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. —
Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.-siov. slovar.
Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 strani) stane $2 -j- in se dobi pri:
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik.
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
00000000000000OOOO0GO9300000000000000ÜÜ0000G
Veselje in dolžnost.
se je le enakomeren tiktak zaprašene stenske ure. Grilc pa se je zagledal v knjižico na mizi. Črez dolgo časa (prične zopet Tona: “Čudno, da je bila tako zaljubljena v njega, tega Marijana. Čuden človek je bil; nihče ni znal. kje je pravzaprav doma ...” “Meni je le toliko znano, da je bil Poljak,” .reče Grilc. “Bil je siromak. a imel je dobro, predobro srce — to je bil vzrok njegove prezgodnje smrti.”
“Ljudje pa so pravili, da je bil Nemec, a -ga je nemška vlada izti-rala, ker ji je Ibil baje neljub. Še mnogo drugega so ljudje govorili. ipa jaz ne (verjamem vsega.” — Toma je zasipano zazehala.
Ura je kazala že na polnoč. Dete v zibeli je že davno zaspalo. O-genj v peči je ugasnil in pod -stropom se je plazil mraz.
“Čuješ, bratec!” de Koščakov tiho, “kaj pa je kaj novega v rudnikih? Je kaj bolje sedaj — a?” “Ah, — kaj bi ti .razkladal! — Nič ni bolje. Res, v -začetku so pač nekaj zboljšali, toda s časom so zopet izavili na staro pot. Komaj živimo . . .”
“In ljudje so nezadovoljni?” “Kolnejo, jeze se — pa to nič ne pomaga.” Grilcu se je zazehalo in z rokama si je podprl glavo.
“Kaj pa nameravaš ti sedaj ? Ta zima ...” vmeša se Tona.
“Grem na (Prusko. Jutri uredim še nekatere moje stvari, ki jih takrat uisem utegDil!”
“Znam, znam!”
Drugo jutro je Koščakov zara-no vstal in se poslovil od Grilca prijateljsko. Bog zna, če se še kdaj snideta!
Tisti dan je padlo mnogo snega in mraz je pritiskal. Zvečer so ljudje sedeli v kočah pri slabo zakurjenih pečeh in ptiči so zmrzovali v gozdu --------------------
it
Prihodnjo spomlad je bilo na železnienih progah na Posavju zelo živahno. Rudarji so v velikem številu zapuščali svojo domovino. Njih misli so hitele tja gori na
daljni sever, v Nemčijo, Westfalen.
'Pod pritiskom prvih žarkov pomladnega solnca se je tajal zadnji, umazano-rujavi sneg in izginjal s pogorja. Tla so bila močvirnata in ceste polne blata. V deželo je prihajala sveža, krasna pomlad z veselim licem in z njo so se vračale lastovice in si iskale novih bivališč.
Oni pa so odhajali — za vedno, vedno.
Proletariat! ....
(Konec.)
Kadar očistite svoje zobe s Sever ovim Praškom za zobe (Severa’s Tooth Powder) izplaknite u-sta s -Severovim Antisepsolom (Severa’s Antisepsol). Ta način ne samo očisti usta, ampak tudi naredi dih prijeten, naredi zobrne trde in pusti dober okus v ustih. Napravi skrb za zobe veselje kakor tudi dolžnost. Naprodaj v lekarnah. Cena vsakega 25 centov. Izdeluje jih W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
S.S.P.
v
Zveza
J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Boi 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Are., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington. Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Imd.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, III.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111.
.MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vpraSanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos Banko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
Iz urada glav. porotnega odbora S. S. P. Z.
(Bratom in sestrama, kateri so poslali pritožbe na glavni porotni odbor, naznanim, da bodo takoj rešene, ko hitro se oglasi br. porotnik Cvetkovič, da mu zamorem poslati pritožbe v pregled. Br. Cvetkoviču sem poslal že več pisem, ali odgovora nisem dobil, tedaj ne vem kje da se nahaja.
Sedaj sva samo dva glav. porotnika, toraj nemotreva sama reševati pritožbe. Obvestil sem tudi glav. tajinika Zveze, da je treba zvoliti namestnika če se br. Cvetkovič ne oglasi. Meni je zelo neljubo, ko ležijo celih 5 mesecev pritožbe nerešene, ali pomagati nemorem.
, ..... .
Isto velja za brate od dr. št. 20. Ko hitro dobim iz gl. urada one listine, ko jih je poslalo dr. št. 20 na gl. urad, jih pošljem na br. glavne porotnike. Bodite brez skrbi, nobenemu se ne sme zgoditi kriviea. Vsaki brat in sestra S. S. P. Z. se ima pritožiti na glav. porotni odbor, ako se čuti, da se mu godi kriviea; ako ,niso stranke zadovoljne, se pozneje lahko obrnejo na splošno glasovanje.
Kar se govori po Clevelandu proti glav. porotnem odboru, naj se vzame v toliko na znanje, da glav. porotni odbor ne zadržuje nobenih pritožb, vse pritožbe so bile rešene pravočasno, ko smo bili vsi trije porotniki v korespondenci.
Govorica, da glavni upravni odbor v Cttricagi rešuje sam vse skupaj, tudi ni res. Ako bi glav u-pravni odbor reševal porote, potem bi ne bilo treba pri S. S. P. Z. glav. porotnega odbora.
Glavni upravni odbor v Chicagi je do sedaj poslal vse listine na gl. .porotni odbor, katere so bile poslane na gl. urad Zveze.
Toliko v pojasnilo onim, ki si predstavljajo v zadnjem času drugače, kot zahtevajo pravila S. S. P. Z.
Bratje in sestre S. S. P. Z. naj vzamejo na znanje gori navedeni vzrok, ko čakajo na rešitev pritožb.
Cleveland, 0. v septembru 1912.
August Kužnik, preds. gl. porot, odbora S. S. P. Z.
SLIKA ZNAČAJA!!!
'Da ne bo potreba g. Sojarju plačevati fotografa, podamo tukaj sliko, katera propalico označuje v njegovem falotskem značaju:
Iz Podkraja, Notranjsko. Slavno uredništvu “Glas Svobode”!
v Chicagi.
Tudi sem, v našo skrito gorsko vas, dospel je “Ameriški Slovenec” prevračat kozle o bivšemu našem župniku prečastitemu gospodu Kalanu; skrbno ga pa prikrivajo klerikalci, le posamezne odlomke trosijo med svet, ki pa z dejstvom niso v nobeni zvezi. To-raj se ne da nič gotovega zvedit. Boje se menda pravega odgovora.
Čitali pa smo tudi v “Glas Svobode” izvirno poročilo iz Kranjskega. v št. 34 z dne 23. avgusta t. 1; To poročilo je popolnoma resnično in hočemo po naših skromnih močeh še izpolniti.
Dragi rojaki onostran morja ! Čitajte toraj čisto resnico o omenjenem gospodu:
Gospod Kalan je bival pri nas dve in pol leti. Bil je vzor vsih duhovnikov. Bil je iz vrste onih, v sedanjih časih silno redkih duhovnov, ki so samo dušni pastirji, ne pa tudi politični agitatorji.
Njegovo življenje je bilo brezmadežno! Bil je pobožen, trezen, blag, odkritosrčen in nevpogljiv značaj. Ljubil je resnico in pravi-
co; oziral se ni ne na desno i ne na levo, temveč šel je po začrtani poti naprej za svojem ciljom, kakor veleva njegov pre-zvišeni poklic, šel je proti Bogu. Ljuibil je vse podrejene župljane z jednako ljubeznijo; ni ločil tako zvanih liberalcev od klerikalcev in sploh ni delal razlike med svojimi župljani. Bil je zvest pastir vsim svojim ovcam; bičal pa je pregrehe, kjer so bile.
Seveda, to pa ni bilo prav o-nim, katerih načelo je: Bodi ubijalec, tat, prešestnik, lažnik, obrekovalec, brezbožnež itd.; samo, da znami voliš, pa si veren kristjan.
Izmislili so si tedaj le ti pošte-njakoviči ostudno laž o njem. Tožili in tožili so ga pri ljubljanskem škofu, da jim je naposled skoraj moral verjeti. Toda zakaj moral? Zakaj ni hotel z imenom navesti teh “figamož” gospodu Kalanu, da bi se znal ta zagovarjati ? Zakaj ni vprašal škof na stotine druzih faranov o župniku? — Zato ni vprašal, ker bi zvedel resnico ; zato ne, ker bi bila razkrinkana klerikalna hinavščina! Saj škof je dobro poznal poštenost gospoda Kalana, toda skril je .pod krinko klerikalne hinavščine svoje prepričanje ter sodil g. Kalana po klerikalni metodi, ki se ne briga ne za boga ne za hudiča, in vse to, ker g. Kalan ni hotel uganjati klerikalno politiko, temveč se je omejil edino na dušno pastirske dolžnosti.
Xi zadosti, da se je preganjani gospod umaknil v drugi del sveta; tudi tja čez široki Ocean ga zasleduje brezmejna zlobnost. Kdo je dal informacije nadškofu v Chicagi? Kdo “Amerikanskemu Slovencu”? (Op. ur. Vzorni duhovniki Sojar & Comp.) O, te informacije niso prave, marveč podla laž, in ostuden cigan tisti, ki jih je dajal! (Op. ur. Hop! Bratje v Kristu; zopet- ena prokleto gorka !!!) Drezvišeni nadškof Quigley naj bi se sam prepričal o poštenosti, resnicoljubnosti, ter o dušno-ipastirski zmožnosti gosp. Kalana.
O, gospod Kalan! Koliko solz se je tu pretočilo za Vanni, in jih še dandanes teče. Reveži jokajo po svojemu dobrotniku, trpini in ia-
lostni, po svojemu dobrotniku in prezirani po svojemu prijatelju
vsi pa po svojemu nedoseglivemu pridigarju in najboljšemu duševnemu očetu!
Splošna je govorica: “Tacega duhovnika ne bomo nikdar več i-meli, kakor je bil g. Kalan.”
Zakaj, da zakaj ste nas zapustili, ter se podali v mrzlo tujino?! Mislili ste pač, da dežele “svobode” ne doseže klerikalna zlobnost. Tužno nam je v srcu, ko premišljujemo, kam -privede človeška zloba svojo žrtev! Vi pa dragi rojaki tujini! Ne verujte lažem!!!
Se enkrat vam potrdimo, da tukaj je bil g. Kalan POŠTENJAK V VSAKEM OZIRU TER NAJ-VZORNEJŠI DUHOVNIK.
Na zahtevo nebroj podpisov v potrdilo.	Podpisi.
(Op. ur. Podpisi so interesentom na vpogled)
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi
nesmemo nič popravljati, in se moramo držati tega, kar mam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE
GROZDJE. Podpisani bi rad ku-pil'en tovorni voz (vagon) dobrega grozdja za vino delat. Ponudbe je poslati na
Josip Žabjek, Livingston, 111.
FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edehveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago.
ANGLEŠČINA.
Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. INizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
1380 E. 40. St. Cleveland, O.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Pisk St, Tel. Oanal 1406
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o
LOUIS ROBSEL i
S lovensko-hrvaSkt
SALOON §
Ci
Vedno sveže pivo, izvrstno O
O
žganje in pristno domača, vina.
460 Grand ave. KENOSHA, WI8.
Telefon 1199
0000000000000000000001


COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.



Social Club Saloon
Edina s orensk „ tvrdka v mestu —
J, KlancM in J. Pnnprisifc
312 Garrison Ave.

lastnika in prolajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, lil.:	M. V. Konda,
preds., 1615 BLue Island Ave.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Kukme, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.; V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blag., Box 434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, III.:	D. Badovinac,
pred., Box 341; J. Omerza, taj.. Box ■671; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.; M. Kuetz, pred. Box 96; J. Železnik, taj.. Box 355. J. Hauptman, blag., Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquartera, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Laha me, preds. M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Frelih,
pred.. Box 51; J. Zupančič, tajnik, Box 53; J. Zudar, blag. Box 51.	—
Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanlch, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; J. Ponikvar blag.. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Ptnk,
pred. Box 15; A. Vehar, taj.. Box 246; J. Tomič, blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11. Staunton, III.; M. Radich. preds.; A. Ausec, tajnik, Box 158; J. Korunka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred.. Box 97; J. Ostrožnik taj. Box 117; F. Hlačun. blag., Box 115.	— Se-
ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.; P. Kokalj, preds., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; L Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vsak» 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 168, Cur-ranvllle; Fr. Šetlna, blag., Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 Taft, III.: B. Papeš. preds.. Box 43; R. Drolc, taj., Box 198; A. Koman. blag., Box 43.	— Seja 1. ne-
deljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds.. Boi 17; F. Mrak, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
pred®., Box 2, Plneville, Minn.; V. Ml-Ikulich, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 Girard, Ohio: I. Šavor, pred.,
Box 372; J. Leskovec, blag., Box 372. Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.:	V. Dreshar,
preds., 9120 Mackinaw ave.; J Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, 111.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio: J. Mavern, preds., J. -Smuk. taj., 6312 Carl ave. N. E.; A. Bolka, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman.
pred.; J. Zimerman, taj., Pox 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.:	A. Gulič,
preds., 747 Holnas St.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave. M. Stanič. blag., 743 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred.. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Taužeij, -blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
preds. 341 — 6th St.; F. Puncer, taj., 453 §3rd ave., W. Allis, Wis.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj. 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag.. Box 233. — Seja . 1. nedeljo v mesecu.
| Št. 28. Madison, III.:	F. Bukovac,
predsednik in blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik. Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
i Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds.. Box 160; J. Lam prečnik, taj., Box 193; V. Hočevar, blag.. Box 15.— , Seja 2. nedeljo v mesecu, j Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel. pred. (Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A I Papich. blag., Box 58. — Seja 1. ne-' deljo v mesecu ob 2. uri popoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
Fumič, preds.; J. Kubin, taj.. Box 252; Jos. Probič, blag., Box 218. i — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32, Wenona, III.: J. Cesar, pred.. 'A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v , mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sednik; A. Tomažič, taj., Box 227. A. Švajger, blagajnik, Box 148. — —__ Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon:	Fr.
