Ul-i. mi dan na« ssbot. M*U is praaaikoT. iMoed dallj Satardaj«, Sunday» and Holidajra. ^TKAI XXVI1L Ona lista J« te.oo PROSVETA GLASILO SI.OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urni ni Akt In upravniAkl prontort: «657 8. Uwmlale Ava. Offica of Pubtlcatlon: 2M7 South Lawndala A v«. TaUphone, Rockwall 4904 chicago, ill., Četrtek, 5. decembra (DEC. 5 j., 1935 s«kecrtpuo« ie.00 vaam. ftTE VN U MIIE R 2.17 Standard Oil Co. bo še nadalje pošiljala petrolej v Italijo Aocaptanca for naillng »t »p—laJ rata of poataga prortdad tov Ib aaetioa 1101. Aet of Oct I. 1017. authorii«) on Jota 14, 1010. Predsednik Teagle izjavil, da kompanija ne bo pretrgala komercialnih odnosajev • tvojo podružnico v Italiji. Akcija, da te embargo omeji le na izvoz orožja v Italijo, podvzeta v New Yorku. Italijani spet tepeni v Afriki New York, 4. dec. — Standard Oil Co. of New Jersey je včeraj naznanila, da bo še nadalje po-jjjjala olje svoji podružnici v Italiji. Walter C. Teagle, predsednik Standard Oil Co., pa je zanikal poročilo, da je kompanija preko troje podružnice v Italiji za-jamčila Mussoliniju, da ga bo »lagala z oljem, dokler bo trajala vojna v Afriki, v zameno u monopol velike vrednosti. Na vprašanje časopisnih poročevalcev, kakšni so aedanji odnošaj i med Standard Co. in ijeno italijansko podružnico, je Teag-le odgovoril, da družba še ai spremenila svojega stališča, katerega je naglasila v izjavi 18. oktobra.^ V tej izjavi je bilo reteno, da kompanija ne bo o-virala rednih trgovinskih podov g svojo italijansko podružnico. New York, 4. dec. — Federal-ji aodnik Henry W. Goddard je včeraj izdal odredbo, ki zahteva od državnega tajnika Hulla in Mirih drugih članov Rooeevel-tovega kabineta, naj do prihod-ljega torka pojasnijo, zakaj se m sme pošiljati olja, bombaža, Sarega železa in bakra v Italijo. Ti tvorijo municijski kontrolni odbor, kateremu je bilo poverjeno izvajanje. emifcarga ia izvoz bojnega materiali v Italijo. Ta akcija je posledioa tožbe, katero je vložil Philip Oiordano, Mluibenec Generosa Popa, izdajatelja italijanskega dnevnika MI1 Progreseo", vsebujoča ahtevo, da se embargo razglasi a protiustavnega in neveljavnega. Obtožnica je naperjena proti Hullu, načelniku municijskega kontrolnega odbora, ki ga je imenoval kongres v zadnjem »vgustu, in štirim drugim članom Rooseveltovega kabineta, k' v tem odboru. Ti so Hen-J Morgonthau, federalni zakladnik; G. W. Dem, vojni taj-C. A. Swanson, mornari-tajnik, in D. C. Roper, trgo-""■ki tajnik. ' Giordano je ameriiki državni in biva v tej deželi tride-*let- V obtožnici naglaša, da * nameraval pošiljati olje v I-Jijo. dokler ni državni tajnik J"11 razglasil embarga, kar se * Vodilo 16. novembra. Giordana kot tožitelja je na JMju reprezentiral Francis * Mancuso, bivši sodnik. Za-a' Je razveljavljenje edikta ®un*C4jnkf>ga kontrolnega odboja ^ ga obtoženci ne. bodo enforairati. Dokler ne bo ^ ^ na, odbor ne sme ovi-J« Pošiljanja olja, bombaža ® vugega blaga v Italijo. To-j^J Pravi, da je embargo ne-?llen' W je odbor prekoračil "voje oblasti. Ustaviti »me * Woz orožja n< Mata Domače vesti Podrobnosti o nesrečni Hm rt i rojaka Braddock, Pa. ~ Kakor je bilo že poročano, so na zahvalni praznik našli rojaka Fr. Zajca mrtvega v njegovi sobi. MrliŠko-ogledna porota je zaključila, da je Zaje zaspal pri goreči plinaki pečici in ker soba nima ventilacije, se je v spanju zadušil. (Pokojnik je bil vdovec in se je "peč-lal" sam. V Ameriki je bil 32 let in vedno je bil svobodnomi-»elnega prepričanja. Pokopan je bil civilno. Tu zapušča brata, v starem kraju pa sina. Nov grob v starem kraju Coraopolis, Pa. — John Rozman je prejel žalostno vest, da je v Šenčurju pri Kranju dne 21. _ oktobra umrla njegova mati Ma-narodov na preizkušnji7, ki bo riJ»n& Rozman v starosti 78 let. pokazala, ali bo mogla poravna- P1*6^ dvema letoma je umrl njen ti italijansko-abesinski konflikt. moi odroma oče. V Ameriki za-Premier se je izognil vpraša-1 P"*4* sina in hčer Ano Vidmar, nju, ali se je njegov kabinet iz-1v *tari domovini pa dva ainova rekel za oljne sankcije proti in stiri Were- Možnost revizije versajske pogodbe Italija bo morda dobila nadaljnje koncesije London, 4. dec. — Premier Baldwm je v teku debate o pre-stolnem govoru, ki ga je sestavil kabinet in v katerem je bil površno očrtan vladni program, izjavil v parlamentu, da dežela stoji pred novo mednarodno situacijo. Rekel je, da je- Liga Italiji. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da se ni, namignil pa je, da »o v teku pogaja- Na daljšem oblaku Ely, Minn. — Rojakinja Angela (Pisler je odšla na daljši nja glede revizije versajskega obisk k svoji sestri M. Kržišnik pakta. Ako bodo uspešna, bo' v Ročk Springsu, Wyo. Italija dobila večji del plena iz zadnje svetovne vojne nego ga je v obliki kolonialnih mandatov. To je imel Baldvvin nedvomno v mislih, ko je govoril o možnosti revizije pogodb. Modifikacija obstoječih pogodb bo najbrž predmet razpravi, ko se bosta prihodnjo soboto sestala v Parizu angleški zunanji minister Samuel Hoare in premier Laval. Neugodne novice o manevrih japonskih mjjitaristov, ki hočejo odrezati nadaljnji kos Kitajske, vznemirjajo Anglijo. Boji se novih zapletljajev v Aziji in hoče dobiti zaveznike, da bi ji pomagali izvleči se iz zagate. To je najbrž vzrok, da je Bald-win namignil, da je Italija u-pravičena do večjega plena, ker se je borila na strani Anglije v zadnji svetovni vojni. pa in munidje v izvoza drugega •Vi. kr. P> < \ Ahaba, 4. dec. — Abe-f«da je naznanila poraz r>00 italijanskih vojaki v provinci Temblen ^>ra. Uradno poročilo *e morali Italijani ' vroči bitki, v kateri italijanskih ln 16 vojakov, umakniti, 'udi pravi, da so se '»'»janske čete umak-*haija in Gerlofubi-»lijani to zanikajo. 1' Sf 0Lbn, delavci zo pretili s stavko Mont. — Stavbni de-■••ni pri gradnji jeza Voditelj farmarjev snuje novo stranko Des Moines, Ia. — To mesto bo morda rojstni kraj nove politične stranke, če bo konferenca, katero Je sklical Milo Reno, voditelj organiziranih farmarjev, irspešna. Vršila se bo v januarju in Reno je povabil "fa-thra" Coughlina, dr. F. E. Tovvnsenda ter minnesotskega governerja Olsona, naj se je u-deleže. Reno je gotov, da bo konferenca rodila novo stranko, d oči m drugi vidijo velike zapreke. Kdo naj postane vodja stranke, je vprašanje, ki dela organiziranih farmarjem velike preglavice. Kriza preprečila milijon porok ** Laval obdoben zveze s fašisti Novi napadi na premier ja v francoski zbornici Pari*, 4. dec. i— Levičarji so na včerajšnji seji državne sbor-nice odprto obdolžili premierja Lavala zveze s fašističnimi organizacijami, ki se pripravljajo na civilno vojno. L juti napadi na premierja so izzvali vihar v zbortiici ln je bilo treba sejo prekiniti, da so se razka-čani poslanci pomirili. Herriotovi radikalni aociali-sti, ki vzdržujejo ravnovesje v zbornici, ao se tudi pridružili levičarjem pri napadih na La-valovo vlado. Eden teh, Marc Rucart, je za vpil proti Lavalu, da mu radikalni socialisti ne zaupajo. Možnost vseeno je, da Lava* lova vlada ne bo fltrmoglavljena, ko bo vprašanje zaupnice dano na glasovanje, ker radikalni so-cialisti niso podprli predloga, ki je obsojal in kritiziral premi-erjevo politiko. Laval je doslej dobil te dve zaupnici v zbornici, toda fašiatično vprašanje, ki bo prišlo na dnevni red, bo glavna preizkušnja. LsyiČarji so Lavalu zapretili a porazom, Če ne bo bolj odločno nastopil proti fašističnim organizacijam. NOVA MIROVNA KONFERENCA NA VIDIKU Francoski premier hoče ustaviti afriško vojno NOVI LAVALOVI MANEVRI Proti o bor o* ie v al ni tekmi VVashington, — Te dni se je oglasila v državnem de-partmentu delegacija organizaciji ki iščejo podpise na peticije "lj-udskega mandat« za končanje vojn", in apelirala naj a-meriška vlada napne vse sile, Pari«, 4. dec. — Dlplomatični krogi so sinoči naznanili, da namerava premier Laval sklicati konferenco treh velesil t namenom, da ustavi afriško vojno. Na to konferenco bo Laval povabil angleškega zunanjega ministra Samuela Hoareja in barona Aloiaija, načelnika Italijanske delegacije v Ženevi. Na tem sestanku bodo razpravljali o načrtu končanja afrUke vojne, ki sta ga sestavila Mau-rice Peterson in Comte Rene S a i n t-Quentin, strokovnjaka britskega in francoskega zunanjega urada. lati krogi javljajo, da Laval ni doslej dosegel nobenega u-speha, da ae ustavi Mussolini-jeva militaristična. kampanja predno bo Liga narodov rasgla-sila oljne aankcije proti Italiji. Pojasnjeno je bilo, da je temu vzrok obotavljanje Anglije ln Italije, ker noče nobena napraviti prvega koraka, ki naj bi ugladil pot za mirovna pogajanja. Premier Laval je zelo zaposlen z obrambo svojega kabine-ta v nižji državni zbornici in Iz tega razloga je začasno prskinll sestanke s poslanikoma Italije ln Anglije. DrugI francoski viri poročajo, d* Imata AntffTa Irf Frtnčl-ja nov mirovni načrt, na čigar Čevljarska firma spet obdolžena Spionaža med delavci razgaljena manj otrok Si. LOala, Mo. — Dr. Samuel dV še ustavi oboroževalna tek- f**11**1 n»J jbI MussoIIni dobi A. Stauffer, profesor čikaške u-! m*- Florence Barnes, ki Je re- ............ ~ niverse, je te dni izjavil na ne- prezentirala Mednarodno ligo Denverski mestni svet proti olim~ pij odi v Nemčiji Denver, Colo. — Tukajšnji mestni svet je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti ameriški udeležitvi olimpijade v nacijskl Nemčiji v prihodnjem letu. V resoluciji poudarja, da bi bilo to prostitulranje ameriških atletskih tradicij, "ki priznavajo pošteno telovadno izurjenost ne glede na barvo, pleme, vero in politično pripadnost" Slično resolucijo je nedavno sprejel tudi mestni svet v Baltimoru, Md. v Fort Pecku, so zagrozili s stavko, ko so kontraktorji namignili, da nameravajo znižati mezde. kem tukajšnjem zborovanju, da je ekonomska kriza v zadnjih šestih letih preprečila najmanj milijon porok v Združenih državah. Toliko mladeničev in deklet je danes samskih, dočim bi bili ti pari nedvomno poročeni v normalnih časih. To pomeni, je nadaljeval dr. Stauffer, da je kriza potlačila najmanj 200,000 do 400,000 rojstev in reducirala normalni ameriški naraščaj zo to število. Dr. Henry P. Fairchild, profesor sociologije na newyorŠki univerzi, je pa rekel,, da je s stališča mirovne politike zmanjšan naraščaj dobro znamenje za Ameriko. Sto let nepremičnega števila prebivalstva Združenih držafv bi bila večja garancija za mir kakor vse pogodbe in razo-rožitvene konference na svetu, je dejal di». Fairchild. Po njegovem mnenju ne hI Italija in Japonska imeli nobenega tehtnega vzroks za današnjo imperialistično ekspanzijo, če bi bili zadnja desetletja regulirali svojo prebivalstvo. ženskih strokovnih unij, je opozorila državni department na dejstvo, da 18 mednarodnih u-nij Ameriške delavske federacije podpira kampanjo proti militarizmu. Te unije poleg tega zahtevajo mednarodne dogovore, na podlagi katerih naj bi se izravnali spori, ki običajno vodijo v vojno. Postavna usmrtitev neozdravljivih Zadevni zakonski načrt v Angliji Brezposelni Kanadčani drve v Alberto Calgary. Alta., Kanada—Več ko 3000 brezposelnih in nemških delavcev iz vzhodnega in zapad-neg a dela Kanade je zadnje tedne prišlo v provinco Alberto v nad i, da bodo deležni $26 meneč-ne 'socialne dividende', katero je obijubils nova provinčna vlada "socislnega kredita" v Alberti. Vse te prišlece iz zunanjih kanadskih provinc mo nastanili v posebni "kempl"»za hrezpoaeine. Stavkarji v boju s policijo v Detroitu Detroit. Mk-h. — <>«wmnajst stavkarjev. dva policaja In ena ženska je bilo ranj«tilh v torek zvečer, ko Je policija n»|>adla utavkarje pred tovarno Motor Product«. etavkarjev je bilo aretiranih. Okrog »tav-karjev Je bilo ud*kženih pri demonstracijah. l/ond<>n. 4. dec. — Dr. G. K. Millard, tajnik novega društva zdravnikov za legsliziranje ev-tanazije ali nebolečega usmrče-vanja neozdravljivih bolnikov, ki sami zahtevajo smrt, je včeraj naznanil, da bo zadevni zakonski načrt predložen na prihodnji seji angleškega parlamenta. Zakon, ki je ie sestav* Ijen, se ne tiče blsznežtv, ki aa-mi ne morejo določiti svoje umrli. Millard je pojasnil, da Kakon kos Abesinije, toda slednji ne mara nič slišati o tej koncesiji, mora biti tako sestavljen, da bo j dal človeku pravico do smrti, ne. , ' "'IIL7 "TT" — ......___'i„J J<\ opravljal Aplonsko «Mbo sme pa dati zdravnikom pravice do uboja. Izvrševanje tega zako na bo v rokah ministra za zdravstvo. Stavkolomec se ponaša z uspehi Spionaža v delavskih unijah se izplača Ht. l^uU. Mo. — Albert A Ahner, privatni detektiv, čigar klientje so industrijski looncer-nl, ki vodijo borbo proti organi ziranenru delavstvu, je pri za slišanju pred vladnim delavskim odborom priznal, da znašajo dohodki dveh njegovih a gentur okrog 9100,000 na leto. On Je načelnik A. A. Ahnsr Detective Agt«ncy in Industrlai Investigators A Kngineers I ne. Ahner je pred delavskim od-borom arogantno nastopal in ni hotel imenovati razen Brown Shoe Co., ki Je obdolžena kršenja WagnerJevega zakona, drugih svojih klientov. Rekord njegovih aktivnosti, ki Je bil prodJožen odboru, ukazuje, da je v zadnjih iHih isistal član več- delavskih unij kot špion, da je lahko dajal informacije open-Aaparjem, ki no ga najeli in plačali. V utdnjih trinajstih rrMMw«'lh Iv St. LouU. Mo. — Kako mogočna in protiunijsk« Brown Shoe Co. izkorišča delavce v podeželskih krajih, kjer ima svoje tovarne, je bilo pojasnjeno pri zasliAanju pred vladnim delavskim odborom, Ta o^bor je <*U redil zaslišanje, ko je bila drut-ba obtožena kršenja VVagnerje-vega zakona s tem, ko je vrgla na cesto večje število delavcev zaradi unijskih aktivnosti. K. H. McCarthy, )>odprod»ed-nik kompanije, je na pritisk pravnega zastopnika delavskega odbora priznal, da ima druž ba plačane Špione v svojih tovarnah. Pomešani so med delavci in vsakega, ki je aktiven v unijskem gibanju, ovadijo, da ga uprava odslovi. Kompanija obratuje osemnajst tovarn in usnjarno. Dve tretjini teh sta v |x>doželskih krajih, kjer je večja prilika za izkoriščanje delavcev nego mestih. Mnogi« podeželske občine so celo podarile družbi stavbišča ln financirale gradnjo tovarn v pričakovanju, da bodo prebivalci dobili primeren za služek, kar pa se ni zgodilo v nobenem slučaju. Kakor hitro so postala stavbišča in tovarne lastnina družbe, Je začela Izva jati breaobzirno protidelavsko politiko in plačevati kulijske mezde. Pred desetimi leti je mesto Salem, III., prispevalo kompanij! $125,000 za gradnjo tovarne v upanju, da bo dobilo veliko število prebivajcev zaslu-4ik, ampak je knutKi apoaualu tvojo prevaro. Ko so se delavci pričeli organizirati, je dru£ba najela privatne detektive in potrošila tisoče dolarjev za razbitje unije, Njene mahlnacije so bile razgaljene, ko so kompanijski po-tmjnikf ugrabili organizatorja unije Čevljarskih delavcev, ga '»dvodli iz mesta ln pretepli, nakar je unija apelirala na vladni delavski odbor, naj odredi preiskavo In odbor je ugodil apelu. VOJNI NAČRT AMERIŠKIH MIUTARISTOV Načrt predvideva fašistično diktaturo v slučaju vojne SVOBODSCINE BI IZ-GINILE Kampanja za evtanazijov An- gliji je dobila mnogo pristašev, na drugi strani ima pa do«ti nasprotnikov iz verskih ozirov. j prilog omenjeni čevljarski flr-mi. Postal jt član unije čevljarskih delavcev i/i vestno |k>-roral družbi o unijskih aktivnostih. Unija je o do 70 milijard ii(b\J, A ftijnh, predM-rlruk iirown Roosevelt noče izdati prijateljev bankirjev larjev dolga, kakor Je Roosevelt trdil v svojem govoru v Atlanti zadnji teden. Predsednik Je odgovoril, da to ni sažno in imen nc bo (Mivedal. M ho« Co., informiral žiifNina, da l*o premestil tovarno v drugI kraj, če rie l»odo meatn« avtoritete prolektirale utavkoka zos*. Katoliško glasilo napadlo Roosevelta Obžaluje Častni naslov univerze Notre Dame ' Waah!ngton, J). C. '*The Ca-tholic Revlew," uradno glasilo ladškofije v Haltlmoru, kamor * pada tudi Kolumbijski dislrikt, Je jrred nekaj dnevi objavilo iler nšpad na pre«)M-dnika Hoo-«veltn zaradi njegove mehiške »olitike, obenem pa ta list ob-taluje, ker je katoliška univerza Notre Dame v Indiani |n»no«l»la Kooiteveltu častni naslov zaradi tega, ker Jo dal neodvisnost ka toliškim Kilipii« em Ta naslov bo preitMMlnilgi |Hideljefi 0.'de« embra. Pod člankom, si kritizira K«h>-ifveltovo mehiško imlitiko - roke pr«>č od notranjih zad<*v v Mehiki! je |»odpi»ao magr. Albert K. Smith, gl. urednik nad Akofljskega glaidla. Izra/ena je lornneva, da katoliAkii univerza Notre l>arne VMikakor ne bi bila l>ornt<»lnlAl' n druge opreme, ("entra1 bila 'rstrukeijo • h t ti na* - Waahlngton. — O vojnem načet u za industrijsko mobilizacijo se je v dušeli zadnja leta že veliko govorilo in pisalo, toda kaj prav za prav vsebuje, je bilo znano le malemu krožku mllitarl-stov in vrhovnim ravnateljem ameriškega kapitalizma. Z objavo tega dokumenta po senatnem odseku za preiskavo munl-cijske trgovine Je ta načrt zdaj postal javni dokument ln Američani lahko vidijo, kaj jih čaka v slučaju, da se Združene države zapleto v vojno. Ne čaka Jih nič drugega ka-kof Italijane, Nemce ali pa Japonce: dobili bi iH«rfekten fašist