P« polti pra|Mu: u celo leto naprej 26 K — h " " . 13,- pol leta Četrt , mesec 6,50. 2,20, V apravnlitvu* prcjtrnan: u celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10, — , eetrt , , 6 , - , mesec , 1,70, Za poiiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinin* in inserate ■prejema upravniitvo * Katol. Tiskarni, Kopitar jeve a lice it. 8. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Seme-niSkih ulicah it. 2, L, 17 r Izhaja vtak dan. iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 180. V Ljubljani, v četrtek 8. avgusta 1901. Letnik XXIX. Občni zbor kat. polit, društva v Ljubljani. Letošnji občni zbor katoliškega političnega društva je včeraj otvoril dr. Šuster-8 i č s sledečim nagovorom : Od zadnjega občnega zbora sta se dogodili v javnosti dve dejstvi, kateri moramo danes posebno naglašati. Drugi slovenski katoliški shod je zbral Slovence iz vseh naših pokrajin v Ljubljano in je vspel tako sijajno, da niti mi niti nasprotniki nismo tega pričakovali. Naše politično društvo ima mnogo zaslug, da se je shod tako častno izvršil. Drugi važni dogodek so pa zadnje dr-žavnozborske volitve. Bila je tedaj izredno strastna in vroča volivna borba, in v sredini boja je stalo katoliško politično druStvo. Veliki vspeh zadnjih volitev nam daje poroštvo, da bo to društvo tako delovalo tudi v prihodnji volivni borbi. S p 1 ošni p o 1 i t i čni položaj se je jako izpremenil od zadnjega občnega zbora. Zadnjič smo zborovali pod vtiskom obstrukcije, popolnoma zaviranega ustavnega življenja. Niti optimisti takrat niso upali, da pridemo v doglednem času do rednih parlamentarnih razmer. A kako se je izpreme-nilo 1 Danes se oziramo nazaj na večmesečno delavno parlamentarno dobo, ki se sme prištevati najplodovitejšim v zgodovini avstrijskega državnega zbora. A tudi sedaj se oglašujejo optimisti, ki upajo vse najboljše, in pesimisti, ki niso tako nadepolni. Jaz se pridružujem zadnjim. Normalnost parlamentarnega položaja je le navidezna. Stranke so redno delovale zato, da je vsaka pograbila milijone, ki so jih delili za železnice, vodna pota, regulacije rek itd. A niti eno velikih parlamentarnih vprašanj se ni rešilo, in zato tudi kriza še ni rešena. Najvažnejša vprašanja še le pridejo na vrsto in tedaj se bo videlo, ali so razmere zopet normalne ali ne. Tu so najvažnejša vprašanja : n a g o d b a zOger-sko in razne trgovinske pogodbe. Te važne zadeve stoje v osredju vsega položaja, in ob njih se je doslej še razbila vsaka vlada. Še sedaj stoje na dnevnem redu, in od njih rešitve je odvisna usoda vlade, ustave in parlamenta. Po dosedanjih izkušnjah je ta državni zbor nezmožen, da bi rešil ta vprašanja. Z a n a s je ta položaj jasen. Po Bvojih starih preizkušenih načelih bomo delali dalje. Borili se bomo za koristi našega ljudstva, dajali cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. To je edino pravo. Vesel dogodek, ki je vzradostil srca vseh katoliških Avstrijcev, je bil, ko je Nj. cesarska visokost nadvojvoda Fran Ferdinand sprejel pokroviteljstvo nad katoliškim šolskim društvom (Slava mu!) in je s tem pokazal svoje moško katoliško prepričanje ter dal lep zgled svojim bodočim podložnikom. Od vseh strani je dobival zato izraze veselja. Predlagam, da mu tudi mi z današnjega zborovanja pošljemo izraz zahvale in neomajne udanosti. (Živio! slava mu !) i-redlog jo bil soglasno sprejet. Na to je tajnik dr. Sch w e i tzer poročal-o društvenem delovanju. V 21 sejah je odbor reševal vprašanja, tičoča se vseh važnih političnih momentov in dajal potrebne ^zjave tudi v javnost. Za katoliški shod so je priredilo mnogo pripravljavnih shodov, med njimi shode v Ribnici, Kamniku, Logatcu, Št. Gothardu, Kostanjevici itd. / / Po blagajnikovem poročilu se je zboro vanje zaključilo b »Slava«-klici na sv. očeta in na cesarja. Zasebno trgovsko izobraževanje. Razume se, da ljudska in tudi srednja šola ne more dati človeku vsega dovršenega, kar potrebuje vstopivši v praktično življenje za svoj poklic, ampak je le podlaga in pripomoček h kasnejšemu samostojnemu razvitju in kretanju v različnih strokah človeškega življenja. Tako vprašanje sili tudi pri našem trgovstvu na dan. Pri nas se je dosedaj semintja toda še prav malo razpravljalo in premišljevalo o tej potrebi. Povdarjalo se je večkrat, da imamo premalo višje izobraženega trgovskega naraščaja, resnica pa je tudi, da se ni nič ukrenilo, kako zboljšati ta ne-dostatek. Da bi bo pri nas lahko odpomoglo, ni dvomiti, ker imamo pri trgovini čez naše potrebe zadostno število mladega in talentiranega trgovskega