Sajevic, pred., 131 18. St. John Kurnik, taj., Box 244;	— M. Škof,
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj., Box 56; M. Šetina, Box 23. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, lil.:	A. Aubel,
preds.; 1913 B. S. Grand ave.; A. Pfr kol, taj., 1406 E. Carpenter St; Joe. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Sfr ja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton, Pa.; J. Grošelj, blag.. Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spelich, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Coš, pred., Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont: M. Vuka-nič, preds., Box 32; A. Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo T mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, preds.; M. Supan, taj., Box 7; A. Pelko. blag.. Box 4, Woodward, la.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 44 Virden, lil.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj, Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. —- Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St_ — Seja 2. četertek v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija LesaT, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41. Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: A. Govejšek, pred., Box 16; V. Blažič, taj., Box 16; L. Dudaš, blag., Box 62. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred.. Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred.. 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedelio v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred., Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko. blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 52 Somerset Colo.: K. Erno*-
ni’k, preds.. Box 155; R. Žohar, taj., Box 131; T. Žakelj, blag. Box 3. —
Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
preds., F. Lepicb, taj., 1155 — 3rd St; F. Pirnat, blag., 1237 E. 1st St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Minn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; L. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsaiko
2.	nedeljo v mesecu.
Št 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag.. Box 227. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheck, pred.. Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. St; T. Čadež, blag, Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu,
Št. 57 Barton, Ohio: Ant Coran, pred., Box 17; L. Barnet, taj. Box 30; Fr. Ooran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mlch.: J. Geshel, preds.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj, preds., Box 73; M. Jager taj. Box i02; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 117 E. Northern ave.: J. Mi-glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell St; F. Levstik, taj. 817 Wooster ave.; T. Pavlič, bi., 819 Vcster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
St. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St.; M. Ostang, taj., 1612 E. 29th ave.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St — Seja 1. ne. deljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarlč. pred., Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Oo., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66. Superior. Wyo.: G. Miklich, preds.; Frant. ’Krašovic, tajnik. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj.. Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št 68 Issapuah. Wash.: M. Kramer, preds.. Box 75. A. Strnad, taj. Box 75;
J.	Skerblnc. blag.. Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
St. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec,
pred., Box 63; J. Virant, taj., Box 233; M. Strah, blag.. Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds.. Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.; J. Milanič, preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Taylor Springs, III.; P. Rau-ker, preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. Deželak, taj., Box 62, Taylor Springs; Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj.. Box 200; Frances Simec, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan pred., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brereton, lil.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Čeme, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine, Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj.. Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
Št. 80 Herminle, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja v-saJko zadnja nedeljo v mesecu.
IŠt. 81. Biwabik, Minn.:	F. Kariš
preds.. Box 107; J. Delak, taj., Biv/a-jbik, Minn.; M. Vida-s, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvlč, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj., Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik. taj., Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj.. Box 1052; F. Pečnik, blag., Box 1052.
Št. 86 Herminle No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No 3, Box 10; J. Božič. blag.. R. F. D. N. ;3 Box 10: V. Dreshar, blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, j št. 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan, : preds., 1264 E, 55. St; A. Naglitsh, taj., 1159 E. 58. St.; T. Jereb, blag..
1268 E. 55th St — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lil.:	J. Ferjančič,
preds.. Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag:, Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. PutzbU
preds., J. Leskovec, taj., P. O,; L. Čadeš. blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Bor 310;
Francis Richter, taj., Box 669; A-na Plaveč, blag.. Box 644. — Seja L
nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred . Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93 Globe, Ariz.:	A. Fisher,
preds., Box 1701; A. Sekula, taj., Box 1701; A. Pugelj, blag.. Box 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos, pred., 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj., 427 E. 160. St.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja v-saJko 1. nedeljo v mesecu.
Št. 95 Bradley, III.: J. Janežič, predsednik; L. Stubetz taj., Box 162; A. Lastili, -blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu.
Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.; B. 137; J. F. Kren, taj., B. 33; J. Resnik blag.. Box 14. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 97. Calumet. Mich.: Leo. Stariha, pred., 23 Cherry St.; Leo. Junko, taj., 26 Oak; M. Verderbar, blag., 9 So. Kearsage.
Št. 98. Oak View, Colo.: Al. Cirar,
pred., Box 55; M. Gerčer, taj., Box 41; J. Kastelec, blag. Box 55. — Seja 1. nedeljo v .mesecu.
Št. 99. Blocton, Ala.:	J. Barvar,
pred.; ,1. F. Perko, taj., Box 196; J. Skok, blag. — Seja. 2. nedeljo v mesecu.
Št. 100. Chicago, Pullman Sta. II!.:
Fr. Pretnar, 11316 Fulton ave.; Fr. Klun taj.. 11316 Fulton ave.; J. Janc, blag., 11316 Fulton ave.
Št. 101. Denver, Colo.: Fr. Škrabec, pred., 4670 Pennsylvania St.; E. Gorše, taj. Box 202, Stockyards Sta.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.; — Seja vsakega 17. dne v mesecu.
Št. 102. Trestle, Pa.:	M. Lavtar,
pred.. R. 1. Box 107, Unity Sta.; M. Kas' elic, taj., R. F. D., Box 84, Turtle Creek: I. Fatur, blag., R. 1. Box 90, Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 103. Homer City. Pa.: Fr. Babič, pred.; J. Tomec, taj., Box 464; Fr. Luksič, blag.
Št. 104. Chicago, III.:	Fr. Godina,
pred., 1441 Fullerton ave.; Fr. Bostich, taj., 1743 Fletcher St.; P. Šolar, blag., 737 Reese St.

*4 Glas Svobode”
Thb Voice op Liberty)
weekly
Published by" M V. KONDA	C O.
1809-A813 Loomis- .Street wiicago, mino**.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.	_______
'Glas Svobode* izhaja vsaki petek
■—---------- in velja -------------
SA AMERIKO:
Za celo leto............M.00
za pol leta............11.00
SA EVROPO:
Začelo leto............12.50
za pol leta. ..........$1.25
Naslov za dopise ih poSiljatve je
GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri »premembi bivaliSCa prosimo naročnik 4a nam natančno naznanijo poleg Novega tud Itabi nailov.
281
^iiBr
NAŠE STALIŠČE V SEDANJI VOLILNI BORBI.
Med časom treh. mesecev, ¡prejeli smo štiri pisma od katerih uva-žujemo le tri, iu to radi tega, ker četrto pismo je vsebovalo neko zmez, (katero smo znamenitemu košu takoj izročili. Naše mnenje je, da vsaki, in naj si to bode, kdor hoče, ki misli se v politiko v tikati, mora brezpogojno o politiki tudi kaj razumeti. Ni dovolj če kedo reče ta ali ona stvar je takšna; do-tienik nam mora tudi dokazati, da je stvar resnično taka in da drugačna niti biti nemore. Tedaj logično misliti in logično delati, mora biti zvišani princip vsakega poštenega časnikarja in bi moral biti tudi vsacega politikujočega dopisovalca.
Predbacivalo nam se je, da smo priporočali republikanskega predsedniškega kandidata Tafta in ne kandidata socialistične stranke E. V. Debsa.
Res je, na prvi vpogled se bi to lahko tolmačilo kot nekakšno iz-dajalstvo delavskega ljudstva. — Temu pa ni tako. Mi smo poslednji, ki bi koga izdajali, najmanje pa delavske sloje, kateri tvorijo pretežno večino naših naročnikov, in pa ko nismo izdajice.
Toda preidimo k stvari, da se bomo razumeli.
Prepričani smo, ji a je večina naših cenjenih čitateljev mnenja, da zdravnik leči bolezen. Mi pa pravimo : Ne! človeka leči narava in zdravnik samo odstrani zapreke, katere ovirajo naravi za uspešno delovanje.	. -
Isto velja v naši politiki,
Ako si ¡hočemo — in to je vendar naše strmljenje — naš polo. žaj zboljšati, potem moramo odstraniti zapreke, ki nam zabranjuje jo pot do našega cilja.
Oglejmo si stvar podrobneje.
Računajmo s sedaj mirodajnim političnimi strankami. Meščansko časopisje je bilo krik zagnalo, češ, expredsednik Roosevelt je ustanovil progresivno stranko in sicer tretjo politično stranko, s katero se v bodoče mora računati. Res je; progresivna stranka je ustanovljena, toda po našem prepričanju ni Rooseveltova stranka tretja pač pa četrta! Meščansko časopisje je naduto dovolj, ko prezira še danes socialistično stranko, katera raste in raste na čisto naravni način, ,ko drugače biti nemore.
Vprašanje je, če je razkol v republikanski stranki, koristil ali škodil socialistični stranki? Ni! Za socialistično stranko pomeni ta razkol toliko kot “sv. Blaža že-gen”, ko nič ne škodi, nič ne basne. Socialistična stranka se mora rekrutirati iz drugih elementov, ko so oni.
Razkol, katerega je povzročil bojeviti Colonel Roosevelt škoduje lastni, to je, republikanski stranki, a velikansko koristi demokratični; in kakor se čita v raznih časnikih, ni docela izključeno, da pri prihodnjih predsedniških volitvah ne bi zmagala demokratična stranka. —
Ali morebiti znamo si nadjati zmago socialistične stranke? Ne! In v doglednem času tudi še ne!! V Ameriki je še na milijone delavcev, ki slepomišijo za S. Gom-persom in sličnim delavskem voditeljem; in dokler se delavci ne otresejo svojih dvoreznih parasi-tov, toliko časa ni nade, da bi de-
Lavee znal reči: “Mi smo prekosili kapitaliste; zmaga je naša! Socialistično stranko tvorijo tu v A-meriki tisti ljudje, katere je pred leti Roosevelt označil za “nezabeljene državljane.” Tukaj rojeni, tedaj ameriški delavec, je pasiven če ne direktno odporen. Sicer se pa ni za čuditi. Ameriški, tu domorodni delavec ima boljše plačo in boljše delo, kot pa inozemec. Kadar bodo le ti sprevideli, da je socializem blizo navršja, takrat bodo k koritu pridrveli, kot čebele k medu.
'Stari in resničen pregovor pravi, če se dva tepeta, ima o tem tretji, dobiček. Baš tisto je pri prihodnjih ,volitvah. Socialistična stranka nemore zmagati, republikanska je razdvojena in vsled tega demokratična ojačena.
Toda demokratična stranka je postavila za svojega predsedniškega kandidata Mr. Wilsona, odkritega sovražnika inozemskih delavcev ob enem pa odločen pokrovitelj Kitajcev.
Ni dolgo tega, ko smo priobčili dopis radikalnega socialista, v katerem pravi, da so Kitajci tudi ljudje. Da, da kompare! Mi vemo to prav dobro, da so Kitajci tudi ljudje in pa ogromno veliko njih, prav usmiljenja vredni; toda v tem slučaju velja pa tisti pregovor, ki pravi, da je baje bog najprvo sebi ustvaril brado in potem še le drugim. Ako Zdr. države A-meriške danes pripuste Kitajcom svobodno naseljevanje, tedaj je žnjimi Amerika preplovljena v dveh mesecih.
Znano je, da so Kitajci silno skromen narod; za to pa tudi delajo malone za vsako plačo. In če bi do tega prišlo, potem pa naši rojaki kar naj povežeje svojo prt-lago in — da rabimo Wilsonove lastne besede — naj gredo, od koder so prišli!
Razumite to, vi “ excelent” politik arji?
Tora j prosimo naše cenjene čitatelje, da to dejstvo vpoštevajo.
Za, vsaki slučaj vpoštevajmo in oglejmo si merodajne predsedniške kandidate Taft, Roosevelt in Wilsona.
O poslednjim nam ni potreba obširneje razpravljati in to tem manje, ko so cenj. čitatelji že čitali naše članke, ki se tičejo Mr. Wilsona; omeniti hočemo le toliko, da je bil Wilson te dni v Chi-cagi, in da je bil sprejem takisto klavern, kakor klavern je bil njegov govor.
Mr. Theodore Roosevelt, je i-mel precej let v svojih rokah krmilo usode Zdr. držav. Govoril je silno veliko, poslušal svoje svetovalce malo, storil pa za delavce prav nič, Razne truste je kar enostavno .pohrustal; proti njim velikanske procese dal uvesti, stalo je ogromnega denarja — seveda ne njegovega, pač pa davkoplačevalčevega — in vspeh vsakega takega procesa — in bilo jih je precej — je bila gorostasna — blamaža. Spominjamo se velikanskega procesa, ki ga je vlada naperila proti Standard Oil Comp, oziroma proti John Rockefellerju. — Proces je državo stal blizo $300,-000, a kakšen je bil konečni izid? Nič! Davkoplačevalci so stroške plačali, Rockefeller se pa smejal.
Sličen proces je bil naperjen proti jeklenemu trustu in zaključek istega, kot pri Standard Oil Comp. In takih bobnečih procesov je Colonel Roosevelt več vprizo-ril, toda vselej klaverno pogorel.
Pri tej priliki naj omenimo še en Rooseveltov proces, ki je bil, če se ne motimo poslednji njegovega vladanja.
Ta proces ni bil naperjen mora-biti proti kakšnem trustu, temveč bila je tožba vložena proti uredniku in lastniku nekega lista in sicer radi častikraje. Dotični list je Rooseveltu očital neke mahinacije ¡pri Panamskem prekopu, ki se je baje šlo za več milijonov “komična ”. 'Nekaj časa je Dorče premišljal kaj je storiti. Žalen se je čutil, a ne kot predsednik marveč vsa stvar se je tikala njegove osebe. Tedaj, kaj 'storiti? Ako toži kot zasebnik, ga stane denar, in stroške imeti .ni maral. Našel je neko rešitev takratni jnstični mi-nistr in hajdi. Vložila je vlada tožbo proti dotičnikoma, češ, da je Roosevelt žalen kot predsednik. Meščansko časopisje je kar besnelo in grozilo, kaj se bo vse zgodilo “krivcema”. In sedaj pride
najbolje. Sodnija je določila dan razprave, in ko se je dan bližal, kaj se zgodi? Predsednik Zdr. držav Ameriških in polkovnik je tožbo — umaknil! Pustil je madež, kateri se mu je očital, na sebi viseti in nosi ga še danes.