i,ni rešim, ki bi čisto nič ne zuostajal za Mussollnljevtm ali pa Hitlerjevim režimom. Sleherni državljan bi postal del velikanskega vojnega stroja in pozabiti bi moral, da je kdaj užival civilne svobodščlne pod ameriško zastavo. Izjema bi bili le profl-tarjl ln "važni ljudje", ki bi Imeli vso svobodo pri — galenju svobode. Ta bi za delovno ljudstvo In .liberalne plasti popolnoma izginila, Vse bi bilo vprete-no v voz Marsa. Načrt sa Industrijsko mobilU zacljo J« velik dokument. Vsebuje loii ninim. V n i čin Je orisana vsa vojna organizacija In "koordinacija". Sestavil ga Je vojni štab še pod Coolidgevo administracijo s pomočjo skujilne najmogočnejših Industrlalcev, Poslednje mesece Hoovrove administracije sta ga pričela študira* ti tudi vojni in mornaričnl tajnik, ker sta priAla do zaključka, da ga bo Amerika mogoče rabila že v bližnji bisločnostl kot izhod iz globok« krize, Načrt vsebuje več zakonskih osnutkov in predsednikovih pro-klamacij. Osnutkov za Izjemne zakone je sedem ln tri predsednikove proklamaclje. Ob na|n>ve-dl vojne hi jih milltarlstl le prinesli pred kongres, da Jih glsd-ko sprejme, predsedniku bi pa bile predložene v podpis prokla-inai ije. Ne prvemu ne drugemu bi si ne bilo treba ubijati glave, kako naj se stvar organizira, ker za to so že poskrbeli milltarlstl In "najboljše" glave med plutokratl. Prvi osnutek pooblašča predsednika, da mobilizira "kanonsko krmo"; drugI mu nalaga, da mobilizira vsa materialna sredstvu industrije, surovine itd. v vojne svrhe; tretji daje vladi mo«\ da rasrže vsako- privatno svojino; « eti ti kreira vladno \oj* no zavarovalnico za pomorako plovbo; peti kreira adniinistraci* J ovoj rte trgovine; Af»ti ustanavlja vojno finančno kor|»oraeijo in sedmi določa ustanovitev odliora za financiranje vojlie proda* jaje "liberty" bondov in |»odob- as. _ ■• '___ • 8 |#i \•< pioklamai ljo hi pred m«driik kreiral Atir) komisije; (1) adininiatracijo za vojne In* dustrije, (2) komiNijo za dalo in Javo« tslno^aje, (H) koml*ljo /.a cene in plare in (1) vrhovni voj* ni svet Z diugo proklarna< iJo bi kreiral adminiatracljo vojne trgovine, h tretjo bi pa itoločil, kakAen material mora biti v prvi vrati na ra/.polago v vojne namene. V načrtu ho oriaane funkcije I vaeh teh koiniaij in (Halkomislj, • katerim bi riarclovsl svet nanal-ne obramiie, ki bi bil vrhovna obla nt v de/eli, kateremu bi bile |w»dvržene vae civilne oblasti — ' tudi kongres * predsednikom i red Hletlnji bi bil le riomlnahti i tl'alJ* na »tram ) . P«OgVETA PROSVETA THE ENLIGHTRNMKNT GLASILO IN LASTNINA SIAJVENIBS NABODNB COliCOKNB JKUNOTB Or*u mi mm* »«MUk*4 kr tf» MUvm Nm«it««i ratasi for Um LoiU4 SUt« (nt*»t CkU««o) «»4 C«M4t M M v»t rmr, ChUM« «»4 Cw»i« |7.M |*r t o* n omintrk« H M p«r >«/ C*m o«Uaov po d.«ovoni.-Kuu»W 4vpl*ov I« «*m»r»A»»lk ftoi.ko* M M vratej«. B*Aupi»i liUMTM VM*IM KrttM. v«»tf. drsat* p«.ml it4 ) m »rr.«XJ po*ll)«U-IJu W v aluteju, 4« i« priloilt poAtain«. A4»«rtuin« ral« un ManuacrtpU «f «»wnwit- MttoM a»4 artlelM »ill not U rvturMd. OtW ■MU larripM. »u«h m aferi«, plar*. p«MM. wlU W /aturnM t« aao4ar <»I» »>»« »»»ump—U* In and ,ump*4 aavalopa. Nulm m *aa. kar lina atMi ■ Ummi PROSVETA MIT-lf Ha. L«wa4aU A*a.. Cfclca«*. UMnal* MKMBKS OP T M K KKI>KKAT«D PUM LUU/m M^IIH *> 138 v vkl*%m)u. nm primar dmI«*« puinit. dm w*m fonolM io »r*««4MBo. (Oet. ai, nai, poi»g v«u«a h ■ to* <»!»■«■ potafcl« M> 4« M »Mi lis M Mt»S. Oljne sankcije Zadnje dni je Mussolini strahovito zatulil. To je izdalo njegovo — bolečo žilo, ki je najobčutljivejša. Na pritisk Anglije je zdaj na dnevnem redu Lige narodov vprašanje petrolejskih sankcij. To je tista rana, ki Mussolinija najbolj boli. Dokler ho ne sankcije tikale le orožja, streliva in drugih gotovih produktov, je Mussolini de lahko vihal nos. Italija izdeluje te utvari nama. Posebno h strelivom je videti dobro založena. Glavno je, da dobi surovine: dovolj kovin, premoga, bombaža, olja. Fašistična Italija nima teh in drugih surovin. Ako ji Liga narodov in Amerika ustavita eksportiranje kovin, premoga in olja, mora Mussolini v kratkem času ne le prenehati z roparsko vojno v Afriki, temveč tudi z vsem industrijskim obratom v Italjii. Najvažnejše sredstvo za moderno roparsko vojno je petrolej ali olje. Brez petroleja ni bencina ali gasolina za avto, letala in tanke — in to moderno vozilo in orožje ni vredno nič, če motor ne teče; brez olja ni kuriva za bojne ladje, ne za motorne stroje v tovarnah. Bolečina, ki jo je začutil Mussolini s svojimi fašističnimi mameluki vred, ko je izvedela da Liga pripravlja oljne sankcije, je torej razumljiva. Iz Pariza so poročali, da je Mussolini zagrozil z vojno, če pridejo oljne sankcije. Z vojno komu? Angliji! — V zvezi s tem so poročali, da ima Mussolini štab "samomorilcev", to je letalcev, ki so pripravljeni poleteti naravnost nad angleške bojne ladje in se spustiti z bombami vsak na krov ene ladje, da jih potope. Takih vesti in groženj ne jemlje nihče resno, najmanj pa Anglija. Edini nestvor, ki rad tolče take vesti na veliki boben, so- Hearsto-vi časopisi v Ameriki. Ti krvoločni časopisi pišejo v tonu, kakor da je Mussolini edini na svetu, ki ima bojna letala. Nihče drugi jih nima! — Mi bi verjeli, da bi Bandito dobil kandidate za samomor, če bi mogli priti v bližino angleških bojnih ladij, gotovo pa je to, da bi Mussolini v tem primeru moral misliti tudi na svoj samomor , . . Upajmo, da ,bo Liga narodov (to se pravi Anglija) vztrajala z oljnimi sankcijami. Upajmo, da se zdrami tudi Amerika in prepove požrešnim ameriškim |wtrolejskim baronom izvoz olja v Italijo. Goli apeli na "človeška srca" oljnih magnatov so bunkum. To bi morala Rooseveltova administracija že davno ve- ' deti, ako ne bi bila tako udarjena za ušesi. Mussolini lahko pobere Italijanom in Italijankam vse zlate žepne ure, prstane in uhane; lahko o bere vse cerkve v Italiji — kjer jih je več ko kje drugje na svetu — zlatega nakitja in malikov ter pretopi vse to zlato v denar. Vse tO ne bo nič pomagalo fašistični Italiji. Zlato *<• n«» da jesti in zlato ne goni motorjev. Zlato «amo na sebi ni vredno nič . .. Ve* di-Hperatni krik, vse besne grožnje iz fašistične Italije ne pomenijo nič, dokler Liga narodov vztraja pri sankcijah. )To je glavno dokler Liga v/trajn. Mussolini ima lahko na *\oji strani Avstrijo in Madžarsko, tudi Nemčijo in še Jugoslavijo in Kumunljo |>o-vrhu — vse to ne bo pomenilo d«>stl toliko časa. dokler ae proti njemu velesile, ki kontrolirajo svetovni trg surovin, predvsem — olje in premog. Naprej z oljnimi sankcijami! — 1M t italijanskim fašizmom in vsemi ostalimi fašizmi na svetu! Green in delavske sankcije William Grmi. predsednik Ameriške delavske •federacije. je pred kratkim izjavil, da morajo d«lavske unije v Združenih državah s s\oji- sirani paziti na nevtralnost Amerike * otirom na afriško vojno. Delavci morajo sa-,mi ustaviti izvažanje oIim in drugega materiala \ Italijo « stavkami v ameriških pristani-ičih. I o j.« moška be-eda. T«»Ja nama Inmh^Ih nune pomeni. Za b*H»do m««ra biti akcija! Pričakujemo, da l*» (Ireni po»Vrhrl, da njegova m« šku lieseda p«*tant* ak< ijn S« nekaj. Cv je a meri-ko organizirano delavstvo fA dan«-« tako m • n,,. »tM |«hko izvaja nevtralno«* Združenih itr»a\ »akni n» bi |»r«'\Kelo vlade prihoJnjt- Id«' Glasovi iz naselbin Ferrerjev jubilej Chicago. — Bilo je v tistih dobrih, starih časih, ko sem hodil bos po solato k 'God i novi Francki tamkaj na Karlovo ulico. V tistih letih smo imeli slovenski ra-dikalci v čikaški metropoli tri važna shajališča, kjer smo eden drugemu'potožili svoje kriiave težave. Ta shajališča so bila: seje so*. kluba št. 1, seje društva Kerref 1n v. downtownu internacionalni in takrat sloveči Pihler-jev kevder. Ferrer in klub št. 1 sU bila tista leta z malimi ^spremembami eno in isto. To seveda mislim za člane, delo pa je bilo za ti dve skupini seveda različno. Pri o-beh se je število članov gibalo med 25 in 40. Razume se, da smo na sejah Ferrerja rešetali lokalne in svetovne probleme, toda glpvni del smo posvetili "jedno-tizmu". Zelo nehvaležno delo je imel tista leta društveni zapis-nikar. Kdor je hotel voditi točen -zapisnik sej, je imel približno toliko dela kot urednik kakšnega lokalnega meščanskega tednika. V klubovi blagajni so pajki predli svoje mreže. Blagajna je' bila na ničli in soglasno smo sklenili, da klufy priredi .veselico z igro v Narodni dvorani. Z navdušenjem sprejeto, da uprizorimo sicer kratko, toda lepo igro iz delavskega življenja "Njegov jubilej." Seveda so imeli vloge skoro sami Ferrerjevi