UREDNIŠTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCLNUEVA ULICA 0 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-28 — Izhaja vsak dan opoldne — MeseCn a naročnina 11.— Ur, za Inozemstvo 1520 nr IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavoda: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed CNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, SOLANO LJubljana stev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA FT ALI AN A S. A- BULANO. Topniške in izvidniško delovanje v Egiptu Zavrnjen ^^skus napada na italijanski konvoj - Sovražnik izgubil pet letal Odlikovani junaški branilci zelenice D žala Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. septembra naslednje 850. vojno poročijo: Na egiptskem bojišču delovanje topništva in izvidniških oddelkov. V Sredozemlju je o priliki posku^enega napada .sovražnih torpednih letal na naš konvoj, ki jo nepoškodovan nadaljeval plovbo, protiletalski ogenj spremljevalnih ladij zadel dve letali, ki sta treščili v morje. Nemški lovci so sestrelili dve letali tipa »Spittire«, eno nad Malto in drugo nad Kreto. Sovražna letala so včeraj obstreljevala s strojnicami mesto Trapani in otok Colom-baio, pri čemer so povzročila smrt ene osebe in 9 oseb ranila, nekaj bomb pa je bilo vrženih na cesto med Gelo in Licato. V zraku nad luko Empedoclo so protiletalske baterije sestrelile britansko letalo, ki se je zrušilo v plamenih. Bojišče v Severni Afriki, 24. sept. s. Maršal Bastico se je z letalom podal v zelenico Džalo, kjer je junaška posadka 6 dni vztrajala pred ponovnimi napadi številčno nadmoćnih sovražnih sil. Ko je ob-islcal najprej posadko, ter se je prepričal o različnih potekih trde bitke, je maršal Bastico podelil vojakom posadke odlikovanje za vojaške zasluge, prav tako pa je odlikoval tudi vojake iz kolone, ki je v hitrem pohodu prišla na pomoč obleganim tovariSem. Ko je maršal Bastico pripel zaslužno kolajno na prsi poveljnika posadke, je z visokimi besedami pohvalil vse branilce v puščavi ter povzdigoval vojaški in politični pomen njihove junaške boibe. Angleški zle čin nad bolniško ladjo Pretresljiva pripovečovaisja mornarjev z ladje „Arno" Operacijsko področje, 24. sekt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) V neko naše oporišče so prispeli brodolomci bolniške ladje »Arnoc. Ti člani posadke so doživeli vso odisado ladje. Z njih počrnelih lic žarita ponos in prezir ljudi, ki so preživeli nelojalen napad. Na naši ladji -\Arno« ni nihče pričakoval izdajalskega napada, ki je bil izveden s preračunjeno trdovrat-nostjo. Ladja je plula s prižganimi svetilkami že od mraka. Stranske svetilke so obsvetljevale obod ladje, reflektorji pa so razsvetljevali znake rdečega križa. Prosti del posadke se je napotil pred 11. uro v svoje prostore v prednjem delu ladje. Morje je bilo nemirno, valovi, ki so butali ob ladjo, niso dopustili spanja. Nihče na ladji ni slutil^ da bo sovražnik v nekaj minutah napadel neoboroženo >Arno . Sovražno let.Uo se je zagnalo proti ladji. Trušč motorjev je postajal vedno večji, a na ladji so se komaj zavedli napadalnih namenov nasprotnika. Sovražnik se je spustil v nižino 250 metrov. Ladja se je nenadoma ustavila. Torpedo je razdejal ves njen prednji del. Nato je sovražno letalo naglo izginilo na obzorju. Reševalno delo je poteklo v najpopolnejšem redu. Prve. ki so stopile v rešilne čol-n. so bile bolničarke Rdečega križa. V zadetem delu mesta je ležalo 27 naših mornarjev. Ti miroljubni možje so za večno zaspali. Ob nemirnem morju so se dokončale reševalne operacije. Nekaj rešilnih čolnov se je oddaijilo, drugi so pa postajali v bližim ladje, ki se je zdela veličastna ob izpolnjevanju svoje tragične usode. Ladja se je pričela nagibati in se je nato pegrez-nila. Nekaj rešilnih čolnov je opazila neka naša torpedovka, ki je brodolomce spravila na krov. Toda sovražnik se je zopet zagnal prot injim. kajti kmalu nato je skušal napasti še to našo edinico. To pot pa je bil pognan v beg. Ostali čolni so se prepustili valovom in se napotili s pomočjo svojih vesel proti 40 milj odi al jeni celini. Vidljivost se je zelo poslabšala in z dnevom je morje postalo še bolj viharno. Neko naše letalo je odletelo nad brodolomce in jim kazalo pot do obale. Brodolomci so pristali 10 km od Tobruka. Junaštvo in slava konjenice Milano, 24. sept. s. V vojašnici savojske konjenice sta bili z resnobno svečanostjo proslavljeni junaštvo in slava polka na vzhodni fronti. Pred štirimi eskadroni so se zbrali Nj. Vis. grof Turinski in vojvoda Pistojski, zastopnik Bergamaskega vojvode, poveljnik teritorialne obrambe, inspektor konjeniških polkov Italije, zastopniki oblasti in mestni prvaki ter oficirji Vojske. Milice In Letalstva. Po svečanosti je polkovnik Coccetti-Weiss, ki je bil odlikovan v Rusiji in se je vrnil, priklical v spomin legendarno nalogo polita ob Donu ter izrekel na koncu fašistični poziv padlim, na katerega So zbrani odgovorili s ponosnim Tu sem«. Nj. Vis. grof Turinski se je razgovarjal s svojci padlih in jih tolažil. Po pozdravu Kralju in Duceju so odmevali zvoki kraljevega marša in Giovi-nezze. Nato so konjeniki defilirali pred princem in zastopniki oblasti. Nemško-rumunsko krvno bratstvo Bukarešta, 24. sept. s. Podpredsednik ministrskega sveta Mihael Antonescu se je z letalom vrnil iz Hitlerjevega glavnega stana v Bukarešto. Berlin, 24. sept. s. Berlinski tisk objav- lja kakor že prejšnji teden z velikim poudarkom poročilo o obisku Mihaila Antone-sca pri Hitlerju, poveličujoč pri tem tesne idealne in materialnie vezi. ^i vežejo Nemčijo z Rumunijo. Rumunska vojska, piše -Deutsche Allgemeine Zeitung«, se je borila ramo ob rami z nemško od zmage do zmage v Besarabiji, pri Odesi, na Krimu, pri Sevastopolu in Novorosijsku ter se zdaj bori z izbranimi četami še bolj vzhodno. Tesno združeno z vojaškim zavezništvom je tudi politično zavezništvo, ki se bo nadaljevalo in poglobilo vedno bolj v bodočem mirnem času. Nič manj važni so gospodarski odnosi, na katere je opozoril minister Funk ob svojem nedavnem obisku v Bukarešti Nov madžarski obrambni minister Budimpešta. 24. sept. s. Madžarski regent je poveril ministrstvo za narodno obrambo generalu Viljemu Nagvju. ker je general Karel Bartha demisioniral. Novi min'ster za narodno obrambo je 59 let star in eden izmed najodličnejših oficirjev madžarske vojske. Rodom je iz Transilvanije in je napravil odlično vojaško kariero. Sodeloval je pri zopetni zasedbi severne Madžarske ter vkorakal na čelu svojih čet v Kasso in dve leti nato v Kološvar v severni Transilvaniji. Nazadnje je bil poveljnik armadnega zbora v Kološvaru. Indi pobijajo angleške oficirje Naraščajoče sovraštvo prebivalstva proti Angležem Rangkok, 24. sept. s. V izvršilnem svetu pravosodnega ministrstva je eden izmed zastopnikov indijske vlade povedal, da so kmetje lmčali posadko nekega vojaškega letala, ki je moralo po obstreljevanju indijskih upornikov pristati. Dogodilo se je to pretekli petek. Na isti seji se je odkrilo, da so kmetje v pokrajini Bihar s sulicami ubili enega oficirja in štiri vojake, ki so se z avtomobilom ustavili v nekem podeželskem kraju. V nekem drugem kraju sta bila ubita dva angleška oficirja, ko sta pregledovala neko novo letališče. V Minapurju je več tisoč Indijcev, ki SO nenadoma vdrli iz vseh hiš napadlo policijsko stražnico. Policija je streljala skozi okna stražnice na množico s strojnicami, toda množica je prevladovala. Več policajev je bilo ubitih, dva so pa podivjani demonstranti polili s petrolejem in zažgali. Množica je napadla policijsko kasarno in na poslopju razobesila veliko kongresno zastavo. V zadnjih dneh je bilo ubitih mnogo angleških oficirjev v pokrajini Bihar in v združenih pokrajinah. Njih imena so bila objavljena na seji. Angleške oblasti so v resnih skrbeh zaradi teh dogodkov, ki odkrivajo, da je nastalo v indijskih masah sovraštvo proti Angležem. Brutalno zatiranje ljudskih demonstracij s pomočjo policije in čet je razburilo ljudstvo. Sprva je vlada podkralj podcenjevala gibanje Indijcev, danes pa uporniško gibanje vzbuja pozornost oblasti v New Delhiiu in Londonu, kajti gibanje se na vse strani širi. Rim, 23. sept. s. Ponosno prebujenje indijskih patriotov povzroča skrbi angleškim voditeljem, ki ne vedo, kako bi se usme*-rill in kakšna sredstva bi uporabili, da ne bi izgubili »bisera anglešk? kroner. Strašna dilema podkralja Indije in vladajočih v Londonu je bila, ali bi bila bolj umestna pogajanja ali sila. Razdraženi zaradi neprestanih porazov, zlasti pa iz atavističnih razlogov so se Angleži končno odločili za silo. Tako so bili aretirani Gandhi in ostali voditelji kongresa, pričeli sc se množestve-nl izgoni, sumljive smrti patriotov v ječah, vsakdanje streljanje na množico nacionalističnih demonstrantov. Vse to pa še ni dovolj angleški besnosti, kakor je sklepati po članku, ki ga je objavila zadnja številka angledke politične revije »The New Statesman and Nation«. ki trdi, da je streljanje ob hudih incidentih, ki se pojavljajo v Indiji, pač neizbežno sredstvo za razpršitev množic nacionalistov. Ker se Indijci zavedajo, da morajo čete in policija uporabiti silo, je potrebna tudi s stališča prejšnjih odnosov med Angleži in Indijci zopet na uvedba strašne telesne kazni bičanja. Da bi potlačili upravičena stremljenja indijskega prebivalstva, uporabljajo torej Angleži, ki hinavsko trdijo, da se borijo za ideale svobode in enakosti, najbolj ponižujoča odvratna sredstva, ^ Na povratku iz Rusije zdesetkan konvoj Nadaljnje nemške pomorske zmage — V štirih dneh potopljenih 19 trgovinskih ladij s 12S.ooo tonami ter 4 vojne ladje Iz Hitlerjevega glavnega stan», 24. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske j3 objavilo danes naslednje izredno poročilo: Med Spitzberjri in Islandom so napadle nemške podmornice konvoj, ki se je vračal iz sovjetskih pristanišč v angleške in ameriške luke in je bil sestavljen hs več zavarovalnih pdirJe kakor pa transportnih parnikov. Po hudih in večdnevnih borbah in kljub močni zaščiti so naše podmornice potopile 3 rušilee, 1 pomožno križarko in 5 transportnih parnikov s skupno 50.000 br. reg. tonami. Nadaljnji dve ladji sla bili hudo poškodovani s torpedi. Na Atlantiku pred Afriko in v Karaib-skem morju so druge podmornice v konvojih in na posameznih lovih potopile 13 trgovskih ladij s skupno 75.000 br. reg. tonami ter eno korveto in poškodovale nadaljnjo ladjo s torpednim zadetkom. S tem je sovražna plovba v zadnjih 4 dnevih zopet izgubila 19 ladij s skupaj 125.000 br. reg. tonami, po vrhu pa še 3 rušilee in 1 korveto. Berlin. 24. sept. sl List- poveličujejo hrabrost nemških podmorničarjev, ki so v kratkem času, po nedavnih velikih uspehih, dosegli zdaj nadaljnjo zmago. »Deit-tsehe Allgemeine Zeitung« piše, da dobivajo maloštevilni transporti, ki jim uspe prihod v sovjetska pristanišča najhujše udar^ ce, ko se zopet vračajo proti angleškim in ameriškim pristaniščem in to kljub izredno močnemu spremstvu vojnih ladij. Nadaljnjih 50.000 ton. potopljenih v Severnem morju, so izredne važnosti, ker so Angloameričani z njim izgubili nadalj-no razpoložljivo brodovje. Izgube tudi kažejo, kako je vedno učinkovita nemška blokada na teh pomorskih potih. Ako pomislimo, da so rušilci in korvete vedno živec zaščitnih sil, ker so posebno opremljeni za borbo proti podmornicam, dobimo nov dokaz o hrabrosti nemških podmorničarjev, ki so potopili tri od teh rušilcev in eno korveto. »Borsen-Zeitung« poudarja, da ie bilo v konvoju, ki je bil napaden med Spitz-bergi in Islandijo, več spremljevalnih kakor transportnih ladij, kar jasno haže, kako hude izgube je imelo trgovinsko brodovje na prvi vožnji, ko je plulo proti sovjetskemu pristanišču. Dejstvo, da je ta konvoj iz nekega sovjetskega pristanišča hotel za vsako ceno prekoračiti Ledeno morje ,kaže. kakšno je pomanjkanje zavezniškega brodovja, ki je prisiljeno izpostavljati se takemu tveganju. Smešno je. zaključuje list, da je ansleška admi-raliteta prav tedaj, ko so Nemci na.avli svoje nove uspehe, razširila izredno poročilo o nekakšni zmagi v Ledenem morju o bitki med 45 ladjami veli'cega anglonme-riškega konvoja in moen mi nemškimi letalsko pomorskimi silam« Vedno večja ladijska kriza Anglije in Amerike R»m, 24. sept. s. Najboljši komentar k velikim potopitvam anglosaških ladij v zadnjih štirinajstih dneh so alarmantni članki o vprašanjih brodovja, ki iih objavljajo angleški listi. ?>Daily Telegraph* piše, da so vojne potrebe Rusije ne samo velike, marveč tudi nujne, še posebno zaradi tega, ker so se v zadnjih borbah porabile ogromne količine orožja in streliva ter so bila izgubljena važna industrijska središča, ki so zalagala rusko vojsko. Nesreča je. dodaje »Dailv Mail«, da nam prihajajo nujne zahteve po pomoči iz vseh strani sveta. Viri Anglosasov, izjavlja otožno list. ne morejo ustrezati vsem tem dramatičnim pozivom na pomoč. Zopet je vprašanje brodovja glavno vprašanje, piše »Dailv Telegraph«. Zavezniki ne morejo izpolniti zahtev po pomoči, ker manjka potrebno brodovje. Vsi konvoji, ki odidejo na morje, so izpostavljeni sovražnim napadom. Junaštvo in spretnost anglosaških mornarjev ne zadostujeta za zaščito ladij. List zaključuje svoj članek omenjajoč, da je Roosevelt jasno povedal spomladi, da zavezniki potrebujejo mnogo ladij. Zaradi izgub v poletju je pomanjkanje brodovja še večje. Drugi angleški listi predočujejo javnosti enake argumente in podžigajo ladjedelnice, naj store vse. kar je mogoče in nemogoče, za povečanje svoje prozvodnje. S temi članki dobivajo poseben poudarek resne besede, ki jih je izgovoril Churchill v svojem pozdravu na konferenci nameščencev in delavcev ladjedelniške industrije. Poveličeval je nalogo angleških in amer^in mornarjev in delavcev v pomorski industriji, nato pa je doslovno rekel: »Brez ladij ne moremo živeti, brez ladij ne moremo zmagati. Stanje brodovja je še vedno resno. Mi potrebujemo ladje in zopet ladje.« Ministrski predsednik, ki je rekel, da govori v imenu angleškega kralja, je pozval delavce in nameščence ladjedelnic naj pomnožijo svoje napore in dosežejo večjo proizvodnjo in naj hitreje popravljajo poškodovane ladje. Dramatični ton listov in Churchilloveg apoziva razvrednoti optimistične izjave, ki so jih razširile v zadnjih tednih angleška admiraliteta kakor tudi ameriške oblasti glede položaja na morju. a Kavkazu zavzeti obvladujoči vrhovi Bombardiranje pristanišča v Tuapseju — Prišibskaja ob Tereku v naskoku zasedena — Uspešno nadaljevanje bajev v Stalingradu Iz Hitlerjevega glavnega sttana, 24. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno V severozapadnem delu Kavkaza je pehota, učinkovito podprta od topništva in letalstva, po zlomu žilavega sovražnikovega odpora zavzela v naskoku več obvladujočih gorskih grebenov. Letalstvo je razen tega izvedlo več silovitih bombnih napadov na pristanišče v Tuapseju- Pri tem je bila zažgana večja transportna ladja in več obalnih plovnih objektov. Nadaljnje trgovske ladje in jmx stražna ladja so bile poškodovane. Ob Tereku je bilo v naskoku zavzeto mesto Rževskaja, V Stalingradu se nadaljujejo boji med HKfcn—l Novi močni razbremenilni napadi sovražnika s severa so b?li zavrnjeni in je bilo pri tem uničenih 24 sovjetskih tan-ko\\ Zveze za dovoz iz zaledja vzhodno in severozapadno od spodnje Volge, kakor tudi skladišči* goriva pri Saratovu so oddelki letalstva hudo bombardirali. Severozapadno od Voroneža se Je izjalovilo več sovražnikovih napadov. V srednjem odseku fronte so bile lastne napadalne akcije zelo uspešne kljub nasprotnikovim protinapadom. Tudi pri Kže-vu so bili odbiti protinapadi sovražnika. V severnem odseku fronte in južno od Ladoškega jezera pridobivajo lastni napadi kljub sovražnikovemu odporu vedno več terena. Na vzhodni fronti je bilo včeraj sestreljenih 62 sovražnikovih letal. Pogrešamo dve lastni letali. Angleška letala so metala preteko noč rušilne in zažigF.lne bombe na nekatere kraje na sevemonemškem obalnem ozemlju in v Danski. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 10 angleških bombnikov. Nemška bojna letala so bombardirala v noči na 24. september vojaško važne cilje v gTofiji York v srednji Angliji. Berlin, 24. sept. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznavajo nekatere podroo-nosti o borbah na Kavkazu in na stalin-grajskem bojišču. V severno zapadnem delu Kavkaza je neka nemška napadalna skupina 24. septembra popoldne zavzela neko močno utrjeno in žilavo branjeno gorsko rebro. Druge nemške čete so premagale neko nadaljnje gorsko področje in zlomile žilav odpor boljševikov ter zavzele postojanke nekega gorskega masiva. Nemška rušilna letala so iz nižine napadala sovjetske kolone na pohodu in jim zadajala znatne izgube. Ob Tereku so bili z nemškim napadom doseženi nadaljnji uspehi. Nemške čete so po hudih borbah zavzele mesto Prišib-skajo ob Tereku. V mestnem pasu Stalingrada se nadaljujejo hude borbe po hišah in cestah. Boljševiki so izvedli z močnimi silami in tanki nadaljnje napade proti nemški zaporni črti severno od mesta. Po hudih borbah so bili vsi napadi odbiti. Sovražnik je imel krvave izgube in je bil tudi ob 34 tankov. Protiletalsko ništvo je uničevalo boljševiške protiletalske postojanke na vzhodnem obrežju Volge. Preteklo noč so nemška bojna letala učinkovito bombardirala boljševiška skladi.« "a pri Saratovu ter so zažgala eno petrolej-sko skladišče. Nemški lovci so sestrelili 40 sovražnih letal. Berlin. 24. sept. s. Iz vojaškega vira poročajo, da boljševiki že dva meseca v množicah napadajo nemške postojanke pri Ržovu z namenom, da bi jih zavzeli. V teh borbah je bilo razpršenih doslej 35 boljševiških oklopnih brigad z 2500 tanki, ki so bili uničeni. Aktivnost nemškega letalstva Berlin, 24. sept. s. Iz vojaškega vira so doznava, dn so bili pri Kževu odbiti napadi krajevnega značaja, ki so jih izvedle boljševiške sile. V nekem gozdnatem predelu sevcno/apailno od mesta so nastale izredno hude borbe. Sovražnik je skušal ponovno napasti nemške postojanko v gozdu, a je bil vodno odbit in je utrpel znatne izgube. TJnićenih je bilo tudi 21 sovjetskih tankov. Nemška bojna letala in str-moglavci so bombardrali boljševiške postojanke v zaledju. Tri velika skladišča streliva so zletela v zrak. Nemški lovci so v teh akcijah sestrelili 7 sovražnih letal. Na fronti Volkova je bilo I nemškimi napadalnimi operacijami pridobljeno novo ozemlje. Sovra/.nik je skušal s silnimi napadi zadržati nemško napredovanje, I je bil po izredno hudih borbah odbit in je imel krvave izgube. Na fronti Ladoikega jezera so nemška letala bombardirala tud! sovražna taborišča, ob Nevi pa so uničila z bombami več motornih vozil in hudo poškodovala dva vlaka. V letalskih dvobojih so nemški lovci ziušili devet boljševičkih letal. Berlin, 24. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so skupine nemških bojnih letal izvedle 23. septembra silovite napade na boljševiški železniški promet na področju ustja Volge in severno od Stalingradu. Skupine so prodrle v zaledje sovjetske fronte ter so bombardirale važne oskrbovalne poti vzdolž Kaspiskega morji od Astrahana proti Kislj;tni. Tračnice so bile na več mestih zadete z bombami velikega kalibra in razdejane. Na železniškem odseku od Ilovljinskaje proti LamLskinu sta bila zažgana dva tovorna vlaka z vojnimi potrebščinami. Sest nadaljnjih vlakov je bilo zadetih s številnimi bombami. Nesporazumi med Rusi in Anglosasi Stockhoim, 24. sept. s. V pol uradnih \va^hingtonskih k rog: h, piše dopisnik > Af-tonbladeta , so zelo v skrbeh zaradi nesporazumov med Sovjetsko zvezo in ostalimi zavezniki v zvezi z letošnjo drugo fronto«. Prav VVillkiejev obisk v Moskvi je anglosaško vlado zadostno prepričal, da gledajo Sovjeti vprašanje druge fronte čisto z drugačnega stališča kakor v Londonu in v VVashmgtonu. Rooseveltov odposlanec ni bil v sovjetskih krogih tako sprejet, kakor je pričakoval. Predvsem ga ni Stalin sprejel takoj po prihodut kakor je bilo predvideno, temveč šele po treh dneh čakanja, Ko je stal pred sovjetskim diktatorjem, je ponovno shžal v najbolj kategorični obliki zaiitevo po drugi fronti, ki je tudi želja vsega ruskega naroda. To dejstvo zadošča za vznenurjenje Angležev in Američanov. Američani trdijo, da ruski narod na nesrečo misli, da imajo zavezniki namen odložiti drugo fronto. V ameriških krogih takole razmišljujejo: Izven debate je, da ima Rusija pravico zahtevati drugo fronto. Toda sovjetska vlada bi morala ruskemu narodu dopovedati, iz kakšnih razlogov zavezniki odlagajo te svoje namere. Japonski uspehi na Kitajskem Peking, 24. sept. s. Uspehi japonskih operacij v severni Kitajski, ki so bili doseženi v avgustu proti čungkinškim četam, kažejo lažnost propagande Cangkaj-škovega režima, ki se v pomanjkanju vojaških uspehov zateka k najbolj enostavnim lazom. V preteklem avgustu so se Japonci v 1356 borbah borili proti 161.000 nasprotnikom. Ujetih je bilo 6048 sovražnikov, plen pa znaša 19 možnarjev, 8 težkih strojnic, 150 lahkih strojnic, 4750 pušk, 1035 revolverjev in druge potrebščine. Kitajci so na raznih bojiščih severne kitajske izgubili v tej dobi 7835 pa« dlih. Kako se je Sovjetska pripravljala Rim, 24. sept. s. Z neizpodbitnimi dokumenti so bile že dokazane sovjetske priprave za napad na Nemčijo. Gradivo dokumentov o tej resnici se še naprej objavlja. To pot je nudil nove dokaze predsednik izvršilnega odbora severno-ameri-ške banke Morgan. V nekem pismu, ki ga je poslal listu »New York Times« v svrho propagande misli, da mora Amerika za vsako ceno podpirati Rusijo, govori o pogodbi z nemčijo leta 1939. ter potrjuje, da je s to pogodbo Rusija nameravala samo pridobiti na času in se pripraviti za boj proti Nemčiji. Predsednik, ki se imenuje v resnici Tomaž Lamon, obžaluje zelo, da je Amerika v preteklosti vodila politiko, ki jo označuje za spravljivo, ter zaključuje, da je bistvene važnosti za svet edinstvo naporov Anglosasov. Rusov in Kitajcev proti tako zvanim »napadalnim« narodom. Rusija na vojno proti Nemčiji Nadalje Lamon izjavlja, da je za bodoči mir na svetu življenjske važnosti, da pridejo Nemčija in njene bodoče generacija med dve fronti, to je med Anglijo na zapadu in Rusijo na vzhodu, in da mora prav tako Japonska imeti dve fronti to je Kitajsko na zapadu in Ameriko na vzhodu. Odlični Lamon pa ima tekmeca v Jazi. Komentator newyorškega radia Grahani Svrtng, je namreč trdil, da so se Rusi v prvih 21 mesecih vojne nalašč delali, kakor, da ne slišijo poziva Anglije, naj sa postavijo ob njeno stran v boju proti Nemčiji, ker so smatrali, da njih priprave še niso zaključene. Očitno je, da Lamon in Svving solidarno soglašata, ko trdita, da se je Rusija pripravljala za izdajalski napad na Nemčijo v znaku »nesmrtnih* načel demokracije, lažnega pacifizma in Stalinovega uničevalnega revolucionarstva. Farma m vrtovi ♦ - ob Kollmanoveiti gradu Mestno vrtnarstvo že uparablja lepa zemljišča ob gradiču za svc;e vrtove — Poskusno pridelovanje ksriize Ljubljana, 25. septembra V Ljubljani bi težko našli lepšo lego in prikupnejši kraj, na kakršnem je tkzv. Kollmanov grad pod Rožnikom. Ljudje imenujejo ^Kollmanov grad« vse posestvo, ograjeno ob Već ni poti res z grajsko ograjo. »Grad« je pa v resnici le graiič, ena izmed starejših vil, a stoji na samem in malo višje, pa se zdi precej mogočno poslopje, zlasti v tako lepem okviru, sredi velikih, skrbno negovanih trat in za lepimi smrekami. Po legi in ure litvi je i o-sestvo res podobno gradovom, toda ne zastarelim ^ temveč novejšim, v kakršnih žive bogati posestniki tu in tam še dand :ne3. Trgovec Kollman, eden zadnjih velikih izumirajočih ljubljanskih debrotnikov. ;e piepustil svc;e podrv i ško p- sestvo sit jim. Po'.i^je je pose?'-'o p*cvzela mesena občina in ga namenila za mestno vrtnarstvo, ki se bo postopno preselilo iz Tivolija po;l Rožnik. Prestavili bodo tudi velike rastlinjake.. Zrmlja ob gradiču po večini ni bila obdelana; tam so se razprostirale zelene trate, ki so jih preprezale bele sprehajalne pZrti. Zato ni bilo prave vrtne zemlje, kakršno potrebujejo vrtnarji, venlar se je doslej, v sorazmerno kratice m času, spremenilo že precej veliko zemljišče v vzorno ob/.elane vrtove. Tu je več prostora in lega je tudi lepša kakor vTivcliju, kjer je imelo vrtnarstvo vrtove doslej. Našli bodo tudi lahko lep prostor za rastlinjake. Reči smerno, da im . mestno vrtnarstvo najlepši, res vnoren prostor ter da bi ne moglo nc.jti nikjer v Ljubljani lepš?ga Pozimi in spomladi je zaslovela pod Rožnikom ob Kollmanovem gradiču prava ko-zin farma. Meščani so se radovedni ustavili \ ^*-> ,-,-f~: r^rr ij trt~* c«**»"Vjv5đi čredo koz, ki so se pasle na velikih tratah za drevoredom smrek. Zvedeli so, da farma zalaga z mlekom Delavski dom. Marsikdo fi je zaž2'e:, da Y' ime] tudi on vsaj eno tuko Itpo žival, ki bi mu daja-.a mleko. telja se je nekaterim tudi izpouvi'a, ks.iti med ie m so razprodan večine koz; zdaj jih iede le še 15, med tem ko so jih prej imeli okrog 40. Razumljivo je, da kozja farma in vrtnarstvo nista priporočljiva na enem in istem zemljišču. Živali so redili, da so koristno uporabii krmo, ki so jo pridelali ob graiiču. Toda vse krm2 na tem zemljišču tudi ni bilo dovolj in bilo je je treba še nekaj dovažati od drugje. Kozam so morali tudi določiti ter ograditi od vrtov ločen pašnik, da niso delale škode. Zato je pa bilo treba tudi razprodati precej živali in tako se je farma zelo zmanjšala. Toia ob gradiču, v gospodarskih poslopjih, je še ena farma; rede namreč tudi kunce, res lepe živali. Pravimo »farma«, ker rede okrog 220 kuncev, torej toliko kakor le redko kateri rejec v Ljubljani. Tu bi se tudi nekateri naši rejci, ki so se oprijeli reje brez primernih izkušenj in dovolj velike ljubezni do živali in dela. tudi lahko marsičesa naučili. živali skrbno negujejo in krmijo. Ne smete misliti, da kunci stradajo, ker jih je toliko. Vtis, da je to pravo posestvo, se še poglobi, ko pogledaš tudi v konjski hlev, kjer stojita dva dobro rejena belca, ki je potrebujejo za razne vožnje. Na velikem zemljišču pa ni le vrtov, kjer goje razno cvetje in druge okrasne rastline in zelenih trat? temveč tudi precej velika njiva, kjer zdaj zori koruza. Precej so je že potrgali. Pridelek je res lep. Suša tu ni mogla do ži/ega koruz;. ^koda. samo, da se naši pridelovalci koruze v mestu niso mogli tu učiti, kako je treba pridelovati koruzo, v kakšni razdalji jo kaže saditi, kako okopavali itd., ker je njiva preveč od:laljena od cest. Zemlja je tam precej vlažna, zato suša ni škodovala. To koruzo omenjamo v glavnem zaradi tega, ker so jo pridelovali na poskušnjo. O zanimivem poizkusu pa bomo spregovorili prihodnjič, ko bodo zbrani že vsi podatki in ko bo dozorela vsa koruza. Dslsč&e o ureditvi šelstva Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza t. dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na veljajoče predpise bivše jugoslovanske države o ureditvi šolstva, smatrajoč za potrebno urediti to snov skladno s sedanjimi potrebami javnegn šolstva in ustrezno sporazumu z ministrstvom za narodno pro-sveto: Cl. 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine se začne šolsko leto 1. oktobra in konca 30. septembra. Redni pouk se prične v mestu Ljubljani 1. oktobra, v pokrajini pa 3. novembra in se konča 28. junija. V šolskem letu 1P4J-43 se prične pouk, razen v mestu Ljubljani, dne 3. novembra. Za razrede, ki se končujejo z zaključnimi izpiti kakršne koli vrste, določi Visoki komisar konec pouka z odlokom. čl. 2. Pouka ni na dneve, naštete v ftTe*-Hu 2. naredbe Visokega komisarja št. 105. z dne 19. septembra I911-Xlx. Trajanje božičnih in velikonočnih počitnic določi z odlokom Visoki komisar. Cl. 3. rvtrebne dopolnilne spremembe v urnikih in učnih načrtih določi z odlokom Visoki komisar. Čl. 4. Realka se odpravlja. Odpravi se postopno tako, da Se v šolskem letu 1942-1943 nadaljuje pouk samo v VI., VII. in VIII. razredu. čl. 5. Klasična gimnazija in realne gimnazije se delijo na triletni nižji in petletni višji tečaj. Zaključni izpit nižjega tečaja opravljajo dijaki, ki dovrš-jo tretji gimnazijski razred. Čl. 6. V šolskem letu 1942-43 opravljajo zaključni izpit nižjega tečaja tudi dijaki, ki dovršijo IV. razred. čl. 7. S to naredbo s j razvel javljajo vse druge, njej nasprotujočo ali z njo nezdružljive določbe. Ljubljana. 17. septembra 1942-XX. Visoki komisar EniUIo Grazioli z otokov« epohalni roman Louisa Bram-rielda »Veliko deževje« pa nas povede v pravljično deželo Indijo. Naše črtajoče občinstvo borno dalje seznanili z doli Piran-defla in Maria Puccinija, katerih imeni sta ai pridobili svetovni sloves. PnntsLi bomo znamenito Aubrvjevo- »Cesarico Evgenijo* in velezanimivi roman Nore Lofts »Gospodar svoje usode«. Vsaka knjiga bo obsegala 250 do 300 strani in bo veljala za maše naročnike broširana 8 lir, v boljši oprema in vezana v platno pa 18 lir. Tudi če niste naročnik »Slovenskega naroda« ali »Jutra«, se lahko naročito na zbirko za 9 lir, odnosno 20 lir mesečno, to se pravi za eno knjigo. Naroč-ba je obvezna za eno četrtletje. Kakor rečeno, izide prva knjiga že v prvi polovici oktobra. Zato pohitite z naročilom, ker veljajo navedene izredno nizke cene le za one. ki se v naprej prijavijo kot naročniki DK. medtem ko bo pozneje v podrobni prodaji česna višja. Romani »Dobra knjiga1 Ljubljana, 25. septembra Kakor je čitateljem že znano, ho pričela oktobra izhajati v založbi Narodne tiskarne nova knjižna zb:rka »DOBRA KNJIGA«. Prinašala bo zanimive m napete, literarno pa visoko vredne T.rnsme domačih in najboljih svetovnih avtorjev. Cena je tako nizka in plačilni pogoji tako ugodni, da bo nakup romanov DK omogočen najširšemu krogu. Pričenši z mesecem stebrom bo naročnikom naš»e zbirke na razpolago \'*ak mesec po ena odlična knjiga. Nas program obsega vrsto romanov, ki bodo deloma originali, deloma pa prevodi znanih del svetovne literature, ki so že drugod dokazali svoj prodorni uspeh z izredno visokima nakladamL S polno pravico se bo ta nova zbirka i meno'.' a! a » Dob ra k n:: ga «. V prvi seriji DK bomo objavili nov roman Mire Puco\-e. Pod naslovom »Tiha voda« nas. pisateljica povede v podeželsko ulLIo. ki pa se kmalu sprevrže v v;har napetih dogodkov. Kot drugo knjigo pripravljamo roman Arnaida Fracccrolija »Grofica \Y~alewska«. Tu nas pisatelj seznani s prclc^tnc m viharno panoramo napoleonske dobe. v kateri se pojavi poetična postava lope žene. velike Napoleonove ljubezni. V skrivnostno življenje bližnjeoa vzhoda nas popelje tretja knjiga DK. .