Roosevelt je “bluffar” prvega razreda ! Na državne stroške je to-žaril razne kapitalistične korporacije a za hrbtom jim pa podajal roko.
O njem bi še lahko veliko, silno veliko pisali, toda prostor ne dopušča. Skratka rečeno: Riosevelt, je bil, je in ostane sluga dolarja, a za delavstvo ni nič storil in tudi ne misli kaj koristnega storiti. — Kdor laže in bluffa, tisti je pri nas zgubil kredit.
V uvodu omenjenih pisem, smo bili vprašani, kaj je za delavstvo koristnega storil sedanji predsednik Taft? Res ni veliko, toda desetkrat več, kot pa njegov prednik 'Roosevelt. In ko ne bi imel že drugih, za delavstvo koristnih zaslug, tedaj se mu nemore odrekati ta, ko se je odločno in vpešno protivil proti svobodnem naseljevanju Kitajcev. Tudi ne smemo pozabiti, da je on kar na svojo roko razveljavil zastarelo leta 1838 s Rusijo sklejeoio pogodbo, za katero prekoristno dejanje je od buržoazije žel marsikatero pikro. Toda to spada v krog višje politike, ne pa v okvir omenjenih štirih dopisalcev. Kolikokrat! je Taft vêtirai v obedveh zbornicah sprejete predloge, katere bi se bile izcimile kot kvar za nižje sloje, če bi zakon postale.
Če pa že nič drugega ne bi bilo, je že to vpoštevanje vredno, ko predsednik Taft ni nasprotnik delavstva, temveč ga ščiti, kjer in kakor ga more, vpošteva svete svojih svetovalcev in vkrene po njegovem prepričanju. Vsega pa ni kos ne Taft in nobeden predsednik Zdr. držav, ker on je le izvršujoči najvišji uradnik republike, sklepčnost ima parlament.
Nam gotovo ni vseeno, kdo je predsednik Zdr. držav, kajti če se slabo godi delavcem, tudi nam ni dobro. 'Zato ¡pa moramo dalje in gloibeje pogledati ter stokrat pre-vdariti, kaj in kako bi bilo boljše za delavski stan, katerega, odkrito rečeno, s ponosom zastopamo kot vestni časnikarji.
Stojimo pred alternativo: Koga naj se voli, ali Tafta ali Wilsona?
Edino ta dva predsedniška kandidata prideta, resno v poštev.
Vsakemu volilcu je prosto dano, da voli kogar hoče; in tudi nam ne pride in ni prišlo v misel, da bi katerega .vsiljevali, toda po-vdarjamo odločno, da ljubši nam je desetkrat Taft kot pa Roosevelt, in stokrat ljubši Taft kot kitajski patriot Wilson!
Ali se hočemo boriti proti vetrnim mlinu, kot se je boril Donkvi-žot? Ne, tega ne štorimo, marveč izvolimo iz vsega zla tisto, ki je manjše, tedaj za nas manje nevarno. —
ZANEMARJANJE URADNIH DOLŽNOSTI IN POLITIČNA KAMPANJA.
Ameriška politika je dandanes tako kornpirana, da 'ni para na celem svetu. Kaj vse razni kandidati za razna politična mesta store, obljubijo in koliko denarja, svojega in ljudskega zapravijo, se ne da kar s par besedami povedati.
Ni nam dosti mar na tem koliko zapravi en ali drugi kandidat iz svojega žepa, pač naj spregovorimo par besed o tistih kandidatih, ki drže državne službe, a drag čas, katerega bi morali posvetiti državi in ljudstvu, ki jih je zvo-lilo. pa zapravljajo s tem, da ga porabijo v svrho svojih kampanj. Ne bilo bi toliko sramotno ko bi taki kandidati, ki so v državnih službah, vrnili vladi ali državi tisto plačo, katero dobe v času, ko ne zvršujejo svojih uradnih poslov in so na političnem potovanju za osebno korist.
V tem članku lotimo se sanio t redsedniških kandidatov. Debsa in Roosevelta pustimo na strani, ker noben teh ¡ne drži državnih ali vladnih uradov, toraj tudi ne izkoriščajo države oziroma vlade v tem oziru. Veliko šuma in trušča delajo razni kandidati, ki se vozijo s posebnimi vlaki od mesta do mesta, samo o Taftu se ničesar ne sliši. Marsikedo se bo vprašal, kako je to, da Taft ne potuje okoli
in obdržava shode in se kaže ljudem, kakor to dela Woodrow Wilson in drugi. Molk od Taftove strani, nekateri smatrajo za to, da ni dosti moči za njegovo kandidaturo. Toda temu ni tako.
Taft je predsednik Zdr. držav in kot tak ima veliko opravila vsaki dan in mu ne preostaja časa za ture po mestih in trgih. Ker si je svest, da so njegove dolžnosti tako važne, da jih ne more zanemarjati in ker tudi noče, da bi na ljudske stroške tratil čas in zanemarjal svoje dolžnosti in se kazal volilcem, zato je ostal v beli hiši in ne agitira okoli. On tudi trdi, da ljudstvo ni neumno in da je lahko videlo in se prepričalo, ako ni on kot predsednik Zdr. držav v teku svojega termina storil svojo dolžnost, ako ni .bila njegova uprava v korist splošnega ljudstva in ako je bilo njegovo delo in uradovanje povolji. Edino na to se zanaša in je prepričan, da bo zvoljen.
Taft se je sam izrazil, da ga mika in da bi rad šel na potovanje, da bi vsaj odgovarjal na napade od strani svojih sovražnikov, toda dolžnost ga veže, da služi ljudstvu in da ostane v svojem uradu, pa čeprav ne bo vsled tega znova zvoljen.
Pot, katero si je zbral Taft v tem boju za predsedništvo, je popolnoma drugačna od poti ,katero je ubral Mr. Wilson. Wilson je governor države New Jersey, a vendar zapravi večji del svojega časa na ¡potovanju po deželi za svojo izvolitev predsednikom. Tudi pred nominacijo, ki se je zvršila na demokratični konvenciji v Baltimore, je bil izvan svoje države skoro ves čas in delal na vse krip-Ije, da dobi predsedniško nominacijo.
Smisel dolžnosti, ki jo imata ta dva kandidata, si stoji v nasprot-stvu.
Naši ljudje se pač ne bodejo dali premotiti tistim kandidatom, ki nastopajo z velikim hruščem in truščem, temveč bodo volili kakor jim veleva zdrava pamet. Tudi se ne bodo dali vjeti na limanice junaku tretjega termina, katerega kandidatura je umetno vpri-? or j ena politična igra, ki ne obeča delavcu nobenih gotovosti, sploh ničesar, na kar se bi smel delavec zanesti.
Kar se tiče Wilsonovih obljub, moramo izjaviti, da iste so samo obljube. Isti do sedaj še ni ničesar storil, na kar bi bil lahko ponosen. Isto vemo tudi o Rooseveltu, vemo pa tudi kdo je Taft in v koliko se smemo nanj zanesti. Besede še niso dejanja.
Očividno je, da se bo bil volilni boj za predsedništvo med štirimi kandidati in da eden bo izvoljen, ako dobi postavno število glasov.
Wilson je posebno živahen, dasi zanemarja svoj urad kot governor države New Jersey. Roosevelt — politična mešanica — sedaj grmi proti Taftu, Wilsonu in Debsu. — Vsi so za nič, samo on, ki bi rad v tretje zašel vladni prestol in ga držal do smrti, ako mu bo ljudstvo pustilo, je odrešenik am. republike. Nekdo je celo očital Rooseveltu, da on kandidira samo zato, da bi Taftu in Debsu odnesel glasove, da bi bil Wilson zvoljen in da bi po Wilsonovi administraciji, za katero se ve že sedaj, da bo za narod pogubna, zopet on — Roosevelt -— pri predsedniških volitvah leta 1916 prišel do pred-sedništva.
Dobro vemo kake čase smo imeli takrat ko je Roosevelt vladal, do bro vemo kake čase imamo sedaj, vemo pa ne kaka mizerija nas čaka, ako Wilson zasede vladni prestol.
Kako nekonsekventno je demokratično časopisje, povzamemo iz Wilsonovega časopisa, ki pravi: Samo dobra poročila prihajajo z vsih delov dežele. Delavci imajo še precej dela in zasluži se tudi. Demokratični režim pa bo razburil delavstvo in kapitaliste.”
Iz tega je razvidno, da republikanska administracija jim je povolji, a hočejo imeti polom.
Volilci se ne bodo brigali toliko za lepo speljane govore, oni hočejo imeti dosti dela, veliko zaslužka in dovolj jela. Volili bodo za tiste kandidate, ki v resnici kaj store, ne pa samo futrajo svoje poslušalce z mamljivimi besedami, na račun volilcev — davkoplačevalcev.
CENE MESA IN MESARSKI TRUST.
Zopetno povišanje cene mesa in sicer na višino, kakoršne do sedaj v Zdr. državah še ni bilo, je novo-jurško “SoLnce” napotilo, da je ¡poizvedovalo o cenah, ki se za a-meriško meso plačujejo v inozemstvu.
Pri tem se je pokazal čudovit rasultat, da je ameriško meso v New Yorkudražji, kot pa v Londonu.
In razmerje cene ni nikakor ne neznatno.
Med tem ko ameriško meso stane v Londonu povprečno 12 do 1314c funt, plača se v New Yorku, Chicagi in drugod za isto meso 15 do 17%c. Razlika za posamezne vrste mesa, je še veliko večja. — Dočim Londonec za svoj funt iz Amerike importirani “ Sirloin -steak” plača s 19% centi, mora Njujorčan za isti “Sirloin” položiti 28 centov za funt. In to, vzlic temu, da je bilo ameriško meso a-li živina iz New Yorka 3000 milj preko morja v Liverpool transportirano, tam preloženo in po železnici prepeljano v London.
Vzrok temu, da morejo Angleži ameriško meso v svoji deželi ceneje kupiti, kot Amerikanci v svoji lastni deželi, leži v tem, ko konkurenca ostalih meso producirajočih dežel, sosebno Avstralija in Južna-Amerika, ameriške mesarske kompanije prisilijo, da cene prikrojijo onim deželam.
Dejstvo pa tudi dokazuje, da a-meriški mesarski trust, ki vzlic vsem “preiskavam”, obtožbam in “razpustitev”, slej kot prej prevladuje ameriški mesni trg in bi znal svoje izdelke ceneje prodajati če bi — hotel.
Razne trditve se postavljajo, da ¡bi se opravičile in pojasnile vedno rastoče cene mesa.
Tu se ¡posebno povdarja, da se zmanjšuje število ameriške živine, in da se osobito z naraščajem prebivalstva znižuje.
Dejstvo je, da je bilo leta 1900 v Zdr. državah 35,349,563 govedi, in da je takrat prišlo na osebo ¡prebivalstva 47 stotink odstotka. Tedaj je bilo za vsacega prebivalca države nekaj manje kot pol govedi.
In sedaj ?! število govedi v Zdr. državah je znašalo leta 1910
47,279,000.	Na vsako osebo prebivalstva pride tedaj 53 stotink ene govedi. Potemtakem ni goveda samo na številu narastla, temveč tudi v razmerju s številom ljudstva. Trditev mesarjev oziroma trusta, da je “malo” živine, se mora o-značiti za nesramno laž.
Drugi slični ugovori in pojasnila so se pri temeljiti preiskavi izkazali, kot neresnična.
Dejstvo je, da mesni trust, če razpuščen ali ne razpuščen, prej kakor potlej določa cene mesa v Zdr. državah in da poskuša iste vedno višje tirati. Devetdeset milijonov 1 j udi je odvisnih od enega ducata roparjev, kateri mesna živila te dežele in njih cene kontrolirajo in diktirajo. Lopovi nesramno odirajo proletariat in država jim baje ni kos!! Škandal za svobodno deželo, ki se v inozemstvi šopiri s svojo svobodno enakopravnostjo, a tu, doma pa dopušča, da delavstvo omaguje vsled ropa tistih par brigantov, 'ki cene najnujnejšega živeža pretirano in neopravičeno 'kviško tirajo. Sramota !!!
Da je pa to mogoče, je kriva naša visoka carinska ¡politika.
Ameriški carinski tarif določa, da za uvoženo živo žival se plača carina 27odstotkov vrednosti, to je, od vrednosti $100 je plačati carine $27.50. Za importirane mesne izdelke se plača 22 odstotkov od vrednosti.
Taka ogromna carina pač izključuje importiranje večje množine mesa in mesnih izdelkov, stori nemogoče, da bi prišlo na ameriški trg meso iz vzunajnih meso producirajočih dežel.
'Na Angleškem, kjer je uvoz mesa in živine carine prost, je konkurenca Avstralije in Južne-Ame-rike imela posledico, da je cena ameriškega mesa padla za eno tretjino ter je bilo za toliko meso ceneje na Angleškem, kot pa v A-meriki.
Odprava uvozne carine na živino in meso, bi gotovo tudi v Zdr. državah cene mesa znižala, ker bi
kot konkurenti nastopile Kanada, Avstralija in Julžna-Amerika.
Toda mesarski trust zna že sedaj preprečiti nevarnost, ¡d‘a bi se odpravil sedanji carinski tarif.
Skuša ¡namreč si podjarmiti južno ameriške in avstraljske mesne producente, kakor si je podjarmil mesno produkcijo v Zdr. državah.
V	Južni-Ameriki je tukajšnji mestni trust ustanovil velikanske klavnice in razpošiljavnicc; deloma se je vkoreninil tudi v Avstraliji, toda tam mu vlada še nasprotuje, kar pa bo bržkone tudi premagano.
V	onih deželah pripravlja tamkajšnjo živino ameriški mesari trust za evropejske dežele in se tam veliko ceneje kupi, kot isti trust prodaja ameriško meso v A-meriki.