dečki. Jože Zavertnik me od vseh strani važno ogleda in pravi: Ti boš igral kapitalista. Čestital boš v izbranih besedah staremu, izga-ranemu čevljarju ob njegovi jubilejni 25 letnici In mu izročil častno diplomo za njegovo zvesto delo. (Ko bo urednik čital ta dopis, se bo gotovo spomnil tistega čevljarja.) Toda, pravi Jože, klubova blagajna je prazna in treba je delati v smeri, da se drži stroške prireditve na minimalni točki. Glej, da nekje dojiš cilinder in frak. Brez cilindra bi se dalo še morda narediti, toda absolutno potrebuješ ne preveč zamazani frak. Naslednji dan sem premišljeval, kje vraga naj dobim cilinder n frak. Sveža misel ml pove, df >i mi frak našega župnika Antona Sojarja lepo pristojal. Sel sem v župnišče, povedal župniku kje aie čevelj žull, da nujno potrebujem ne njega, pač- pa njegov frak. Mož je od začetka zazijal, rekoč, da take predrznosti še ni doživel v svojem življenju. Torej on, župnik, najrmeni posodi frak, da bom jaz kot socialist v njem igral kapitalista! Priznal sem, da cela stvar v resnici sumljivo izgleda, toda upam, da bi se dalo te te*aVe na kakšen način premostiti. Zavoljo enega ušivega fraka vendar ne bomo odpovedali igro! Župniku moje pojasnilo ni bilo vršeč in fraka nisem dobil. Dobil sem cilinder in frak drugje In spominjam se, da je igra in veselica dobro izpadla v splošno zadovoljnost nas in občinstva. Z župnikom sva poznejša leta večkrat, skupaj pila v čikaških salunih — in še danes nisem na jasnem, če sem jaz Toneta aH če je Tone mene — pokvaril. Včasih smo Ferrerjevi fantje tudi šli na inšpekcijsko turo po okolici, da pregledamo, če je kje kaj gnilega v državi Danski. Bilo je tik pred volitvami za mestnega župana. Na republikanskem tiketu je kandidiral in bil tudi izvoljen VVilliam Hale Thompson. Tam, kjer danes stoji poslopje SNP.I, je bilo takrat še prazno stavbišče. Preko ulice je imel svojo hišo takratni gl. tajnik John Verderbar. V prvih solmh v pritličju je bil tajniški urad in jed nota je plačevifa last niku stanarino. Nekega dne zapazim na velikem oknu prilepljen obsežen plakat s Thompso-novo sliko in napisom "Vote for Thompson." Sel sem k laštniku hiše in mu rekel, da je to v direktnem protislovju Molekove resolucije, sprejete na milwauiki konvenciji leta 1912 in da naj kolikor mogoče hitro odstrani okna "tistega pajaca". Mož je protestiral, da hiša je njegova in da on dene v okno tiste slike, ki so njemu všeč. Rekel sem, da ne trdim, da hiša ni njegova. Toda tukaj je druga stvar. Tukaj je urad tajništva SN1PJ. Jedno-ta plačuje najemnino od to sobe in mi ne bomo plačevali stanarine za reklamo republikanske stranke. Če noče odstraniti slike z okna, da pod v za me m druge in štance. Par dni pozneje sem šel ponovno naokoli in videl, da je slika izginila z okna. Kmalu po tem dogodku sem srečal J. Zavertnika pred fivig-Ijevim poslopjem na Crawfordo-vi ulici, kjer je bilo takrat ured ništvo in upravniitvo glasila SNIPJ. Smejal se je. "Servus," pravi Jože. "Dobro si naredil. Tudi jaz sem videl tisto reklamno sliko v oknu, toda rekel nisem ničesar, ker skupaj delava in se izogibam prepirom, kolikor je mogoče. Vedel sem pa, da bo ropot, če prideš ti naokoli.0 V downtownu so se Ferrerjevi fantje takrat shajali v slovitem Plhlerjevem kevdru. Posebno pogosto se je tam ustavljal takrat zelo aktivni in danes pasivni Frank Petrič. Kaj pa je bil Pihlerjev kevder? Nemška gostilna in centralno shajališče ra-likalcev vseh narodov in struj. V tej gostilni si od časa do časa srečal tipične karakterje. Med mnogimi drugimi so vedeli za ta orostor Aleksander Berkman fati^ m polsestre, se je odpra-kegan-No. Chicago. Prvo se vrši,vil v svoj (Rojstno deželo, Ame-dne 8. dec. ob 2. popoldne v dvo- riko» ^o mu je bilo 17 let. Nase-rani Union na 218 Washington 111 8e je v Euplidu in pričel tež-st, v Waukeganu. Predaval bo ko delati. Delal je dela ko od Leo Verner: Tema predavanja raWeni možje. Kmalu po svojem prihodu je pristopil v SNPJ in pozneje tud v SDZ. Ampak usoda mu tudi tukaj ni bila -dolgo mila. Depresija je tudi njega zadela. In ko ni imel ne dela ne denarja, je šel k vojakom, s tem pa je prestal biti član SNPJ in SDZ. Tre tje leto vojaške službe je zbolel. Bil je tri mesece v bolnišnici, kjer je bil operiran na možganih, nakar je prišel nazaj Euclid bolan, uničen in strt. Bolezen se mu je huje in huje za jedala v telo. Trpel je veliko, a ni tožil, niti v najhujših bolečinah ne. Končno je podlegel. Naš nepozabni John je bil mirnega značaja in naprednega mišljenja do zadnjega diha. Njegovi sorodniki in prijatelji so ga okrasili z venci in cvetlica mi. Njegov pogreb je bil civilen kakor si je sam želel. V hiši žalosti in na pokopališču sta se o< njega poslovila dva govornik^ eden v slovenskem, drugi v angleškem jeziku. Od mladega prijatelja smo se poslovili s solzami v očeh. Naj spava mirno \ svoji rojstni grudi! V Euclidu zapušča brata Joe va in dve sestri, Mary Mesojedec in Katarino Mohar, v Skoci-janu na Dolenjskem pa očeta in polbrate ter polsestre. Tukaj imamo zopet en slučaj ki nam pokazuje, kako so nam potrebna društva. Torej kar vas še ni Članov, pristopite v našo SNPJ, dokler je še čas, kajti tu di vas lahko zadene slična usoda kakor je zadela tega mladeni ča. Preskrbite se za slučaj bolezni ali smrti, dokler je še čas, ker nikdo ne ve, kdaj ga nesreča dohiti. • Roil Kmc, 450 je: "Ali je mogoče preprečiti fašizem ali ne ?" Marsikateremu čitalcu Pro-svete je znana stavka v Indiani, ko je governer nastopil proti ljudstvu z obsednim stanjem. Leo Verner je bil eden izmed voditeljev dotične stavke in tudi večkrat vržen v zapor zaradi aktivnosti za delavske pravice. Pričakuje se, da bo zavedno delavstvo v naši naselbini opustilo svoje privatne zabave za ta večer in se udeležilo predavanja, ki ga ni mogoče slišati vsak dan. Druga pomembna prireditev jo 24. decembra v &NFD. Ta večer priredi naša zadružna prodajalna božiČnico otrokom zadružnih odjemalcev. Marsikomu je še v spominu božičnica lanskega leta, v kolikAno zadovoljstvo je bil ta večer otrokom* in odraslim. Program bo izvajala zopet naša mladina. Delila se bodo darila otrokom. Vstopnina za odrasle 10 centov, otroci prosti. N Tretja prireditev pa bo sestanek zadružnih delničarjev dne 18. januarja ob 8. zvečer v dvorani št. 1 SND. Na tem sestanku bo razmotrivanje o otvoritvi podružnice št. 3. Direktorij ima sedaj v mislih prostor v središču mesta No. Chicaga. Podružnici št. 1 in 2 — po izjavi direktori-ja — povoljno uspevata. Geslo delavcev mora biti: "Naprej, dokler njihovi produkti ne pridejo pod zadružno okrilje!" Po končani diskuziji se bo servlral prigrizek. Dne 25. januarja pa priredi tukajšnji soc. klub št. to JSfZ bunko in kartno zabavo v SND. Poročevalec. Nad tri HhoP članov ohladit* unije k pozdravilo pitdprednH nlka te organftarlje U Antoni-n«, ko nt je vrnil ix Kvrop* N'ew York. >«l. al.,1 Po volitvah in o smrti mladeniča Euclid, O, — Iz naše slovenske naselbine se le malokrat sliši v naAi ljubljeni Prosveti, čeprav imamo društvo SNPJ in nekaj naročnikov dnevnika Prosve-te. Kdo bi lahko mislil, da smo vsi zaspali spanje pravičnega, a temu ni tako. Se pred nekaj tedni smo se bili z ognjem in mečem, in sicer veliko huje ko v Abesinijl. • Ta naša vcfjska je bila vsled vprašanja. kdo bo naš bodoči župan. Po dva in dva soseda in najboljša prijatelju sta imela v*ak svojega župana. Blatili so drug drugega po čnsopisih in sejah v ko-ri P«e dr. John L. Rlc«. Idrav8tvenj mesta New York dejstvo, da okrasif potrebujejT Z^T % mleku, da prehranjajo drfjejo ravnotežje prehrani. Malokdo s, U* ^ da bi mogel dolgo časa žimi ob JT mleku pa zares glasoviti pokojni dr S T* je predpisoval lečenje, obZirteirJ " odpočitka in same mlečne hr^ ^^ Mleko je jed, ki tvori najbolj Douoln, i, «med vseh. Za nekoliko mLctv^eSinaT na za dojenčke. Vsebuje vse snov? ki ih trebu e telo rastočega otroka, Nikaka dr jed ni tako bogata na mineralih > zgradnjo čvrstih kosti in zdravih zob v^ *a nje v rani mladostne 2r 2 If' v poznejšlh letih. Mleko je * fosforu, katera dva minerala nase telo 1 kor, ki nas zalagata z energijo, in končno ,J iJl!2a ne k0lič,n* Prvovrstnih protejnov tkanine m da raste in se stalno razvija. Odrasli človek, ki dodaje mleko svoji dnevu hmni, večinoma kmalu občuti znatno zboliša nje v zdravju. Krivo mišljenje, da mleko odt oeluje, je mnoge ljudi, zlasti mlade ženske od vrnilo od navade mlekopitja. Mleko ima odd belujoč vpliv le v razmerju kalorij, ki jih pr speva, in kvart mleka vsebuje le 750 kalori (gorkotnih enot). Telo pa potrebuje 2000 