naraščaja. Slovenske dežele dale bi nam zadosti kontigenta, samo treba je, da se po slovenskih mestih in trgih odpro vrata slovenskih trgovskih učilišč ali šol vsem istim talentiranim mladeničem in mladenkam, katerim ni bilo mogoče, izučiti se trgovine v takem kraju, kjer obstoji kakSna trgovska šola. Zatorej je treba priskočiti tudi tem na pomoč, in gledati je tudi na to stran, da dobe ti elementi potrebni pouk doma v materinem jeziku in se tako reši iz ptujih zanjk naša nadebudna Merkurjeva mladina ter se jo ohrani zvesto svojemu narodu. Le nekoliko dobre volje od stranr v to poklicanih krogov je treba, ter kmalu bodemo lahko odpomogli tudi temu nedostatku in razpolagali z boljšim trgovskim naraščajem. Dasi smo preobloženi, vendar začeti bo treba tudi s tem delom. Res, da ni pričakovati pomoči od strani vlade, in gojiti samo upanje, temveč potreba je začeti takoj z delom in mislim, da če bi se organizovalo kakšno trgovsko izobraževalno društvo z glavnim sedežem v Ljubljani, ter z ustanovitvijo podružnic po vseh slovenskih mestih in trgih, bi se s takim kulturnim delom konečno tudi vlado moralno prisililo za podporo k vzdržavanju takih zasebnih šol, bodisi z denarnimi, bodisi z učnimi silami ali sredstvi. Kakor bi vže srčno radi učakali našo slovensko trgovsko akademijo, vendar bi bilo za razširjenje trgovske vede in trgovskega znanja najprej potrebno kaj storiti za širšo maso, da vzgojimo inteligentne trgovce in sotrudnike. Najprej treba skrbeti za širše kroge, to je naše trgovce na deželi kakor tudi za sotrudnike (pomočnike) da dobe na podlagi materinščine pouk v knjigovodstvu, računstvu, korespondenciji, trgovskem in meničnem pravu. Nabaviti je treba prepotrebnih učnih knjig ter pripomočkov, z že obstoječim strokovnim časopisom pa podajati razna navodila v izobrazbo vseh potrebnih višjih trgovskih znanostij. Slovensko društvo »Merkur« stavilo si je med drugim tudi to nalogo, vendar pa mislimo, da ima preobširen program in bo le težko kos vsem obširnim zahtovam. Zatorej bi bilo umestno ustanoviti specijalno društvo s šolskim programom. Podobno kurze v manjši meri osnovali so slovenski trgovci v Trstu, kjer se pouka-željnim trgovskim sotrudnikom v materinem jeziku predava in poučuje. Želeti je le, da se tega dela tudi po drugod lotijo brez otK lašanja. Za vzgled si lahko vzamemo naše brate Ruse. Tako n. pr. sem pred kratkim čital v »Ruskem Vestniku« VI. 1901, mej drugim kratko poročilo ki pravi, da so se zadnja leta v Rusiji osnovale privatne šole b prak-tično-specijalnimi poduki, ker so uvideli korist takih specijalnih šol, ter da je boljSe znati samo nekaj ali taisto temeljito, kakor pa mnogo a površno, in tako bo se ustanovile specijalne šole kot za: pivovarje, mlinarje, barvarje i. t. d. tako Be je tudi obrnilo stremljenje pouka na komercijalno stroko. Pojavili so se trgovski razredi, v katerih Bi zamorejo poukaželjni slušatelji (učenci) popolniti vse nedostatke raznih strok ali znanstev, katere potrebujejo, ne da bi bili obvezani učiti se drugih predmetov, katerih v praktičnem življenji ne potrebujejo. V teh razredih predavajo se v obče izobraževalni predmeti, kakor: veroznanstvo, ruski, francoski, nemški in angleški jezik ter specijalno komercijalni pouki: v knjigovodstvu, tovarništvu, trgovskem zakonodajstvu itd. »Moskovsko društvo« za razširjenje ko-mercijalne izobrazbe se je posebno zanimalo in zavzelo za napravo takih šolskih razredov in so se v raznih delih moskovske stolice pojavila: kakor v Dcrogomilovu, v Rogožkoj, v sredini mesta in v drugih predmestjih. Vsega skupaj je v poročilnem letu razpolagalo društvo čez 16 trgovskih razredov, v katere je v števnem letu ustopilo 2560 slušateljev (2106 moških in 454 žensk). Sestav slušateljev je bil nenavadno pisan. Prevladali so mej njimi slušatelji s kmetov 48%, meščanskih 30%, plemičev (dvorja-ninov) 8%, in na žalost trgovskih komaj 3%. Večina Blušateljev je bilo od 15—20 leta 39%, a med posetniki trgovskih razredov so bili nekateri, ki še 15. leto niso dosegli, a drugi ki so že 50, da celo 60 leto prekoračili. Največje zanimanje in največja potreba v trgovskih razredih se je pokazala v pri-učenju jezikov. V prvem kurzu za nemški jezik je bilo 597 slušateljev in 97 slušateljic; v srednjem kurzu 217, v starejšem kurzu 64, in v prak tičnem kurzu 26; ruščine se jih jo učilo 370. Kar se tiče drugih novih jezikov, učilo se jih je francoščine 370, a angleš. samo 20. Potreba samo v komercijalnem pouku ni bila velika, izmed 4201 slušateljev različnih predmetov učilo se jih je knjigovodstva samo 