Odpirava carine od živine in mesa bi brezdvonrno znižala ceno mesu in mesnim izdelkom v Zdr. državah ; toda to. kakor je videti, ne bi zadostovalo, da bi se ugonobila premoč in nadvlada mesnega trusta, 'kateri tudi pričenja nadkriljevati mesno produkcijo v inozemstvu. K temu je potrebno radikalno .sredstvo:	Da država
prevzame mesno produkcijo. Odpravo trusta vsled podržavljanja produkcije.
In če hočemo pravični biti, kar tudi smo, tedaj edino socializem zamore rešiti ljudstvo te dežele iz krempljev trustnih lopovov!
DOPIS.
Wilburton, Okla.
Prosim, da priobčite teh par vrstic v cenjenem listu Glas Svobode. ¡Z delom se nemorem pohvaliti, ker se še vedno zelo slabo dela in tudi trije premogovi rovi so še sedaj zaprti ter se sploh ne zna, ke-daj jih bodo odprli.
Prvega septembra sem na vabilo obiskal rojake v štirinajst milj oddal jeni naselbini Adamson, ki so imeli svojo prvo veselico, katere smo se udeležili tudi štirje samski in en oženjen Slovenec s soprogo iz Wiiburtona. Zabava je bila skozi in skozi izvrstna, in da godbe ni manjkalo, se samo ob sebi razume, tako da so tudi plesaželjni lahko podplate nabrusili kolikor so hoteli.
Kato se vsem Slovencem v A-damsonu za postrežbo in zabavo na tem mestu 'lepo zahvalim ter želim, da bi zopet kmalo kaj sličnega priredili, kakor 1. septembra.
Pri tej priliki sem v Adamsonu bivajočim Slovencem omenil “Slovensko Sirotišnico” in vprašal če hoče kateri kaj prispevati za to prekoristno stvar. Odzvali so se mojemu vabilu vsi in darovali vsaki po svoji moči, tako da sem nabral $18.40. za katere se vsem darovalcem najtopljeje zahvaljujem.
K sklepu pozdravim vse svobodomiselne rojake in rojakinje širom Amerike.	Fr. Laufar.
PRODAM
40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-stim veje, da se. hitro vse požge v letu dni.
Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih.
Slovenci ne (kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki.
Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastne j skušnji na razpolago.
F. GRAM,
11-5	Naylor, Mo.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. /i'9/>09X\ Inkorp.
¿1. nov. 1909	15. marca 1910
MADISOK, PEIV^SYLVAIMA
GLAVNI OiDOOB:
fJlBDeEDfNlLK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. fAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
£APISN®KAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
•LAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
VIjAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Bn* -28
VRHOVNI ZDRAVNIK:
f« GEORGE BOEHM, Arona, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku iu nikomur drugemu.
UHO IN SLUH.
Nadaljevanje.
Kako torej slišimo?
Slišimo zvok zvona in režemo “zvon zveni’, dasiravno se zvon le trese. Zvok postane stoprav v našem ušesu — za glušca nimajo tre-sovi zvona nobenega pomena.
Tresoča se struna povzroča zvok s tem, da pregibljejo njeni tresovi sosedne zračne delce; le-ti trčijo potem ob bobnič, ki tresove prenaša s pomočjo slušnih koščič na labirint. Tako se zaporedoma pretresejo različni deli slušnega ustroja, ki povzročajo navsezadnje na nam nedoumen način tisti dogodek, ki se ga zavedamo kot zvočni občutek.
Da postane zvok, treba je torej, da se pretrese zrak. Tresovi se širijo po zraku, kakor valovi po vodi, v katero smo vrgli kamen — gostijo in redčijo zračne plasti. — Čim večja je tvarina zvočnega predmeta, tem silnejše se torej zrak gosti in redči, tem močnejši je torej zvok.
Zvok je dokaj počasnejši od luči ; njegova hitrost znaša ob mirnem zraku 340 metrov v sekundi, dočim prepotuje luč v istem tre-notku več tisoč milj. Ako se sproži top; vidimo dosti hitreje blisk, nego slišimo pok.
Kadar dospo zvočni valovi do uhlja, se ondi zbero ter gredoč skozi sluhovod trčijo ob bobnič, ki se vsled tega pretrese; z njim začne vibrirati kladivce, ki je nanj priraščeno, s kladivcem nakovalce in stremen; stremen pa je s svojim podnožjem pritrjen na kožico, zastirajočo jajčasto okence. Ko se pregiblje stremen, se vlekne ta kožica, v Istem hipu pa se izboči tudi kožica okroglega okenca in nao-pak. To je torej namen okroglega okenca, ker se inače ne bi mogla vzburkati voda v labirintu, obkroženem od trdih kosti.
Kadar torej stremen s svojim podnožjem pregiblje kožico jajčastega okenca, vibrira tudi voda v labirintu, morajo tudi vibrirati razrastki slušnega živca, plavajoči v tej tekočini. Podraženje živčnih razrastkov pa priobčuje kakor brzojavna žica ta do jem dotičnim možganskim stanicam — ondi se pretvori to mehanično podraženje na nam nedoumen način v dojem “zvok”.
Tudi lobanjske kosti prevajajo zvok. Ako zamašimo ušesi ter pritisnemo uro ob teme, slišimo njeno tikanje.
Govoriti nam je še o različnih zvokovnih premenah, v prvi vrsti o jakosti zvoka.
Cim večja je tvarina zvenečega telesa, čim daljši in širši so njegovi razmahi, tem bolj se tudi gosti in redči prevodni medij t. j. zrak, tem jačji je tudi zvok. Cim večji so razmahi posameznih tresov, tem silneje se vzgiblje bobnič in labi-
rintova voda, tem intenzivneje se podražuje slušni živec. — Visoki zvoki so pri inače enakih pogojih jačji od nizkih.
Razločati nam je nadalje šum in muzikalno milozvočje.
Pri šumu je gibanje zračnih delcev docela nepravilno; zrak se torej gosti in redči povsem neenako in brez sitalnega pravila; pri čistem zvoku ali akordu se pretresajo zračni delci redno po nekem določenem zakonu.
JaSno nam je sedaj, zakaj se slušni živec pri vstopu v notranje tiho cepi v dva dela, v obločni in polžični živec, Kortijeve palčice v poližnici, napete kakor žice na klavirju, vibrirajo samo pri čistih, perijodienih tresovih, dočim se vzgiblje jo ušesni kamenčki in tanki lasci v oblokih tudi pri šumu t. j. pri nepravilnih tresovih.
Muzikalična višina zvoka je odvisna od števila tresov v sekundi.
Zvoki, katere človeško uho še zaznava, imajo najnižji 16, najvišji 38,000 tresov v sekundi, obsegajo torej 11 oktav; izvoki pa, ki se uporabljajo v glasbi, so povzročeni po tresovih, katerih število je 40 do 4000 v sekundi, obsegajo torej le 7 oktarv.
Omeniti še moramo “timbre” ali zvočno bojo. Ako namreč sprožimo enoinisto noto na raznih glasbenih instrumentih n. pr. na g oslih in na klavirju, imata zvoka, ki ju slišimo, sicer enako višino, vendar pa različen značaj. Baš ta značaj je odvisen od kakovosti glasbila samega.
Jakost zvoka zavisi od velikosti tresov, višina zvoka od števila tresov v časovni enoti, in zvočna hoja od oblike tresov t. j. od sestava zračnih delcev, gibajočih se med seboj.
*
Naposled si moramo še ogledati uho s kosmetičnega stališča, razpravljati moramo o lepem ušesu; glede na to nam je upoštevati zgolj vnanje uho ali Uhelj.
Lepo oko gospoduje celemu o-biičju ter mu daje svoj posebni značaj; lepota ušesa ni tako izrazita ter stopa bolj v ozadje — seveda pa tudi nedostatek ušesa ali pa nepravilnost v obliki zelo kazi in pači inače miloviden obraz.
Temeljna oblika vnanjega ušesa je ponajvee zavisna od prvega razvitka njegovega — merodajni so rodbiUski in plemenski vplivi; zlalhka trdimo, da nimata niti dva človeka enakih ušes, dasiravno razlika morebiti ni preveč očivid-na. Vender pa utegnejo tudi druge okoliščine, zlasti v rani mladosti vplivati na uiho v ugodnem ali neugodnem ozira n. pr. kako se pri dojenčku čepica privezuje na glavo itd.
Kakšno pa bodi lepo Uho ?
V prvič ne sme biti preveč od glave odmaknjeno. Tako klapasto
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOONIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE ml .......... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam ...........................................$
POŠILJAM podporo za laatno tiskarno .............$
NAROČNINO za Qlas Svobode........................$
Skup........................$.
Ime priimek ......................................
Naslov ...........................................
Mesto in država ................... ..............
Sem starali nov naročnik
Uho daje licu živinski značaj. Uho seveda tudi ne sme biti čisto k glavi pritisnjeno, ker potemtakem izginjajo njegove konture. Uho mora biti srednje velikosti, anatomi-čno pravilno zgrajeno, ne sme biti preveč mesnato, ni prozorno in slednjič mora imeti dobro razvito nhvi oo.
Lepoto ušesa je treba tudi negovati ; v prvi vrsti je .potrebna snaga — saj je baš uho najbolj izpostavljeno prahu in dimu, ki se kaj rad vlaga v njegove gubice in v sluhovod.
Na tem mestu moramo omenjati tudi najznamenitejši nakit obličja — naušnice ali uihane.
O potrebi in upravičenosti uhanov so mnenja različna. Nekater-niki pravijo: grdemu obrazu tudi raj lepši in naj dragocenejši Uhani nc morejo podariti dražesti in mi-1 o vidnost; lepemu licu pa sploh ni treba nikakršnega nakita:
“Lepa, najlepša si sama ob sebi. Lišpa ni treba, oj deklica, tebi.”
Toda že od pamtiveka nosijo ljudje Uhane. V starem zakonu čitamo, da je Abraham poklonil u-hane Rebeki “ad captandam beri evolentiam”. Tudi v ženskih kipih antike nahajamo majhne jamice v uihvicalh.
Pri nas Slovencih je navada nositi uhane, splošno razširjena, celo v najsiromašnejših slojih; saj še moški nosijo svoje “zamorčke”. K tej navadi je ponajveč pripomoglo mnenje, da je za otrokovo zdravje zelo koristno, ako se mu prebode uhVica. Seveda je to le prazna vera; naopak je pri slabih in škrofuloznih otrokih kvarno predirati uhrvioo, ker vsled tega zlahka nastanejo kraste in nevarne otekline.
(Brez dvoma pa so uhani najznamenitejši in najskladnejši nakit ženskega lica; seveda ne smejo biti preveliki in pretežki; prilagoditi se morajo obliki glave in so-sebno obličja.
Podolgovat obraz in dolg vrat zahtevata dolga, viseča Uhana, ki se proti vratu navzdol razširjaj e-ta; krasotica okroglega lica in kratkega vratu pa mora nositi
kratki ter ozki naušnici.
•
Novorojenci so večinoma naglušni ; zakaj v bobniče vi duplini, v kateri se zvok po slušnih koščicah prevaja mehaničnim potom, še nedostaje zraku — zrak prihaja stoprav kot posledica dihanja polagoma skozi Evstaihijevo cev v duplino; tudi sluhovod je še za-tvorjen, ker se njegove stene stikajo.
Tekom prvih dni začenja otrok reagirati na zvočne vtiske kot take, napihavanje s sapo in močne pretrese občuti že poprej. V petem in šestem tednu je to že jasneje izraženo; otrok se vsled šuma podnevi laže zbudi iz spanja. Koncem prvega četrtletja že obrača otrok svojo glavico tja, kjer izvira šum.
Godbo posluša otrok s slastjo: kričeč dojenec še da s petjem pomiriti.
Otroci, ki imajo muzikaličen posluh, delajo že v dragem letu plešoče korake po ritmu godbe ter poskušajo posnemati pesem-co, ki jo mati zapoje.
Sluh je torej že izza mladosti treba skrbno izobraževati kakor za glasbo, tako tudi za govor. 0-trok se mora učiti deklamacije, petja in glasbe sploh. Zlasti je paziti na blagoglasje in čisto izgovorjavo besedi.
V mladeniški dobi je sluh naj-bistrejši; toda že v pozni moški dobi je malo ljudi, ki slišijo na o-beh ušesih enakodobro in prav redki so starci, ki imajo še prav bister sluh.
Sluh je namreč oni čut, ki naj-prvi peša in slabi v starosti; na ušesih boleha namreč dosti več ljudi, nego na očeh. Temu so krivi razni vzroki.
Zlasti škrofulozna deca boleha že v rani mladosti na ušesih; čestokrat se napravijo kraste na u-hlju in v sluhovodu — iz sluhovoda se izceja sprva neka vodena, a pozneje gnojna tekočina. Tudi pri Škrlatici, dobrcih in bripi večkrat oboli osrednje Uho.
Sluh peša, ako se uho delj časa izpostavlja silnim zvočnim pretresom ; zbog tega je precejšnje šte vilo kovačev, fužinarjev, topničar jev itd. naglušnih. Hipna izpre-
memba topline in zračnega tlaku istotako neugodno rvpliva ua uho.
Tudi brezmerno uživanje alkoholičnih pijač in tobaka je dostikrat vzrok rani ¡naglušnosti. Alkoholiki in kadilci imajo večinoma kronični katar v grlu in v nosu. Ker je pa grlo in zadnji del nosne dupline po Evstahijevi cevi v zvezi z osrednjim ušesom, prehaja nosni in grlo vrni katar tudi na o-srednje uho.
V	sluhovodu se nagromadi čestokrat preveč ušesnega masla ter se ondi utrdi; vsled tega človek slabo sliši; neprestano mu zveni po ušesu1. Dogaja se to zlasti pri takih ljudeh, ki so ves dan na pla-Dem in se poleg tega močno potijo. Taki trdi zamaški ušesnega gnoja se morajo seveda odstraniti.
Dostikrat uide v sluhovod muha ali kaka druga živaliee, sosebno ako človek zaspi na trati ali na goli zemlji. Seveda nobena živali-ca ne prihaja namenoma v temni sluhovod, temveč vedno le po slučaju. Tako nezasluženo slavo uživa nedolžna strigalica (Forfícula auricuOaria), M ji .ponekod tudi pravijo uholaz.