d 2500 kalorij na dan in treba je pač regulira vživanje drugih jedi, tako da more mleko imel svoje pravilno mesto v dnevni prehrani. Ak se ravnamo po tem pravilu, dobimo od mlek korist vseh njegovih vrednosti, ne da bi m večali svoje teže. 2arki, ki delajo predmete nevidni V Bukarešti se je pojavil mož, ki se izdaj za madžarskega inženjerja Volgyessija in trdi, da je odkril žarke, ki so sposobni napr viti predmete nevidne. Ljudje so bili seveda zelo skeptični, pa mož ponovno povabil časnikarje in druge pre stavnike javnosti v svoj hotel ter jim poka učinke svojih žarkov. V svoji sobi je obsev vsakovrstne manjše predmete, mizice, cvetli ne vaze, lutke in podobno iz drugega kota aparatom, ki ga je sam izumil. Gre za nel električni izum, toda Madžar se zelo brani, c bi izdal kakšno podrobnost. Vsi njegovi obii kovaki pa imajo priliko videti, kako se obseval predmeti najprvo zavijejo v nekakšno me«! da pričenjajo počasi izginjati in izginejo kom no popolnoma, To se pravi: ne izginejo, k< jih je mogoče z roko otipati in se prepričati, K«P interpelacij, — V senatu '■upičini so *enatorji in po-opozicije vložili te dni interpelacij, ki se tičejo "tvari in ki jih jugoslo-Javnost deloma sploh ne slišala. Senator dr. Kra-. J Rektor ljubljanskega "Ju-«en rlavnih politikov ju-P»v»riN k<|fa Ni d nacionalizma, ki metna politika škoduje najj^čji panogi slovenske industrije in je glavni kriv« brezposelnosti naših rudarjev, katerih število je padlo v zadnjih letih od 9000 na 4000! V petih letih so padle rudarske mezde od 168 milijonov na 58 milijonov, sto in sto družin strada, rudarska mladina zapada jetiki v masah. V svoji interpelaciji je senator dr. Kramer tudi navedel naslednje: "Na drugi strani se s takim postopanjem u-stvarja v javnosti prepričanje, da se v naši državi ne izvaja politika resnične enakopravnosti vseh delov našega naroda in posameznih pokrajin in da državi niso mar interesi delavcev in siromakov ter da se posebna korist enega dela gospodarstva postavlja nad življenjenske širokih slojev delovnega ljudstva." (Dokler je bil dr. Kramer minister, je zmerom odbijal napade glede zapostavljanja Slovenije v vseh pogledih, zdaj ko je v opoziciji, priznava vsaj glede premogovnih dobav, da se dela Sloveniji krivica na račun srbskih privatnih rudnikov!) Ves jugoslovanski tisk je zabeležil Kramerjevo interpelacijo na kratko, ljubljanski klerikalni, torej vladni "Slovenec" samo z enim stavkom, ker mu je pač nerodno. Ljubljansko "Jutro", katerega direktor je sam dr. Kramer, je seveda hotelo objaviti celotno interpelacijo, ker je to hkrati najboljša agitacija za dr. Kramerja, a cenzor je interpela-vijo precej obsekaf in prečrtal vse hude stavke! V skupščini je več poslancev vložilo interpelacije zaradi znižanja plač državnemu uradništvu, v senatu pa je velika večina senatorjev skupno naslovila na vlado interpelacijo glede notranjepolitičnega položaja. (Od ca. 72 senatorjev jei to interpelacijo podpisalo okrog 60 senatorjev!) Senator j i-interpelanti — po večini jugoslovanski nacionalisti--zahtevajo, da jim vlada odgovori in pojasni notranjepolitični položaj, ki se je po nastopu sedaVi- ditev te interpelacije glede izpre-membe notranjepolitičnega položaja. je precej pretirana. Ljudje, ki so podpisali to interpelacijo, so sami vladali s krepko roko. z diktaturo več let in so sami lahko spoznali, da z vsemi zapori, konfinacijami, cenzuro, zlagani-mi volitvami in z vsem nasiljem niso mogli odpraviti napete situacije v državi. Hkrati pa vedo prav dobro, da so v veljavi ie vsi tisti notranjepolitični zakoni, ki so jih sami pred leti sestavili in diktirali, da veljajo še zmerom isti zakon o tisku, ista cenzura, isti zakon o zaščiti drŽave, iate' odločbe proti delavskemu gibanju, iati volili* zakon, iati zakon o združevanju in shodih —. skratka, da se nova vlada glede notranjepolitičnega življenja dr. ži zakonov, ki so jih sestavili in-terpelanti sami, ko so sedeli za vladno mizo. Ce imajo hrvaški radičevci nekaj več svobode na shodih, če smejo nekaznovani ra-zobešati hrvaške zastave, je to caj malo in zelo nevažno, a so si to opozicijonalci priborili, podarjenega jim ni bila niti trohica. Neki narodni poslanec pa je zahteval odgovor na svojo interpelacijo glede postopanja s tlakom. Nfekateri poslanci so nam« v brošu- rah svoje govore v skupščini, a so bile te brošure pogosto zaplenjene'1*' celoti ali deloma. Predsednik skupščine je odgovoril, da na to interpelacijo še ni dobil odgovora od notranjega ministra. Vsi interpelanti sc zahtevali nujnost za svoje interpelacije, kar je bilo po večini sprejeto. A-li bomo brali kdaj odgovore na te interpelacije? PoČakajmo. -,------—.-J— . .....—... .. ,- • .«.>•■< Pojasnjen umor pri Dolnji Len-davi V pondeljek, 11. t. m. so našli posestnika Jožeta Kepeja v Gaber jih pri Lendavi mrtvega. Ležal je v sadovnjaku ob svojem vinogradu z razbito glavo', zraven trupla je ležal kol, g katerim*ga je ubijalec udaril po glavi. Kdo bi bil izvršil zločin, niso vedeli, a kmalu so odkrili celo zaroto. Ugotovili so, da je šel Kepe v nedeljo v svoj vinograd ter bil v svoji zidanici z nekimi znanci. Sprva niso mogli ugotoviti, kdo vse se je oglasil v njegovi zidanici, potem pa so le zvedeli, da je bil zadnji pri njem 60-letni ko-njač Vaš, nakar sta se pridružila še soseda Hozjan in 191etni Stafan Sečkar. Kakor hitro je bilo ugotovljeno, so že osumiji u-mora Vaša, ker je bilo znano, da ima Vaš razmerje s K epe je vo ženo, ki je stara 47 let, medtem ko je Kepe star nekaj malega nad 60 let. Zaslišali so takoj Vaša, Sečkarja in Hozjana — zločin se je pojasnil. Vaš je imel razmerje a Kepeje-vo ženo, ki ji mož niti ni mnogo zameril, da se pajdaši z drugimi, toda Vašu je bil Kepe na psti in kakor izjavlja zdaj, ga je k umoru nagovarjala tudi Kepejeva žena sama, kar pa ta taji Vaš je pil s Kepejem v njegovi zidani ci, nato sta se pridružila še Hozjan in Sečkar, zavili so še v Hoz-janovo zidanico in se opili, Ko so se razhajali, je šel Vaš s Kepejem, a ga je v sadovnjaku pustil zadaj, kjer sta Hozjan hi Sečkar iz ?Ai6fhie planila • kotom nanj in ifa pobila na tla. VM so bili pijani in so tudi pijani izvr- PROSV^TA Sodnik razglasil novo doktrino "Podpiranje revežev je proti božjim postavam" Harriftburg, Pa. — "Vlada, ki skuša podpirati bedne in zatirane. krši božje postave," je dejal George W. Maxey, član vrhovnega državnega sodišča, na republikanskem shodu, katerega ee je udeležil tudi H. P. Fletcher, načelnik odbora republikanske stranke. "Bojazen pred pomanjkanjem je gonilna sila napredka," je nadaljeval sodnik. "Zakoni stvarstva določajo stalno borbo za obstanek. "Stvarnik Je to odredil in mi ne amemo teptati njegovih postav. . "Ako bomo dovolili šarlatanom nadaljnje beganje ljudstva, kateremu obljubujejo blagostanje na tem svetu, je propad amariikega naroda neizbežen. Postal bo plen močnejših, ki t« bodo podjarmili." Centralna delavaka unija v Philadelphiji je okrtačila Ma-xeyja v poeebni resoluciji, v kateri pravi, da on potvarja bolje postave v imenu privilegiranega razreda, kateremu služi. . r«Wr*t«4 1'Utur«. AmerlSka vojaška letalca Albert Htevena (levoj. In Orville Anderaon (denno), ki sta doNepla nov rekord v višinskem poletu, na aeatanku a predsednikom Kooeeveltom. Vojni načrt ameriških militaristov U$pmh unijm strojnikov Waahington, D. C. — Mednarodna tvesa strojnikov je premagala zadnje ovire, ko je Du-plex Printing Prsen Co„ Battle Creek, Mich., pristala na kolektivna pogajanja i repre^entan-ti krajevne unije strojnikov. Vse druge firme, ki izdelujejo tiskarske stroje, so imele fte prej pogodbe z unijami. I>uplex Co. je nasnanila, da bo vse delavce, katere je odpustila zaradi unijekih aktivnosti, sprejela nazaj v službo. Vae to je rezultat pritožbe, ki je bila vložena pri vladnem delavskem odboru, da no. 2e MM8 je bil izvršen na nje vlade da ruši vse, kar je po- Kepeja napad s strelom in je Ke-kojni kralj ustvaril. Interpelaci- pe prišel takrat izgubil oko. £e ja je zelo huda ter očita vladi, tedaj je imel napad namen osvo-da je njena roka premalo moč- hoditi Kepejevo ženo poHtartiega na in da se je trebu torej vrniti mož a. a v dobi prevrata ni nihče 'V) let diktature mini Iv dobo pred kraljevo smrtjo. Tr- tejca preiskoval. Zdaj je Vaš skr- Proti izpiačitvi bo-nu§a bivšim vojakom Washington, D. C. — Federalni zakladnik H. Morgenthau je v razgovoru s časopisnimi poročevalci dejal, da Roosevel-tova administracija ie ni revidirala tvojega stališča in bo še nadalje pobijala zahteve glede takojšnje izplačitve bonusa bivšim vojakom. bel