^vcar-kega pisatelja Johna Knittcla roman »E/ Hakim«, nenadkriljiv prikaz iz življenja e^iptskega rdravTr.ka. To so prvi trije romani DK. ki bodo izšli še ilet<:^. Pripravljamo pa se ve rud: že knjige za prihodnje leto. Iz nordijske Literature smo izbrali ljubezenski roman Trvgve Gul-brans?*cna »In večno poj o gozdovi«. To delo ne spada m-ed one temačne nordijske proizvode, ki se jim naš čitatelj tako težko pribldža, temveč je polno svetlobe m optimizma. Na daljnih otokih Južnega morja se odigrava znani roman Jacka Len d ena »Jerry Z Gorenjskega — Najstarejši občan Mojstrane umrl. Na svojem posestvu v Mojstrani je umrl nedavno najstarejši občan občine Mojstra-na-Dovje Josip Košir, po domače Lipnikov cče. star 91 let. Pokojni je bil ustanovitelj gasilnega društva v Mojstrani in pionir motoriziranega gasilstva na Gorenjskem. Po njegovi zaslugi si je gasilno društvo v Mojstrani kot prvi v Sloveniji nabavilo motorno brizgalno. Največje veeelje je imel mož s čebelami. Do zadnjega se je zanimal za svetovne dogodke. Nad 40 let je bil občinski svetnik. — Otvoritev zimske pomoči v radovljiškem oKrožju. Na svečanem zborovanju je otvoril okrožni vodja dr. Hochsteiner nedavno pred zbranimi tovariši stranke in rojaki četrto vojno zimsko pomoč. Kino-dvorana v Radovljici je bila lepo okrašena in vojaška godba je še povzdignila svečanost. Okrožni vodja je pojasnil zboroval-cem pomen zimske pomoči in jih pozval naj sestavijo vse svoje moči, da bo uspeh nabiralne akcije čim večji. — Odpravnina lastnikom ju gosi o venskih državnih zadolžnic. Nemška vlada je sklenila z vladami drugih nasledstvenih držav bivše Jugoslavije 22. julija pogodbo o promožj-njsko pravnih odnosih. Po tej pogodbi bodo dobili lastniki jugosloven-sklh državnih zadolžnic odpravnino v 8 in pol odstotnih nemških zakladnih bonih. Pogoj za to je prijava in odstop državnih zadolžnic. Prijavni rok je bil določen na 15. oktober. Prijava in odstop sta obvezna za vse, ki so Imeli 1. decembra 1941. svoje bivališče ali sedež v Nemčiji, vključno protektorat, Alzaško-Lotarinško, Luksemburg ali v osvobojenih krajih Spodnje štajerske. Koroške in Kranjske. Dokazati pa morajo, da so imeli državne zadolžniee> že 15. oktobra 1941. Razglas nemškega državnega ministra določa tudi višino odpravnine. — Predavanje o doživljajih v Rusiji. Na zadnjem zborovanju krajevne skupine na Jesenicah je predaval dipl- ing. Emil Bahr, uslužben pri Kranjski Industrijski Družbi o sedanji Rusiji. Pred leti se je ing. Bahr izselil v Rusijo, kjer je ostal tri leta. Bil je v Stalingradu in Permi Predaval je o svojih vtisih in doživljajih. — Tudi Gregorčičev pajdaš padel. Nedavno smo poročali, da je bil ubit na Jelovici vodja gorenjskih upornikov Josip Gregorčič z Jesenic, in da je padlo poleg niega še 32 upornikov. 14. t. m. je pa padel v Udenboršiu tudi Gregorčičev pajdaš Janez Perko. Perko je ubil uradnika - ži-vinozdravnika Bedenka iz Kranja. Poleg njega je padlo 28 upornikov, 33 jih je pa bilo ujetih. Perko ima na vesti smrt čevljarja Kuharja iz Duplic, kovaškega mojstra Franca Berka od Sv. Ane pod Ljubeljem, čevljarja Ferdinanda Perka in delavca Janeza Verdierja iz Kokre, kmeta Janeza Meglica od Sv. Ane, kmeta Jurija Rozmana v Gornjem Lomu, pod Sv. Katarino, bolniškega nameščenca Josipa Šker-janca in njegove žene na Golniku, tesarskega mojstra Josipa Jenka v Gornjem Brniku in župana Ernesta Lukanca v Ko- N«rv čas zatemnitve "isoki komisar Ljubljanske pokrajine, glede na lastni ouredbi z dne 6. junija 1941, XIX št. 42 in 29. avgusta 1942 XX št. 165, in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za izpolnjevanje določb o zatemnitvi odreja: Cl. 1. Do nove odredbe se morajo izpolni" vati določbe o zatemnitvi od 20.30 do 6 zjutraj. k*, j., v^stanejo nespremenjena ostala navodila ki jih vsebuje oiredba z dne 6. junija 1941 XIX št. 42. Cl. 3. Ta odredba stopi v veljavo dne 26. septembra 1942 XX in bo objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 24. septembra 1942 XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino E milio Grazioli Glasbeni tečaji v GILLavem zveznem poveljstvu Ob obnovitvi svojega dela je žensko nadzorstvo začelo z vpisovanjem v glasbene tečaje. Za sedaj se sprejemajo le prošnje za prepustitev k tečaju pouka igranja na harmoniko. Članice, ki bi se hotele okoristiti s priložnostjo, ki se jim nudi brezplačno, naj se radi vpisa v omenjeni tečaj javijo v uradih GILovega zveznega poveljstva. voru. Med uporniki so bii tudi njegovi bratje. — Državni športni znak. V nedeljo bodo na športnem igrišču KID na lesenicah prevzemni izpiti za državni športni znak. V raznih športnih discjpiinih nastopijo moški in ženske. Iz Hrvatske — Odlikovanje finskega poslanika. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel te dni finskega poslanika dr. Talasa v poslovilni av-dijenci. V znak priznanja za njegove zasluge za prijateljske stike med obema državama ga je odlikoval z velikim redom Zvonimir j eve krone z meči. — Nov predstojnik urada za določanje cen. Za predstojnika urada za določanje cen in plač, je bil imenovan docent trgovske visoke šole prof. dr. Franjo Krajčevič. — Delavska knjižnica v Zemunu. V Zemunu je bila te dni svečano ctvorjena delavska knj:žnica, v kateri je zbrano mnogo dobrih hrvat-kih, nemških in italijanskih knjig. Knjižnica je na razpolago tudi drugim stanovom. V njenih prostorih je čitalnica Delavske zbornice, kjer so na razpolago vsi večji hrvatski in več tujih listov. — 2ensk3 delovna služba. Hrvatski mladinski vodja glavni pobočnik Ivan Orsan.Č. je odredil, da morajo biti vključene v obvezno delovno službo tudi absolventke državnih ali zasebnih srednjih šol, odnosno njim enakih učnii zavodov. Ženska delovna služba traja eno leto in je pogoj za morebitni vpis »' sV.skem letu 19-13-44 tudi za take absolventko srednih šol, ki so maturirale že pred len, pa niso nadaljevale studij. — Premije za oddajo lanu. Hrvatski urad za določanje cen in plač je izdal naredbo o cenah lanu in konoplje. Kdor izroči svoje zaloge do 15. oktobra dobi premijo, ki znaša v I. razredu 150, v II. 100. v ill. pa 55 kun za vsakih 100 kg. — Hrvatsko-bolgarska trgovinska p.o-jrolba bo podaljšana. V Sofijo je odpotovala hrvatska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala z zastopniki bolgarskega trgovinskega ministrstva o podaljšanju trgovinske pogodbe. Hrvatsko-bolganska trgovinska pogodba poteče namreč 1. oktobra. — Zakon o muslimanski veri. Pod predsedstvom državnega tajnika v pravosod- i nem ministrstvu Asima Ugljena pripravlja posebna komisija osnutek zakona o muslimanskih cerkvenih občinah na Hrvatov • — Likv lacija • društva upodab jajočih umi . . Društvo hrvatskm upodabljajočih umetnikov s s;-dežem v Zagrebu je prešlo v likvidacijo. — Finsko diplomatsko zastopstvo. Finska je ustanovila v Zagrebu stalno diplomatsko zastopstvo. Za odpravnika je bil imenovan Arnaš Oronstila (Bel niča H O L C D A K Danes: Petek, 25. septembra: Kleofa. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji ples. Kino Sloga: Sreča. Kino Union: Očka za eno noč. Slikarska razstava Tincta (i o rupa v Jakopičevem paviljonu, odkrta od S. do 19. ure, DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče drama Nedelja, 27. septembra ob 14: Mali Lord. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol OPERA Petek, 25. septembra ob 18.30: Rossinijev festival. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota. 26. septembra, ob "7: SeviljskI brivce Izven. Cene od 24 lir oavzdoL Nedelja, 27. septembra ob 17: SeviljskI brivec. Izven. Zaključena predstava. Danes: Četrtek, 24. septembra: Marija reš. j., Gerard. Prijava premoženja športnih društev izven pokrajine Zaupnik CONIja oponvnja. da poteča 30. t. m. rok za prijave, ki j i H morajo vlažiti športne org-.mizacije o vsem premičnem in nepremičnem premoženju, ki ga morda imajo v krajih, ki ne pripadajo ozemlju Ljubljanske pokrajine. V podrobnem opozarja še na to. da mora biti popns imetja čim natančne'ši ter vsebovati popolne podatke o povr>ini. o vpisih v katastrskih knjigah, o delni in popolni vrednosti, o morebitnih dol£?»i*o — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Ocdito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Kavenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commereio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, Id so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjal nični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio«. Dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi vojnimi interaniranci Ljubljana, 25. septembra Dopisovanje z vojnimi ujetniki In civilnimi vojnimi intermranci v kraljevini je dopustno samo s posredovanjem italijanskega Rdečega križa, avtonomne sekcije v Ljubljani, na posebnih dopisnicah, ki se dobe pri poizvedovalnem uradu I. R. K. v Puharjevi ulici št. 2/1 v Ljubljani ali pri poverjeništvu I. R. K. v Novem mestu, Kočevju ln Logatcu. Na eni strani teh dopisnic sme biti napisan samo naslov prejemnika in pošiljatelja, na drugi strani pa pismena sporočila izključno strogo osebno družinskega