Zdravo uho ni smeti zamenjati z Občutljivim ušesom. Zdrav in dober slušni organ mora prenašati tudi jake glasove in silno šumenje, ne da bi občutil bolečine.
Občutljivo uho je pa vedno znak bolezni ali vsaj nervoznosti. Pri otrocih in razdražljivih ljudeh utegnejo močni poki povzročati glavobol, krče, omedlevico, krvavenje iz ušes in iz nosa itd.
Dokazano je, da imajo narodje. stoječi na najmižji stopinji kulturnega razvoja ibistrejši sluh, nego mi, lri nismo več vajeni vspre-jemati vase vse raznolične nežne glasove prirode.
Ženska ima finejši sluh, ker je telesno šibkejša im zbog tega bo-ječnejša od moškega; tudi ni tako često izpostavljena raznim iizpre-membam ter ni privajena takšnim razvadam, kakor moški. Iz vseh teh razlogov ima ženska tudi v visokih letih bistrejši sluh nego mosM.
Znano je, da imajo slepci čudovito razvit sluh. Narava namreč nadomešča iz lastnih moči. Komur je .ugasila vid, temu daje o-strejše čute za drago lepoto iv 'življenju.
Slepec Romam pripoveduje mladi Bredi:
“Odkar me je zapustila luč, so se vsi moji ostali čuti podeseterili in postoterili. Na primer sluh; z njim slišim bogvekolikrat veš od vseh drugih, z njim spoznavam ljudi, ki so še daleč od mene; človeka na cesti, korak na hodniku, način, kako kdo .potrka na vrata. S sluhom lmločam let ptiča, ki frči mimo okna. In — čujte : to je navadno, da si zapomnimo znance po hoji; ali jaz jih poznam tako, da razločam vsakega posamezno, izmed mnogih ... Še več: vi veste, da zveni iz človekovih korakov tudi to, kar vidijo sicer oči, na obrazu in na vsej prikazni. Lepe ženske čutim po hoji, po šumenju obleke —- poleg tega, da jih spoznavam po vonjavi njihovih las, ki prihaja k meni oddaleč. — Tako tudi jaz ne izgubljam tiste lepote, ki jo ljubim.” (Vladimir Levstik:	Obsojenci. Ljubljana,
Schwentner 1909.)
Završujmo s to zgovorno izpovedjo !
V	Šmarju pri Jelšah, 9. maja
1911.	Dr. Jos. Rakež.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 ............. K.	50
$20.50 ............. K.	100
$30.85 ............. K.	150
$41.00 ............. K.	200
$61.50 ............. K.	300
$102.50 ............ K.	500
$204.50 ............ K.	1000
$1020.00 ...........K.	5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Karrar State BanN
1900 Blue Island ave., Chicago, 111
AVST80-AMERIKaNSK«-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AV3TRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKA:
Argentina	23. oktobra Martha Washington 5. oktobra
6. novembra Laura	25. septembra
Parniki odplujejo redno oo «reiati ob l. ari pjpoldne i* pri«ta oišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na «oacu S )te ;	• ? S iuth Brookf vnu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: občuje «e r SLOVENSKEM JEZIKU
«LAVNI
ZA8TOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glavni east, na zapad u 130 N. L» Salle St. CMcsgo
obleke io svrsniki.
Naj večja zaloga, naj boljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, imitelja.
Blue Island Ave in 18 cesta
0'
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 4715
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od I.—3. ura popoludne in	od 4.—3. popoludno.
od 6.—8:30 ure vočor.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemomA v piav nujnih slučajih,
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAOER | MAONET \ GRANAT |
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.	pg
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ćez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrane na parnikih družbe, snažne postelje, vino ic razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., Rew York Cit \
r
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France novđvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St , Nev Yin.	MAURICE W. K0ZMIN9KI.
glavni zistopuik z* aspitJ 139 H- Diart))rn St. Chicago, 111
Obednica
Garden City Hotel & Buffe
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raz no vratne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
DOPISI.
Claridge, Pa.
'Prosim, da priobčite sledečih ipar vrstic v vašem cenjenemu listu Glas Svobode.
Na (pisma brez ipodpisa ali naslova, se nemore odgovarjati v časopisih 'kakor bi dotičnik zaslužil, toda naj omenim nastopno:
Kakor je rojakom znano, iskala sem podpisana potom časopisov svojega moža, kateremu se je bil zmešal um in mene 30. junija t. 1. zapustil z otroki vred v veliki bedi. Na dotični oglas sem prejela nesramno pismo Ibrez podpisa od nekega lopova iz Fcesno, Colo., v 'katerem mi piše take nesramne besede, da jih ni dati v javnost; omenim samo, da mi piše med drugim, češ, da se je meni bolj zmešal um, kot pa možu, ki ga iščem in da (ga zato iščem, da bi ga dala zapreti in potem lažje z drugimi vodila ljuibavnosti itd.
Nadalje lopov piše, da mi bo na vise odgovarjal in da je dosti takih iSlovenlk v Zdr. državah. — Tedaj nesramni lopov! Ako odgovoriš, tedaj se podpiši s polnim imenom in naslovom, da ti posvetim, kakor zaslužiš.
Mary Kladnik, Box 68.
Op. ur. Ta dopis smo izjemoma priobčili, ker na dopise brez podpisa se Sploh ne odgovarja, in tako ¡ste imeli Vi pismo enostavno v ¡peč vreči ne pa se jeziti.
Riepetown, Nev.
Prosim malo prostora v našem listu Glas 'Svobode, da rojakom nekoliko sporočim o tukajšnjih razmerah. (Slovencev nas tukaj ni veliko, 'samo tri družine in nekaj “streharjev’'. Moram pa omeniti, da sem se še le pred par tedni tukaj naselil. Alta, Utah bil je zelo všeč kraj, ali ta je pa še boljši; divji pelin mi kar nos kviško privzdiguje, iker razširja svojo prijetno vonjavo sploh po vsej deželi Nevade.
Prvi dan, ko sem semkaj prišel, sem seveda takoj vprašal po Slovencih, M so mi tudi pokazali, kje da živijo. Ko k njim pridem, so ¡mi prav dobro postregli in med razgovorom sem tudi vprašal, je li kateri med njih naročnik na Glas Svobode. Seveda s prva so se mi posmehovali in ker sem bil sam med njimi, sem moral odnehati, kajti znalo bi se mi pripetiti, da se bi bil znašel na peščeni cesti. Trdili so oni, da ta list ni nič vreden in da ne piše dimzega, kot če kak duhovnik greši s kuharico!
Med njimi je bil tudi eden, ko niti citati in pisati ne zna, in bas ta je še najbolj zabavljal; on je vse vedel, kaj piše Glas Svobode. No za sedaj dotičnika ¡nočem imenovati, ker sicer bi morda kateri rekel, da sem “poštar”, da naznanim, kar vidim in slišim.
Konečno naj tudi omenim, da delamo tu v rudokopu, delo ni preslabo in tudi plača je nekako srednja. Ječmenovec je pa zelo skop; 15c en kozarec in to seveda vse “straigiht”.
Posebnih novic ni, 'kot da je gospa štorklja pisala gospej Frank Bajcovi, da jo poseti z darilom.
Za enkrat naj zadostuje ter pozdrav vsem s v ob od o m isele eh i.
John Žužek.
Lake City, Colo.
Iz naše naselbine se malo sliši, loraj sem se jaz namenil, da nekoliko opišem naše delavske razmere.
IV tukajšnjih rudokop ih se je do sedaj delalo s polno paro, kakor se še sedaj dela v nekterih rudnikih. V tem rudniku nas je vposle-nih deset Slovencev, kateri smo meseca avgusta ostali vsi brez plače in 4 t. m. smo izgubili vsaki po «$90, ter neverno bomo li kaj od tega dobili ali ne.
Vse to se je kar na hitro zgodilo. Od zvečer na jutro so bili na majni napisi, ki so se glasili na Hole« Mining and Mi-lig Co., a zjutraj so bili novi napisi, in tako smo videli, da smo prevarani. Storili smo takoj potrebne korake in mislimo, da bomo nekaj vseeno dobili, ker stara kompanija i-ma še veliko rude v rovu, katero si znamo vzeti in prodati. Tudi i-lha na, poti od tu v Salido 95 ton in mislimo, da je naša last, če nas noče plačati po navadi.
Svetujem rojakom, da za sedaj sem ne hodijo radi dela in to osobito ne na Hedem Treasure Mine.
Zadostuje, ko smo mi žrtve teh kapitalistov'. Kadar bo razprava končana, Vam poročam.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam našega prekoristnega lista Glas Sv., a Vam gospod želim pa obilo novih naročnikov.
Anton Iskra.
Pueblo, Colo.
Gospodine Sojar preliva krokodilove solze v Am. Slovencu; jeza ga tare nad gospodom Kalanom in njegovimi dopisi v Glas Svobodi. Gosp. Sojar piše:
“Lastnim očem nismo verjeli, ko smo brali v zadnji štev. Glas Svobode, kako se pere (zamorec Kalan v svobodomiselnem glasilu.” Kaj vraga gosp. Sojar, ali vi tudi čitate Glas 'Svobode? Ali se ne bojite, da bi vas “pocitral” peklenšček? Nadalje piše 'Sojar: “Nekdaj katoliški duhovnik se je zatekel k listu, ki je zanikal in blatil že vse, kar je kristjanom svetega.” G. Sojar vi in vaši backi imate toliko svetosti na sebi, kot jo ima kužek na repu. Potem piše ¡Sojar: “Ni je verske resnice, katere ta list ne bi bil blatil. Nekdaj katoliški (duhovnik, se drzne še sedaj trditi, da v verskem ozira ni odpadnik, se zateče k listu ki je,” — tukaj je božjast zgrabila Sojarjeve kremplje, ko piše — “pero nam zaostaja pred groznem bogokletstvom, najsvetejši zakrament imenoval je “pe--čenko”, katero vživajo katoliški telički.” Ha, ha, /ha! Cujte najsvetejše! Gosp. Sojar, vi in vaše najsvetejše ste od muh!!
Potem piše ta gospodin, ki ima trd.ejšo kožo kot nosorog: “V isti številki, v kateri se pere Jakob Karin, imenuje bogoslužje, rok us pokus, in v isti štev. zametuje “sv. Pismo”. Kes globoko, globoko je moral pasti duihovnik. ki se druži s tako vrsto ljudi”. G. Sojar, jaz pa pravim, da ¡prokleto so slepi o-ni, kateri se družijo z ljudmi Sobarjevega kalibra. G. Sojar tudi vpraša g. Kalana, kaj mu je nekdaj rekel profesor o lažnjivih časnikarjih. 'S tem vprašanjem se je g. Sojar loputnil sam po svojih ustih. In vprašam g. Sojar ja, kateri časnik pa more biti bolj laž-ujiv na svetu, kot je oni, v katerega. se zatekajo katoliški maziljenci in njih backi, to je: Am. Slovenec?!
Nadalje piše g. Sojar: “V isti številki, v kateri se pojavlja kot dopisnik Jakob Kalan, blati neki nam Joliečanom le dobro znani Martin Koehevar žive in mrtve duhovnike in Kalana samega. Komu očita ljubico in nam ¡želi dolgega nosa ter obeta, da pride še? Le pridite sodrug Koclievar; najboljše je, da pridete zopet za blagajnika k društvu sv. Jožefa v Jo-liet.” G. Sojar, vaše zavijanje mi ni razumljivo. Zavoljo tega vas opominjam,da pridete s stvarjo na dan bolj .natančno in razumljivo. Gosp. Sojar, v štev. 35 Glas Svobode sem vas vprašal, ako poznate oni. zaljubljeni parček, saj veste g. (Sojar, kateri se je peljal znarni tremi iz 'Chicage v Joliet; a vi gospodine mi niste na to odgovorili. ;No g. Sojar. kaj vraga pa je z vami, da se bojite resnice? —■ Res g. Sojar imate trdo kožo kot stari m . . .; ali batine Glas Svobode vam jo bodo omehčale, ker časi ko so popi nosili ta “debelo” so minuli. iSaj veste g. Sojar, da je nastopilo 20. stoletje, katero je stoletje izobražovanja in vede.
Konečno bi vam g. Sojar svetoval, da se udarite na vaša prsa in rečete: ‘' Gospod odpusti meni naj-' ečjemu grešniku v Ohicagi !”
Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode” in tudi g. Sojarju, ker on je tudi čitatelj, če pa je naročnik in plačnik, to ve urednik sam.
Martin Koehevar.
Issaquah, Wash,
Dolgo ¡že ni bilo glasu iz tega mesteca, oziroma iz te delavske naselbine. Podpisana brata imava upanje, da se še dragi čitatelji Glas Svobode spominjajo dopisa v št. 17. t. L, da bode nova “Germania” Co., ki je kupila tukaj velik premogovnik, kateri že počiva od 1. 1904, v .kratkem pričela delati. Težko so tukajšnji, posebno pa delavski sloji, pričakovali časa, in sedaj je prišel.
Kakor je povedal superintendent od omenjenega rova, bo prihodnje leto dosti dela. Seveda, mora biti znano zavednemu ljud-
stvu, da taka stvar gre le počasi naprej. Sedaj je zaposlenih 20 mož, in kakor se sliši bode še ta mesec delalo okolo 50 mož, kar bode že velika pomoč tukajšnjim delavcem. Pred kratkim je C. O. zopet kupila 160 akrov sveta. In to kaže, da bode tukaj za delavce še nekaj kruha.
Želiva, da bi se tudi Slovenci tukaj bolj naselili, posebno pa taki, kateri so bolj naprednega mišljenja, ker potem bi tudi v dru-štvehem oziru ložje napredovali; in tudi za list Glas Svobode, kot za prepotrebni “Slovenski Sanitarij” bi se lažje agitiralo, kar je sedaj nemogoče.
To naj za danes zadostuje, a v kratkem času dobijo čitatelji Glas Svobode resnične in natančne podatke o gorejni stvari.
Pozdrav vsem zavednim čitateljem Glas Svobode, listu pa toliko naročnikov, da bi zares izhajal po dvakrat na teden.
John in Math Kramar.
Black Diamond, Wash.