390. Zaključuje pa poročilo s pripomnjo, da Moskva že v obče predstavlja blagodarna tla za vBako društveno delo, zlasti »Moskovsko društvo« se rado odzivlje vsem potrebam narodne izobrazbe in drugim dobrodelnim napravam, kar svedoči tisoč dejanj, čeprav jo z delom preobloženo itd. Ves čas svojega obstanka so trgovski razredi vživali simpatije in podporo »Moskovskega društva« in v tem tičo tudi njihovi nenavadni vspehi Nadalje pravi: ker jo temu tako, bode temu mogoče polagoma vresničiti vznika-joče projekte s ponujano dobrodelnostjo v tej ali oni obliki. Verojetno je to tembolj, ker so pravila te »organizovane dobrodelnosti« taka, da vzbujajo pri vs-h veselje do kakorflnega si bodi dela v korist tega dobrodelnega društva in to brez vsake sile. »Moskovsko društvo« za razširjanje ko- mercijalne izobražbe pozna natančno vse po trebe in nedostatke ter se zaveda svoje naloge in deluje tako vspešno, da se more le zavidati. Plača za učnino v budgetu društva igra zelo skromno ulogo, vsega skupaj samo okolo 14 tisoč rubljev, mej tem ko so v poročilnem letu samo doneski članov dali čez 13 tisoč rubljev, a posebej pa je še dospelo darov čez 64 tisoč rubljev. Glede na kratko delovanje in društveno dobo od kar je ustanovljeno (4 leta) razpolaga društvo vže s kapitalom čez 243 tisoč rubljev. Sedaj namerava društvo prirediti komercijalno šolo in v trgovskih razredih otvoriti kurze za stenografijo in pouk o delovanju na pisalnih strojih Dal Bog, da bi tudi pri nas kmalu dosegli kaj enacega! S. Politični pregled. V Ljubljani, 8. avgusta. Tirolski Italijani »a obstrukcljo. Dne 4. t. m. se je vršil v Tridentu shod laškega narodnega društva, na katerem so poročali poal. Brugnara, Malfatti in Tambosi o minulem državno- oziroma deželnozbor-skem delovanju. V svojih poročilih niso povedali nič novega, pač pa je zanimiv program italijanskih poslancev v bodočem dež. zboru. Mej živahnim odobravanjem je namreč posl. dr. Brugnara naznanil, da bodo poslanci i nadalje vodili energično in vztrajno obstrukcijo, dokler Be ne izpolnijo vse želje Južnih Tirol po popolni avtonomiji, baron Malfatti je pa povedal, da bodo italijanski poslanci v drž. zboru tako dolgo vztrajali v opoziciji, dokler vlada ne izpolni njih programa. Tirolski Lahi so torej napovedali vladi brezobziren boj, toda vlada se bržkone še sedaj ne bo kdove koliko ozirala na njih želje in zahteve. Boj mej Vsenemci in nemško ljudsko stranko Be nadaljuje z vso srditostjo, ki je pa menda le bolj navidezna, da se lažje premotijo volivci. Jtdini poslanec Prade smatra ta boj za dokaj resnim, ker napada Vsenemce javno v svojem listu. VVolfov organ je v jedni zadnjih številk objavil celo vrsto napadov in očitanj na nemško ljudsko stranko, katere sedaj Prade zavrača in izjavlja nastopno: 1. Vodstvo nemške ljudske stranke ni še postavilo niti jednega kandidata na Češkem, ker to prepušča shodu zaupnikov, ki se vrši v septembru. 2. Kandidatje te stranke se postavijo samo v onih okrajih, kjer bodo to želeli zaupniki. 3. Računa se na kakih 25 kandidatur in se je že pričelo z dotičnimi pripravami. 4. Kompromisa z liberalno stranko ni nikakega in tudi nobene zveze. Nemška ljudska stranka vztraja neomajno pri svojem nemškem in antisemitskem programu in ne odstopi niti za las od svoje zahteve glede delitve Češke in avtonomne samoupravo nem. dela. Vsenomcem ta izjava se-veda ni ljuba, ker jim je sedaj izbito marsikatero orožje, s katerim so so hoteli boriti proti nacijonalcem. Kak pomen ima ruslnska opozicija? Koncem zadnjega zasedanja gališkega deželnega zbora so izjavili rusinski poslanci, da se no udeležijo nadaljnih deželnozborskih razjirav. O namenu in pomenu tega rusin-skega koraka se peča sedaj posebno židovsko časopisje. Tu se namreč trdi, da rusinski poslanci niso dosegli svojega namena, ker se s tem niso prikupili svojemu narodu, k ne odobrava take politike. Ljudstvo je glasom teh poročil zato oddalo mandate svojim poslancem, da jih izvršujejo, in dobro ve, da imajo ie oni okraji kaj koristi od deželnega zbora, ki so v njem zastopani. — Iz vsega se vidi, da je taka pisava samo vo-livni manever, s katerim hočejo poljski židje zagotoviti tudi v rusinskih okrajih mandate svojim možem. Toda rusinskim poslancem se ni treba bati za naklonjenost ljudstva, ki dobro ve, kako se morejo zastopati njih interesi v gališkem dež. zboru. Sestanek avstrijskih in laških vojnih ladij ob albanskem obrežju je bil po izjavi avstrijskih oficijoznih glasil samo »popolno naravni uljudnostni čin«. Glasi se namreč ondi mej drugim: Da avstrijske vojne