značaja in pisana v latinici razločno s črnilom ali pisalnim strojem v italijanščini, slovenščini, nemščini ali srbohrvaščini. Ta korespondenca se oldaja v poseben nabiralnik prt poizvedovalnem uradu I. R. K. v Puharjevi ulici 2 1, pošiljatelji izven Ljubljane pa oddajajo dopisnice najbližje- mu izmed zgoraj navedenih PoverjeniStev I. R. K. Pošiljateljem se priporoča, naj ne pišejo več kot eno dopisnico tedensko. Ta poštnine prosti način dopisovanja je veljaven samo za vojne ujetnike ln civilne vojne internirance v taboriščih v kraljevini, zato se ne more na navedenih dopisnicah pisati političnim konfinirancem v določenih občinah, kaznjencem v kaznilnicah (Časa penale) ali jetnikom v sodnih zaporih (Carceri giudiziarie). Za vse te veljajo splošni poštni predpisi kot za ostali civilni poštni promet. Za dopisovanje z vojnimi ujetniki v Nemčiji se smejo uporabljati le dopisnice ali pisma za odgovor, ki jih pošiljajo ujetniki iz N&mčije. Ta korespondenca se oddaja lahko v vsak poštni nabiralnik. Korespondenca, ki ne bo povsem odgovarjala zgornjim določilom, se ne bo odprem! jala naslovljencem. NSVNE VESTI — Na polju slave je padel višji kaporal Ernest Tordani iz Cingije de Botti pri Cremoni, star 30 let. Bojeval se je v abe-sin=ki vojni, na somalijskem bojišču in po izbruhu sedanje vojne na severni afriški fronti. Izšel je iz fašijskih orgamzacjj v cingiji de Botti. Zapušča ženo in dva otroka. — Odobreni zakonski osnutki. Iz Rima poročajo: Pod predsedstvom senatorja Belluzza se je sestala senatna komisija nacionalne vzgoje in ljudske kulture. Na-vzočni so bili minister ljudske kulture eksc. Pavolini ter podtajnika za finance in narodno vzgojo. Komisija je razpravljala o raznih zakonskih osnutkih ter jih odobrila. — Prva nacionalna kuncerejska razstava bo od 27. do 30. septembra v palači Al-faitati v Cremoni. Pobudo razstave je podprlo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove, organiziral pa jo je živinorejski zavod ob sodelovanju zveze kmetskih gospodinj ter Dopolavora. Razstava je razdeljena na tri skupine, vsaka skupina pa ima svoje sekcije. V zvezi z razstavo so bile razpisane tudi številne nagrade v skupnem znesku 27.000 lir. Na tej razstavi sodelujejo najbolj znani rejci kuncev iz vseh predelov Italije. Razstavi je priključena tudi razstava vseh onih predmetov ter izdelkov, ki so v zvezi z rejo kuncev. Na razstavi bodo vrteli poseben film z naslovom »Reja kunca«, ki bo prikazoval rast kunca, pa tudi predelavo njegove kože ter pridobivanje in predelavo volne angorske-ga kunca. — Odlikovana Crna srajca. Srebrno hrabrostno svetinjo so prejeli v spomin Junaško padli pripadniki bataljonov Črnih sraj: Manipel^ki vodja Hamilkar Mazzu-chi. ki je pripadal 63. bataljonu Crnih srajc. Crna srajca Horac Sehiavi, ki je bil pri istem bataljonu Crnih srajc, ter Crna srajca Amelij Carletti, ki je pripadal istemu bataljonu Crnih srajc. — Nezgoda škofa iz Pole. Po nesrečnem naključju se je pripetila v Poli prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen škof Pole in Parenza mons. Radossi. V ulici Car-cucei v Poli sta sredi divjajočega neurja trčila skupaj avto. v katerem se je vračal domov mons. Radossi, in neki avtokar. Pri sunku je obil škof Radossj poškodbe na čelu in lažji možganski pretres. Škofa so prepeljali v pokrajinsko bolnišnico v Poli. kjer so zdravniki napovedali okrevan.ir v 20 dneh, razen če bi se pojavile kakšne komplikacije. — Skcfa v počitniških kolonijah libijske dece. Iz San Rema poročajo: Tri počitniške kolonije, namenjene libijski deci, ki so v našem mestu, so posetili škofa iz Tripolisa in Derne mons. Facchinetti ter mons. Lucato in namestnik apostolskega delegata mon>. Moro iz Bengazija. Vsi tr'je prelati so se delj časa pomudili med libijsko deco ter se zanimali za njihov po-čutek ter njihove libijske starše. Zatem so sj ogledali kolonije libijske dece v Oipei.inlett:ju, Mentcnu in Bordigheriju. — Nadzorstvo nad mlini poverjeno konfederaciji industrijcev. Minister poljedelstva in gozdov je, kakor poročajo iz Rima, poveril fašistični konfederaciji industrij cev nalogo, da vrši stalno in intenzivnejše nadzodstvo nad mlini ter nad mletjem To nadzorstvo bo vršila omenjena konfederacija s posebno organizacijo, ki bo prilagođena temu smotru, ter osebjem ki ima na razpolago motorna kolesa in ki mu pripadajo posebne pravice, da z njimi lahko uveljavlja svojo avtoriteto. — Pristojnost hrvatskega konzula v Milanu. Te dni je prejel pooblastilo za izvrševanje konzulskih dolžnosti dr. Vicko Svilokos, generalni konzul Neodvisne Države Hrvatske v Milanu s pristojnostjo, ki se razteza na področje Piemonta, Lombardije. Ligurije. Venezije. Tridenta. Emilije ter pokrajin Vicenza, Belluno. Padova, Rovigo. Treviso Venezia in Verona. — Huda ura s točo nad San Remom. Po delj časa t-ajajoči suši je zabesnelo naa San Remom ter okolico silno neurje, ki je je trajalo več ur. Vmes je padala toča, ki je izdatno poškodovala nasade povrtnine in zelenjave. Trpeli Pa so tudi sadovnjaki in nasadi oljk. Toča je bila tako debela, da je pobila na stotine stekel po rastlinjakih. Ob silnem nalivu je bilo več kleti poplavljenih. Toča je pobila na tisoče vrabcev. — Nova uprava bolognske pokrajine. Obnovljena je bila uprava pokrajine Bo-logna, ki prevzame svoje posle po dosedanji, katere funkcijska doba je potekla z minulim štiriletjem. Za predsednika je bil imenovan dr. inž. Avgust Baul na Paleotti. vpisan v stranko od marca 1919, za podpredsednika pa dr. Ivan Baravalli. vpisan v stranko od 1921. skvadrist, udeleženec poho da na Rim, ranjen, fašist liktorske pre-pasnice. — 100 hI bencina v melioracijskem ka- nalu. Priklopni voz velike avtomobilske cisterne se je pri Fossaltu pri Portogrua-ru na ostrejšem ovinku prevrnil. Okoli 100 hI bencina se je razlilo v bližnji me-leoraciiski kanal. Neki deček je iz radovednosti vrgel vžigalico v kanal, nad katerim so v trenutku švignili visoki plameni, ki so se bliskovito razširili po kanalu, po katerem se je bilo razlilo 100 hI bencina. — Nova serija znamk ob 300 letnici G. Oalileia. ob 300 letnici smrti Galileja Ga-lilei je bila izdana nova serija znamk po načrtu prof. Konrada Mezzane. Nova serija teh spominskih znamk obsega Štiri vrednosti po 0.10 lir. 0 25 lir. 0.50 ter 1.25 lir. Te znamke pridejo v prodajo dne 28. septembra do vkliučno 31. marec 1943. Veljavne bodo do 30 junija 1943, izmenjane pa bodo do 31. dec. 1943. — Moštvo »Aquile« poro m al o k Marijini cerkvi v Pompe jih. 30 mornariških častnikov, devet bolničar^ in 300 mornarjev, ki so bilj na bolnišničnem parniku »Aqui-la«, ki je bil nedavno po sovražniku napaden na Sredozemskem morju, se je podalo na romanje k cerkvi Marije rožnega venca v Pompejih. Tukaj je kaplan parnika Don Bassotti daroval mašo, ki ji je prisostvoval tudi vatikanski državni tajnik kardinal Mnglione. — S 50 lirami je postal milijonar. Gospod V. A., ki stanuje v občini Orsola pri Chietiju v napoljskem okolišu, je zadel s 500 lirskim zakladnim bonom, ki ga je po običajnih pogojih dobil pri Napoljski banki .srečno številko, ki mu je prinesla pri žrebanju milijon lir. Novi milijonar, ki je bil deležen bančnih olajšav, je plačal za 500 lirski bon 50 lir naplačila. — Tripolitanski apostolski vikar v Rimu. Te dnj je prispel iz Tripolisa v Rim tripolitanski apostolski vikar mons. A Facchinetti. ki bo sprejet v papeževi avdienci. — Nemški tehniki in poljedelci si ogledujejo sadovnjak »Arnaldo Mussolini«. Višji inspektor nemškega sadjarstva in vrtnarstva prof. \Virth je prispel v Italijo s skupino tehnikov in kmetovalcev. Nemški gostje so si v spremstvu predsednika zavoda za sadjarstvo in vrtnarstvo ogledali vzorni sadovnjak »Arnaldo Mussolinic v Sabaudiji. Prof. Wir.Ji je izrazil svoje priznanje za vzorne nasade, obenem pa je povabil italijanskega strokovnjaka prof. Far-ragutija v Nemčijo, da si tam ogleda vzorne sadonosnike, ki so bili urejeni po sistemu in metodi prof. Wirtha. — Ob XII. umetnostni razstavi v Milanu, ki ima medpokrajinski značaj in ki je povezana z natečajem »Lombardske pokrajine«, je razsodišče že pričelo s svojimi pripravami. V razsodišču so slikarji Orest Boglierdi, Gino Moro in Josip Migneco, razen tega kiparja Filip Tallone in Giannlno Castiglioni. Tajnik sindikata slikar Prane Dal Pozzo predseduje omenjenemu razso dišču. — Iz »Službenega lista«. Službeni list za Ljubljansko Pokrajino št. 76, z dne 23. septembra 1942 XX. objavlja določbe o ureditvi šolstva, odpravo omejitev za vino ter odobritev pravil Zveze svobodnih poklicev in umetnikov ljubljanske pokrajine in zadevna pravila. — Odprava omejitev za vino. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine odreja: Določbe naredbe z dne 22. maja 1942/XX. št. 96 s predpisi o ureditvi preskrbe z vinom se odpravljajo. Zbiranje, prevažanje in trgovanje z vinom je prosto vsakršne omejitve (zapore) in smejo te posle izvrševati podjetja, zasebniki in ustanove, ki so jih doslej upravičeno opravljali. Ta nare3ba stop iv veljavo z dnem objave v t Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino, torej s 23. septembrom. — Nesreče. V zadnjih dneh so na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnice sprejeli naslednje ponesrečence: Ljudmilo Poje, llletno hčerko poljske delavke iz Mlake pri Kočevju, je ugriznil pes v desno nogo. — Miro Ograjšek, 51etni sin rent-nika iz Ljubljane, je padel na dvorišču ln si zlomil levo nogo. — Jožefa Jordan, 63-letna žena vpokojenega strojevodje iz Ljubljane si je pri padcu na dvorišče zlomila desnico. — Adolf Jus, 151etni sin krojaškega mojstra iz Ljubljane si je pri padcu z drevesa poškodoval hrbtenico. — Raj-ko Novohradski, 72-letni mestni ubogi iz Ljubljane, si je pri padcu na cesti zlomil levo nogo. — Nov ■» pobuda k poglobitvi itali jan-sko-hrvatskih kulturnih stikov. Pobuda za uvedbo posebne »Hrvatske urec v italijanskih radiofonskih oddajnih postajah je vzbudila na Hrvatskem pohvalno priznanje. Zagrebško časopisje o tem obširno poroča ter poudarja, da je s to pobudo storjen nov koral: v obojestranskem razvitku ter poglobitvi kulturnih odnošajev. — Epidemija spanja med psi v Rovigu. Prebivalci Roviga so opazili te dni, kako se je polastila vseh psov v naselbini prava epidemija spanja. Začudeno so se spraševali po vzroku popolne tiSine ob jutranjem svitu, ko ni bilo nikjer čuti običajnega pasjega lajanja. Sele v popoldanskih urah so se psi oglasili. Toda že pred tem je bila uganka pojasnjena: Ponoči so obiskali hiše, kjer imajo pse Čuvaje, drzni tatinski zlikovoi, ki so se zavarovali pred psi na ta način, da so jim dali zavžiti neko sredstvo, ki jih je takoj uspevalo. — Zvišan kapital Glavne Italijanske petrolejske družbe. Kakor poroča gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije 3>Agit«, se je delniški kapital Glavne Italijanske petrolejske družbe zvišal od 500 miljonov lir na 1,000.000.000 lir. Država bo soudeležena pri zvfsanju kapitala z zneskom 300000.000 lir, Nacionalni zavarovalniški zavod in Nacionalni fašistični zavod za socialno preskrbo pa vsak s 100 00.000 lirami. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo oeiavmiob oo ia it .'.8-15, ob nedeljah m praznikih nt 10.30 i A.ti0 16.30 to 18 30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu Poslednji ples Najboljši film elegantne Else Merilni V ostalih vlogah: Amedeo Nazzarl, Paolo Stopa KINO UNION TELEF. 23-21 Zapletena družabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje Očka za eno noč V glavni vlogi: Leonardo Cortese, Bosetta Tofano in drugi KINO SLOGA TELEF. 27-30 Krasna glasba, prelepe pesmi v veselem filmu Odlični umetniki: M&ria Denis in TJgo Ceseri — Režija: Ma.\ Neufeld — Avtarhičiia pralna sredstvu. V prizadevanju po avtarhični zadostitvi vsem potrebam narodnega življenja in tudi na torišču raznih pr".lnih ter čistilnih sredstev, so bili doseženi lepi uspehi. Agencija »Agit« poroča o novem avtarhičnem čistilnem sredstvu, ki so ga nazvali »Buča to Vela«. Postopek proizvodnje tega av-tarhičnega sredstva so temeljito proučili številni italijanski kemiki. Vse prvin-s, ki sestavljajo to novo sredstvo, so italijanskega izvora. Uporaba novega pralnega sredstva je zelo preprosta. Uporablja se lanko tudi pri bolj finih tekstilnih blagih. Perilo je zelo čisto, opere se pa lahko z njim tudi obleka. IZ LJUBLJANE Nabava jajc Prehran jevalni zavod Visokega Komi-sariata v Ljubljani opozarja konzumente, da bodo tvrdke A. Smrkolj, Fr. Pogačnik. A. Pauli, F. Niklsbacher izdajale konzumentom jajca samo še do 30. sept. t. m. Kdoi jajc ne bo odvzel do navedenega dne, bo zamudil rok. Vse navedene tvrdke izdajajo jajca vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure. Da ne bo zadnji dan navala, naj odvzame vsakdo jajca že prej. ★ —lj Spored ntmfoničnega koncerta v proslavo 1501etnice rojstva skladatelja G. Rossinija. 1. Uvodna beseda — docent Marija Lipovšek; 2. izvajanje prediger Iz Rossanijevih del: Sta bat mater, Obleganje Korinta, Viljem Teli in po odmoru Italijanka v Algiru, Kradljiva sraka in Seml-ramida. Simfonični koncert bo vodil dirigent Drago Sijanec, izvajal ga bo združeni operni in radijski orkester. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. —lj Najtoplejše jutro v tem mesecu.. Prevladuje značilno južno vreme, kakršno je pri nas navadno najbolj pogosto jeseni in spomladi. Včeraj je kazalo, čeprav zračni tlak ni bil posebno visok, da se bo vreme zopet izboljšalo. V resnici je bilo nekaj prijetnih solnčnih ur. Popoldne je začel pihati močen jug in vedno bolj se je oblačilo, vendar pa dežnikov nismo še potrebovali. Ponoči se je pa pooblačilo še bolj in dobili smo precej dežja. Davi je bilo nebo še delno oblačno, megle pa ni bilo kakor navadno ob toplih jutrih, ko prevladuje jug. Oblaki so izredno lepo žareli, tudi kakor le ob južnem vremenu, ko moramo pričakovati dež. Zračni tlak ponoči ni več popuščaj. Davi je bil približno prav tako visok kakor včeraj zjutraj. Znašal je 771.3 mm. Najbrž bo danes v presledkih še deževalo posijalo pa bo od časa do časa. tudi sol nce. Današnje jutro je bilo najtoplejše doslej v tem mesecu. Minimalna temperatura je znašala 16.2". Včerajšnja maksimalna temperatura je bila višja, kakor v sredo (16°), znašala je 22.80. —lj Ribji trg. Tudi danes so na ribjem trgu prodajali le prekajene morske ribe, ki jih je bilo dovolj v primeri s povpraševanjem. Naprodaj so bile skuše in slaniki po L 44 kg —lj Zvišanje prejemkov delojemalcev v brivsko-frizerski stroki. Dne 16. septembra 1942 je bil podpisan od Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske delavske zveze mezdni sporazum, na podlagi katerega se zvišujejo s kolektivno pogodbo za brivsko-frizersko stroko določene plače v vseh razredih tako v Ljubljani kakor tudi na podeželju z veljavnostjo od 1. avgusta 1942 za lir 30 (trideset) tedensko. —lj Upravit«*jstvo deske ljudske šole na Ledini obvešča starše iz šolskega okoliša Ledina, da bo vpisovanje otrok v Solo dne 28. septembra, in sicer za I. razred v upraviteljevi pisarni, za druge razrede pa v zbornici v prvem nadstropju. Pri vpisu za I. razred morajo starši predložiti krstni list otroka ali družinsko knjižico in potrdilo, da je otrok cepljen proti kozam in proti davici. Za druge razrede morajo predložiti izpričevalo o dovršitvi prejšnjega razreda. — Istočasno je vpisovanje v otroški vrtec. Upraviteljstvo. n— Na n. moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) bodo izpiti za učence, ki Se niso dobili dovoljenja za prestop meje. v torek, 29. septembra, ln v sredo, 30 septembra. Izpiti se začno ob 8. zjutraj. Ravnatel jst vo. u— Vse one trgovce In peke, ki nimajo za ves mesec dosti velikih zalog blaga vabi mestni preskrbovalni urad, naj Drt-dejo v soboto, ponedeljek in torek 26., 28 in 29. t. m. ob 8. v odsek za razdeljevanje moke, riža ln testenin. S reboj rroralo prinesti obe knjigi in priložiti listek z navedbo, katero in koliko blaga potrebujejo. Obenem pa opozarjamo vse one. ki imajo že za ves mesec dos_. veliko zalogo, naj ne prihajajo, ker ne bodo debili nakazil. —lj Koncert na dveh klavir Jih. Na koncertnem sporedu so skladatelji Longo. Grieg, Tome, Relnberger in Rahmaninov. Longo je zelo dober, plodovit komponist, ki je pisal pod vplivom nemških klasikov. Na našem sporedu je zastopan z dvoje svojih del. Najprej z Vari jaci jam i suito, ki trna tri stavke, ki so val Izredno ljubki in melodij ozni. O ostalih delih Obvestilo DRV2BA »EMONA«, ZAVOD ZA POLJEDELSTVO IN NEPREMIČNINE V LJUBLJANI, je preselila svoje pisarne v palačo „Bat'a", Ulica 3. maja štev. 1 interesenti za nakup zemljišč in hiš se lahko zglasijo v teh pisarnah od 16. do 18. ure vsak dan, razen ob sobotah in prazničnih dneh. spregovorimo jutri. Koncert bodeta izvajali pianistki Silva Hrašovec in liarta Bizjak — Valjalo, vršil se bo v ponede-hjek, dne 28. t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. ŠAH Na pol poti v monakovskem turnirju Monakovski šahovski turnir za naslov evropskega prvaka je dosegel s šestim kolom prvo polovico. Med tem so bile odigrane vse viseče partije iz prejšnjih kol, vendar položaj ni popolnoma razčiščen, ker je bila v šestem kolu večina iger prekinjena. Edina partija, ki se je končala, je oila igra med Keresom in italijanskim mojstrom Napolitanom. Keres je prisilil Nar politana. da mu je žrtvoval kvaliteto, nakar se je moral po 36. petezah udati. Dvomljiv je položaj Aljehina v igri proti nemškemu mojstru Richterju. Richter je osvojil Aljehinovo kraljico in kmeta, zato pa je prepustil svetovnrmu prvaku stolpa in dve lahki figuri. Bcgoljvibov jo imel nekaj časa proti Foltvsu izglede na zmago, kasneje se je njegov položaj rahlo poslabšal in ob prekinitvi ni mogoče reči, kakšen bo izid. Isto velja za partijo med Rellstabom in Rohačkom. V ponedeljkovem nadaljevanju prekinjenih partij je Aljehin premagal Rieh-terja in Barcza Stoltza. Bogoljubov je izgubil proti Stolzu in Rabar proti Jungu. Tako je bilo po šestem kolu stanje v turnirski tabeli naslednje: Aliehin in K^-res vodita s 4 in pol točke, Foltvs ima 4, Relslstab 3 in pol, Bogoljubov 3 (1) in Junge 3. V kvalifikacijskem turnirju še vedno krepko vodi Šved Danielsson s B točkami pred Madžarom Szilvjem s 4 in pol točke. Inseriraj v „Slov. Narodu'4 LA CELEBRE SLAVNA OPERNA ARTISTA LIRICA PEVKA GIANNA PEDERZINI ha inciso per la je pela za tvrdko C. E. T. R. A. alcune canzoni di gran suecesso Disco — plošča A A 303 nekoliko slavnih pesmi Disco — ploSča AA 305 Ninna Naima Grigioverdc (Militello - Mari) canzone — pesem Lili Marleen . Schultze - Rastelll) canzone mrircia — koračnica 9o s tir d a to 'nnamurato (Camino - Califano) canzone marcia — koračnica L* addio del bersagliere (Lama - Genise) canzone marcia — koračnica Produttrice concessionaria eseluslva - Izključno pooblaščena proizvajalka „S.A. C.E.T.R.A," - VIA ARSENALE 17 — TORINO MALI OGLASI SPALNICA iz orehovega lesa, for-nirana, moderna, solidno izdelana po nizki ceni naprodaj. — Artnak Josip, mizarstvo, Jenkova ulica 7. Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knanjeva (prej Dvo-rakova) 13. tel. 36-96 8966-3'- Nobena skrivnost ni, da imaio oglisi v »Slovenskem Naroda« velik uspeh. gladu potrebujete kar koli. te posložite oglasa v »Slovenskem Naroda«. OGLAS V »SL. NARODU« POMENI USPEH £a Isti dao sprete-na oglasni oddelek naroČila zmerom •amo do 9. are dof*. La chiusura e imminente. Affrettati. Se aneora non 1'hai fatto devi acquistare oggi stesso qualcke biglietto della Lotteria di Me-rano. 12 lire possono farti svegliare milio-nario fra poehi giorni. Non voltare le spalle alla fortuna, potresti rimpiangerlo per tutta la vita. 12 lire e una somma cosi m ode s ta di fronte alla potsibilita di fare la tua felicita e qnella del tnoi cari. Zaključek prodaje je blizu. Požuri se! Ako še nisi storil, moraš se danes kupiti kako srečko Loterije di Merano. 