Prosim dovolite mi malo prostora v vrlem delavskem listu, da tnalo spodbudim tukajšnje rojakinje k bolj naprednemu in složnemu delovanju.
Odkrito povem, da ni moj namen se ¡siliti v odsipredje ter druge učiti; toda moja srčna želja je, da bi se tudi me ‘ženske skupaj združile in delovale z možmi vred za napredek in našo občo korist. Pustimo vse prepire in zavisti na strani in se poprimimo dela, ¡ki bo v našo korist in korist našim potomcem ter lep vzgled vsim drugim. —
Tukaj imamo podporno društvo “Slovenke v boj za svobodo” št. 91 spadajoče k S. S. P. Z., ki pa ne napreduje, kakor, smo se nadja-le pred ustanovitvijo. Kako navdušenje je bilo in koliko članic se je bilo vpisalo, ali žal, skesale so se pred ustanovitvijo društva in niso pristopile. Kaj jih je od tega odvrnilo, ne vem; samo toliko mi je znano, da nektere so se dale pregovoriti od jezikov nevednih klepetulj, katerih se itak nikjer ne manjka. Druge menda zopet pravijo, ko ne bi bilo te ali one pri društvu bi že pristopila, zopet, druge: ko ne bi bila ta u-radniea in zopet druge: če ne bi bilo tam seje. Take in enake izgovore menda delajo, ki pa vendar nimajo nikakoršnjega pomena.
Drage rojakinje! Vzemimo malo vzgled po moških, ki pustijo na stran vso sovraštvo in mržnjo, kadar se vrši seja vzunaj dvorane in ne meneč se, kedo je predsednik, tajnik ali .kak drugi uradnik, samo da, vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Zakaj vendar se ne bi me ženske tako ravnale in neme-neč se, naj bo ta ali ona pri društvu, samo da. zadosti svoji nalogi in se ravna po pravilih.
Tora j vas vljudno vabim pridružite se k nam in s tem pokažite, da se tudi zavedate. Morda si marsiktera misli: saj jaz ne,potrebujem bolniške podpore; če bom malo bolna. Ali temu ni tako. —-Vsak človek, če je bolan potrebuje, in če ne druzega pa vsaj zvestih prijateljev, da ga v slučaju nesreče tolažijo. In kje dobimo boljših prijateljev, ‘kot, baš pri društvih, ‘kjer smo kot bratje in sestre. Ako pa katero doleti, da umre, je pa možu tudi silno dobra (podpora, ker gotovo nemore stalno delati, če je žena bolna in če so mali otročički.
Ako. drage rojakinje, vse to dobro premislite, izginila nam bo vsaka mržna do te ali one stvari in prepričana sem, da se k nam pridružite in s tem nam pripomogle do napredovanja društva, a sebe pa zavarovale v slučaju bolezni in svojce pa, če ktero smrt doleti.
(čitala sem tudi v Cl. Ameriki, kako je ta proti ‘ženski volilni pravici. Toda nekaj je resnice na tem, ker nektere žene ¡res nič ne premislijo, kako in komu bi oddale svoj glas. Če pride kak rimski agent in ji malo na dušo pihne, no .potem pa voli tako, kot on hoče.
Toraj drage rojakinje, dobro premislite po,pred, predno naredite križ; ali, katera ljubi svojega moža in čuva z njim, ter ljubi svojega očeta ali brata, tista bo dobro premislila in nje vprašala za svet, za koga naj odda svoj glas. In tako ne bo poslušala ne agen-
tov i ne kapitalistov ter bo tako volila, da bo v korist delavcem, ne pa tistim tolstim kapitalistom.
Pozdravljam vse zavedne Slovenke in Slovence širom Amerike, tebi vrli list pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Matilda Petehuick.
Op. ur. Vaš povsem stvarni dopis nas je siLno razveselil. Prosimo oglasite se pogostoma in pomagajte nam orati ledino, katere je še toliko, da je groza. Da ste nam zdravi!
San Francisco, Calif.
Gotovo ho kedo mislil, da sem se že zaril za zimo v kak brlog po medvedovsko. Toda temu ni tako. Hodim okrog od ‘kraja do kraja ter si iščem boljšega delavskega položaja. Od vsega naveličan, sem se podal v že vzdavnaj zaželjeno San Francisco. Mislil sem si, ako ravno tam dela ne dobim, saj gotovo rastejo po ulicah pomoranče, lemane, grozdje itd., — mi ne bo treba biti lačen. Varal sem se. IJ-lice so razbite, da se človek komaj prerije naprej. Mesto S. F. občuti še danes veliki potres iz 1. 1906. Nikakor nemorejo popraviti razrušenih hiš in ulic. San Francisco je res sloveče in precej veliko mesto, to je že marsikateremu Čitatelju znano. Delavske razmere so pa tako kisle, da je joj! Brezposelnih delavcev pohaja, sem ter tja, da je žalostno gledati. Koliko delavcev je bilo že zapeljanih na to delo “Panama Pacific Kxposl-tion”; so si mislili napraviti pri tem delu življenje. Kdor bode vpošteval moj svet. nebode hodil po San Franciscu lačen in brez posla. Sploh je teško dobiti kaj vredno delo, ako nisi Am. državljan, ali pa v unión. Napraviti je treba ¡za vsako delo prošnjo ter potem menda toliko časa čakati, da kateri umrje.
Za Worlds Panama Pacific Ex-position mora biti človek popolnoma pripravljen, da ugodi vsem zahtevam pri .preiskavi zdravnika, ‘Človeka skušajo za to delo, kot v starem kraju mešetarji konja na semnju. Ako nisi Am. državljan, niti nemoreš'priti v to delo.
Toraj opozarjam rojake širom Amerike, da naj se vsaki ogiblje San Francisca in nikar ne veruje napačnim poročilom, nekaterih listov. ki ne premislijo kaj je prav in kaj ni. Ko bi se ne bil sestal osebno s človekom, ki je pisal v G. N. št. 64 t. 1. češ, da je dosti dela, bi ga bil na drobne kosce pokazal javnosti. Kdor nima tukaj poznanih ljudi in da ne narajma dobrih ljudi, da mu pomagajo, je do konca revež. Toraj proč od San Francisca!
It doesn’t pay to neđlect your. Health,¡JlillKhuF5 *
će pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER ô CO.. 215 Pearl St.. New York. N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule ©lajàajo. (25c. all 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Cenile Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, or i tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščio Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
J. F. HALLER GOSTI LiIST^L
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue IsUnd Av. cor. 2L9t
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnofiibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbivec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co
1622 Arapabce St. Denver.Colo-
Dobra UnijsRa Gostilna, rZS Jos. S. Stastny
The Komad Schreiei Co.
Sheboygan Wla.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GIRL ST80VER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Til, 8980 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najvat v Žitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Ve« to »c doti v gostilni
John Košiček
Dobro pa je organizirano mesto S. F. za — ¡prostitucijo; te je da vse mrgoli. Čemu je tega treba?! Zakaj mora toliko mladih deklet ■prodajati svoje telo? Kedo je temu vzrok? Delavci sami. Zakaj se pustijo držati v sužnosti kapitalizma ? Zakaj ne pokažejo na volilni dan, da je delavec vladar, ne pa kapitalist. Več pomagajo naši glasovi. kot kapitalistični milijoni. To-raj. zakaj bi bili sužni?
Labor dav je bil tukaj dobro spoštovan; nad 35 tisoč linijskih delavcev se je vdeležilo korakanja po Market str. s rdečimi trakovi čez rameni ter napisom: “Voli za socializem”. Vse poulične kare so morale počivati, dokler ni bilo konec korakanja. Zal, da sta prišla ravno en dan prepozno E.
V.	Debs in Darrow. E. V. Debs je govoril tu v S. F. 5. sept. in Dar-row 7ga. Vzlic slabemu in deževnemu vremenu se je vdeležilo mnogo poslušalcev Debsovega govora.
Ko sta Debsa v dvorano pripeljala socialistična kandidata za kongres 5. in 4. distrikta Ernest
L.	Reguin in Norman W. Pendle-ton je ljudstvo hotelo znoreti; tako so ploskali, da ni mu bilo mogoče pričeti govor, in tako je bilo med govorom. Govoril je nad eno uro in prav dobro razkrinkal staro republikansko in demokratsko stranko. Dotaknil se je tudi dobro Colonela Theo. Roosevelta; imenoval ga je jelena Moosi, kateri bode vstal v spominu sploh, posebno pa californskim kapitalistom. Žal. da se nekteri tako malo zanimajo za svojo korist.
Ob priliki kaj več.
Peter Kurnik.
2005 Blue Island Ave.
▼eliká Dvor&DA za društvene in unijake seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
eor. 19. Plač».
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
zimske In spilaflee otinCe.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island A ve«, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBaok.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vaak dan.
	
“i	5LOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio*’
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Aabeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loorais Str. v neposredni bližini Bloe Island Av.in zap. 18. ul.
1807 8. Centre Ati, Chicago, H.
Telefon Canall439.
“The Roosevelt Saleen”
ROCK SPRING8, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzMm pivom Itd. — Se priporoča Slovencem!
"Mm Glob" Um
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za n * irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo.
Tu dobiš vedno sveže Waliterjevo pivo, ohioška vina, dobro domača žganje in najboljše s motike.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER, lastnik.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in rarocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
• ♦«O» «♦'■•'■»'■»C »((>■! ».10. ,0.1
i ali IMATE SLAB ŽELODEC
Vam vročina in mrzla pijača škodi?
Tedaj vživajte Schefflov Ž( lodečni Kordljal, ki vam uravn želodec in dela apetit. Cena 50i Zdeluje in prodaja lekarna LOUIS SCHEFFEL,
20. cesta in B!ue Island ave. CHICAGO.
[
Aé**A****á+»A**lA*i
RAZNO IN DRUGO
1
KRANJSKO.
Roparski napad. Iz Kamnika poročajo, da je prišel 27. avgusta popoLaioma neznan, 40 do 50 let1 star človek na bližnji grad in pro-; sil slikarjevo soprogo Matildo j Klemenčičevo za miloščino. Klemenčičeva je dala možu majhno j miloščino; v tem hipu pa jo ne-j znanec s palico tako močno udaril j po glavi, da se je zgrudila neza-1 vestna. Ko se je zavedla, je opazila, da ji je napadalec ukradel iz zaprte omare za obleko dvajset-kronski bankovec, dve kroni in za eno krono drobiža, ter srebrno zapestnico.
Otrok se je zadušil. Te dni sta
odšla zakonska Janez in Marija Serneja v Stanežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano z doma in sta pustila osem mesecev staro hčerko pod nadzorstvom TOletne stare 1 matere doma. Gez nekaj časa je tudi stara mati odšla z doma; pre-1 je je položila otroka v zibelko spat. Čez eno uro se je vrnila, o- j trok pa je ležal mrtev pod zibel-ko. Najbrže se je bila zibelka pre-1 močno zazibal^ ko stare matere, ni bilo doma ; pri tem se je prevr- j nila in otroka zadušila pod sabo.
Ostri streli na vojaških vajah.
Pri vojaških vajah na Notranjskem, ki so se vršile te dni, so bili oddani v glavni bitki trije ostri streli. Uvedli so preiskavo.
Nezgoda starčka. V ponedeljek preteklega tedna je šel 751etni Juri Jaklič v kočevske hribe iskat piče ;za svinje. Ker ga ni bilo domov, so ga šli sosedje iskat, a brez uspeha. V petek je neki deček slišal v hribih klicanje. Ljudje so šli na dotično mesto, kjer je deček slišal klicanje in so kmalu našli čepico, ne daleč od tam pa starčka, stisnjenega med dve skali. Bil je tako slab, da ni mogel več govoriti in je po preteku nekaj ur umrl.
Zgorel je. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: 28. avgusta je izbruhnil okrog polnoči ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Žumra, ki se je razširil dalje in uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Medveda. Pri Žnrnru je v parni prenočeval 651etni revež Jože Geiser iz Ptujske gore, ki je zgorel. Našli so od njega le nekaj o-'žiganih kosti. Najbrže je nastal o-genj vsled tega, ker je Geiser kadil in pri tem zaspal.
Štirinajstdnevna plača za delavstvo pri c. kr. erarienean rudniku se uvede že meseca oktobra t. 1. Vsa akordna dela se bodo po dvakrat na mesec oddajala in sprejemala. Doslej se je to vršilo le enkrat mesečno.
V vodo je padla poleg državne ceste čez zid, na kojem je sedela, 73 let stara Marija Koder. Bila je več let odnašalka časnikov narodni čitalnici in tudi drugim društvom. Utonila je, preden jo je bilo mogoče izvleči.
KOROŠKO.
Žrtve umetnega gnojenja. Pri
Grabštajnu so poskusil z umetnim gnojenjem ondotno, precej obširno, že izsušeno močvirje spremeniti v dober pašnik. Natrosili so po pašniku Tomaževo žlindro, 40 proč. kalijevo sol in čilski soliter. Opoldne je bilo trošenje gotovo. Popoldne pa se je zateklo iz bližnjih ¡pašnikov neopaženo več živine, ki se je pasla celo popoldne brez vednosti gospodarjev in pastirjev na novo pognojenem svetu. Ko je prišla živina zvečer domov, niso opažali še nikakih posledic te usodne paše. Ob 11. pa je zapazil hlapec v nekem hlevu, da je postalo eno tele silno nemirno. Ko je poklical hlapec gospodarja, je tele že poginilo, obenem pa so videli, da ležita mrtvi še dve kravi. V isti noči je poginilo še v dveh drugih hlevih 11 goved. 0-bolelo pa je 20 goved, katere pa so še pravočasno rešili. Raztelese-iije trupel je dognalo, da je poginila živina vsled zastrupljenja z umetnimi gnojili. Ta slučaj zastrupljen j a v avstrijskih alpskih deželah, namreč da je poginilo toliko živine naenkrat, resno opominja kmetovalce, kako strogo morajo paziti na živino, če vpo-rabljajo za gnojenje pašnikov u-metna gnojila.
PRIMORSKO.