ladije križajo ob albanski meji, je popolno naravno, ker so tam tudi italijanske vojne ladije in vlada sicer mej Avstrijo in Italijo v zadevi albanskega vprašanja popolno soglasje. Italija je torej povsem nedolžna. Kak neznaten italijanski poštni urad v Albaniji glasom oficijelne izjave niti v najmanjši meri ne moti tega soglasja. — No, kakor se vidi, našega zunanjega urada sploh prav nobena stvar več ne moti, če pride od nemške ali italijanske strani, ker je tudi že visoko žitno carino brez težav temeljito prebavil. Če se pa od slovanske strani kaj zgodi, kar našima zaveznikoma ni po godu, tedaj je takoj krivda na slov. strani in obstoj trozveze v nevarnosti. Nemški zvezni svet in carinski tarif. Glasom poročil berolinskih listov se peča nemški zvezni svet s carinskim tarifom v prvi polovici meseca novembra. Do srede oktobra bodo dobili vsi člani tega zastopa potrebna navodila svojih vb vsakem vetru in katerega bode mogoče »b vsakem vremenu voditi po zraku«. Ob instvo je razočarano zapustilo prostor. Mesto Čikago bankerotno. Mesto >ikago je po vesteh ondotnih listov banke-otno. Denarni položaj Čikage je tak, da ne lore več plačati svojih uradnikov. Nihče loče mestu več posoditi. Ulice se nič več •e čistijo, tlak se ne izboljšuje. Velike svote lojedo mestu možje, ki so na čelu uprave, je-ti po 21 uradih, v katerih so nastavljeni iogato plačani politiki, pobirajo davke in ako se po teh uradih večina davkov poiz-:ubi na upravne stroške. Telefonska in brzojavna poročila. .xlavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Maribor, 8. avgusta. Okolo 300 skup-činarjev iz raznih krajev je došlo v Ma-ibor k glavni skupščini. Ljubljana splošno vlabo zastopana. Krščansko časopisje je primerno jako dobro zastopano, »blov. Narod« ni poslal zastopnika. »Slovenski Gospodar« je izšel v slavnostni izdaji. Z »Narodnega Doma« vihra zastava. Deputacija mariborskih Slovencev je sprejela skupsčioarje na kolodvoru. Sprejem je bil tih zaradi znanih mariborskih razmer. Skupščina se je začela s slovesno sveto mašo, katero je daroval vč. gosp. župnik velikonedeljski. Vseh ljudi se je zbralo okolo 1800 oseb. Mnogobrojno zastopani so romarji. Romarski zbor je krasno pel pri sv. maši. V mestu vlada mir. Pred »Narodnim domom« je v imenu mariborske moške in ženske podružnice pozdravil skupščinarje g. dr. Glaser. Nežno roke so sipale cvetlice na zborovalce. Krasno je pozdravil zboro-vavce v imenu mariborskih Slovencev vč. gospod dr. M e d v e d, v imenu mariborske čitalnice gospod dr. F ii r b a s. Pred prvo-mestnika je stopila učenka Gina Mari-nova ter ga pozdravila z ginljivim nagovorom v vezani besedi, ki ga je zložil gospod dr. Medved, ter mu podala krasen šopek. Veliko navdušenje je ob tem prizoru zavladalo med skupščinarji. Na to se je začela glavna skupščina v prostorih »Narodnega doma«. Prvomestnik msgr. Tomo Zupan je otvoril skupščino z nagovorom, v katerem je povdarjal načela družbe sv. Cirila in Metoda in potrebe obmejnih Slovencev. Na to so sledila poročila tajnika vč. g. Žlogarja in blagajnika g. profesorja Mart. Petelina. Tu podajemo glavne podatke: Iz tajnikovega poročila: Tajnik na-glaša najprej zasluge Slomškove za slovensko šolo in preide na to na ustanovitev družbe sv. Cirila in Metoda, ki je osnovana v njegovem duhu. Narodno ženstvo je glavna opora družbi. Vodstvo je razposlalo v zadnji dobi okoli 1314 raznovrstnih listin. Zdaj šteje družba 78 mešanih, 30 moških in 36 ženskih podružnic s približno 10.000 člani. V osnovi so štiri nove podružnice. V preteklem letu je družba napredovala za pet podružnic. Število družbinih pokroviteljev se bliža tretji stotini, prirastlo jih je iznova deset. Litijska podružnica šteje že 25 pokro-viteljnin. Podružnice so prirejale tudi shode, predavanja in zabave. Družbini šolski zavodi so sledeči: 1. Najstarejše je družbino zabavišče ali otroški vrtec v Celju, v kateri je zahajalo preteklo leto 64 otrok; vodijo ga čč. šolske sestre. 2. Zabavišče v Mariboru obiskuje 54 otrok, dokaz, da je tudi tukaj dokaj slovenskega življa, kateremu manjka slovenskih šolskih zavodov. Tukaj je matica-hiša onih čč. šolskih sester, katere so po naših šolskih zavodih glavna opora naši družbi in po dosedanjih skušnjah za Btalnost naših šol neizogibno potrebne. Od tu so došle 3. na Mu to, kjer vodijo eno razredno dekliško šolo s 36 deklicami. Ta šola je prestala svoje ustanovne težkoče in obeta lep sad; 4. Narodno šolo vb t. Rupertu pri Velikovou, mešano trirazrednico s 164 učenci; istotako v oskrbi čč. šolskih sester. Ker so deželni zakoni in predpisi glede pravice javnosti pri zasebnih zavodih na Koroškem in Štajerskem nekoliko bolj obteže-valni, je imelo družbino vodstvo težkoče, a ima trdno nado, da jih bo slednjič srečno premagalo. Na Primorskem imamo: 5. Zabavišče v Podgori pri Gorici, ki skuplja 71 otrok, 6. Drugo zabavišče v Podgori pri Gorici, katero pohaja 41 otrok, 7. Zabavišče v Pevmi pri Mostu šteje 56 otrok. Semkaj prištejemo tudi takoj zavode »Šolskega doma« v Gorici, kajti brez podpore naše družbe bi ta ne vspeval, in naša družba sama bi toliko za goriško mladež ne mogla storiti, kakor se v istini ondi žrtvuje. To so : 8. Otroški vrtec v ulici svete Klare, ustanovljen od naše družbe, prepuščen »Šolskemu domu« v oskrbo. Zbiral je v svojih prostorih 76 otrok, 9. Otroški vrtec v ulici Cipres s a je pohajalo 63 otrok, 10. Otroški vrtec »Pod Kostanjevico«, ustanovljen po naši družbi, izročen »Šolskemu domu« v vodstvo. Vzgajal je 58 otrok, 11. Zasebna ljudska šola 8 pravico javnosti, in sicer šestrazrednica, v Križnih ulicah s podružnico v ulici Cipressi, skupaj z desetimi razredi in 582 učenci, 12. Dekliški pripravljavni tečaj za žensko izobraževali š č e v »Šolskem domu« v Križnih ulicah s 53 učenkami, 13. Deški pripravljavni tečaj za srednje šole v »Šolskem domu« s 35 učenci, 14. Dekliška obrtno-nada-ljevalna šola z dvema razredoma v „Šolskem domu« z 8 učiteljskimi močmi in 38 učenkami, 15. Strokovna dekliška šola za umetno vezenje in bolo šivanje, obstoječa iz treh oddelkov in poseben oddelek za odrastle v »Šolskem domu« s 23 učenkami, IG. Strokovna dekliška šola za krojenje in šivanjevrhne obleke, obstoječa iz dveh oddelkov in oddelka za cdrastle, v »Šolskem domu« s 40 učenkami, 17. Deška obrtno-nadalje-valna šola s tremi razredi v »Šolskem domu« s 5 učiteljskimi močmi in 110 učenoi. »Šolski dom« preskrbuje odgojo in pouk 1076 učencem in učenkam s 25 učiteljskimi močmi, mej katerimi so izborne osebe, kakor n. pr. cesarski svetnik Fran Vodopivec, profesor nadzornik, Ivan Vrščaj, meščanski učitelj, Ana Dovgan itd V očigled takim ogromnim številkam so se še drznili naši nasprotniki trditi, da v Gorici niso potrebne slovenske šole — in še zdaj zadržujejo njih prevzetje v javno upravo, kakor zahteva jasni cesarski zakon. Žal, da nam v sedanjih razmerah ne preostaja nič druzega, nego tolažiti se b svetim pismom: »In patientia vestra possidebitis animas vestras« — v svoji potrpežljivosti boste rešili svoje duše, to je duše svojih slovenskih otrok, na katere preži zlodej, da bi jih prevstvaril v ja-ničarje. * A dokler je odbor »Šolskega doma« tako požrtvovalen in so sploh goriški rodoljubi tako jednodušni v obrambi slovenske mladeži, se nasprotnikom njih nakana ne bo posrečila. Mi bomo — dasi z ogromnimi, skoro neznosnimi stroški — vztrajni, da »rešimo slovenske duše«,. dokler ne zašije zmage dan, ki ne izostane privici, katera je na naši strani. Ne tako ugodno kakor na Goriškem, vendar zadovoljivo se razvija naše šolstvo na Tržaškem. Tu ima naša družba: 18. Otroški vrtec na Greti, kateri vzgaja 54 otrok in 19. Otroški vrtec v Rojanus 74 otroci, sta uprav v tem okraju Bilne važnosti, ker slovenstvu preti še nova nevarnost. 20. Deška četverorazrednica pri s v. Jakobu v Trstu je štela 275 dečkov, in ondi pod vodstvom čč. šolskih sester stoječa 21. Dekliška č e t v e r o r a z r e d -n i c a z 260 deklicami. Poleg teh pa naša družba podpira : 22. Privatni otroški vrtec gospe Antonije Germekove pri sv. Ivanu pri Trstu s 50 otroci, 23. Privatni otroški vrtec gdč. Dragice Gregorčičeve v Škednju pri Trstu istotako s 50 otroci in 24. Privatni otroški vrtec gdč. Antonije Čargave v Rocolu s 64 otroci. Slične šolske organizacije kakor v Gorici želeti bi bilo rodoljubom na Tržaškem, da bi čimprej dosegli slovensko šolstvo tudi v Trstu, za kar se brezuspešno borijo že do 20 let. Celo na Kranjskem je morala naša družba priskočiti šolstvu na pomoč. Vsled tega je nastal 25. Otroški vrtec v T r ž i č u na Gorenjskem, ki zbira v svojih prostorih 52 otrok. Kakor kaže sedanja konstelacija, treba bo še tu in tam seči vmes — kajti nova železnica pripeljala bo skozi svoje predore v slovensko osrčje tudi dokaj takih osreče-valcev, ki zavedno zidajo most do Adrije — gotovo ne v korist naše mile Avstrije. Poročilo dalje omenja raznih dobrotnikov družbe, ki bo zopet sami in z raznimi prireditvami odprli radodarne roke, ko je vodstvo opozorilo Slovence, da se krčijo dohodki. Poseben vir dohodkov za družbo so si že pred leti omislili vrli slovenski trgovci s tem, da so zalagali razne potrebščine, tako da imamo sedaj v korist družbe sv. Cirila in Metoda: vžigalico, kavo, svinčnike, platno, milo, cilindre s v e-tilnic, voščilo, razglednice in cigaretne ovitke. Kdor v požrtovalnosti omahuje za družbo, temu bodi v bodrilo zaklicano: „Poglej otroško armado naših 2 5 zavodov, broječo okoli 2500 duš — ali ni vredna, da ji pomagaš s svojim darom oboroževati tudi ti ?! Kdo bi ne drznil razpršavati tako armado, da bi ob jednem ne izdal svoje materinščine ? Družba je poslala na razne kraje 3092 knjig, zvezkov, pisalnega in risalnega orodja pa za 196 K 81 h. Naposled se g. tajnik spominja umrlih udov in konča s krepkim vspodbujalnim pozivom, naj Slovenci podpirajo to preko-riutno družbo. Blagajniško poročilo je zelo raz-pregledno podal g. profesor M. Petelin. Poročilu smo povzeli nastopne podatke: Dohodkov je imela družba v 15. družbi-nem letu 1900 — 3 3.13 3 K 6 8 h., ki se sledeče razdele : Prispevki podružnic .... K 13055*71 Pokroviteljnina......• 1620'— Podpora Blav. dežel, zbora kranjskega......» 2000*— Podpora slav. obč. sveta ljubljanskega .......» 1000"— Darila 40 slov. posojilnic in društev .......» 215842 Novoletni darovi.....» 169- — Darovi Mohorjanov . . . . » 60 — Ciril Metodovi darovi ...» 1108 42 Razni darovi......» 1424-17 It nabiralnikov......» 182 95 Zbirke časnikov.....» 5170 33 Od vžigalic.......» 1200 — Od kave........» 600*- Od platna, voščila, razglednic in cilindrov......» 650 — Iz M. Drčarjeve zapuščine . . » 1176 48 Volila.........» 220 — Obresti od glavnice in terjatev » 574-97 Za prodane knjige . . . . » 513-18 Vrnjeno posojilo.....» 300-— Iz pojasnil, ki jih je podal g. poročevalec k točki »dohodki«, povzamemo: Mej »prispevki podružnic« je zaračunjena samo letnina. Vseh prispevkov (letnine, pokrovi -teljine, drugih dohodkov) so poslale podružnice: kranjske 6963 69 K, v Trstu in okolici 4839-48 K, štajarske 3535 05 K, goriške 892 14 K in koroške 439 30 K. Mej »raznimi darovi« so zaračunjeni darovi: slov. rim. romarji 225 50 K, gospod župnik Avg. Skočir v Gradcu 120 K, mil. knezoškof dr. A. Jeglič 100 K. Časniki so nabrali: »Slovenec« 28126 K, »Mir« 1358-80 K, »Slov. Narod« 3508 27 K (ker »Narodovci« ostentativno ne pošiljajo vodstvu, marveč uprav, tega lista, kar se no more trditi o somišljenikih našega lista) in »Soča« 22 K. Od užigalic je prejela družba do danes 6400 K, od kave 2400 K. Vsa zapuščina g. župnika Drčarja, ki je pripadla družbi, znaša čistih 5961 70 K. Družbeni stroški v minulem letu so znašali K 3 5 2 4 3 7 9 in se razdele takole : Šolstvo v Trstu.....K 11346 13 Šolsko poslopje v Trstu . . » 2138 82 Šolska vrtca v Rojanu in na ^ Greti........» 3618-52 Šolstvo na Goriškem ...» 3578'— Šolstvo na Muti.....» 950-— Posestvo na Muti.....» 2398 16 Šolski vrtec v Mariboru . . » 550"— Šolski vrtec v Celju .... » 680'— Šolstvo v Velikovcu . . . . » 3079 95 Šolski vrtec v Tržiču ...» 1065 80 Podpore........» 290*- Nagrade........» 1350"— Knjige, učila in tiskovine . . » 1849-11 Stanarina v »Nar. Domu« . . » 204*-- Pristojbine od volil..... 2150 Obresti od dolgov . . . . » 1242-24 1000 društvenih znakov . . » 300 — Izguba pri prodanih delnicah . » 204-— Razni troški ......» 377 56 Ako primerjamo dohodke s stroški, pokaže se primanjkljaj v minulem letu 2110 K 15 v. Z dnem 31. decembra je imela družba 2721-87 K porabnega premoženja, ker je znašal saldo koncem leta 1899 483202 K. O stanju blagajne od 1. jan. do 1. avg. smo čuli sledeče podatke: Začetkom tekočega leta blagajna ni bila v ugodnem položaju. Na povabilo g. prvomestnika so se dne 28. febr. sošlo zastopnice ženskih podružnic. Na tem sestanku se je marsikaj ukrenilo v družliin prid. Jele so se prirejati veselice v družbin namen, katerih gmotni uspeh je bil prav povoljen. Tako s) združene ženske podružnice ljubljanske izročile kot čisti dohodek 1260-30 K, podr. v Kranju 5:10 K, litijske Slovenke 401) K, ribniška ženska podružnica 12884 K, in ona v Vel Lišičah 60 K. Družbeni dohodki od 1. jan. do 1. avg. letos znašajo 22.982 67 K (proti 19.543*36 K v jednaki dobi lanskega leta.) Ako store vse podružnice svojo dolinoBt, je upati, da se doseže do konca leta proračunana svota 37.476-48 K. Dolga ima družba že 32.000 K. in sicer na kupnini za trž. šolo 14.000 K, in posojilnici v Marenbergu 18.000 K. Vre d-n o s t družbinih poslopij in inventarja pa znaša 128.S26 K. Gosp. blagajnik končuje svoje temeljito poročilo z iskreno zahvalo vsem faktorjem, ki so kakorkoli pripomogli družbi do njenega obstoja. Zahvalja se podružnicam, posojilnicam, društvom, občinam, posamnikom ter časništvu. z iskreno željo, da bi slovenska javnost i nadalje ohranila družbi svojo naklonjenost. Po poročilih se je vrSila volitev odbora. Stari odbor ostane. Mesto g. Fr. Brežnika je na novo voljen g. D r ž a n, v razsodišče gg. prof. Pleteršnik in dr. Majaron. Urednik »Brivca« Kamuščič je izzval jako mučne prizore s svojimi napadi na ve-likovško šolo in na č. šolske sestre, ki požrtvovalno delujejo v družbinih šolah. Vsa skupščina je s protestom obsojala te napade. Z živioklici na Nj. Veličanstvo se je končala glavna skupščina. Pri banketu je godba ob začetku svirala «Naprej zastava slave« ! Dr. Glaser je govoril v imenu ženske podružnice mariborske, dr. Medved v imenu moške podružnice, dr. P i p u š je napil navdušeno edinosti vseh Slovencev, prefekt K o r o-š e c je nazdravil koroškim Slovencem. Godba je zaigrala slovensko narodno himno. Berolin, 8. avg. Pogreb cesarice Friderikove se vrši v torek 13. t. m. v mavzoleju pri Potsdamu. Rim, 8. avgusta. Finančni portfelj prevzame bržkone Carcano na podlagi programa, ki bi razbremenil male davkoplačevalce za B2 milijonov. Neapolj, 8. avgusta. Zdravstveno stanje Crispijevo je še sedaj nepreme-njeno. Belgrad, 8. avgusta. Za ožjo volitev v skupščino pride bržkone do kompromisa mej liberalci in neodvisnimi radikalci. Če prvi prodro na vsi črti, imeli bodo v zbornici 41 mandatov ter našli še podporo pri mnogih vlad ¡novcih. Proti volitvi v Nišu se je vložil ugovor. Zoftya, 8. avg. Ruska eskadra je včeraj došla v Varno. Podadmirala Hil-debrandta sta pozdravila na obrežju minister Karavelov in general Paprikov. Navzoča množica je navdušeno pozdravljala ruske goste. Witebsk, 8. avgusta. Požar je uničil dvoje predmestij. Ogenj so pogasili le z največjo težavo. Ker je prebivalstvo silno ubožno, je beda velikanska. Umrli ho: 6. avgusta. Dr. Friderik Keesbacher, umir. vladni svetnik, 70 let, Slomškove ulice 12, otrpnenje srca. — Ana Soss, trgovca vdova, 62 let, Mestni trg 19, spri-denje srca. — Frančiška Hribar, sodarja vdova, 71 let, Karlovgka cesta 7, pleuritis exudat. Meteorologldno porodilo. Tišina nad morjem 306-8 m, srednji zračni tlak 736-0 m m. CM opfc- mtu|1 Sun j« barometra T mm. Temperatura po Oliijs Vatrerl Nabo |1. •S 35 * 7 j 9 zveč. I 733T7| lff/ | si. jzah. Udel.oblač. J 7. zjutr. I 736 8 °]2. popol.j 736 7 Srednja včerajšnja temperatura 17-5", normale: 194* 146 24 9 si. svzh. Idel oblač. sr. svzh. » 31 dni 7. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski bor si: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen. .....K 8-22 do „ „ pomlad 1902 . . . . , 8 59 „ Ri za jesen.........7-06 „ „ „ pomlad 1902 ............7-36 „ Koruza za geptember-oktober . . „ 5 54 „ „ , maj-junij 1902 . . . „ 535 „ Oves za jesen.......„ 6 51 . Na budimpeitanski borsi: Pšenica za oktober......K 806 do „ pomlad 1902 ..........8 43 B Rž za oktober.........6 68 , Oves za oktober......» 6-18 „ Koruza za avgust......„ 5-15 „ , , september.....„ 6'24 . , „ maj 1902 .......5 07 „ (ElTektiv.) Dunajski trg. PSenica banaška.......K 7 80 do 8 40 južne žel.......„ 8-15 , 8-40 Rž „ „......„ 715 , 7-36 Ječmen ..........710 „ 9-30 „ ob Tisi........6-80 „ 8-50 Koruza ogerska.........5-60 „ 5-70 Cinkvant , . . ......6-75 „ 7-10 Oves srednji..........7-41 , 7 65 Fižol............7-75 „ 10-10 8-23 8-60 7-07 7-37 5 55 536 652 807 8-44 6-69 6-19 6-16 5-25 5-08 768 1-1 Karollna Ravnikar naznanja tužnim srcem v Bvojem in imenu bratov in sester sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljena mati, gospa Marija iuvan po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes popoldne ob polu 6. uri v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspala Zemeljski ostanki drage pokojnice blagoslovljeni bodo v petek, dn6 9. avgusta, popoldne ob 5. uri v hiši žalosti Pred škofijo št. 22, nato pa prenešeni na pokopališče k sv. Krištofu in ondi položeni k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice brale se bodo v razn b cerkvah. V Ljubljani, dnč 7. avgusta 1901. Žalujoči ostali. Rabljen sejalni sfroj in tudi že rabljena ročnamlaiilnica je za nizko ceno na prodaj pri 91. Tschinkel-na zetu 755 2-1 v Ljubljani. afoližka Tiskarna priporoča raznovrstne V vizitnice po nizki ceni. naravni, iz alkohola po vrenju napravljen, brez primesi nevarne in neprijetno dišeče ocetne kisline, se dobiva pri 714 10—4 J. J. Kantz-u v Ljubljani, Rimska cesta 16. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko srejo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 59 Imam štirinajstletnega 764 1—l a K katerega bi rad dal poštenemu ključavničarskemu mojstru v pouk. Jakob Gruden v Spodnji Idriji. želi mesto, ki ga more takoj nastopiti pri kaki starejši rodbini ali samostalnem gospodu. Ponudbe pmsi na upravništvo „Slovenca" pod it 40, H. V. 765 l-l ZaliČenje kositernih pred- bronzovo Imltaoljo, bronzlranje filtrl lJU. upov lzmavoa, bronzlranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočita se BRATA EBERL ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—1 Mizarska zadruga v Št. Vidu pri Ljubljani se toplo pri- , poroča preč. duhovščini in | vsemu p. n. občinstvu v \ naročitev raz-1 novrstne oprave: ter tudi dru-1 g« oprave, temne in lika-ne, poljubno po želji izvršene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubuih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpetnejše m iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča J. Arhar, 238 24 načelnik. Na prodaj je pod ugodnimi pogoji lepo posestvo ob islivu kamniške Bistrice, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, skladišča in dobro ohranjenega mlina. Okrog-mlina je skupaj ležeča zemlja, katera obsega; 5 oralov njiv, 10 oralov pašnikov, 5 oralov gozda, vse v prav dobrem stanu. Za mli-narski obrt je zelo pripravno, ker je mlii» ob stanovitni vodi. 762 6—2 Več se izve pri upravništvu „Slovenca*. P- M. SCHMITT, Ljubljana. Pred Skorjo St. 3 priporoča visokočastiti duhovščini svojo bogato zalogo podobic za kolekturo kakor tudi raznovrstne rožne vence, svetinjce za razne bratovščine, ikapulirje in križe po najnižjih cenah. 758 3-1 'f-H-f'f'f Št. 8696. 740 fc-2 Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg št. 3, od 12. do vštetega 14. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine kranjske. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1901. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, 232 30 22 trgovina z železnino in &pecerijMkim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'. 1> u n a j s k a borza. Dni 7. avgusta. Bknpai državni dolg v notah.....99- - Skupni državni dolg v srebru............98 90 Avstrijska zlata renU 4°/„.......118 65 Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . . 96 85 Ogerska zlata renta 4"/„........118-65 Ogeraka kronska renta 4°/„, 200 ..........93 40 Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1667 —■ Kreditne delnice, 160 gld..............637 50 Londo- vista ........ . .239 62'/, Mamški dri. bankovci za 100 m. nem.drl.vel] 117-20 20 mark.............23-45 20 frankov (napoleondor)..............19 03 Italijanski bankovci.........9120 C. kr. cekini........................11'32 Dni 7. avgusta. 3-2% driavne srečke 1. 18&4. 25U gld.. . . 187'50 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170 50 Driavne srečke 1. 1864, 100 gld..........207- - 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 50 Tišine srečke 4"/„, 100 gid.......144-25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 25?' — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94 25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 430- — » > južne železnice 3°/0 . 346 — > » južne železnice 6°/„ . 121"— » > dolenjskih železnic 4°/„ . —' — Kreditne srečke, 100 gld..............388 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 500 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-35 Ogerskega » , » 6 » . 24 60 Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....1625 Rudolfove srečke, 10 «Id..........68-— Sa'move srečke, 40 gld................204- — St Gen6is srečke, 40 gld................234 — Waldste>nove srečke, 20 gld.......388 — Ljubljanske srečke..........6'J — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 269 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gi. st v. , 58u0 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........860 — Akcije južne železaice, 200 gld. sr. . . . 88 50 Splošna avstrijska jtavbinska družba . . . 144 — Montanska družba avstr. plan......419 — Trboveljska premogarika družba, 70 gld. 430 — Papirnih rubijev 100 ..................263 — 1 dhft Kakup in prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. K Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje, i Knlanlna izvršitev narodll na borzi. Meiijitmicna cielniska clruzDa „M EEC U K" l„ Wü!Iz8¡íb 10 in 13, Dunaj, i-. StrobelgassB 2. ■M———M———mm ess'flwm jBJl~ Pojasnila v vseh gospodarskih 111 (Innnčnih stvarci, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vradimstulft papirjev in vestni -viti za dosego kolikor je mogoče viaocog» obrestovanja pri popolni varnosti «(ur naloženih (ifamle.