za to, da bi bil a Kepejavko svoboden in jv ie od jeaenl nagovarjal Hozjana, naj ubije Ke-P«Ja. Hozjan je star 2H let in služi njegova žena v Franciji, imel je le večkrat opravka z oblastmi. Pošten in treeen je bil zmerom ftečkar, pa domnevajo, da so ga napojili in izbrali proti njegovi volji. VaA j« star ftO let, Kepe-jeva Žena 47. Vse štiri ao odvedli l«ndav«ke zapora. rtmmmm (N»dalj»vanj« s 1. strani.) diktator — figura na Čelu mllii taristične mašine. Regimentirano bi bilo vse, industrije in prebivalstvo. Z ozi-rom na industrije načrt določa, da ostanejo v privatnih rokah in jih upravljajo privatni lastniki, katerim bi vlada garantirala "zaslužek" ali proflt—alič-noko v svetovni vojni. Le v slučaju slabega funkcioniranja te ali druge industrije bi jo vlada prevzela kakor je železnice v zadnji vojni in jih potem v dokaj boljšem stanju vrnila privatnim lastnikom. . In kakor v zadnji vojni tako ta mobilizacijski načrt ne zabra-njuje masne produkcije — milijonarjev. V zadnji vojni se Je porodilo tisoče milijonarjev v tej deželi; in če bodo imeli kapitalisti svobodno besedo, kar najbrže bodo kljub vsem frazam in govurancum o "odpravi" pro-fita, bo dala bogat pridelek milijonarjev tudi bodoča vojna. Komisija za določanje cen bi tega pod kapitalizmom sigurno ne preprečila. Vse drugače se ol>eta delavstvu, ki bi bilo pod komando vojnega delavskega odbora. O nalogi tega odbora pravi načrt, da bi bila njegova glavna misija skrb, "da zagotovi vojnim in drugim industrijam.~ki producirajo glavne potrebščine za civilno prebivalstvo, dovolj izvežbanih in navadnih delavcev za izvršitev njih misije." Ce bi "misija" ne bila drugače doaežena, bi odbor lah ko mobiliziral tudi civilno prebivalstvo, ker definicija o njegovih dolžnostih Je dovolj elastična. Radi velike rezerve odvlšne-ga delavstva (brezposelnih) bi se vladi ob izbruhu vojne tega sredstva ne bilo treba poslužitl, marveč le v slučaju potrebe. V zvezi s tem načrtom In vprašanjem je bilo že večkrat rečeno, da bi komisija za cene In plača "zamrznila" oboje. Tudi sam predsednik Roosevelt Je to že en- M Pred vsem je potrebno v svr-ho usjiešne vojne, da se v ljudstvu insplrira zaupanje, navdušenje in požrtvovalnost. To je dosegljivo le, če se pridobi slo-j hrnega državljana za vojni program." To nalogo bi imela "ad-mlnistracija za javne odnošaje" ali bolj pravilno: vojna propagandna Industrija, ki hi bila oljnem tudi cenzor in žandar. t • V načrtu je dovolj jasno povedano, da bi ljudstvo ne smelo nič drugega čltati in slišati kakor le tisto, kar bi dovolila vlada. Tudi je povedano, kakšne naj IhkIo t« "informacije". Cinik bi lahko rekel, da sta ta načrt a-meriških militaristov in lm|>eri-alistov dobro študirala tudi Mu*-solini in Hitler, ker razlike med vojnim "patriotizmom" In prlst. nlm fašizmom obeh diktatorjev ni nobene. In oni delavci, ki goje iluzije, da bi z vojno prišle tudi "visoke plač«", naj si zapomnijo, da so ameriški fašisti fta poskrbeli, da ne bo prišlo do uresničenja takih iluzij, kar bodo plače prej "zamrznili". Pravica organiziranja priznana Mirna poravnava industrijskih sporov Stavka omejila produkcijo avtov Vsa avtomobilska industrija udarjena Dolga vr«ta «tx»r«**nih tovornih avto*, s kateri« ml a«Mtrij»ki f«£iNtfrčni režim u»irahuje rfrlutre, krat naglasil. Tn kaj bi to "u mrznjenje" pomenilo? NIČ drugega kakor preprečenje zvišanja plač In mezd. Znano Je, da ob izbruhu vojne cene planejo kvišku tako rekoč čez noč in zelo visoko, za dvlgnjenje pač pa vzame več časa. In predno bi prišlo do slednjega, bi jih vlada po tem načrtu )m — "zamrznila". Cene je bolj težko "zamrzniti" v a-meriškem "žilavem" življenju, kjer prof it ar hI vo na j f »olj cvete; in to potebno še, če je prilika -zahteva. Načrt n* jsfZJtblja niti na vojno propagandno industrijo. To bi vršila divizija za javne odno-4mj«, ki bi skrbela, da bi Javni, organi in predvnem publika dobivala le "vzgojni in informativni material, ki bi podpiral vlad J ti« vojne smernice In metode" Vsi« drugo bi bilo tabu — pre l>ovedano. "Izredne važnosti Je," pravi načrt s tem v zvez[, "da se ta : ko j ob izbruhu vojne na eni strs ni poflkrbl /h kontrolo v«eh Informacij vojnejra značaja, ki jih prejem« Ijudutv«, rta drugi strs-ni pa avtoritetno da v«MI ftoplftju itd ), da prihajajo pred publiko <«e »ervirajo) I« take informacije, ki so "prave in primarne", Detrolt, Mich, — (KIP) — ličinke stavke v tovarni Motor Products Co. že občutijo druge avtne kompanije v Detroitu, ki so odvisne od produktov, katere | izdeluje omenjena družba. Znamenja kažejo, da se bo stavka razširila tudi na druge tovarne. Situacija je zapletena, kur so uradniki Mednanalne unije združenjh avtnih delavcev, ki je včlanjena v Ameriški dolavaki federaciji, odklonili sodelovanja s stavkovnim kfrmitejern. Stavko vodi Automobile & Metal NVorkers Indnistrlal unija, ki Je bila nedavno formirana z združitvijo treh neodvisnih avtnih unij. Ta pravi, da ima MM oklicu stavke Je Mriggs Mfg. t'o. zvišala plač« od 4.*l na 0A cen tov na uro, ko so delavci zapretlll, da m« InmIo pri družili Mtavkarjam pri Motor Produeta (Ut. |)ruge avtomobilske kompanije — rhrysler, Dodge, l'ly-nvnith In Hudson —- so morale omejiti produkcijo avtov zaradi stavke pri Motor Products Co, Delavci pri llodson (V ho ne tudi izrekli za stavko, da Iz-vojujejo višje mezde Kkiiplozijš bom I »e v dvorani unije AlfK je bilo delo ugenta provokaterja, so izjavili uradniki Automobile A Metal Work-er* unije, S tem Je hotel |m>-Vzročit! nov *|»or med unijama, ki naj bi preprečil razširjenje stavke na druge avtne tovarne, Sundayjcvi miši j o ni §o bili profitono§ni ( hicajro. —- llilfv Sundajr, znani prolentantovaki evangelij, je y.upo»f jI |rremož*riJe v vredno«ti Sr#o,oermanentne Injunkclje proti izvajanju provizij VVagnarjeve-ga zakona. Fahy Je dejal, da je vrhovno stališče priznalo, da Imajo delavci pravico organizirati se v svojih unijah, ko Jo razglasilo ustavnoat železniškega zakona. Citiral Je tudi izjavo načelnika federalnega sodišča Hughesa, "da on upa, da vprašanja kolektivnega |H>gaja-nja ne bo prišlo več pred stališče, ker je ta pravica priznana delavcem." Sodnik Otls Je dejal, da bo Vso stvar dobro proučil in da bo vzelo več tednov predno Ini podal svoj odlok, Vladni delavski odbor je pozval reprczeutante M a J e s 11 c Flour na zaslišanje, na katerem naj bi se odločilo, ali ima unija Ameriške delavske federacije pravico, da zastopa vse delavce pri kolektivnih pogajanjih. Družba je poziv ignorirala In iz|H»slovala začasno in-junkcljo proti izvajanju provizij VVugnerJevega zakona, katerega smatra za neustavnega. Kompanijske unije dobile novo brco Zmaga bratovščine železniških klerkov Wa»hington, I). i\ — Železniški klerki, uposleni pri treh železnicah - Atchison, To|h«ka A Santa Fe, Panhandle & Santa Fe ter (iulf, CoJorado A Santa Fe — so pri volitvah (»dločlli, naj jih bratovščina klerkov zastopa pri vseh kolektivnih |>o-gajanjih. To Je ena največjih zmag, ki jo je izvojevala bratovščina V zadnjem ča*u. V ne kompanijske unije klerkov na žaleznicah zapadno imI ('hinaga so sedaj odpravljene Volitve *lu nadzirala It F. (Jole in IV I). !larvey, reprezen«, fantu finii rainega spravnega Mllaoa, Dr kav no »(Klike* potrdilo ob »od bo delavcev Hurlirigton, N, C. — Vrhovno držav no nodišče Je potrdilo rasaodbo niljega stališča, ki Je "biiodilo |nH delavcvv, članov tekstila«* unije, v zap<»r esili. Caaopiai ao že poročali o tem. TrebuAnik je bil tudi tinti, ki ga je položil, čeprav je nam za vrat visel na plotu." JL Saxon m- je zgrozila. TrebuAnik je moral biti mož z veliko pleio in tobakovimi lisami na bradi. "I)a," je rekla. "V«e nem videla, Zdelo ne mi je, da je moral Atiri ure tako viaeti." "Pa j* trajalo vne, od /ačetka do konca, ko-• maj pet minut." "Zame je bilo večnoat." "Mislim, da tudi za trebudnika, ki je tičal med kolci" se je Hilly «rdito namuznil. "Več ko tucatkrat so ga že obstrelili in oklali. A zdaj pravijo, da je za vse življenje pohabljen — ob berglah bo moral hoditi, če se ne bo kar z vozičkom vozil. To bo zanj zdravilo, da ne bo več opravljal umazanih poalov za železnico. Kil je eden izmed njihovih glavnih streljačev — zmerom sredi najhujAega meteža, kadar je bil kje kak spopad. Nikoli se ni ustraAil ničesar, kar je priAlo po dveh, to moram reči." "Kje pa stanuje?" je vpraAala Saxon. "Gori na Adelini, blizu Desete — ajMobna sosedAčina in lepa hiAa v dve nadstropji. Stanarine plačuje trideset dolarjev na mesec. Mi-.slim, da Je imel pri železnici dober zaslužek." "Tedaj je