Eksplozija. V ladjedelnici La-zarus v Keki je hotel segreti kurjač Viktor Linic bet pri neki se-salnici. Ker pa je bila v sesalnici voda in se je ta izpremenila v paro, je bet eksplodiral, zagnal Li-niču 5 kg težke klešče ob nogo, ki so mu jo zdrobile in raztrgale, plin pa je vrgel kurjača še kakih 5 m daleč. Ogenj ki je pri tem nastal, so k sreči kmalu pogasili.
Poskusen umor iz ljubosumja. Nedavno se je vršila pred tržaškim deželnim sodiščem obravnava proti 361etnemu Bernardu Galic zaradi poskušenega trojnega timara. Bernard Gallo se je seznanil v Trstu s hčerko svoje gospodinje Ano Maraglino, ki je že o-možena in ima dva otroka, mož r.jen pa je v vojni v Tripolitani-ji. Razvilo se je med njima ljubezensko razmerje. Gallo je bil silno ljubosumen, mlada žena pa precej lahkomiselna. Ko se je vrnil nekega večera Gallo domov, je naletel ženico, svojo ljubico, v intimnem razgovoru iz nekim tujim moškim. Prepirali so se zaradi tega cel večer. Ponoči pa je vdrl Gallo v spalnico Maragline, potegnil jo je s postelje in sunil v spodnji del života. Ko je omahnila, jo je hotel zabosti z močno iglo. Ker se mu je dekle izmuznilo, je potegnil samokres in dvakrat na njo ustrelil. Oba strela, sta zadela ženo in jo smrtno nevarno ranila. V tem sta pritekla v spalnico tudi oče in mati. Gallo je ustrelil tudi na ta dva in oba težko ranil. Pri obravnavi je obtoženec priznal, da je imel namen umoriti vse tri, vsled cesar se je sodišče izreklo za nekompetentno in pride zadeva pred poroto.
Z vozom v morje. 6. t. m. opolnoči se je zlomila nekemu izvoš-čku pred namestniško palačo v Trstu os sprednjih koles. Konj se je splašil in je zdirjal s polomljenim vozom na Karlov pomol. Gospod, ki je sedel v vozu, je skočil pravočasno iz voza, voz, konj in kočijaž pa so padli v morje. Ko-čijaža so potegnili iz vode navzoči finančni pazniki, konja pa je potegnil vok na dno. Voz in konja so potegnili pa šele drugi dan iz vode. Lastnik Solmvi ima škode 1500 kron.
ŠTAJERSKO.
Ponesrečena rudarja. V Hrastniku je priletel rudarju Josipu Žibertu med delom v rudniku velik kos premoga z veliko silo v o-ko in mu ga težko poškodoval. V istem nulniku je tudi rudarju Karlu Grebencu težko poškodovalo levo oko.
Ubijalec alkohol. Zaradi uboja je sedel pred celjsko poroto na zatožni klopi Martin Kink. Dne 28 aprila je cel dan popival po gostilnah v Presladolu. Zvečer je prišel še ,v vinotoč Franca Bobka. Tam se je sprl s Francom Mešič kom. Po kratkem prepiru je med njima nastal pretep, v katerem je Kink Mešička z nožem zabodel v glavo, kar je povzročilo Mešieko-vo smrt. Sodni dvor je na porotnike stavil vprašanje uboja, katerega so soglasno potrdili. Kink je bil nato obsojen vsled mnogih olajšujočih razlogov na 16 mesecev težke poostrene ječe.
Potepuh in tat. Potepuh Vinko Zore se je že od junija klatil po Štajerskem, Kranjskem in Istri. Dne 17. julija je ukradel pri posestniku Sebastijanu Vodošku v Rutah pri Zidanem mostu denarnico s 309 kronami. Zoreta, ki je bil že pogosto kaznovan, so obsodili pred celjskim sodiščem zaradi tatvine in prestopka zakona zoper vagabundiranje na 13meseč-uo težko ječo in s trdim ležiščem vsak mesec. Potem ga oddado v prisilno delavnico.
Razburljivi požari. Iz Ormoža: V Vinici ob hrvaško-štajerski meji so raztrošeni po cesti listki, v katerih se grozi, da more po malem ¡zgoreti cela vas Vinica. In res začne večkrat kje goreti. Še 3. t. m,'je pogorelo pri nekem posestniku. Te dni so zopet našli na cesti tako grozilno pismo s sledečo vsebino: “Hiša za hišo mora pogoreti in nazadnje me boste videli skočiti v ogenj”. Podnevi in ponoči straži vas 12 mož. Ljudstvo je zelo razburjeno. Najbrže gre za kakega blaznika.
Roparski napad. Od živinskega sejma se je vračal domu veleposestnik Martin Heraec iz Stanoši-
ne, občine Sedlašek — Nova Cerkev. Na cesti ga je napadlo več ciganov, ki so mu grozili, da ga zakoljejo, ako jim takoj ne izroči svote 1200 kron, katere je na sejmu skupil. 501etni cigan Šan-dor Vukolie iz Mače na Hrvaškem je skočil k.Hernecu ter mu hotel s silo iztrgati denarnico. Heraec, kateri je imel čez ramo obešeni dve volovski verigi, se mu je postavil v bran. Nastal je med njim in Nikoličem boj. Ko je prišlo po cesti več ljudi, so cigani zbežali. Btražmojster Feliks Zcatar je takoj s kolesom zasledoval cigane, ujel Nikoliča, ga zvezal in dovedel k sodišču v Ptuj. Drugim ciganom se je posrečilo uteči na Hrvaško.
RAZNO.
Vverski fanatizem. Lvovskim listom poročajo iz Lodcza:	Že
pred nekaj dnevi je skušala velika množica pristašev marianistov-ske sekte križati svojega škofa Polembiovskega, da bi potem vstal od mrtvih in oznanil svojo svetost. Policija je z največjim trudom množico zadržala in osvobodila škofa. Napad na škofa se je čez nekaj dni ponovil. Ko je zapuščal cerkev, ga je pričakovalo na stotine pristašev marianistovske sekte in so ga prosili, naj se da križati v odrešenje človeštva. Policija je zopet morala poseči vmes in se ji je posrečilo, da je škofa osvobodila. Več marianistov so prijeli.
Roparski umor hrvaških delavcev na Nemškem. V ro.vu “Wildling” so našli dva umorjena in o-ropana hrvaška delavca. Eden izmed delavcev je oče 7 otrok. Oba sta imela pri sebi 6 mark denarja, ki so ga jima roparji odvzeli.
Častnik — socialist. Italijansko vojno ministrstvo je izreklo pravkar važno razsodbo. V Lodiju je služil pri intendanturi lajtnant Agnelli. Ob začetku italijansko-turške vojne ni hotel prispevati k zbirki za padle vojne žrtve. Konservativni list, izhajajoč v Lodiju, je ovadil lajtnanta in zahteval preiskavo. Vojaške oblasti so res pričele preiskavo in lajtnant Agnelli je izjavil pred vojaško komisijo, da je socialist in organiziran sodrug, zato je izpolnil le svojo strankarsko dolžnost, da ni prispeval k zbirki. S tem je izrazil tudi obsodbo o vsaki vojni, zlasti pa še o turško-italijanski. Disciplinarna komisija je poslala pismeno razsodbo .vojnemu ministrstvu, ki je poslalo so drugu Agnelliju 21. avgusta svojo razsodbo. Razsodba pravi, da vojno ministrstvo ne bo uporabljalo nikakršnih disciplinarnih kazni proti njemu.
*
Arabec kot turist. Pred kratkim je dospel v Rim arabski imenitnik in meščansko časopisje prihaja v zadrego za besedno lepotieje, da bi dovolj pokadlo temu izrednemu dogodku. List “Avanti” pa prinaša ob tej priliki naslednjo do-godbico : Kot naj večjemu ljubljencu Italije so seveda Arabcu vse razkazali in tako so ga peljali tudi ¡pred vrata Rima, na rimsko polje. To je bil dan nepopisnega presenečenja za našega Mustafo. Meni] je, da je zopet v domovini.
“Torej so tudi tu tukuli?”
“Ne, to so slamnate koče gi-tov.”
“Ah, giti . . . to so vendar Beduini v Italiji?”
“Ne, to so italijanski delavci, ki pridejo od zunaj, da obdelujejo zemljo in dobe mrzlico.”
‘‘Zelo dobro, imenitno! In vse to tukaj, to je pač italijanska pustinja?”
“Ne, gospod Mustafa, to je rimsko polje.”
“Ah, oprostite, gospod kulturo-nosec, zakaj pa niso semkaj privedli naseljencev, železnic, bolnic, šol, ki ste jih poslali k nam?”
“ Ja . . . veste, mi imamo nalogo, da prinesemo v Afriko kulturo.”
“Ah, razumem, zelo dobro, izborno ! Ampak kdo pa ima nalogo, da prinese kulturo na rimsko polje?”
“Gospod Mustafa, zelo Vas moram prositi ... Vi se vendar tu ne boste vedli kakor socialist! ’ ’
“Prosim, gospod, oprostite: ne-zmiselne so moje besede, navsezadnje sem vendar le divjak!? — Na misel, da je treba najpreje v lastni domovini širiti kulturo, potem še drugod, more res le divjak priti . . .
m
#####
Hranitev ljudstva«
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mcTo, katero morete m smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna,
• Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
m
m
m
JOSEPH TBIHHB’S
rtERVfli
«ECISTCRE»
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
«
JOS. TRINER	#
1333-1339 So. Ashland A Te.	Chicago, 111. ®
«•®«t •••#•# •	I
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
»j* Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. A#
50.000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna JSlO.oo -VsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, d i vsiki bolni člo v :k piši po nišo urejsno zdravilno knjižico. Ona knjižica Síetuje v poljudnem jeziku, kako da se do na vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupljena kri, slab >tni život, zgubitak moli, re/matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam poseda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nem idomi pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Blđg. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaz prosim, da m
tako pošlite.
Ime................................................
Pošta.....................................Država.
,-j ¡, \ s s v imi i m >
PRISPEVKI ZA SLOV. SIROTIŠNICO.
Pola št. 317; nabiralec John Vidmar. Darovalci: po 25c: M. Tomažin, C. Gavlik; po lOc: A. Lavrič, J. Stefanič, M. Mačkov-šek, M. Prešeren, A. Volk, J. Vidmar, P. Jeloveen, G. Masterle, F. Kostek, F. Gombalič, J. Kastelic, M. Kovačič, P. Slabnigar, A. Marinčič, P. Grom. — Skupaj $2.00.
Pola št. 108; nabiralec Jos. Cul-kar. Darovalci: ipo $1.00: M. Hribar, D. Kelly, C. Kensinger, J. Culkar, Johan Gulkar; po 50c: M. Sernel, J. Mandelčin, Hajer Bros., Pinfler. — Skupaj $7.00.
Pola št. 259; Od dr. št. 59 S. N. P. J. Darovalci: po $1.00: J. Dolinšek, J. Grame, M. Žogic, Dan Badovinaz; po 50c: L. Banich, J. Žerjav, J. Urbanc. — Skupaj $5.50 Pola št. 84; nabiralec Frank Ertnožnik. Darovalci: po 50c: F. Ertnožnik, J. Sodkrajnik, J. Pa-sehek; ipo 25 e: J. Umčk, J. Bene-galja, F. Kuntz, M. Kitna; po 10c:
L.	Zore, II. Medje. — Skupaj $2.70
Pola št. 132; nabiralec--------
Darovalci: po 25c: J. Bedene, M. Papeš, A. Filip, A. Kotman, J. Miklauc, R. Jiram, H. Moretti; po 25c: J. Podlesnik, J. Eržen, M. Vimančič, A. Koctman, J. Hafner, Julia Markovich, L. Hromek, Fr. 'Smolej, A. Kotnik, G. Ilefansavič, ¡Lina Kajtman, Alozija Slapšak, J. Umek, J. Rudman, J. Frante, J. Beli, P. Drašler, P. Starniša, L. Mlinar, Maria Bedene, J. Javitz, A. Renk, J. Tretnik, Mary Slank. — Skupaj $4.15.
Pola št, 384; nabiralec Victor Lenassi. Darovalci:	V. Lenassi
50c; po 25c: J. Šantelj, A. Martinčič, F. Žitko, Katy Premro, L. Lenassi, J. Mihelčič. — Skupaj $2 Pola št. 232; nabiralec F. Mar-kosek. Darovalci: J. Zajc $1.25; J. Sem 50c; po 25c: F. Markosek, A. Kamnikar, F. Derganc, D. Hvala, J. Zupančič, A, Mejaš, J. Jesenšek, A. Blažič, J. Sluga, P. Blažič, F. Jazbec. — Skupaj $4.50.
Pola sit. 208; nabiralec R. W. Lustig. Darovalci: R. Lustig $2.00 Marij Bajuk $1.; Mike Bajuk $1; po 50c: F. Shipel, R. Jurman, G. Kalčič, M. Dorn; po 25c: J. Sehu-starieh, A. Bradičič, A. Stember-ger, J. Bošnjak, G. Tkalčič. — Skupaj $7.25.
Pola št. 305; Filip Godina $1.00. Pola št. 56; nabiralec Math Ba-tich. Darovalci: M. Batich $1.50;
M.	Klemenc 50c; po 25c: F. Štef-fic, F. Kostarnsiheok, J. Demshar; T. Kos 20c; F. Tančar lOc. — Skupaj $3.05.
Skupaj..................$ 38.15
Zadnji izkaz........... 374.72
Skup . . .............$412.87
DOPISI
Huntington, Ark.
V štev. 212 Glas Naroda sem či-tal dopis, kateri prihaja iz Joliet-skega gnjezda zavoljo Sirotišnice. Neko človeče brbra, da bi bila Sirotišnica najbolje na katoliški podlagi. Kaj ne dopisovalec G. N.: da 'bi bilo bolje, ko bi se Sirotišnica v Jolietu, namesto Chicagi zgradila in da bi si zopet popi mastne brade brisali in naše rojake skubili, kakor se to godi v Jo-lietskem farovžu ker ni konca ne kraja večne fehtarije. Ali morebiti ne ve dopisovalec G. N., da farska bisaga nima dna? Po mojem mnenju bi bilo najbolje da se Sirotišnica zgradi v Chicagi ali v kakem drugem mestu na svobodni podlagi, da se bodo otroci učili naravo spoznavat in ne katoliške gnojnice. Ako bi se pa to zgodilo, da bi se Sirotišnica zgradila na katoliški podlagi, tedaj vem da nobeden Slovenec, kateri je količkaj zaveden, ne bode prispeval niti centa.
K sklepu mojega 'dopisa pozdravljam vse zavedne Slovence širom Amerike, dopisovalcu Glas Naroda pa priporočam, naj izlije iz svoje glave tisto farsko gnojnico ven in naj gre k naravnemu specialistu, da mu zabije v tisto b utico Fundus Instructus.
Martin Powetz.
Denver, Colo.
Mislim, da ¡ne bo zamere ako vas zopet nadlegujem za malo prostora v priljubljenemu nam listu Glas Svobode. Veliko se piše in debatira za “Slovensko Sirotišnico” in v ta namen sem se tu- i
di jaz namenil napisat moje mnenje v tej prepotrebni Sirotišnici. Moja želja je, da se Sirotišnica čimpreje mogoče vstanovi in nje dobrotnik «bil bi sleherni, koji bi daroval $1.00 in nje podpornik hi bil, koji hi daroval manj kot dolar. In v ta namen naj bi izdal to zadevni odbor več vrst znakov, kateri bi se dali za primerno ceno darovalcem v znak, da so darovali narodu v korist in da imajo sočutno srce z ubogimi slovenskimi sirotami.
Naprej, naprej dokler je dan,
Da prej bo pot in trud končan!!
Onim pa ki darujejo od 5 dolarjev naprej do $100.00 naj bi se jim dala takozvana “Medalija” v ponos da se brigajo za slovenski narod in njega koristi. Pa kako pa čemo priti še bližje Sanitariju in to kar mogoče kmalo? Jaz mislim da to se zgodi najložje, ako se združijo vse Jednote in Zveze v tej zadevi in naložijo asesment na elane iin kmalo bode potrebna svota skupaj za Sanitarij ter se bo lahko pričelo z zidavo. Pravico do sanitarija naj bi imeli vsi jednako, neglede koliko je kateri daroval. Zavetišče naj bi se gradilo kar mogoče na zdravem zraku, da se bolnike lažje zdravi. Jaz priporočam državo Colorado in svet dobimo tukaj zastonj. Gpustiti pa moramo vse osebnosti in nasprot-istva na strani in neumorno prijeti za delo če hočemo v resnici kaj storiti v blagor ¡narodu.
Odpri roke odpri srce,
Sirotam olajšuj gorje!
Tukaj smo ustanovili novo društvo in- ga priklopili k S. S. P. Zvezi. Rojaki! pristopajte v društvo ker vam nudi za mal asesment $8 na teden bolniške podpore kot nobeno drugo društvo.
Ne glej! Brat je v potrebi, leži tam bolan
Kdo mu bo pomagal vsem je neznan ;
Tu nima sorodstva tu ni on doma Zato stopi pod 'varstvo jednot, Potem ne bo joka ubogih sirot!!
In sedaj kličem vsem bralcem tega lista: Na delo! za Slovensko Sirotišnico!! V slogi je moč!!
Erazem Gorše.
Waukegan, 111.
Soj ar se hoče nekaj norčevati s poštenjaki iz Ghicage, ki se po-tegajo za pravico. Pravi, da bi rad dal $20.00 za fotografa, ki bi te ljudi “gor vzel”, kadar bodo stali pred nadškofom.
Podpisani delavec bi pa rad dal $40.00 za sliko, ki bi naj pokazala zmečkanega in umazanega Sojar-ja, ki je pred kratkim časom, ko smo šli zjutraj delavci na delo zabuhlega obraza in KRVAVIH O-ČI izpraševal, kje se gre na kolodvor!! Čudno, ko je bil Sojar že neštetokrat v Waukeganu, pa tisto jutro ni znal za “dipo”. Ali so ga vodile coprnice ali pa za-breklj “gambrinus”, na vsak način taka družba, katera je Sojarja vredna!! Čast Sojar ju i taki družbi !!	Tovarniški delavec.
Waukegan, 111.
Strašno me veseli, da znajo dopisniki “Glas Svobode” tako interesantno pisati, da črni popje s tako slastjo prebirajo dopise, da se jih kar iz glave naučijo in celo štejejo besede priobčene v Svobodi! Znamenje, da korakamo naprej in se lajanja kakega psička — a la Sojar ne ustrašimo!!
“Am. Slovenec” se zopet jezi, da mi branimo duhovnika Kalana, druge pa zaničujemo. To je čisto jednostavno in jasno kot beli dain. Kadar bodo amerikanski duhovniki tako odkrito in pošteno nastopali kot g. Kalan, se bomo pa tudi zanje potegnili, če bodo slučajno trpeli kako krivico!
Dokler bodo pa nastopali kot farizeji, je pa naš boj nasproti njim neizprosen!
Nisem se udeleževal zborovanj; takrat pa, ko je bil pop Bajec v dvorani, me je pa gnal “firbec”, da sem se zborovanja udeležil. Pa kakšen raloeek med father Kalanom in Bajcem. Kadar je father Kalan govoril, je bilo vse elektri-zirano; če je pa pop Bajec čvekal, se je pa komaj slišalo v zadnji kot dvorane. Pa je mislil, da ima pred ; seboj same otročaje, ko jim je re-j kel, da jim bo dal “eukerčka”, če I bodo pridni. Oh Bajec, Bajec!! pa
pravite, da ste misijonar; no, pa saj sem prepričan, da Vam ne bo dišalo več priti med razborite Waukegancane!! Pri tej priliki sem slišal, da se je father Kalan pošalil; no, če nam nadškof ustreže, bom pa tudi jaz šel za jeden čas v kak klošter ričet jest, če mi bo škof ukazal.
To je resnica! Lažiojivi Sojar i-ma zopet priliko, da se pocuka za svoj smrkovi nos! Ko bi vi amerikanski farji mogli father Kalanu do živega, bi ga že davno spravili v špehkanuro; a father Kalan stoji neomajno in se samo smeji vašim satanskim izbruhom. Father Kalan je in ostane najznačajnejši duhovnik, katerega mora vsakdo spoštovati, kdor ga pozna! Slišali pa smo iz njegovih ust, da ga ni veselje, bivati še dalje v Ameriki med tako duhovščino, ki uganja same lumparije, ljudstvu se pa kaže lepega in svetega, nadškofa pa vodi za nos kot najhujše barabe!
Javno pa vprašamo Amerikan-ske škofe, zlasti pa nadškofa Quigleya:
1)	Ali je v njihovih škofijskih postavah za duhovščino kak paragraf, ki dovoljuje slovenskim duhovnikom chicaške nadškofije, da smejo obiskovati javne hiše in gledališča ?!
2)	Če ni takega dovoljenja, kako je to, da obiskujejo omenjene prostore Vaši duhovniki!?
3)	Kaj hočete vi kot nadškof ukreniti, da se tako početje kaznuje in pohujšanje zabrani?!
Bili smo v družbi Sojar j e vi, ki je kar bliskoma zamenil farski krogelc z civilistovim in izginil, kamor duhovnik ne spada. Slišali smo ravno tega polimanega popa, kako je zvedavo vpraševal, kaj je prav za prav “siphilis”, in kako se dobi ?! Pa ne, ko bi imel ta tiček opraviti z ženskami na takem kraju, kjer ne sme!?
Ali ve za te dogodke nadškof Quigley, če ne, bo naša stvar, da bo izvedel!! Tudi neka Zofa in
Francka bosti govorile, -----Ali
se Rev. Kranjec spominja, kako je nekoč v Salonu pil čašo piva, kar prideta dve krasni mladenki iz ozadka. Kranjec pravi svojemu spremljevalcu: “Ali bi bile za polomit!?” Spremljevalec lajik je rekel, jaz ne, Vi pa kar hočete!
G. nadškof! ali take svetovalce imate Vi?! Ubogi slovenski narod v Ameriki, ki se še pusti tlačiti takim farjem!
Gospodu Kalanu pa svetujemo: Nikar še ne hodite nazaj; če pa že greste, boste prišli pa nazaj; zakaj Waukegancani se bomo tudi po Vašem odhodu borili za pravico in resnico, ktero ste nam Vi odkrili!
Hvala vam za vašo odkrito pomoč pri razkrinkanju naše laži-dnihovščine!
Varovali se jih bomo kot kuge in pretehtali njihove nauke, pred-no jih bomo sprejeli!
Naročnik Glas Svobode.
Op. ur. Prizadetim, imena na razpolago.
Waukegan, 111.
Podpisani se na izbruhe Rev. Kranjca i Sojarja ne ho oziral, ker s takimi ljudmi res ni vredno več govoriti! Pribijem pa te-le vrstice še za spomin, predno zapustim to nadškofijo!
Sojar, ta “zlati” duhovnik, ki je kot lemenatarček po Šiški in Ljubljani znal tako lepo oblizovati noske svojim ljubicam, je izgovoril o pokojnem g. Šuštaršiču iz Jolieta besede, ki značijo, da So-jar ne bije samo po Kalanu ampak tudi po Svojih prijateljih; torej mu mora manjkati jednega koleščka, ali pa. je cel hudič! Naj bo že prvo ali drugo, oboje ni toliko vredno kot konjska figa na cesti!
“Da bi se že skoraj iztegnil ta hudič”. Take 'besede je izgovoril Sojar o bolnem Šuštaršiču. Priča Kranjc in njegova Ančka 1!
Zdaj pa ljudje, ki ste pod Sojarjevim pastirstvom in ki njegove dopise prebirate, sodite, s kakim 'človekom imate opraviti in koliko je vam verjeti njegovem pridigam in dopisom!!! Pomilujem Slovenske rojake v Chicagi, ki imate takega hudiča za dušnega pastirja!!
Koliko je pa Rev. Kranjec vreden pa vidite iz tega le dogodka.
Ko je Kranjec izvedel, da imam jaz v Waukeganu že svojo kuharico, je brž prihitel, da jo vidi, misleč, Bog ve, kaka krasotica da je.
Ko jo ugleda, pa mi pravi: “Do teh suhih kosti, pa gotovo ne more imeti nihče kakega poželenja Prokleto, saj je v Chicagi dovolj punc, h katerim se lahko gre.”
Kaj ko bi nadškof vedel, kako znajo njegovi svetovalci in duhovniki okoli škofa sladko i sveto 'hoditi ; drugače so pa zgrabljivi volkovi, kterim je dušna skrb deveta briga!!
Da bo pa slovensko ljudstvo še bolj prepričano o “SVETOSTI” svojih pastirjev, naj pa še to-le povem.
Kakor že omenjeno meni ne more ne civilna ne duhovska oblast dokazati kakega kaznjivega dejanja. Jaz grem danes lahko s tisto korajžo nazaj, s katero sem prišel !
Rev. Bajec, ki je cel teden mi-sijonaril tukaj praznim stenam, me je nagovarjal, naj si dam tuje ime in bom lahko dobil službo v kaki drugi škofiji. Jaz sem mu .rekel : Kalan sem bil rojen, Kalan hočem, umreti!
Pa mi pravi: Tisti Wolf, ki je pred leti v Celovcu spravil neko banko z več milijoni v “luft”, je pribežal v Ameriko in sedaj je nekje dušni pastir pod tujim imenom.
Jaz pa pravim samo to-le: V deželi, kjer imajo Wolfi, taki lumpje, ki bi morali v temnici sedeti, prostost pod plaščem tujega imena, jaz ne maram jesti svojega kruha in zatorej kličem značajnim Slovencem široan Amerike zlasti pa poštenim Waukegancanom!
Prisrčni z Bogom!!!
Jakob Kalan, župnik.
Objestnost.
Zdi se skoro nenaravno, da človek če se prenaje, vsled tega u-mre. Tako se je že večkrat zgodilo. Kar nas prevstraši je nagla smrt in ne to, da se je človek pre-najel, kajti objestnost je pač v navadi v tej deželi. Marsikatere slaščice se nam zde prav neljube in jih ne maramo, zato ker smo se jih prenajeli. Ljubijo se nam pa z dišavami primešana jedila in si želimo take hrane, ki nam daje a-petit. Kar mi rabimo, je pravilo za pametno vživanje in povrnitev starih prebavnih moči. Rabimo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo pripravilo telo, da bo sprejemalo dobro, navadno hrano in da jo bo dodobra prebavilo. Isto bo sčistilo telo in ne
svOßOö
CO.
1809-1813 Loomis St., Chicago, lil.
GV>S
OBVESTILO!
Vsem društva r9 obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
V j aK o-V r sinih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJHnJena pranji la in prenJode
iz tujih jezikov na Slovenski jezik in obratno, lista
Naročnikom
"Glas S n) obode’*
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.


JiE
HYDR0CE1
BREZ NOŽA [N BOLEČIN. Structuri; dalje ozdfa.
O zdravim vsacega, kdor trpi na Varlcocell v Im nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico In boleznt tičoči-b se moSkib. Prilite k nam vsi, ki ?te se nevspeš o zdra ili p i drug- h zdravnikih. Moja 15 letna praks = vam je ni razpolago in jamči uop dno oidravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA. BOLEZ-IV LEOICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti', slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchitls. srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najno-vejšl metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj. St.
4
@*3
DR. ZINS, 183 ShSSsTrS; Chicago
Odprto od 8 c | Jira) do 8 zvečar. Ob n9deljah od 8 z j utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Najvećje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilaner, Anheuser-Buah, Michelob in .‘r —-rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
bo pripustilo neprebavljene ostanke hrane, da hi še skisali v črevah in jih zastrupili. Isto bo odleglo nervoznost, ho sčistilo polt, bo povečalo moč. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ
in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo 'bodočnost.
TELEFON CANAL 4250.
^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor riž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen.
Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-tančneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na:
A. Mantel,
2026 Blue Island Ave.,
Chicago, HI..,
Hrani danes!
Da boš imel jutri! Prični še nocoj!
Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah veier mamo o Jprto od 6. do 8 ure.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorilno v vseh jezikih.