12 lir te v kratkih dneh lahko zbudi kot milijonarja. Ne obračaj Sreči hrbta, boš lahko obžaloval vse življenje. 12 lir Je tako skromna vsota v primeri z motnostjo ustvariti si lastno srečo in srečo svojih dragih! ciutdatoi Loterija di Merano daruje milijone do 27. sept. opolnoči, nepreklicen zaključek prodaje srečk! i Per l'acquisto dei biglietti rivolgersl all'Intendenza di Finanza, * Trieste, rimettendo L 12,— per ogni biglietto, piu le spese postali. Srečke lahko kupite pri Intendanza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12.— za vsako srečko in poštne stroške. loo letnica otvoritve Frančiškanskega mostu Danes je minulo loo let, kar je bil izročen pi ometu — Gradbeni 46.316 O. Ljubljana, 24. septembra Ljubljansko trimostje je selo novejšega Artarma. Večina Ljubljančanov se bo še Rominjala, tla je pred dobrimi 13 leti vodil čez Ljubljanico pred frančiškansko cerkvijo on sam, da.na.snji srednji mo>t. Služil je uspešno pešcem in vozi lom, vendair pa so ga, ker je bil promet vodno večji, razbre-merajH z dograditvijo dveh stranskih mesten-, namenjenih samo pešcem. Tako je nastalo trimoNtje. Srednji most ima zanimivo zgodovino, ki jo je vredno danes obnovi*:, s-aj poteče danes 100 let, kar je bil pnxxian prometu. Špitalski most predhodnik n Frančiškanskega Najshirci^a ljubljanska mostcA-a sta bila fcprtadski in Čevljarski. Slednji je po mnenju zgodovinarjev najstarejši mo-st preko Ljubljanice v mestu. Dolgo časa jc bil tudi edšm. šele v 14. stoletju so potem zgradili šp*ta:tek.i most, ki so ga takrat imenovali Spodnji mt.-st. v nasprotju s Čevljarskim, ki naj bi bil Gornji. Oba sta bila lesena. Mositova sta bila zelo važni prometni spoj-■aci v mc?itu. To so kmalu spoznali kramarji, ki se našli na obeh dovolj prostora, da •o si postavili na levi in desni strani lesene kolrbe, v katerih Sto ponujali sa-ojc blago, Če prarie-rjamo današnje m takra>tnc razmere, oi kthko rekli, tla sta bila oba mostova takrat nekak citv ljubljanske nadrobne trgovine. Vsak Ljubljančan jc moral vsaj enkrat na dan čez ta ali oni most, moral jc mimo teh kramarskih kolib m živahni prodajalci so ga. ic znali pri t ceniti in premamiti, da jim je d^il kaj zaslužiti. Na Špitalskem mostu so bide postavljene kramarske kolibe v Juriju ki avgustu leta 1657, kasneic se jc njihovo število pomnožilo in so kramarji med leti 1768 in 1770 zasedli ve* razpoložljivi prostor. Kramarske kolibe so bile prvotno mestna last. Na povelje cesarja Jožefa II. so jih 27. januarja 1785 prodali na javni dražbi. Na SpotaJskeiD mostu je še pred kolibami &talo toda Btoro znamenje, to je razoelo, ki stoji danes v sfrcn>ki vdolbini vrh leve.tfa stopnišča, pole« vhoJa v frančiškansko žup-nišce. Ukaz o gradnji novega, današnjega mostu Stalne poplave na Ljubljanskem barju so, kakor smo že opisali večkrat zahtevale vedno zneva poglabljanje struge Ljubljanice. Niti Gruberjev prekop ni odpravil poplav. Tako so porabljali strugo Ljubljanice tudi v letih 1824 do 1828. Posledica teh del je bila, da so se leseni stebri, koze m piloti Špštal&kcga (enako seveda tudi Čevljarskega) mostu m< Ono omajali. Ker most že prej ni bil v najboljšem srtanju in so ga morali večkrat p. pravi jati, je ilirski gubemij leta 1S34 prekt^ ljubljanske kresiie ukazal mestnemu magistratu, naj ga podre m zgradi novega. Enak ukaz je prišel tudi za Čevljarski most. Zadeva pa ni bila enostavna ker so bile kolibe na mostu zasebna last. Mesto je bilo vezano s posebno pogodbo, da da kramarjem na razpolago nove. ali pa stare odkupi. Posvetovanja, kaj naj se ukrene, so se vlekla tja do leta 1838. ko je bilo obenem tudi sklenjeno, da novi most ne bo već lesen. temveč železen asli zidan. NcKa.i kramarskih kolib se je mestnemu svetu posrečilo odkupiti, ostali lastniki pa niso hoteli pre-poceni priti ob dober zaslužek in so se protivili prodaji za ponujano ceno. Tako je prišlo do sklepa magistrata, da zaradi kramairjem namesto sedanjih kolib, zidane prodajalne v Prešernovi, takratni Slonovi ulici, ki še daleč ni bila podobna današnji in niti ni bila tako pomembna. Ta sklep je potem obveljal in leta 1842 so že zaceli podirati stare kramarske kolibe na Sptalekem mosrtu in zidati nove v Slonovi ulici. Špitalski most so začeli p c dirati sredi maja L 1841 Po sedmih letih reševanja vnašanja kramarskih kolib so končno maja leta 1S41 prišli tako daleč, da so delavci zaceli mo«st p;\!:rati. Gradnjo mostu ;e 20 marca lzdra-žid beljaški podjetnik Pieco /a J-; 499 fl. Ta v«ota se je kasneje zvi^'a zaradi raznih sprememb med gradnjo, zarada naprave zasilne brvi. ograje ob >karpah na 46316 fl. Za-ilna brv ki smo jo omenili me J izrednimi stroški, je bila potrebna, da se jc omogočil vsaj pešcem prehod čez Ljubljanico, pošte vati je treba da je bil isto- j časno zaprt za promet tudi Čevljarska most j Vozovrri promet je bil mogoč edino le pre-! ko Šentjakobskega mostu, ka je bil*takrat » prav tako slab kakor Špitalski in Čevljarski. Gradnja novega mostu je naglo napre-i dovaila. Deflo je bSio zelo solidno in so kot j gradbeni material porabili 88.000 stotov rezanega kamna. Še pred jesenjo leta 1842 je : brl most dograjen na veliko veselje Ljrrb-• ljančanov. zlasti tistih kramarje^', ki so imeli prej svoje kolibe na starem mostu, sedaj pa so čakali v Slonovi ulici na kupce z onstran Ljubljanice, kjer fe bilo še vedno središče mesta. Otvoritev mostu je biia naznanjena za v nedeljo 25. septembra in so k njej povabili tudi razne vidnejše osobnosti z Dunaja. Slovesnost predaje mostu splošni uporabi je spremljalo streljanje z Ljubljanskega gradu in razne druge prireditve, ki so običajno združene s takimi priložnostmi, ko je zraven kakšna visoka oseba. V svoji brezmejni vdanosti so takratni mestni očetje "klcn^li krstiti novi most za Franecv mest, današnje Cankarjevo nabrežje pa za Fran-čevo nabrežje. Ljudstvo j;h jc kmalu de-savuiralo. Most so Ljubljančani še dolgo imenovali kar Špitalski most. šele kasneje se ga je oprijelo ime Frančiškanski most. Letnica zgraditve mostu je ovekovečena na srednjem oprrn'ku. kjer je napisana s kovinskimi črkami v rimskih številkah MDCCCXLIL Vloga novega mostu Novemu mestu je bila v preteklih sto letih v zvezi z neprestano rastjo Ljubljane ki je vedno bolj silila proti Tivoliju, Bežigradu in Šiški, odločena izredno važna vloga. Če danes ocenjujemo njegov pomen, ni težko sprevideti. da je najvažnejši most v mestu. Preko njeija so se iz stare Ljubljane selili meščani vedno boli proti novim mestnim predelom, ki so na-taiali okoli današnje glavne pošte, okctfi Ajdovščine, glavnega kolodvora itd. Ko je v začetku sedanjega stoletja stekel v Ljubljani tramvaj, jc Frančiškmski most bil dovolj sel:dno zgrajen, da jc puevzeJ nase njegovo breme. hnako se je izkaznI tudi v novejših letih, ko je šlo preko njega vedno več avtomobibke-ga tovornega prometa. Njegovo važnost dokazuje tudi mr-no t njegove razbremenitve, ko so se morali pe:ei umakniti z njega na oba mostova, ki tvorita danes sikupno z jubilantom rrimo st je. Strah p #0 A maranjem po ranen]:: rajžrfsisšetaejših zdravnikov ni istestzelf en Rimski pesnik in mislec Seneca. ki ga je cesar Neron prisilil k samomoru, pravi v svojem navodilu za krepostno življenje, da se ljudje ne boje toliko smrti kolikor misli in predstnv o umiranju samem. Z mislijo na smrt se mnogi ljudje sprijaznijo. Eni upajo, na večno veselje v nebesih, drugi na snidenje s svojimi prijatelji In znanci, tretji pa na mir in pokoj, ki jim ga ne bo nihče več motil. Vse bi bilo v redu. samo če bi ne bilo treba umreti. Strah pred umiranjem je pa tako star kakor človeški rod in vendar še ni premagan. Nihče seveda ne more iz lastne izkušnje povedati, kako je človeku prj srcu, ko mu potrka koščena žena na duri, kajt; z onega sveta se ni še nihče vrnil. Pač pa lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da strah pred umiranjem ni umesten. To lahko potrdijo najizkušenejši zdravniki in mnogi drugi ljudje, ki so stali večkrat ob smrtni postelji ali pa ki so bili sami na pragu smrti, pa So se v zadnjem hipu kakorkoli rešili in si podaljšali življenje. Sloveči zdravnik Hufeland je nap^sal-Ljudje se mnogo manj boje smrt; kako* umiranja. Mnogi ljudje imajo kaj čudne pojme o zadnjih trenutkih življenja, o ločitvi duše in telesa, toda vse to nikakor ni utemeljeno. Ne smemo presojati um*ra-nja po drgetanju umirajočega telesa, po hropenju ali dozdevnem strahu. Ti pojavi vzbujajo strah in grozo samo med gledalci, ne pa pri umirajočih, ki o tem sploh ničesar ne vedo. — Znani dunajski profesor in zdravnik Nothnagel je predaval nekoč o umiranju in v svojem klasčnem predavanju je dejal med drugim: Grozo vzbujajoče predstave o telesni smrti žive navadno samo v domišljiji. Zares grozo vzbujajoča smrt je zelo redka in če že moramo govoriti o nji. so v takih primerih krivi drugi ljudje. Grozna je recimo smrt na grmadi ali po mučenju. Narava je pa večinoma bolj usmiljena kakor človek. — V skladu s tem prepričanjem le Nothnagel pozneje povsem mirno čakai na svojo smrt in že v zadnjih trenutkih, ko je dobival hude srčne krče. je vestno zabeležil vse. kar mere ugotoviti zdravnik na lastnem telesu v zadnjih trenutkih življenja. Bolezen, ki ji sledi smrt. lahko seveda povzroči hude bolečine, toda prehod iz življenja v smrt, torej umiranje, ne povzroča nobenih bolečin. Besedi smrtni boj si ljudje večinoma napačno razlagajo. Ne gre namreč za noben zavestni boj, temveč samo za refleksne kretnje, ki vzbujajo prav tako kakor hropenje več bolesti ali groze, prj gledalcih kakor pri umirajočem. Pogosto bolnik že vnaprej sluti, da se mu bliža konec. Taki bolniki postanejo čudovito mirni, sarm narekujejo svoje oporoke, k sebi pokličejo svojce in se od nj'h poslove, potem pa mirno zatisnejo oči. Mnogi bolniki imajo pred smrtjo radostne privide, mnogi ohranijo svoj humor do zadnjega trenutka. Da umiranje ne