najbrž« oženjen?" "Je. Žene nisem nikoli videl, a sina ima, Jacka, ki je strojevodja. Prejšnje čase sva se večkrat srečala. Dober boksač je bil, čeprav ni nikoli nastopal. In ke enega sina ima, ki je učitelj na viAji šoli. Paul mu je ime. Z menoj bo nekako istih let. Ta je bil mojster v baseballu. Poznal sem ga4 ko sva bila Ae paglavca." —- 8axon je zleknjena sedela v naslanjaču ter počivala in premišljevala. Vprašanje je postajalo bolj zamotano ko kdaj poprej. Po tem takem je imel ta starikavi, trebušati in plešati streljač takisto ženo in otroke.c In Frank Daviš, ki je bil šele leto dni oženjen, je imel *in» ka v zibelki. Nemara da je imel tudi stavko-kaz, katerega je bil ustrelil v trebuh, ženo in otroke. Vsi so bili kakor v sorodstvu drug z drugim, člani velike družine, pa so vendar pretepali In ubijali drug drugega zaradi svojih "malih rodbin. Videla je bila Chesterja Johnsona, kako je ubil stavkokaza, in zdaj so hoteli obesiti tega Chesterja Johnsona, moža Bradyjeve Kitty, s katero sta pred več leti skupaj delali v kaHonažni tovarni. Saxon je zaman čakala od Billyja kake besede, po kateri bi bilo moči soditi, da ne odobrava ubijanja stavkokazov. "To ni bilo prav," je poizkusila nazadnje. "Oni so ubili Berta," je jel računati. "In še kup drugih. Frank Davisa tudi. Ali si vedela, da je mrtev? Vso spodnjo čeljust mu je odnesel strel — umrl je v rešilnem vozu, preden so ga pripeljali v bolnico. V Oaklandu še ne jHimnijo toliko pobitih na en mah." "A krivi so bili sami," jc4rdila, "Oni so začeli. To Je bil umor." Billy ni odgovoril, a slišala gH je, kako je hripavo nekaj »godrnjal. Vedela Je, da je rekel: "Prekleta »odrKa"; ko je pa vpraAal: "Kaj praviš?" se ni oglasil. Temni oblaki so mu kalili pogled, črte okoli ust so bile postale trde in ves obraz je bil nekam mrzel in divji. Zanjo je bilo to sunek v srce. Ali je bil tudi on tak kakor drugi? Ali bo tudi on ubijal rodbinske očete, kakor so jih ubijali Bert, Frank Daviš in Chester Johnson? Mar je bil tudi on divja zver, pes, ki bo renčal na druge zaradi kosti? Vzdihniia je. Življenje je bilo čudna uganka. Morda je imela Mercedes Higgin-sova prav, ko je tako okrutno sodila o vseh življenjskih rečeh. "Nu, pa kaj za to?" Bili se je osorno zasmejal, kakor v odgovor na njena neizgovorjena vprašanja. "Pes požre psa — mislim, da ni bilo nikoli drugače na svetu, kecimo, ta boj tamle zunaj. Pobijali so se med seboj kakor jug in sever za časa državljanske vojne." "A delavci po tej poti ne morejo zmagati, Billy. Sam praviš, da so so si s tem pokvarili u-speh." "Mislim, da ne morejo," je priznal, čeprav nerad. "A druge poti do zmage ne vidim. Nas poglej. Prihodnjič bomo mi na vrsti." "Menda ne vozniki?" je vzkliknila. Billy je mračno pokimal. "Gospodarjev je-, že dolgo sama objestnost. Menijo se, da nas morajo spraviti na kolena, dokler ne bomo kleče beračili za svoj zaslužek. Odkar je bil onkrat tisti poboj, jim je greben strahovito zrasel. To, da je vojaAtvo zunaj, je zanje že pc* zmage, razen tega imajo pa še pridigarje, časopise in občinatvo za aeboj. 2e z4aj se na vsa usta bahajo, kaj bodo storili. Očividno je, da hočejo izzvati nemire. Najprej bodo obesili Chesterja Johnaona in toliko drugih izmed petnajstorice, kolikor jih bodo mogli. To kar odkrito pravijo. 'Tribune', 'En-qulrer' in Times' ponavljajo to sleherni dan. Organizacije so jim trn v peti. Nič več zaprtih delavnic! Vrag naj vzame organizirano delavstvo! Tisti umazani mali 'Intelligencer' piše danes, da bi morali vse organizacijske uradnike v Oaklandu spoditi iz meata ali pa obesiti. Lepo, kaj? Reci, če to ni lepo!" "Le poglej, kako je z nami. Zdaj ne gre več samo za stavko iz aimpatije do tovarniških delavcev. Dandanes imamo sami svoje težave. Spodili so nam Štiri najboljše može — tiste, ki so bili na vseh zborovanjih v odseku. Brez vsakega razloga so to storili. Poloma iščejo, kakor sem ti rekel, in ga bodo tudi našli, če ne bodo pametni. S strani zveze pristaniških delavcev v Frisku že vemo, kar smo hoteli vedeti. Ga nas bodo oni podpirali, ae ni bati, da ne bi šlo." "To se pravi, da boste ... stavkali?" je vprašala 8axon. Sklonil je glavo. "Mar ni prav tisto, kar bi oni radi? Sodeč po tem, kako delajo?*' "Varčevati bova morala," Ja dejala, zamišljeno kimaje. "Koliko pa Je št v banki?" "Samo kakih trideset dolarjev. Vidiš, mati Skeltonovi sem moral plačati, in še . . . nekaj drugih malenkosti. In organiiacija se je podvizala in predpisala vsakemu članu štiri dolarje izrednega prispevka, da »mo pripravljeni, Če izbruhne stavka. Doktor Hentley pa lahko počaka. Sam ja rekel. To ti je duša, vsakemu lahko poveš. Kako ti je ugajala?" "Zelo. A kaj vem jaz o zdravnikih. On je prvi, ki sem ga imela v svojem življenju — razen enkrat, ko so me cepili; še tisto je bilo na mestne stroške." (Dali* orlbodnJM.) Frank fc»en (Detroit): Iz dnevnika Bostajevega Mihe Ponedeljek, avgusta. — Ker imam danes v mestu važen opravek, *em sklenil, da izo*ta-nem od drla. Poleg tega pa čutim v H€'l»i tudi neljube posledice včerajšnjega piknika, ki ae je vršil v korist društva "Starih de-vU". Po trebuhu mi kruli kot v gobbnjaku. (Jlaui mi je nenavadno velika — tako velika,,da jo nehote (»otipam, če je v resnici š«» moja — v njej pa brenči kot v Mršenovtm gnezdu. Misli *> mi raztrgane in skačejo iz enega predmeta na drugega. V ospredje silijo melodije inanlh pesmi, kalere *nio včeraj v bratskem objemu tingall. Te melodij« se mešajo bret vsake harmonije s l*»lltičtiirnV in kulturnimi disku-zijami, ki pri piiu običajno zavzemajo prorainentno mesto, ('moknem /. jetikom — v u-«tih začutim oktla po starih Akarpah. Skuham fftntioko dihati. Po idra-vniških ugotovitvah namrtV jrlo-»Miko dihanje izborilo vpli\a na pljuča Kocine (»nI nosom mi Atr-le ne« \*e strani Kna mi !«•*«• telo v noMiieu. kar jMi\*r«rfi nenri-jetno Ačegrtanje, nato kihanje. et |H>lna — a? . . . Da te ni sram, nesnaga! Kaj bodo pa ljudje rekli? Koliko al pa spet po-tt\ _ a? Petak Je že odletel, ako ne več ... Oh, saj pravim, kam sem gledala, ko sem tebe pobrala — pa take lepe fh pametne fante sem imela in kar tepli so se zame! Ali Ae več, kri si trdil, da me boš noail na rokah? Sedaj pa vidim, kako n»e nosiA . . . Kar pustila te bom. da veš — takega vrtoglave a dobim kjer hočem. Ti M Ae srajce ne imel ... če bi te Jai ne |Mibrala. da ve*!" Iz skuAnjeVem, da Je treba ob takih izbruhih molčati. Zato se potuhnem pod odejo, dokler ne |toneha nevihta. Vra je polšestih. Kadilka na nočni omarici neusmiljeno zvoni. Zenica pa Ae nekoliko |M>l««ži — se parkrat pritegne In zazdeha. očhidno zadovoljna. da me je poAteno oštela. Tedaj me je pa menda sam vrag zmotil, da nem |M»lo*il svojo nogo na njeno. Ona me pa kot blisk bfene z vso silo, da skoA me ne! Grem tudi jaz s teboj — da veš. SIcer si moram kupiti nov klobuk in čevlje — pa nove vf. ste peč si tn»m šla ogledat — pa novo spalno opremo — pa , . .*• "Dovolj!" pravim. "Prinesi mi črne kave. duAica". "Figo — ne P« ka\ e!.. pa Ae črno — hm ... se vidi, da si bil včeraj natrkan — Izgledaš kot krmežljav maček !" Ii sonednje sobe se začuje za-miani gla.«, \ ameriški »lovenAči* Tli. PjOSV ETA _.. . kuk je vura? Poloamih — vstani in v šolo, lenoba", ae oglasi mati. Iz postelj« se izkobaca desetletna Mary — nadebudna zastopnica mlajše generale, ameriške Slovenije. Komaj sede k zajtrku, že ae začujf na cesti kramljanje šolske mladine, pomešano z razposajenim »mehom. Nekdo izmed skupine zakliče z zategnjenim glasom: "Mary , .. Mary J "Gee whiz, sakai me pa nis pret kolala", pravi Mary jezno. Nato pa hitro odide in zaloputne vrata za seboj, da se vsa baj ta strese. Nu, sedaj bo pa mir si mislim in prižgem cigareto. Toda kmalu se oglasi na trotoarju monoton; glas italijanskega krošnarja: "Bananooos — tomatooos — ba-nanooos — tomatooos Boljša polovica gre ven na verando in prične se barantanje, ki traja celih deset minut. 2e sem mel na jeziku trpke besede, toda kot civiliziran človek se premagam, boječ se ponovnih scen. Za-\x> vstanem, grem v kuhinjo in si akutiam kavo. Ob desetih pride pošta. Jaz se komodno vsedem, nataknem očala, vzamem v roko Proaveto in čitam: "Svetovni položaj. Liga narodov in italijansko-abesinski spor. Sovjetski delegat Litvinov je1 Bzzz . .. §e rezko oglasi hišni zvonec. Grem odpirat. Pred vra-;i stoji alabo opravljen in neo->rit možak. V roki drži šop re klamnih tiskovin in pravi: Dobro Jutro. Lep dan, kajne? Kot vidiš sem že preko petinšti rideset let atar — toraj prestar za v tovarno — je pač tak sistem — saj veš. Zato sem vzel zastopstvo tvrdke "The Leak-proof Roofing Co.", katera nudi astnikom raztrganih streh, kot e na primer tvoja, izborne pogoje. Mi ti popravimo streho ču dovlto poceni in na lahka odplačila. Kakoi#ft. pišeš, prosim? 'Toda jas sem vendar najemnik te hiše", mu pretrgam bes£ do. "O to je pa drugo. Nu, pa zdravo", pravi in odide k sosedu. Jaz sicer gojim tople simpati-e do teh ljudi, toda njih drznost mi pa niti malo ne ugaja, zlasti lcer imam na vratih velikegk napisa "No agenta". Zato trdno sklenem, datae ne odzovem nikomur več. Citam dalje: "Ekonomska kriza je v marsičem izpremenila način življenja širokih ljudskih mas v Ameriki. Ta kriza je prisilila ponosnega Amerikanca na nižji Živ . . ." Bzzz ... se zopet oglasi zvonec. "Hudič naj vas vzame", mi nehote uide. Poltu-cam od strani in vidim, da je ženska. Kot olikan Človek sem seveda napram damam uljuden n obziren. Zavedam se dejstva, da bi bil svet brez njih grozna puščava. Kakd bi potem na primer pesniki, slikarji in kiparji črpali i napi racije za svoje umotvore? Pa tudi vojne bi bile brez žensk nemogoče, ker bi n« imeli vojakov in Mussoliniju bi prekleto trda predla pri obnovitvi rimskega cesarstva. Zato odprem vrata in uljudno pozdravim. "Say, mister! Vdova sem s tremi atrocu Moj mož se je ponesrečil na železnici — sedaj pa prodajam toaletne predmete najboljše kvalitete. Ako na primer kupite šest kosov tega mila, mi mogoče pomagate do redne službe ... saj boste, kaj ne?" pravi in se koketno nasmeje. Jaz prav dobro vem, da se ba-bnlca laže — kljub temu ji pa dam zahtevano svoto, da me ne bo smatrala xa neolikanca. Ker ml je v teh okolščinah nemogoče še nadalje čitati, se odpravim v garažo — potegnem avto na cesto in se pripravim za v mesto. Medtem si pa tudi ženica uredi svojo toaleto. Šminka, puder, krema in drugi kozmetični predmeti ležijo razmetani vsepovsod. Pravkar si obuva dve številki premajhne čevlje —pri tem pa stoka kot noseča ovca. Po dolgem nateganju in zapenjanju si končno pošteno izpremeni obilno obliko svojega telesa Ko si pokriva klobuk, se ;»ogleda v zrcalo in o-čividno zadovoljna se še enkrat napudra. da izgleda kot bi padla v moko. "O. K Ut's gor* . Ko do*|teva v mesto, je ura že dve Prva pot je seveda v trgovino ženskih klobukov. J« imam to lepo navado, da v trgovinah nič ne izbiram in da vselej plačam zahtevano vsoto, četudi je r«rt>ntiil Ftitura. Slifca kaže gradnjo velikega mosta, ki bo zvezal mesti Oakland in San Francisco, Cal. pretirana. To pa zato, ker pravijo ekonomski veščaki, da s tem E>omagam vrteti kolo progperitete — toda vse drugače je pa z ženskami. • .' i Prodajalka prinese pryj klobuk. Ženica ga pomeri -r-,toda ji ne ugaja. Zatem pomeri drugega td. dokler jih ne leži na mizi najmanj petnajst — toda nobeden ji ni všeč. Končno pa postane tudi uljudna prodajalka nestrpna in vpraša ženico kar naravnost, česa pravzaprav želi. "Klobuk", pravi, "pa nimate nobenega!" Potegne m«e za rokav in odideva iz trgovine. "Neumna goska", mrmra presenečena prodajalka za nama. Slični prizori se ponavljajo tudi po druirih trgovinah, dokler ni u-ra pet. Tedaj se pa spomni, da je lačna. Ubereva jo v desetoentno, kjer se ona pošteno podpre z "vročimi psički", nakar sedeva v avto, ne da bi mi dala priliko iti x> svojih opravkih. Na poti domov zaideva v gnečo. Jaz sicer navadno previdno vozim, toda kadar sedi ženska poleg mene, imam vedno smolo — bodisi, da me moti s svojim clepetanjem, ali mi pa ukazuje, cako naj vozim. Na nekem križi-<5u se mi avto iz Neznanega vzroka ustavi. Tedaj se pa prične di-rindaj. Policaj piska — za menoj trobijo sirene — vmes pa klepeta ona. Jaz postanem nervozen — zopet pritisnem in avto skoči kot zajec in oplazi čisto nov For-dek pred menoj. Okoli mene se i akoj nabere gruča radovednežev, ki me gledajo kot afriškega kanibala — vmes pa delajo neslane opazke. Pristopi policaj z beležnico v roki in zavpije: "Hej — Where do you think you are going?" Jaz mu skušam pojasnili defekt mehanizma, toda on od-očno zamahne z roko. 'Teli that to the judge. — WJiat is your name, John ? . . ." /Smeli hls breath!" zavpije nekdo izmed sodrge. "Ha, ha, ha", se zakrofootajo ostali. Ko mi poda policaj listek, se zopet odpeljeva proti domu. "Nu, sedaj pa imaš vraga na-malanega! Oh —- saj sem vedela, da boš kaj napravil, neroda prismojena! Nikdar več se ne peljem s teboj, da veA — kar sam »e ubij, če se hočeA!" Tako me je oštevala skozi do doma. Ko je avto zopet v garaži, jo pa mahnem kar brez večerje spat. Ona pa še nadalje gode v kuhinji. Ponoči sem imel zelo ne- mirne sanje. Drugi dan sem pa trdno sklenil, da nikdar več ne izostanem od dela brez tehtnega vzroka. * Ta dnevnik irtl je Boštajev Miha sam pokazal,, ko sva mre-, varila psihologijo' moderne žene. In ker si mi zdi zanimiv, sem se namenil, da ga priobčim. NAZNANILO IN POZOR! $5.00 nagrade dobi oni, ki naznani osebo, katera je vzela črno suknjo v Italijanski dvorani dne 28. nov. 1936, ko je imelo društvo it. 204, 6NPJ, veselico. Poštenjaka prosim, da mi jo vrne. Uzmoviču pa rečem, da je najtrša tatvina suknje in najlepša suknja je poštenost. Tajnost jamčena. Naznanite na naslov: Frank Baloh, taj., 868 North Str., Luzerne, Pa.—(Adv.) Ženitvena ponudba Vdova doma iz fart Stop pri Novem Mestu živeča na f mi s lastnim precejšnjim prej ženjem, se želim seznatiti s sa cem ali vdovcem v starosti 40 48 let v svrho možitve. Imeti r ra nekaj prihrankov. Mora dobrega značaja in marljiv spodar. Tajnost jamčena. Ki rega veseli naj se priglasi na slov: VDOVA, 2657 S. Lavvnd Ave., Chicago, 111. (Ad SLUŽBO DOBI Priletna žeiuka, paziti n« oti>!.( manjša hiša dela opravljati. |>| po dogovoru. Oglasite se pri: J. Zupančič, 3229 So. Karlov Chicago, lil _(A, AGITIRAJTE ZA PROSV1 TISKARNA S.N. 8PHEJEMA VSA y tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, čainl knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatak slovaškem, čeSkem, nemAkem, angleškem jeziku in dni VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANST 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« roditro tiskan« On« rm«ra«, linijsko delo pnr« mt« "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil j« salo *uh in nI imet nohonr-C« apetita; ni* ve* nnem v«d«la kaj mi j« atorUi." Mater* pravijo, Tnnerjevo grenko vino ravno pravo adravilo ta auh« podhranjen« otroke. Njega vaebina »o najboljše »novi, ki jih je adravttvena veda ianajti mogla sa odprav« ta prt niče, »labega aprtita. glavobola, tgube apanra, plinov, alabega diha, netiate kole in »itnotU v tveai t prebavnimi nerednoati. Prijazno trn piti in dnbrn aanealjivo dniiin»ko tdravil«. V v m k lekarnah. TRINER'8 ELIXIR OP BITTER VVINE Jeeepfc Triaer i empai.y, l hicago Pilite po informacij« na naalov: S.N.P.J. PRINTER^ 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RoclcweU 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dobe nm ftalie tudi na natnena toJeenOe NAMOČITE SI DNEVNIK PROSVETO ______- — ■ ■ , Po aklepa 10. redne konvencij« m lahko naro« na list Predrt« »• Meje eden, dva, tri, Miri ali p«t llanov it ene drnline k eni naročnini. L Proaveta atane sa vae enako, aa liane aH aaflane $6.M M eno leten nar-" nino. Ker pa £tani ie plačajo pri aaeementn 11.20 aa tednik, ae Ji« te i— iteje k naročnini. Torej ««daj al vsroka, reči, da Je list predrag «« 8. N. P. J. Liat Proaveta Je vala Uatnina In gotove Je v veaki draiiai ki bi rad i!tal liat veak dan. Cena Uata Preavete Je: trn Cicere in Chicage |e ^ Za Zdrnft. drlave in Kanado M-M 1 tednik In................ iM 1 tednik In S tednika in............... IN | tednika In.. S tednike In .............. 2 40 | tednik* In.. 4 tednike fai............... 1.S0 4 tednike in., I tednikov In. ........... nI i I tednikov In. Za Evropo J«..............$9.(* Izpolnite epodnjl knpon, priložit«- potrebno veeU denarja aU Ha« Order v plamo In «• naročite Proeveto. I krt, ki Je vaia Uatnina Pejaanllo:— Vae!*J kakor hitro kateri teh članov preneha biti Člaa SNI ali če ae preeeli proč od druline in bo aahteval eam avoj liat tednik, N moral tiati član it dotične druline. ki )e Uko akopno naročena na dneti Proaveto, to Ukoj natnanlti npravniMvu HaU, in ob«n«m dcpla^ti detJ^ eaeto ^ato Proaveta. Ako toge ne ator«, tedaj mera opravai*t»« datum ta to veoto naročniku. PEOSVFTA, 8NPJ, 1*57 8«. Lavndale Ave. Cklenge. III Priloiene poMljaai naročnino ta Uat ProaveU veoto ..... I) Ime.........................................Ct dmMva M Naalov .......................................................... 1'atevit* tednik in ga pripUit* k moft neročnini od aiedečih čtaa