zahteva nobene borbe je medicinsko dokazano, s tem. da je potrebno za normalno delova-vanje možganov, torej tudi za zavest mnogo krvi, v kateri je mnogo kisika. Ko se pa bliža človeku smrt, začneta pešati srce in pljuča, tako da pojema tudi krvni obtok. Kri se končno sploh ustavi, človek se pogrezne v spanju podobno stanje in slednjič se sploh onesvesti. Celo nasilna smrt pogosto ne napravi vtisa, da bj umirajoči trpel. Ko je bila avstrijska cesarica Elizabeta zabodena, so k> Duce pregleduje pri Capanellah oddelke protiobranibne službe vprašali, če čuti bolečine. Cesarica je začudeno odgovorila- Bolečine? Prav nobenih. Kaj se je pa zgodilo? Cez nekaj minut je umrla, kajti njeno srce je bilo prebo-deno in smrt je nastopila zaradi notranje izkrvavitve. Francoski kralj Henrik IV. je zaklical, potem ko ga je bil Ravaillac zabodel. Ranjen sem. Takoj je pa pripomnil: Ne, nič se ni zgodilo, zmotil sem se. V naslednjem trenutku se je zgrudil m izdihnil. Angleški zdravnik Hunter je dejal v zadnjem trenutku: Ce bi imel toliko moči, da bi lahko držal pero, bj opisal, kako prijetno je umirati. Ljudje ki so se ze potapljali pa so jih v zadnjem hipu rešili, pripovedujejo, da so imeli potem ko so se onesvestili lepe, prijetne privide. Ostrejši ukrepi Policijski ravnatelj bolgarske pokrajine Plovdiv je prepovedal žil cm posečanje gledališč in kinematografov ter 14tih javnih lokalov, treh večj;h mestnih parkov- in 10 najbolj znanih hotelov. Poleg tega je bilo 2idom prepovedano hoditi po dveh glavnih ulicah mesta in pojavljati se na obeh ko-todvorih razen če potujejo s policijskim dovoljenjem. 2i^je tuli ne vrnejo pred 10. uro zjutraj hediti v trgovine in na trg. Prepoved se nanaša na vso ki nosijo židovsko zvezdo kot zunanji znak ži lovstva. Vojaško sodišče v Sofiji je obsodilo dva Žida brata zaradi utaje delnic v vrednosti 27 milijonov levov, nekega tretjega žida pa zaradi istega delikta na tri leta težke ječe in 100.000 levov denarne globe. Pristojne rumunske oblasti so omejile razne pravice zidov, na drugi strani pa uredile njihove dolžnosti do države. Na podlagi navodil maršala Antonesca so oblasti med drugim odredile, da Žid je cd 1. oktobra dalje ne smejo več imeti arijskih uslužbencev. Kdor bi kršil to odredbo bo najstrožje kaznovan. Rumunsko vojno ministrstvo je pa izdalo preko generalnega štaba odlok, po katerem se morajo do 15. oktobra prijaviti vsi nad 18 let stari židje pri pristojnih vojaških oblastih, da izpolnijo svejo vojaško dolžnost, židje, ki bi tega ne storili, bedo z rodbinami vred izgnani. in 30 km imajo japonske čete na tej poti že za seboj. Teren je pa zelo težak m zato gre njihovo prodiranje nekoliko poča^iu-u\ Poit Moresbv je nazvažm ; o oporišče na Novi Gvineji. Pristanišče i:\ -jeno kot oporišče za ladje in letala pokriva seveix3vznoa, prepovedal si mi res, toda obrnila sem se na vižjo Instanco in mama mi je dovolila hoditi z njim. NASPROTNO — Zdi se mi, da si velik sovražnik ženi t ve. — Nasprotno, zelo me \v<> 1:, če se kdo oženi. Posrt Moresby Japonske čete prodirajo proti Port Mo-resbvju. Izkrcali so se pri Buni na vzhodni obali Nove Gvineje ter prekoračile na pohodu proti zapalu do 2000 m visoko pogorje Owen-Stanley. Zdaj so pred Kohodo in prodirajo dalje proti Port Moresbvju. Greben pogorja Owen-Stanley, ki so ga Japonci že prekoračili, je oddaljen v zračni črti od Port Moresbv j a samo 75 km Radio LitiMfana SOBOTA. 26. SEPTEMBRA 1942-XX 7.30 Pesmi in napevi 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Koncert pjan:-stičnega dua Bizjak-Hrašovec. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Lepe pe?mj od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini. 14.13 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — Pisana glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 15. Pokrajinski vodnik. 17.10 Nove plošče Cetra. 17.55 Dr. Marija Rupert: Zdravstveno predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Polke in mazurke. 20 Napoved .asa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Or ski koncert Pavla Rančigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 21.10 Violinski koncert Francke Rojec-Ornikove (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 21.35 Predavanje v slovenščini. 21 45 Orkester vodi diregent B. Adamič. 22.15 Novi orkester, vodi dirigent Fragra. 22.45 Poročila v italijanščini. D. D u Maurier: Roman Hiša je bila pogreznjena v velik pokoj, ko sem stopila iz gozda in se ji približala preko trat. Vabila me je kakor mirno pribežališče; zdelo se mi je, da je nisem še nikoli videla tako lepe. V tem, ko sem jo gledala s travnatega pologa, sem se z občutkom nevega ponosa, ki me je pripravljal v smeh, morda prvič zavedela, da je to moja hiša; da spadam k Manderlevu in da je Manderlev moja last. Drevje, trava in cvetje na terasi se je zrcalilo v okenskih šipah. Iz nega dimnika je vstajal tenak steber dima in se izguljal v zraku. Pravkar pokošena trava je dišala po senu. Kos je žvižgal v gostem listju divjega kostanja. Rumen metulj je frfotal pred menoj nad teraso. Šla sem naravnost v obednico. Moj pribor je še vedno čakal, Maksimovega pa so bili odnesli. Na jedilni omari so bili pripravljeni pladnji z mrzlim mesom in solatami. Nekaj trenutkov sem se obotavljala, nato sem pozvonila; Robert je takoj stopil izza španske stene. j-Je bil gospod tu?« sem vprašala. >Da, gospa. Prišel je kmalu po dveh in v naglici poobedoval, nato pa spet odšel. Vprašal je po gospe, in Frith mu je rekel, da ste šli najbrže gledat ladjo.« z Je naročil, kdaj se vrne?« »Ne, gospa.« »Morda je šel po drugi poti na obalo pa se nisva srečala.« »Nemara, gospa.« Ogledovala sem mrzlo meso in solato. Čutila sem, da mi je želodec prazen, a lačna nisem bila. Mrzlega mesa že celo ne.« »Bo gospa kaj vzela?« je vprašal Robert. »Ne, sem odgovorila. »Ne... toda malce čaja mi lahko prinesete v knjižnico. Robert. Nič kolačkov, nič kruhkov. Samo čaja, kruha m masla.« »Da, gospa.« Stopila sem v oknjak in sedla. Manjkalo mi je Jasperja; gotovo je bil stekel za Robertom. Stara psica je dremala v svoji košari. Vzela sem -;Times« in obrnila list ali dva, ne da bi čitala. Čuden je bil ta občutek, da se moram zamotiti, kakor v čakalnici pri zobozdravniku. Za nič ne bi bila zmogla toliko potrpljenja, da bi mirno sedela in pletla ali pa listala po kaki knjigi; ne. to pot sem čakala, da nastopi dogodek, ki si ga ni bilo moči naprej zamisliti. Strašni dopoldan, nasedla ladja, to, da sem bila preskočila kosilo, vse je pospeševalo v meni skrito razburjenost, ki se je še nisem jasno zavedala. Zdelo se mi je, da stojim na pragu novega življenjskega razdobja, v katerem bo vse izpremenjeno in predrugaceno. Deklico, ki se je bila snoči oblekla za maškarado, sem bila pustila za seboj; vse to so bili zdaj daljni, daljni dogodki, Bitje, ki je sedelo tu v oknjaku, je bilo novo, povsem različno od nje... Robert je prinesel čaj; željno sem jedla kruh in maslo. Prinesel je bil tudi nekaj kolačkov, nekaj obloženih kruhkov in torto. Najbrže se mu je zdela postrežba s samim kruhom in maslom poniževalna in nezdružljiva z manderlevskimi navadami. Ker sem se spomnila, da sem bila zaužila ob enajstih komaj požirek mrzlega čaja, sem z radostjo pozdravila kolačke in torto. Komaj sem bila popila tretjo skodelico čaja, se je Robert vrnil. »Gospoda še ni nazaj, kaj ne, gospa?« je vprašal. »Ne,« sem odgovorila. -Zakaj? Ali ga kdo išče?« »Da, gospa. Pri telefonu je kapitan Searle, pristaniški kapitan iz Kerritha. Zvedeti želi, ali lahko pride h gospodu de Winterju na oseben razgovor.« »Sama ne vem, kaj bi rekla,c sem odvrnila. »Kdo ve. kdaj bo doma ... Recite mu, naj ob petih še enkrat telefonira.« Robert je odšel in se čez nekaj minut spet pokazal. »Gospa, kapitan Searle pravi, da bi rad govoril z vami, če vam ni nadležno. Pravi, da gre za nekaj nujnega. Skušal je govoriti z gospodom Craw-levem, pa ga ni bilo v pisarni.« Tr,.\,roi Vim govorila z njim. če je res nujno,« sem rekla. &ecfcj mu, naj takoj pride. Ima svoj avto?« »Da x*spa. Mislim, da.« Rober je odšel. Kaj naj rečem kapitanu Searlu? Gotovo prihajal zaradi kake stvari, ki je zadevala nasedlo ladjo. Vendar mi ni šlo v glavo, v kakšni zvezi naj bi bil s tem Maksim. Ko bi se bila nesreča zgodila v zalivu, bi bilo drugače. Zaliv je spadal k Manderievu; vsekako bi morali prositi Maksima za dovoljenje, če bi hoteli razstreliti kako skalo ali ukreniti kar si bodi drugega, da rešijo nasedli parnik. Toda veliki zaliv in kleči pod morsko gladino niso bile več Maksimova last. In kapitan Searle bi bil lahko koristneje porabil svoj čas kakor za to, da se pride razgovarjat z menoj o stvareh, ki jih ne razumem. Očitnoh je bii sedel v avto takoj po tem. ko je govoril z Robertom, kajti četrt ure še ni bilo minilo, ko so mi ga javili. Bil je še vedno v uniformi, kakor sem ga bila videla v prvih popoldanskih urah, ko je hodil okro~ z daljnogledom. »Žal mi je, da se moj mož še ni vrnil,« sem rekla ter vstala in mu stopila naproti. »Najbrže ze spet pri morju, prej pa je bil v Ker-rithu. Ves dan ga že nisem videla.« »Da, slišal sem, da je bil v Kerrithu, a midva se nisva videla. Mislim, da se je peš vrnil na čeri, med tem, ko sem bil jaz v šalupi. Tudi gospoda Crawleya nisem mogel dobiti.« »Ta nezgoda nam je postavila vso hišo na glavo,« sem dejala. »Jaz sem šla dol k morju in sem ostala brez kosila. In za gospoda Crawleya vem, da je odšel še pred menoj ... A povejte mi, kako bo z ladjo? Jo bodo vlačilci mogli potegniti s čeri?« Kapitan Searle je začrtal z rokami velik krog. »V trupu ima precej globoko luknjo,« je odgovoril, »in rekel bi, da ne bo več videla Hamburga. A za ladjo ne gre. To naj opravita njen lastnik in za-stopink Llovda med seboj. Ne, gospa de VVinter, nisem prišel zaradi parnika. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za Inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani