264. številki. Ljabljaia, 7 petek 17. novembra 190E XXXVm. leto. s-;aii« vsaa *ac sv*č«r, isisaai a*«**^* sa prraasjš:«, frar *aija po poati p*r«0 <*«•»*» ua otrsiro-ogrsko sji lau H K, z* pat lata ti K, aa Satrt lata t K 60 ta a pil lata IS K. m Satrt !«u « ^, bi » m***« 1 K. Kdar hodi sam aaaj, plada aa vw lata SI A aa aa' lata 11 K, aa čatrt lata 6 K 60 h, al ta ■ a, aa aa arnaa t K 10 h. Za LJubljano • »afilijanjeo oa dan aa aaa 1 K SO h. — Za tuja daiala tolika rac, kolikor aaaia poStma*. 1 ta saroSb* braa kte&»bc- j poro vs»l ■-! plazov, okrajnega odbora rajo običajne naklade, tako da ostane končno nepokritega priman j- Bti ne oddaja predsedatva Luegcriu. Inom ost, 16. novembra. Po-j ložzj v deželnem zboru je postal čez noč zelo kritičen. Italijani zahtevajo za velilno reformo razen delitve veleposeatra, tudi deli- as narcČi, da stopi v zvezo z vlado zaradi čimvišjega državnega prispevka ter da v prihodnjem zasedanju stavi konkretne predloge, da bo mogoče začeti graditi ceato leta 1907. — Glede ustanovitve slovenske kmetijske šole je poročal posl. grof L a m b e r g. Sprejel se je predler, s katerim se deželnemu odboru naroča, da kupi v Št. Jurju ob I -V »♦»i *-* v« mš\ a. J htevo odločno zavri čajo južni železnici blizu 40 ha obsega- 1 joče posestvo, ako se kupčija da dognati ter st?.vi glede ustanovitve šole v prihodnjem zasedanju konkretne predloge. — Posl. dr. H r a -s o v e c je priporočal prošnjo vašča-nov v Gorenju pri Sv. Juogrti za de- kljaja le 762.600 K, ki se za prihodnje leto še pokrije iz blsgajni-žkih preostankov, za bode če pa se 1 gornjegrajskega za deželnega Živinozdravnika, občine Luče za enkratno podporo k napravi ceste v Kamnik. Prošnji občin Kapeie pri Brežicah in mesta Celja za prispevek lev deželnega odbora. Krščanski socijalisti so aa privolitev, ostale nemške stranke pa italijansko za- Ker vsled tega ni upanja, da bi se moglo vršiti drugo branje volilne reforme, se zasedanje že najbrž v ponedeljek odgodi. Sklicanje državnega zbora. Dunaj, 16. novembra. Prihod* nje zasedanje državnega zbora bo trajalo od 28. t. m. do 15 decembra, da reši pred vsem proračunski provizorij ter se izreče glede prispevanja aa akupneza-d e v e. — Po novem letu se skliče najprej češki deželni zbor, da obravnava o volilni reformi, s katero se sedaj bavi tozadevna komisija. Sele po zaključenju češkega deželnega zbora se zopet zbere drž. zbor, da med drugimi zadevami sklene tuli volilno reformo za državni zbor. Vlada bo pritiakala na naglo rešitev volilne reforme. Ako bi se parlament temu upiral, ga razpusti. — V predstoječem zaaedanju se baje tudi dožene zavarovanje zasebnih uradnikov. Vladna volilna reforma. Dunaj, 16. novembra. Najnovejše ugibanje o volilni rt formi, kakršno si želi vlada, navija sledeče točke: 1. Kurije se odpravijo. 2. Uvede sesplošnalnenaka volilna pravica. 3 Določijo se manjši volilni okraji. 4. Mandati se razdele na posamezne kronovine po številu prebivalstva in po davkih. Vlada upa, da se bodo nove volitve v poznem poletju 1906 že vršile na podlagi novega volilnega sistema ter je vsled tega že naročila namestništvem, naj čimpreje poročajo in nasvetujejo o razdelitvi volilnih okra* j e v. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 16. novembra. Ministrski svet se je bavil danes la s uporom komitatov pri pobiranju davkov in sklicanju nadomestnih rezervistov. Sklenilo se je, da se vaak uradvik suspendira, ki ne izpolnuje vladnih ukazov. Glede rezervistov ae je sklenilo, da se pozovejo po lepakih in po pozivnicah, ki jih dostavijo pešte. Sultan se je vdal? Dunaj, 16 novembra. Podad-miral puljakega pristanišča Julij pl. R i p p e r je imenovan za poveljnika avstro - ogrske križa/ne divizije ter naj bi prevzel poveljstvo nad mednarodnim brodovjem, ki bi naj ustrahovalo Turčijo z blokado Dardanel in z okupacijo katerega turškega pristanišča. Avstro-ogrska difizija je dobila že ukaz, da odrine v noči od petka na soboto iz Polja v Tenedoa kjer je zbirališče mednarodnega brodenja. Rusija in Nemčija sta LISTEK. Albert pl. Roelliker. (Konec.) Kiasiini so Koeilikerjevi spisi o embriologiji, saj Koeiliker, Remak in B&er so nam ntemeljiii moderni nauk c individualnem razvoju človeka. Jako uspešno je pobijal Koeiliker krive hipoteze Hisove o parabl&stu, s katerimi je skušal His ovreči razne jako valne nauke modernega razvojc-slovja. Tudi o razvoju nižjih živali imamo mnogo epohalnih študij Koiikerj^vib, saj Ko liker je bil izvrsten poznavalec morskih živali. Od morskih klobukov in koral do tintoic, in od morskih zvezd do črvov členarjev in povodnih žužkov, vsa ta najrazličnejša bitja je preiskaval in temeljito pro-ačaval, toliko lepot in čudes nam je tu odkril, da vsakdo strmi, ako pregledava nebrojno množico folijantov, ki nam jih je to genij zapustil. Ko je bil Ko ,iker še mlajši, se je skoro Vsako leto podal v družbi a kakim kolegom, z Naegelijem, Haecklom ali Gegenbaurom na morje, da zbira rsizne Živali za svoje študije. Ker je bil Kn ker tako izvrsten zoo)ogY izročila mu je tudi slavna angleška ChMJleng£r-bkspedicija mnogo materiala, kojega je K6 liker s svojim mojstrskim raziakavanjem res izvrstno obdelal. Kakor ;e razvideti iz teh vrstio, kjer sem podal samo nekaj popolnoma poljubno izbranih točk is Ko -likerjevih razlskavanj, Kollikerjev genij svojih ekaaktnih študij ni upo-trebil za obširne teorije, nego je ostal pri tem, kar nam je stvarno danega; skušal je razložiti delovanje organov v toliko, kolikor se je mogel gibati na polju dejstev, seveda je pri tem s svojim kritičnim razmotrivanjem ta dejstva temeljito proučil in razvrstil, kar nam kaže nenavadno bistroBt duba in veliko genialnost. K5llikerjevi nauki, ki so seveda največjega pomena za znanost, ker so ji dali temelj, so radi njegove reservatnosti poznani le strokovnjakom, širšemu občinstvu je ostalo le njegovo ime precej neznano. KOiiiker je bil ena onih naravi, kojih princip je: »Zna- nost za znanstvenike«; zato tudi ni napisal nobenih poljudnih spisov, kakor n. pr. Haeckel ali Hi:x,.ey. Le mimogrede je kdaj izrazil svoje nazore o obšnih svetovnih principih. Radi te reservatnosti so Koli-kerjevo ime večkrat navajali med nasprotniki deseendenČne teorije, toda popolnoma po krivici; Kdiliker se je v mnogih spisih jako ediočno izrekel za desoendenčno teorijo in za meha-nistiško svetovno naziranje, seveda, kakor rečeno, večinoma le mimogrede, ne da bi se ksj več spuščal v podrobnosti. Naj zato še nekoliko spregovorim o teh njegovih nazorih. tikoj po prvem nastopu Darwina je postal Kolliker pristaš desoendenčne teorije, teda on je bil vedno nasprotnik teorije naravnega izbora, katera razlaga postanek novih form U ko, da ae prikladne varijacije obranijo, a neprikladne v boju za obstanek propadejo. Vzrok descendence, vzrok razvitka novih popolnejših form iz nižje organizovanih je polagal Kolliker vedno v organizme same, v tem smislu, da eo bo organizmi samo iz notranjih nagibov vedno bolj spopol- novali, in aioer so nastopale nove varijacije večkrat kar skokoma, t j da je bila razlika med novo varija-oijo in njenimi predniki zelo velika. Pri morBkih klobukih ali meduzah se vedno menjavata dve generaoiji; prva generacija so polipi, ki so pri* raščeni na dnu morja; na teh polipih se razvijejo zvončasti prirastki, meduze, ki se potem odtrgajo in prosto plavajo po morju. Te meduze, ki tvorijo drugo generaoijo, raztrosijo po morju svoja jajca, iz kojih se zopet razvijejo polipi. Tako so se Kolliker* jevih nazorih v prejšnjih dobah večkrat kar skokoma razvila iz kake forme popolnejša bitja; Kolliker je nazval ta princip heterogensko plo-jenje, toda priznaval je, da je možno, da se kake druge forme tudi polagoma razvijajo. V nasprotju s Haeck-iovo Šolo je zagovarjal Ko liker nazor, da so živa bitja nastala poli flletski, t j. da bo bo razne skupine živih bitij razvile iz različnih praform, tako da torej te skupine niso med aeboj v nikakem sorodstvu. Taka enotna skupina bo n. pr. vretenčarji. Kdlliker je bil mnenja, da je praplo- ditev nastopila večkrat v dobi zemeljskega razvitka in imajo torej razhčne skupine jako različno starost. Radi tega je tudi nasprotoval lUeck-lovemu bijogenetskemu zakonu, ki nam veli, da je ontogenija ali osobni razvitek ponavljanje filogenije. Torej samo notranji vzroki so priveli organizme do njih popolnosti; v tem oziru je bil Ko 1 ker v celem iatrga mnenja kakor njegov prijatelj, slavni botanik Naegeli. Glavna vodilna misel te teorije je ta, da se mora tendenca k oni skokoma nastopajoči spremembi organizmov podedovati; torej ako so prvi potomci malo drugačni kot roditelji, morajo biti drugi potomoi zopet različni od prvih potomcev, ker so morali to nagnjenje k varijaciji podedovati. Tega notranjega razvojnega principa mnogi K61-likerjevi nasprotniki niso razumeli ter bo mu očitali, da prinava nekako mistično stvarat veno silo, ki spreminja in spopolnuje živa bitja. Toda Kolliker je pri vsaki priliki odločno poudarjal, da stoji popolnoma na stališču, da delujejo v živih bitjih samo mehaničke in kemiške aile, torej na odobrile demonstracijo, a svojih ladij ne polljeta, ker ni potrebno toliko brodovje. Zadnji hip pa je došla vsot, da Je sultan sprejel zahteve poslanikov w popolnem obseguf vsled česar demonstracija iaoatane,ako snova ne prevladajo na sultanovem dvoru rea ke i j onarni vplivi. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16. novembra. Danes so izšli vsled splošnega 8 t r a j k a le uradni listi. Železniški in poštni promet »Nemčijo je zopet pretrgan. V vseh velikih tovarnah in predilnioah počiva delo. Ddlavci hočejo prisiliti vlado, da podeli Poljski avtonomijo. Tudi na finskih železnicah je splošni štrajk. — Grof V i 11 e je izdal na delavce sledeči poziv: »Bratje! Delavci! Začnite zopet delati! Opustite nemire! Usmilite se svojih žen in otrok! Na slušajte slabih svetov! C*r je naročil, posvetiti delavskemu vprašanju posebno po zornost, v kateri namen se ustanovi ministrstvo za trgovino in industrijo, ki bo napravilo pravično razmerje med podjetniki in delavc;. Dajte nam časa, da storimo za vas vse, kar je mogoče! Slošajte svet moža, ki vas ljubi ter želi vaš bligor« Varšava, 16 novembra. Viada je prepovedala socijalno demokratični časopis, prijela vse voditelje sooijalno demokratične stranke te jih poslala po železnici v Arhan-g e 1 s k. London, 16 novembra. Mesto Vladivostok je popolnoma pogorelo. Več utrdb so uporni vojaki z dinamitom razstrelili. Dobra četrtina častnikov jd pobitih. Norveško kraljestvo. London, 16 novembra. Norveška vlada je sporočila zbornci, da je danski princ Kari na njeno ponudbo odgovoril, da prevzame norveško krono, ako bo izvoljen. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim zahteva za novega kralja 700.000 kron letne apanaže. Deželni zbor kranjski. VII. seja, dne 17. novembra 1905. Predseduje dež. glavar Detela. Vlado zastopata deželni predsednik Sohwarz in okrajni glavar Haas. Jezik zapisnikov. Ob otvoritvi seje je dež. glavar naznanil, da se bo zapisnik v nadalje čital alternativno, enkrat slovenski, enkrat nemški, ker obstoji sklep dež. zbora, ki to določa. Dr. Krek je naznanil, da vloži v tej zadevi poseben predlog. Po prečitantu zapisnika, ki se je čital v slovenskem in v nemškem jeziku, je dr Krek predlagal, naj se slovenski zapisnik odobri, nemški pa ne. Grof Barbo izjavi, da se hoče na ta način motiti narodnostni mir. Proti vsebini sploh ni ugovora in zato je predlog popolnoma nedopusten. stališču mehanizma. Naj navedem njegove zadnje besede v tem pogledu: »ta dva naravoslovca« (namreč Baer in Hartmann) in ravno tako Naegeli, O. Hertwig in jaz sam smo mnenja, da je samo ona teorija razvoja dopustna, ki zvezuje prinoip smotrenosti a principom mehanistiškega umstvo vanja; s drugimi besedami, da je tudi notranji razvojni princip ali smotre-nost le neizogibna posledica (notwen-dige und unausbleibliche Folge) mi-baniških prirodnih zakonov.« Naj s tem končam. Cez par ur bode že krila črna zemlja slavnega učenjaka, toda njegova dela bodo pričala, da, dasi naš subjekt, naša duša umrje, vendar ostanejo njene objektivne posledice ter ji zagotovijo neumrjočnost, neumrjoč-noBt dokler bo stremel človeški rod po resnici, po sveti resnici, saj Kolliker je posvetil vse svoje življenje temu nadvae vavišenemu cilju, zatorej večna slava Kollike r j e vem n spominu! V Wurzburgu, 3. nov. 1905. Dr. Boris Zar»nik. Dr. Krek pravi, da ae tudi v predzadnji seji aaoao aaradi jezika ni odobril sapianik. Grof Barbo konstatira, da ja danes zapianik dvojezičen in protestira, da ae da predlog na glaaovanje. Pri glaaovanju je bil dr. Krekov predlog aprejet Od napredne stranke so le nekateri poslanci glasovali ia predlog, drogi proti, nekateri ao bili odsotni. (Stefe na galeriji vpije: Fer-jančič sedi! Fcrjančič ne bo avanziral! Klic: Upeljite najprej pri »L;udski posojilnici« in pri »Gospodarski zvezi« samoslovensko uradovanje). Prošnje in predloge. Vložena je bila dolga vrsta prošenj in predlogov. Poslaneo dr. Ferjančič in tovariši ao vložili samostalni predlog za zgradbo ceate akoai Črno v kam niškem okraju do štaieake meje. V predlogu je rečeno: Naprava ceste, ki bi se odoepila od okrajne ceste Kamnik-G 3rnji grad, akoai Crno čea kranjsko-štajersko mejo do Luč v gornjegrajskem okraju, je vroča želja kamniškega okraja in posebno mesta Kamnik. Ssdaj vodi po teh krajih samo pešpot, na veliko škodo mesta Kamnik, kamor teži ta del gornje-grajskega okraja, in ua škodo prizadetega štajerskega prebivalstva, med katerim se je plodonosno plavlienje lesa po Savinji in Savi proti vzhodu radi spremenjenih kupčijskih razmer popolnoma ustavilo in katero radi pomanjkanja občil svojih pridelkov in posebno lesa ne more več na trg spraviti. Po prizadevanju okrajnega cest nega odbora kamniškega je leta 1901 pregledal tehnik črto, po kateri bi se izpeljala cesta, ter napravil splošni črteŽ in podal mnenje o stroških. Uleležila sta se tega cg'eđa od kranjske strani načelnik kamniškega cestnega odbora g. Močnik in od štajerske strani nadinženir g. Notar. Dež. odbor kranjski se je nato obrnil na deželni odbor štajerski radi pospeševanja te cestne zgradbe, kolikor za deva Šajersko. S ajerski deželni odbor je pa izjavil, da se za sedaj (iiesma)) ne more ozirati na cestni projekt. To je bilo leta 1901. 01 te daj so se pa razmere spremenile. Občina Luče, čeprav siromašna, je dcseiaj izdelala 6 km te ceste. V deželnem zboru štajerskem so stavili 4 novembra 1904 poslanci dr. Dečko in tovariši predlog v prilog te cestne zgradbe in je deželni odbor štajerski zaukazal svojemu stavbnemu uradu poizvedbe. Tudi v državnem zboru je vložil tak predlog poslaneo vitez Berks Oba predle ga, ki stvar obširno oojasnujeta, se prilagata ped 1 in /2 Iz vseh teh podatkov izhaja ve lika važnost te cestne zgradbe. Važia bi bila ta cesta posebno tudi za gor-njegrajsko graščino, katera bi si morala sicer sama cesto nspraviti za izvoz svojih lesnih produktov. Pričakovati je torej od te strani zu&tnega prispevka za to zgradbo, katara ae zaradi primerno velikih stroškov ne more drugače izvršiti, kakor da poleg interesentov prispevata tudi dež *ii in država. Koliko je štajerskim udele-ženoem na tej cesti ležeče, kaže tudi to, da so posestniki svet za c lo črto brezplačno odstopili. Z ozirom na vsa to stavimo predlog: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da zaradi zgradbe ceste skozi < -no do kranjsko štajerske meje v namenu zveze skozi Lučeško dolino do Luč zaukaže poizvedbe, — da v dotiko stopi s štajerskim deželnim odborom radi nadaljevanja te ceate na štajer skih tleh in z interesenti, osobito graščino gornjegrajsko in c. kr. vlado radi prispevkov in — da v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru radi zgradbe »tavi predloge. Dr. Šustersič je dejal, da se širijo glasovi, da prosijo klerikalci, naj se 18 t. m. zaključi dež. zbor. Pravi, da je to laž in da žele kleri kalci, naj zboruje dež. zbor. (Klici: Živio! Vsak dan naj bo seja.) Govornik vpraša glavarja, Če hoče to zabeležiti v zapisniku. — Glavar potrdi. Župan Hribar se sklicuje na »Slovenoa« in njega poročilo iz šolskega odseka. Govornik je v odseku konstatoval, da so med deficitom nad 600000 K investicije, da ae bo torej deficit znatno skrčil. Ča ae odštejejo investicije, bo primanjkljaja 200 000 K. »Slovenec« je trdil, da sem jai rekel, da je obstrukcija koristna. Pri aeji ni bilo nobenega časnikarja, moral je torej kak poalanco pisati to zloglasno poročilo. Vpraša načelnika šolakega odseka, kaj hoče atoriti in če hoče popraviti Grof Barbo izjavi, da je popolnoma resnično, kar je povedal Hribar, »Slovencu« pa da ne bo poalal popravka, ker ga ne smatra aa dosti važen lisi (Pritrjevanje) Kmetijska družba. Baron Apfaltrern Je podal nujni predlog zastran podpore kme- tijski družbi. Poudarjal ie, da je nujno treba, dati kmetijski družbi podporo, kakor jo Je dobivala v prejšnjih letih. Dr. Šustersič je dejal, da je prva točka na dnevnem redu volilna reforma. To je najnujnejša zadeva. A danea čujemo, da ao ae vlolili trije nujni predlogi. To jo obstrukcija proti volilni reformi. (Veselost) Mi bomo glasovali aa nujnost. (Baron Apfaltrern: To ao z&stopniki kmetskog* ljudstva ) Župan Hribar pravi, da napredna stranka ni vložila nujnega predloga, da bi obstruirala volilno reformo, nego ker ae bliža zasedanje dež. zbora koncu Predlagatelj bo predlog prav na kratko utemeljeval. Zbornica je odobrila nujnost predloga, nakar je baron Apfaltrern obširno utemeljeval avoj predlog, opozarjajoč na izborno, vedno moderno delovanje kmetijske družbe in njene velikanske zasluge za po vzdigo kmetijstva. Predlog je bil odkazan pristojnemu odseku. Vodovod w Novem mestu. Dr. Tavčar in tovariši so nujno predložili zakonski načrt glede vodo-veda v Njvem mestu. V utemeljevanje tega predloga je dr. Tavčar pojasnil veliko izgubo, ki jo ima Noto mesto ker nima vodovoda. Predlog se je orikazal uprav nemu odaeku. Doklada dež. uredništvu. Grof Barbo in tovariši so nujnu predlagali i Visoki deželni zbor skleni : 1. Deželnim uradnikom in slugam se od 1. oktobra 1905 naprej do definitivne ureditve, oziroma zvišanja njih plač izplača primerna draginjska doklada. 2. Finančnemu odseku se naroča, da tekom treh dni deželnemu zboru o tem poroča (§ 21. posl. reda). 3. Razdelitev pismenega poročila se opusti (g 21. posl. reda). V utemeljevanje tega predloga je grof B a r b o izjavil, da, če bi hoteli obstruirati, bi to tudi povedali. Veleposestniki sami vedo, kaj je nnjno. Dež. uradniki imajo toliko dela in zahteva se od njih isto, k. kur od drž. uradnikov. Govornik je pojasnil diferenco v plačah med deželnimi in državnimi uradniki. Letos regulacija plač pač ni več mogoča, a dajo se lahko doklade. Deželne finance niso ugodne ali tako je v vseh deželah. Najbogatejša dežela je Češka in kako velikanski je deficit. Naš deficit je nastal poglavitno vsled izdatkov za humanitarne zadeve. Samo tujim bolnicam seje plačalo lani 239.000 kron za oskrbovanje Kranjcev. To je glavni vzrok, da imamo deficit. Vzlic deficita pa se mora uradnike pošteno plačati. Volilna reforma. V imenu ustavnega odseka je poročal o volilni reiormi dr. Šustersič, ki je dejal, da je naša država bolna in bolan kostitucijonalizem, kersloai na napačni podlagi. Zakonodajna oblast se mora deliti med vladarjem in ljudstvom, pri nas pa je vladar delil svojo oblast s priviligiranimi stanovi. Iz tega se je razvilo zlo, ki je spravilo našo državo na rob propada in pogina. Privilegiran parlament *ima kal bolezni v sebi; sloneti mora na masah, če hoče biti krepak. Ljudstvo je začelo sovražiti parlament (veselost), ker se je klanjal vsaki vladi, za ljudstvo pa ni storil ničesar. Parlament je vrgel kako vlado le tedaj, Če je hotela premeniti volilni red, če je hotela storiti kaj za ljudstvo in zoper egoistične interese privilegirancev. Ob takih razmerah se je razvila avstrijska birokracija. V naši drŽavi ne vlada naš cesar, nego birokracija v celoti. Položaj Avstrije je tak, da ni več mogoče Čakati. Parlament je nezmožen kaj storiti, Že ker sloni na nemoralni, neetični podlagi. Sredstvo, da se vse dobro uredi, je splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica. Ni je večje napake, kakor Če bi se hotel uvesti absolutizem. To bi bila voda na mlin najradikal-nejšim elementom. Demokratiziranje države, drž. zbora in dež. zborov, to je sredstvo, da se vse zlo v državi odstrani. Patrijotizma ne smemo iskati pri višjih krogih, nego pri masah ; Če so te patrijotične je država in dinastija trdno podprta. Ljudstvo je politično zrelo za splošno in enako volilno pravico in zato je umestno, kar v tem oziru predlaga ustavni odsek. Ta odsek se je izrekel za proporcionalni sistem. Ta sklep je opravičen. Propor-cijonalni sistem je najboljša korektura brutalnosti številk. Po tem sistemu pride vsaka manjšina do tiste veljave, ki ji gre. V splošni debati je graf Barbo rekel, da je njegova stranka že opetovano precizirala svoje stališče. Izreka svoje začudenje, da pozivlje predlog; ustavnega odseka vlado, naj splošno in enako volilno pravico uvede z oktroiom, s kršenjem postave. Govornik izjavlja da se veleposestniki ne udeleže razprave in protestirajo, da bi se o predloga razpravljalo. Glavar konstatira, da za razpravo o današnjih resolucijah glede volilne reforme ni treba kvalificirane večine. Dr. Kreka jc filozofiral o enakosti in neenakosti, o anahronizmih in tiranih, navajal izjave o dež. volilnem reda bivših poslancev drja To man a. in drja. Vošnjaka in naglašal, da so se vselej s strani vlade teptale uatavae pravice kranjskega dež. zbora. Dež. zbor je že svoje dni sprejel z ogromno večino zakonski načrt o spremembi daž. vol. reda, toda vlada ni niti smatrala za potrebno,, da bi poslancem odgovarila, zakaj se zakonski načrt ni predložil v sankcijo Ako bi veleposestniki stali na strani naroda, bi ne bilo treba, da bi da nes pri nas demokrat je zahtevali svojih pravic. Da je pa prišlo do tega na sprotstva, so zakrivili veleposestniki sami in vlada, ki jih je podpirala v njih stremljenjih. Kurija veleposestva se je ustanovila, da bi reprezentovala v zbornicah konservativni element in vplivala pomirjevalno na strankarsko življenje. Toda na Kranjskem veleposestvo ni igralo te pomirjevalne vloge, ampak so samo netilo Jrazpor med strankami. Na to je govornik zagovarjal oktroi nov. dež. volilnega reda in sedanja vlada je zavezana to izposlovati, ako hoče, da ne bo sokriva krivic, ki so se godile kranjskemu dež. zboru preje, ko so se mu teptale njegove ustavne pra vice. Potem je prešel zopet na veleposestnike, ki jih je po Schefflu imenoval „eine Parfei zahnloser, alter, kiiuflicher Lente". O splošni volilni pravici govoreč, se je izrekel za proporcionalni sistem, ker je pravično, da se da viaki naj manjši stranki priložnost, da dobi zastopstvo a deželni zbornici. S splošno in enako volilno pravico pade tudi da hovska nadvlada. Ce se uresniči splošna in enaka volilna pravica, bomo dali cesarju kar je cesarjevega, državi kar je državnega, narodu kar je narodnega in ljudstvu kar je ljudskega. (Klerikalci ploskajo.) Dekan Arko je tudi govoril o splošni in enaki volilui pravici. Poslušali so ga Šustersič, Scb\veitzer in Drobnič. Pfcifer je gluh, Povše se je zabaval z dež. glavarjem in deželnim predsednikom, Demšar pa se je učil na eni nogi stati. Pozneje je prišel Jaklič poslušat in se je Pfeifer šel pogovarjat z deželnim glavarjem. Govornik je po z; vi jai poslance, naj glasujejo (!) za predlog ustavnega odseka, dasi bi bil moral vendar vedeti, da dež. zbor ze sme sklepati o tej stvari, če niso navzoči veleposestniki. Tudi D e m Š a r je govoril za splošno in enako volilno pravico, a več ko o tem problemu je govoril za bohinjsko železnico in o podjetniku Cecconiju, o vožnjah za železnico in o cenah za vožnje, o županih in »nadlogah-, ki jim jih delajo politični uradniki. Demšar je sam župan in sicer tako slab župan, da ga mora politična oblast vedno siliti, naj izpolnuje svoje dolžnosti. Dr. Schweitzer je rekel, da po stopanje veleposestnikov ne jemlje njegova stranka preveč tragično. Velepo-posestuiki ne poznajo potreb Časa in potreb ljudstva (Jaklič: Jih bomo pa ven vergli.i Govornik je izvolil imenovati barona Morseva -jako nadarjenega veleposestnika" in se branil proti očitanju, da je postopanje klerikalcev revolucionarno. Odklanjal je novo splošno kurijo in klobasal o nasprststvih med interesi volilcev. (Dr. Tavčar: Tale Schvveitzer je pa nevaren nasprotnik. ObČua veselost.) Dejal je, da je za zastopstvo interesov. (Veselost. Dr. Tavčar; Potem ne morete biti za splošno in enako volilno pravico.) Zipan Hribar je opozoril, da so se v današnji debati slišale same atare znane reči. I ijavil je, da bodo napredni poslanci glasovali za 1 točko prvega predloga ustavnega cdaeka, dasi bi se morala reforma začeti pri drž zberu; glasovali bodo tudi za 2 in 3 točko prvega pred lega in za tretji predlog ne pa za 2 predlog, s katerim se zahteva oatroiranje splošne in enake volilne pravioe. Prvič zato ne, ker se zakonodajen sast)p ne sme postaviti na tako neustavno stališče in ker je prva oktroirana ustava pokazala, kaka krivica sa lahko zgodi. Oktroiran volilni red bi ne bil na korist slovenstvu in slovenstvu. Zadnjo besado je imel dr. Šustersič kot poročevalec. Itreča željo, da bi grof« Barbo in njegovih snm šljenikov nikdar več ne videl. Grof Barbo in župan Hribar sta pre-teatirala proti oktroi (Hribar: B»rbo ima svoje ratloge, jas pa is popolnoma drugih). Govornik dvomi, da je to ras. (Hribar: To je zopet sum-ničenje) Kdor resno hoče, mora biti za oktroi, drugače ne pridemo nikdar ▼ deželi do splošne in enake volilne pravioe. Mi zastopamo skoro vso deželo — veleposeatniki pa 50 volilcev in volja veleposestnikov bo obveljala. Vsak oktroi, ki obaega princip splošne in enake volilne pravice je boljši, ko aedanji volilni red. Oktroi je neizogiben. Ako bi ae zahtevalo konatitsunto, bi bil tudi jaz aa tak predlog. B«rbo je rek jI, da so zastopniki 5. kurijo začeli obstrukoijo. SobO lerer jo je začel, meščanske stranke so ga podpirale in baron Sfbvfurel je pomagal. (Krek pritrjuje.) Govornik Čita stenogr«fi5ni sapianik ia neka drŽavcozborske aeie iaza časa Badenija in očita grofa B*rba, da je obrekoval, rekši, da ao aaatopniki peta kurije začeli obstruk c jo. Razpravljal je govornik tudi o zastopstvu interesov, trdeč, da najboljša zastopstvo intereaov je splošna in enaka volilna pravica. Prehod na specijalno debato je bil sprejet in začelo ae je glasovanje o poaamičnih točkah: 1. ) Deželni zbor se izreka za načelo splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora ter uvideva nujno potrebo, da se izvrši čimpreje volilna preosnova, ki oživotvori označena načela. 2. ) C. kr. osrednja vlada se pozivlje, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski načrt v pod 1, označenem zmislu. 3. ) C. k. vlada se pozivlje, da nnjno izdela zakonska načrta o spremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda v pod 1. navedenem zmialu in ju predloži deželnemu zbor :. ki naj se baš v svrho sklepanja o tel zakonskih načrtih skliče v izredao zasedanje vsaj meseca januarja 1906. (Soglasno sprejeto.) Za slučaj, da bi nujno oživotvo-rjenje označene reforme parlamentarnim potom izkazalo se kot nemogoče, se c ki. osrednja vlada pozivlje nasvetovati na najvišjem mestu, da se sedanji deželno in državnozborski volilni red, ki sloni na oktroiranem februarskem patentu iz 1. 1861, potom najvišje odločitve razveljavi in istim potom uvede za državni in deželni zakonodajni za stop nov volilni red po načelih splošne, enake, neposredne in tajne volilne pra vice. (Sprejeto z 11 klerikalnimi glasovi proti 9 liberalnim.) C. kr. osrednja vlada se pozivlje skrbeti za to, da se v vsakem slučaju, enodobuo z ožitvorjeojem novih volilnih redov uveljavi tudi poseben zakon v osiguranje popolne volilne svobode vsakega k volitvi upravičenega državljana. (Sprejeto soglasno.) Veleposestniki tudi pri glasovanju niso bili navzočni. Na galeriji jc zbra nih kakih 10 oseb, ki ploskajo. Koncem seje je slaboumni Pfeifer trpinčil Ijiiii a tem, da je utemeljeval svoj predlog o belokranjski železnici, to se pravi, je Čital neko klobasanje. Prihodnja seja bo jutri. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. novembra. — Dr. Šustersič se je danes v dež. zboru silno razkoračil in pate tično razglasil kot laž govorico, da prosijo klerikalci, naj se dež. zbor zaključi že lč. t. m. Ta govorica je razširjena v poslanskih in v vladnih krogih in verjelo se ji je tem raje, ker sta dr. S u s t e r š i Č in Povše oglašena kot govornika pri nemškem katoliškem shodu na Dunaju, ki se bo vršil v ponedeljek, torek, sredo in četrtek na Dunaju. Dr. Šustersič je pred nekaj dnevi sam v zbornic] v svojem govoru izrazil mnenje, da bo dež. zbor zboroval samo do 16. t. m., dasi se je vedelo, da se državni zbor snide šele 28. t. m. Kako pa i e dr. Šustersič prišel do mnenja, da bo zasedanje dež. zbora trajalo samo do 18. t. m.? Iz Česa pa je on to sklepal, dočim so vsi ne klerikalni poslanci bili že takrat na podlagi vladnih migljajev mnenja, da bo dež. zbor zboroval do 2f>. t. m. Ali je morda vendarle res, da je dr. Š u stersič prosil pri vladi, naj zaključi zasedanje, a je pogorel in zdaj pro glasa vse skupaj za laž? — Suklje v Zagrebu. Pri jatelj našega lista nam poroča ic Ztgreba: Vaš famozni Šuklje je bil te dni tukaj. Lazil je okrog voditeljev madjaronske stranke in sodi se, da je nastopal kot agent dvorne kamarile, ki bi Hrvate rada zlorabila tako, kakor 1. 1849 V časopise je spravil ves*, da je prišel semkaj v zadevi belokranjske železnic'd ali to že zaradi tega ni verjetno, ker v železniških vprašanjih 1*1 i-bog Hrvatje nimajjo nobene besede, npgo ima govoriti in odločevati edino madjarska vlada. Hrvatje glade železnic aami sebi ne morejo čisto nič pomagati in so izročeni na milost ia nemiloat Ifadja- roni. Pra? glade železnic ae gode Hrvatom najtežje krivice, a eeio Kadjaroni. ki imajo danes še gospod-itvo na ai.-vatskam v rokah, ne morejo doseči niti najmanjše olajčave. paradi tega p vea svet prepričan, da je belokranjska založnica le pretveza, ia katero skriva Šuklje drage namene, ti sa ga pripeljali semkaj. — Mesarska zadruga iia pO»l« Povle. Vžeraj popoldae je imele mesarska zadruga pod predsedstvom svojega načelnika občinskega svetnika g. Kozaka v hotelu Štrukelj aborovanje, na katerem se je razpravljalo o klerikalnem predlogu, Daj se na odpro m-»jo za uvoz živine G ;vorilo se je pri tem tudi o postopanju posl. Povzeta pri ote* meijev&nju tega predloga. Zaradi ne-đostajanjs prostora smo poročilo odložili na i »tri, za danes le povemo, aa jO je posl. P O vse pri ti priliki pcdteBO skupil. — Splošna stavka. Na dan otvoritve državnega »bora, to je v torek, 28. novembru, nameravajo socijalni demokrčtje prirediti v celi državi spledno stavko. S tem hočejo demonstrir&ti za splošno in enako volilno pravico, s tem hočeio poka-isti svojo moč. Tudi v Lubl ani delijo priprave zs tako splošno stavko in egitirajo koliker morajo. Priznavamo jim radi popolno pravico, do taka asritacUe, kakor prznavamo rsakemv possnaicnika, da dela kad*r iiLČif, kadar ~e$a pa ne. Sd*eda ae mora priznati tudi delodajalcu enake pravic*, da fcorsj, ako uslužbenec n»rči delati, lahko iz teg« izvaj* konae kvenee. Naravnost terorizem pa je, sšo sa hoče trgovce in cbrtn;ke prisilit*, da m o r a j o zapreti svoje lokale* kadar se bo ravno zljob.io kaki stranki, prirediti kako demonstracijo. V škofovem listu »mo čifeaii grožnjo, da bodo sooi-ni desio^r&tje in klerikalci 28 t m. sami, tjrej s silo zaprli t ste lokale, ki se njih grožnjam ne bodo vdali. Tdko daleč še doigo nismo. Ta grežaja je med trgovci in obrtniki obudila opravičeno ogorčenje, k&jti kar nič jih ni volje, da bi se iz i ie?criiir8t. Naj socijalni demo-kratje in ž njimi združeni klerikalci Je d k*r preveč ne napenjajo strun, rieaz znajo počiti. Meščanstvo se ne da tsroriz»ra*i. — Klofuta v dar učitelj-atvtli Piše nsm učiteljica: Nikdar še ni delaveo dobil plačila zato, ker ima kup otrok. V privatnih službah iSiejO neoženjene moči, ker se dado te še bnlj zabiti. Sebična katoliška cerkev zahteva duhovnike samce le nafto, da bi jih tembolj izkoristila. Valic tema zahteva poslanec v kranjskem dež zboru pošteno zasluženo plačo (ioklad?) le za rodbinafte očete, ne za njih težavno delo, ampak zaradi njih otrok! Tembolj nesramen je predicg., ke? ne zadene toliko liberalnega učiUljStva, ampak največ učiteljica, ki so bil« večinoma klerikalke ali nevtralne, tembolj smešen, ker izhaja cd prijatelja celibatarjev — iz klerikalne stranke. Zahtevamo plačo za delo. Szlieujemo se na uradna spričevala o svojem delo vanju, ki ne razločujejo srečnih oče tov od samcev. Toda v deželnem ibcru ne govore o delu, le bolj o potrebah učiteljskega stanu, zzto si dovolim z mesečnim raČuaom in kratkimi podatki osvetliti bliskoma temno gmotno stanje neoženjenega uaiteljstva: Stanovanje.....6—12 gld. Slaba hrana..... 20 a Kurjava, razsvetljava 4 a Obleka in obuvalo . . 10—15 » Kala postrtžba . ._._2 » Skupaj. 42-53 gid. Za najpotrebnejše se rabi torej naj-rraij 42 gld. Toliko pa niti vsi plače nimamo (suplenti, proviaorični in definitivni učitelji, ki plačujejo penzijo). Poleg tega naj plačujemo obroke ca opravo po 6—-10 gld. na mesec, ne izogibne dolgove, Če zbolimo, zdravila. Maogi neoženjeni imamo dolŽ Bosti do aeater ali bratov, časih pre tkrbujevaO tudi ubožne roditelje Najboljše mi matematiku in najbolj varčni gospodinji aa ne posreči izvesti tega računa brea deficita. Navajam dej- stva, kako ai pomagajo učiteljice. Ušiteljioa v hribih je hodila poaimi prva leta vsak večer ležat ie ob polu šestih, da ai prihrani petrolej in kurivo. Ležala je po IS ur na dan akoai štiri mesece, spala pač ni toliko, a lahko ai mislimo, kako melanholične miali ao ae ji porajale v mladi glavi. O tej učiteljici na) omenim, da je plačevala ca avojo luknjo (ne stanovanje) le po I gld. mesečno, da je bila v obleki najbolj varčna in skromna in valie temu ni izhajala a plačo Druga je uživala zvečer le kos kruha in solato. Preje najadra-vejše dekle je zbolelo za bledico in želodčno boleznijo in aa ia laslej pokvarilo. Vsled pomanjkanja denarjev si kuhajo mnoge učiteljice kosilo same. Od polu 12 ure do polu 1. opolđau je kesilo skuhano, sne-deno in poBoda pomita. Predstavljajte si to kosilo pri tako težavni aložbi! Tako žive učiteljice na kmetih. Iq učitelji samci podobno. Ali ni ŠusterSičev predlog vnebovpijoča kri vica? Pogumno vstopimo v učiteljski stan, idealno gorimo za svoj poklic, a zaradi gmotnega stanja nam gine vajo moči. Zaradi gladu in mraza boleha naš stan, le ozrite se po upadlih obrazih mlađih učiteljev, le poglejte v uradno statistiko, koliko učiteljic je bolnih in preudarite, zakaj tO. Zato 89 obračamo do g. po slaneev, ki vam je do trpečega uči teljstva, ki vam je zato, da prospeva slovenska šola, s prošnjo, da se uprete neusmiljenemu predlogu Su-steršičevemu in glasujete, da se sboljša g-motco stanje vsoto. — Volitev članov v ce-nilno komisijo za Celje in okolico. Slovenski kandidat za Člaoa v senilno komisijo v 11. raz redu zaC?)ja deželo, katera »kupina voli 27 t m, je g. Vinko Vabič, trgovec v Žilcu, in ne V. Vrbič, kakor je bilo v včerajšnji številki pomotoma natisneno. — Imenovanje. Višji poStni upravitelj v Opatiji, g Fran Leban, h kostum b. — Slovensko gledališče. Po presledku več let se je včeraj znova uprizorila na slovenskem odru čarobna Verdijeva opera nAidau. Opera je krasno glasbeno delo, ki je preveva duh orijental8ke poezije in južne prele sti. Snov ji je vzeta iz staroegipčan skega življenja. Velika dvorana v kraljevi palači v Memfisu s templji in palačami v ozadju. Nastopi veliki duhovnik Ramfis, ki naznani Radamesu, da je boginja Izis odloČila, naj se začne vojna proti divjim Etijopcem. Radames zabrepeni, da bi bil izbran za vojsko vodjo, a objame ga obenem tuga in žalost, ko se spomni, da je Aida, s katero ga veže vez iskrene 1 ubezni, hčerka tega plemena. Nastopi Amneris, kraljeva hči, ki gori v skrivni ljubezni do Ramne8a, dasi ve, da ga druži že tajna ljubezen z Aido. Kralj v velikem spremstvu proglasi, da je boginja določila za vojskovodjo proti etijopskemu kralju Amonasru Ramnesa, kateremu izroči Amneris posvečene bojne znake. Scena se spremeni: V templju boginje se glasi svečano petje duhovnic in duhovnikov. Veliki duhovnik opaše Ramnesa s svetim orožjem, Žreci pojo, duhovnice plešejo, zavesa pade. Drugo dejanje: Amneris sprejme v krogu svo jih robkinj Aido. Sporoči ji, da so Kti jopci premagani, a da je padel Ram-nes. Ob strastnem izbruhu Aidine Žalosti pri tej vesti in ob prešerni radosti, ko ji odkrije, da Kamne* živi, se prepriča o Aidinih srčnih čutilih. Scena se spremeni. V dolgih vrstah stopajo bojevniki, na čelu jim Ramnes, pred kraljevi prestol, za njimi se vrste ujetniki, med njimi tudi tudi Amooasro, Aidin oče. Radames izprosi ujetnikom svobodo. Kralj ugodi njegovi prošnji, mu da svojo hčerko za nevesto in ga imenuje za svojega naslednika. Tretje dejanje: Veliki duhovnik pelje Amneris v tempelj boginje, da jo pripravi na poroko. Nastopita Amooasro in Aida; oče pregovori hčerko, naj Radamesa preprogi, da ž njima nbeži; po dolgem duševnem boju se Aida vda. Že hočejo vsi trije pe skrivnem potu ubežati iz mesta, ko stopi Amneris z duhovniki iz templja in jim zastopi pot. Radames se da prostovoljno ujeti, da s tem omogoči beg Aidi in Amonasru. četrto dejanje: Amneris, v plamteči ljubezni do Radamesa, ga hoče rešiti, ako ji leta zagotovi svoje ljubezen. Toda Radanes ostane veren Aidi. Duhovniki ga obsodijo na smrt, živ se naj pokoplje pod Vulkanovim templjem. Scena se spremeni : V Vulkanovem templju opravljajo Žreci mrtvaške molitve, spodaj pod njim pa se vidi Radames, živ pokopan, v podzemskem rovu. Poslavljajoč se od Življenja se spominja Aide. V tem hipu mu stopi nasproti Aida, ki se je preje skrila v podzemskem hodniku, da skupno umrje z Radamesom. Na romantično to snov se tesno naslanja tudi glasba. Človeku se zdi, kakor da bi slišal v daljavi šumenje svetega Nila, šelest tropičnih palm, otožno ječanje žgočega vetra, ki veje sem s puščave od faraonskih piramid; razgrne se pred nami prelestna glasbena slika, polna čara in pesniškega žara. Vstajajo pred nami podobe izza davnih dni iz sive bajne prostosti io na krilih glasbe ožive pred nami in dihajo polno življenje. Skladatelj je glasbi podal oČarujočo sliko snovi, kar so mu je zlasti posrečilo v liričnih momentih, kjer z nedoseženo ratioiranostjo slika nevtešno hrepenenje in težke borbe Človeškega srca. — Opera je bila dobro naštudi rana in je dosegla lep uspeh, za kar se je treba v prvi vsti zahvaliti marljivemu kapelniku in trudoljubivosti solistov. (Konec prih.) — „Slovenske aoltoltske zveze11 redna cdbo*ova aeja ae vrši dne 8 grudna t. 1. Zategadelj opozarjamo vaa ona društva, ki svojega odbornika v zvezni odbor še niso naznanila, da to store Čim preje. Tudi še niso vsa društva vposlala predaedatvu po dva iztisa svojih pra vil. — V vseh onih kraj h kjer pripravijo ustanovitev novega sokol sktgi društva, opozarjamo dotični pripravljalni odbor, da jim je predsedstvo na uslugo z nasveti in po ukonr.; zlasti giede sestave pravil, ki Be morajo v nje ravno z ozirom na »Slovensko soi o'sko zvezo« sprejeti dotične nove določbe. Predsedstvo. — Elizabetna otroška bolnica. Povode m imendne umrle cesarice Eizabete in p( krovitelj'ce E :-zabetne otroške bolnice in kmeginje Eizabete Marije Windtecb(riataove bo jetri, 18 t. m., ob polu 11 uri dopoldne v križevniški cerkvi maša, ki se k njej vabijo zaveto'oe in podporniki te bolnice. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" orirad* v nedeljo, dne 19 t m, ob 5 uri popoldne v Kranju na željo svojih tamošnjih članov poučna predavanje. Predaval bo goep. dr. W!odisoher o potrebi organizacije, službenem razmerju, o dokatu usposcblienisti ter O pravicah trgovskih potnskov. — Čevlji se podraze. \ kljub temu, da se je cena čevljev pred letom povišala pribl žno za krono pri paru se nam zdaj spet nekaj tekega obljubuje. Kartel usnjarskih fabri kantov je sklenil zvišati ceno usnju za 40 v pri k'logramu, vsled česar bode cena novih čevljev poskočila za 60 v do 1 krone — Nezgoda. Anton ćot z Brezovice pel al se je dne 15 t. m. iz Ljubljane proti dom i. Med potjo sa mu splašijo konji Voz je zadel ob kantonski kamen ter se prevrnil C t je padel a voza in se na nogah močno poškodovaloval. Čez dve uri po nezgodi so ga našli v mukah, mu orerezali škornje, ter odpeljali domov Tudi posestniku vuigo *Verwaltara s Plešivice so se splsšili konji; voz se je razbil in samo a sprednjima kolesoma polomljenega vosa so pri-dirjali konji v vas. — V Borovnici je dne 16 t. m. zjutraj ob 5f/a uri I/anu Petriču šte vilka 85 pogorel hlev z obilo zalogo mrve. Dasi je Petrič zavarovan, vendar ima obilo Škode, ker ta ja v zavarovalnino le v slabi primeri. Da ae ni ogenj razširil na tik hleva stoječo hišo in druga bližnja poalopja, aahvaliti ae je edino la neumornemu in vztrajnemu delu naše vrle polarne brambe, ki je prihitela takoj na pomoč in požzr lokalizirala. Zavarovalnica, ki je tu priaadets, ji je pač lahko hvaležna. — Talijo za rešitev življenja v snesku 52 K 50 vin. je dobil F o r t u n a t Mehle iz Dračke vasi pri Žužemberku, ker je i lastno smrtno nevarnostjo reiil T e-režijo M u s t a r, da ee ni utopila. — Iz Motenj* V nedeljo dne 19. novembra t. 1. vas prav vljudno vabi mlekarska zadruga vse Gorenjec v afešnje, da si ogledate v radovljiškem okraja prvo zadružno mlekarne in nove mlekarske stroje na par. Podkorenom jc bila res že nekaj mesecev delajoča zasebna mlekarna, toda ne zadružna. V moji olji domovini v bohinjski dolini in na Selu poleg Bleda pa je ali vsej bilo 15 društev — ne zadrug, katere izdelujejo na planinah znani bohinjski sir. Žal, da dobro iz vežban sirar neče raznih „forkelcev" mlajšemu sirarju obvestiti, češ, jaz znam, ta pa ne zna, sam aaj se nauči. Vsak bohiajski sirar obdrži skrivnost, kako sc naredi dober sir za se. Vsled tega ni napredka pri siru. Švicarji pa vsa pokažejo in raztolmaČijo. Sir je boljši, dražji in sirarji so boljše plačani. Tudi pri nas bi bile lahko švicarske razmere. — Josip Korošec, nad-učitelj in predstojnik mlek. zadruge. — Ustanovitev oroznISke postaje v Dragatuču pri Črnomlju, ki ae je morala radi nedo-atatnosti atanovanja pred leti op ust t , ae iz neznanih vzrokov zavlačuje. Za nastavljenje osobja je že sezidana lepa in prostorna hiša. Cganov in drugih subjektiv dvomljivega značaja, ki se prit-po iz sosedne Hrvatske, kar mrgoli v tej okolioi a Rfcdež orožniške postaje na Vinici je 10 km oddaljen. — Obesil ae je v ogljarnioi v nekem gozdu pri Koprivniku pri Kočevju 44etni ogljar Angdlo Otipe-rini is Bilonje v Italiji. Vzrok samo mora ni znan. Zapustil je vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroki — Konec rogovileža. V Rečici ob Savinji je bil Franc Ilanjžič hud rogovilež in hud pijanec. 2. t. m. se je opil in razgrajal, da 80 ga mo rali vtakniti v obč. zapor. Ko je čez eno uro prišel redar pogledat, kako je z „gostom", našli so ga mrtvega. Ilanjžič se je obesil na svoj hlačni pas. Pokopan je bil brez duhovnika — ker ni imel denarja, da bi sc bil plačal pogreb — V vodnjaku ponesrečil. Zidar Franc R a d o 1 i č je v Mariboru popravljal neki vodnjak. Kar se je utrgal kamen nad njim in ga zadel na glavo, da so moža težko ranjenega prepeljali v bolnico. — čuden nestvor. V Zagorju pri Kozjem na Štajerskem je imela krava kmeta Medveš&a tele, ki je imelo en život, osem nog, dva repa, eno glavo, troje oči, dve ušesi in dva gobčka. — Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Vsled smrti gosp. Josipa M o b e r \ a izpraznjeno je na naši šoli mesto nadučitelja. Opozarjamo že zdaj slovensko narodno nči-tel stvo to za nas jako važno mesto. Š )U je p6trazredsvca ter v drugem plačilnem razredu Z ozirom na to, da je ozrajni šolski svet v slovenskih rokah, ne bode težko priti zavednemu primerno kvalvfizovanemu učiteljn v tprnn. Potov tedai! — Silovit vihar ie vladal včeraj dopoldne v Trstu. Morje je plu skalo ob obalo, stopilo Čez njo in pre plavilo vse bližnje ulice in trge. Škoda je velika, ker so valovi odnesli mnogo blaga in drugih reči seboj. Promet z lokalnimi parniki je bil docela ustav Ijen. Še le okoli poludne se je vihar toliko polegel, da se je mogel promet vsaj nekoliko vršiti. — Tri koncerte priredi rav-natehstvo hote'a »Uaion« v nedeljo, dne 19 novembra 1.1., in sieer zajtr-kovalni koncert ob polu 11. uri zjutraj, promenadni koncert cb polu 4 popoldne in zvečer ob 8. uri veliki konosrt. S ,-.ra »Ljubljanska društvena godba« — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer koncert v »Narodni kavarni« (Gosposke ulice). Z«č*tek ob 9 uri Vstop prost. — V hotelu ,,Lloyd" kon certuje jutri veter »Šramel-trio«. Vstop prost in brez pobranja. — Zamenjal se je snoči v vinski kleti v hotelu „Union" dežnik s starim in zašitim. Dotični gospod, ki je dobil boljši dežnik, naj ga izroči našemu npravništvu. — Slovenci v/ Ameriki. — V rudniku je ubilo v Forest C »v Slovenca Antona Šemeča, doma iz Cerknice na Notranjskem. V domovini zapušča ženo s peterimi otroci. — Vlak je vrgel v propad v Oipplu šest Slovenaev, ki so vldkli voziček po tiru. J o s. Kemač in J. Gal ač sta si polomila noge ter ležita v bolnišnioi. — Najnovejše Testi. — Demonstracije na praškem nemškem vseučilišču. Pri včerajšnjem nameščenju novega rektorja dr. Rieberja ao nemškonaaijonalni dijaki napadli člane klerikalne dijaške avese ter jih vrgli iz dvorane. — Soproga egiptovskega prinea Said-Beja je ahežala a nekim kapitanom na Francosko. — Papir ae podraži. Tovarnarji ao sklenili podražiti papir, ker ao ae aa papir potrebne surovine tudi podražila. — Mlada samomorilka. Na Dunaj u j« akoč>la 91atna Avguata O v Donavo, a ao jo rešili. Telefonska li briojaTiia poročila. Zagorje ob Savi 17. nov. V današnji občinski seji se je izrekel odbor soglasno za splošno, enako in tajno volilno pravico. Župnik se seje ni udeležil z epazko na vabilu ..uradno zadržan ne pridem Dunaj 17. novembra V pogajanjih zaradi trgovinske pogodbe s Švico so pri carini na živino in les nastala take ovire, da se pogodba ne bo mogla pred 1. januarjem skleniti. Dunaj 17. novembia Na dnevnem redu prve seje drž. zbora, ki je sklican na dan 28. t m, je zakon o šekovskem prometu, zakonski načrt o zboljšanju adjut avskultantom in zakon glede pokojnine privatnih uradnikov Budimpešta 17. novembra. Pri dopolnilni volitvi v državni zbor je dobil trgovinski minister Voros veliko večino glasov, da pride med naučnim ministrom Lukacsem dr. Nemethom kot kandidatom neodvisne stranke do ožje volitve Carigrad 17. novembra. Turška vlada je naročila pri francoski tvrdki Creuzot štiri terpedne razdiralke in zgradbo mestu iz Galate v Stambul. Ker se je Nemčija zanašala, da dobi to naročilo, so pri nemškem poslaništvu neprijetno razočarani. Petrograd 17. novembra Mesto je mirno. Listi ne izhajajo. Splošni stavki so se pridružili tudi lekarnarji Petrograd 17. novembra. Odbor stavkujočega delavstva je sklenil, da se naj stavka nadaljuje in se naj skuša revolucijo-narno idejo zanesti med vojaštvo. Petrograd 17. nov Princ Louis Napolen je prišel v Pariz ter se hoče odpovedati ruski vojaški službi, da mu ne bo treba pri sedanjih dogodkih na Ruskem igrati aktivne vloge Petrograd 17. novembra. Danes je bila pod predsedstvom cir-jevim ministrska seja v Carskem selu, ki se je bavila z rešitvijo kmetskega vprašanja Tozadevni carski manifest je izšel danes Petrograd 17. novembra Grof Vitte je predlagal carju, naj se dovoli 15 milijvnov rub-ljev kot odškodnina tistim, ki so bili prizadeti pri zadnjih izgredih. Največ te svote se naj razdeli med židovske rodbine, katerim so bili gospodarji ubiti. Varšava 17. novembra. Guverner je prepovedal nadrobno razprodajo poljskih dnevnikov. Sebastopol 17. novembra Množica je hotela osvoboditi poli-tiske zločince, ki so bili vkljub amnestiji pridržani v zaporu. Prišlo je do spopada z vojsko, ki je streljala na množico. Bilo je ubitih 500 ljud', ranjenih pa 200. Z uporne oklopnice „Potemkinu je še zaprtih 150 mornarjev, 37 jih je pa bilo ustreljenih. Monakovo 17. novembra. Veliki vojvoda AdolfLuksenbur-š k i je danes umrl v starosti 88 let. Bruselj 17. novembra. Grof Filip Flandernski, prestolonaslednik belgijski in brat kralja Leopolda, je danes ob 11. umrl. Berolin 17. novembra. Razen danskih ladij spremijo princa Karla na Norveško tudi angleške in nemške ladje. Hamburg 17. novembra. Iz Petrograda se poroča, da je apel grofa Vitteja na delavstvo, naj opusti stavko, ostal brezuspešen. V stavki se nahaja 60000 delavcev. Kristijan rja 17. novembra Volitev kralja bo jutri. Novi kralj si bo nadel ime Karla V Kraljeva zastava bo nosila zlatega leva v rdečem polju. London 17. novembra. Iz Pekinga poročajo, da je izbruhnila tamkaj vojaška revolta. Položaj je zelo opasen. London 17. novembra. Kralj Edvard si je na lovu zvinil nogo ter 80 ga pripeljali domov. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kani dan. bori« 15. novembra ivos. ■atoštoonJ vaplrjft. i*, majeva renta..... A*/a arebrna renta..... 4*/t avatr. kronska ranta . . ••/. . alata P . . 4°ogrtka kronska m . . . 4«/. . zlata , . . . 4*/o posojilo dežela Kranjc-k« , 4> ,° . posojilo mesta Spilet A*///. » . Zadar . 4V;,° , bos.-here. iel. poi. 1902 a* "j etSka, dei. banka k. a. , l t s *• ' -*/■»*/• ,8t* p1b™» s*1- *- h,p- k. aV.% p««t. ^ o. a. 10»/. »r....... 4* 4?, zaat. pisma Innerst. hr. *'/./• » » ogrske cen. dal. hr....... •f/s°/« »• Pi>. ogr. hip. ban. . •V/, abl. ogr. lokalnih i« leania d. dr..... •Vi Vi obL ^Sk« ind- banko . 4° c prior. Trst-Pora2 lok. iel. 4°/, prior, dol iel..... !•/, 9 Jaž. iel. kap. «/,»/■ • •Vi "/a *TSt- P°"' u s#1* P- -Srečke. Srečke od 1. 1860«, . . . . , „ »18«*..... , tizska . • s sam. kred. I. emisije . » n U- . ■ , egr. hip. banka . . • . srbske a trt. 100'- . B tvrškt...... ItesIHks sreSke .... Kreditne ■ . . . . Lnomo&k* s • • • < Krakovske B • . • • E^abljanske « • * . A.Tst. rad. kriša B . . . , Ogr. B 9 9 » • * . Badolfova » . • • • BalaborSke B • • • . Danajske kanu » • . • . DoSnlec. Jašn« ielasnlee .... Državne Železa«* .... avstr.-ogrske baaSna delniee . ar str. kreditne backt . . Ogrska 9 a ... Zhrnostenske a ... Pramogokop v Mssta (Brflz) . Alpinske montan..... Praške iel. m dr. dr. • . • • . Bima-Maranyi...... Trbovtjske prem. dmŽbe . . jLvatr. orožne tovr. dražb« , . Uaaze sladkorne druibe . . . 99 9 1 ion to 99 70 99 90 99 90 100*10 li77B 117-95 96 10 963) 113 60 113 80 99-60 101*— 10060 101-60 10(v -ICO 55 99-76 99-75 1CO-60 106X0 100*60 100'— 100 — 9t 50 100 2* 99*90 99-50 314 76 1C0-70 190 46 898 BO 160 50 299 — 29**— 263 -101-146 90 84-90 472 — 79 -91 — 64— 63 — 34-60 -72*— 630 — ion — 101-65 100 — 1C0-G5 101-60 iot:o 101-50 10O10 1C060 1*050 101 2 s 100'-3'6-76 101-70 192 45 3G0 20 162 60 307-— 306 — X71 — i 09 — 147 90 2690 481-60 84'— V8 — 70 — 6480 36 80 64— 78' — 640 60 12( 50: 121-50 667 50] 6 8 60 1636-—,1645 — 660 7b 777 75 «47 — 680 — ft30 25 «620 — 630 50 289-- -686 — 155 — 669 75 778 7b 948'— 684 — 631 25 •»630 — 631 50 291'— 689 50 158*— VaSMifi 0. ki. eekia ....... I 11'49 11 57 SO franki ........ 19-3 .9i6 tO marke........ 83 48 23 66 Beaereigns ....... 53*98 2406 Marka ......... 1 117-46 L17-e& Laiki bankara....... 96 60 95*80 Bablji......2 . . «3 60 164*60 Dolarji.........jj V84 i*— Žitna cene v Budimpešti. Dne 15. novembra 1906. Tersasiat. Pisniu za april 1806 . . „ 100 , . 17 26 R2 „ april . ...» 100 , „ 14 34 Kerua 8 maj 1906 . . m 100 . , 14 — Ovea . april.....100. , B 14*48 Efektiv. Neizpremenjeno. Heteorologično poročilo. Tttta* umA morjem SOflS. Sredn)! zračni tlak 786*0 ma Novemb,|| Čas opazovanja Stanjo barometra V mm BO Vetrovi Robo 16 9. zv. ^240 34 al. jvzhod dež 17. 0 7. zj. 8. pup. 732 6 737 8 02 06 sjL svzh. al. azah. sneg Srednja veoraifirjja temperatura: 31, normaie: 3 6°. — Padavina v mtr 404 Hotel „LL0YD" Jutri, 18, novembra KONCERT šramel"-godbe. Začetek ob 8. uri. Vstop prost- 11 Jejte 3069-2 ■ juhe, omake, močnate jedi it. d. pa si prihranite draga aveža jajca. Rabite za pripravljanje „Pacific" močnati preparat Iz posušenih kurjih Jajeta V zavitkih od 10 vinarjev naprej. Naprodaj povsod. Generalna zaloga za Avstrijsko: Ludvik Wild Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Edina prodaja za Štajerske, Koroško in Kranjsko: ■ Iio ter «V l. Aussee. Ljubno, Celovec, Mali Glddnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trb'ia. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni VOS I. in il razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzea, Bndejevice, Line, Steyr, Pariz Ženeva, Cnrib, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad-Gastein, Solnograd, I^jnbno, Celovec, Šmchor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Fontabl-i. —- Ob 8. uri OtJ m zvečer oeobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabia, čez Selzthal od Inomosta in Sol nog rada, čez Klein-Reitlirg iz Stejra Line a, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franoovvih Varov. Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta it Kočevja, ob !£. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. svečar istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dr*. koL V KAMNIK. Mešani vlaki; Ob 7. uri 28 m s-gutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč.' samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drl. kol. 12 KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri M m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 in ponoči samo ob ledeljah >n pravnikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljunii -i. «)7fi Preselitev trgovine. Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam vljudno, da preložim v sredo, 15. t. m. svojo ■ i iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št. 3 v Židovske ulice št. 1. Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak Čas postrečl z naj-SOlidnejšim blagom po najnižjih cenah. Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, se fo| usojam zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Anton Kane 3667-5 drogišt. Zunanja naročila se izvršujejo najtočnejše; kar ni u zaloti, se preskrti u najkrajšem (asu. Mmke- por i Podružnica iz Berolina. Ljubljana, Pogačarjev trg. FotoplastišKa umetniška razstava I. vrste, V soboto, dne 18. novembra 1905: zadnji dan razstave a Zanimivo potovanje po Hrvaškem do hrvaške obali. Razstavljeno od 19. novembra do 25. novembra 1905: Dežela in ljudje v Argentiniji. Eno potovanje 40 h, dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. — V8topn:ce v abonementu za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K; 100 aboni ranih vstopnic stane 20 K. Otroci, di jaki in vojaki od narednika nizdol plačajo polovico. 37b9 Za šole in društva znižana vstopnina. Kravje surovo maslo 4 gld., koŠtranovo meso, zadnji del 2 gld. za 10 fantov; 5 fantov surovega masla, 5 fantov meda 3 gld. KOCH 19, TlUSte (AustP.) Proda se dobro ohranjen 36.9 3 avir po primerni ceni. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda- pod „Klavir 29". _____3C43-5 Ceno se proda skoro 200 metr-s ih centov 370« Pojasnila daje in vzorce poSilja graščin ski oskrbnik Štefan Jakopec v Bence-tiću, požta Draganie - Petaki, Hrvaško, 10.000 parov Čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par mo&kih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše obhke, dalje par mo&kih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi -A pari nanio A 14. Za naročitev zadostuje dolgost 3696 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Št 36382 3T07 -1 V smisla § 62 občinskega reda za deželno stolno mesto Uobijano fie daje javno na mar.je, da je sklenil občinski svet v svoji javni »tj dne 19. oktobra 1905 siedeSe : Sklep obČtnakf>j?a svet« c dne 21 s^pt^nrirsra 1897 5t 33961 glede plačila letne ppiznavalne najemifine od javnega sveta, ki se rabi pred hisarm ua portale *n >iicib«*, Llircasa i! predalnike, ee v toSfci §2 pepo'nuje ▼ toliko, da je hižnino pcsestnikftn fudi od kletnih oken, oeirema odprtin kletnih prostorov, ki sedajo pTefcr 8i-»vl*ne črte v hodnik na javnem c.-ttnera svetu pred h sami, plačat', letno na* jem&crno I krono za vsako okno* Zoper ta sklep je dopusften v sii's'u § 85 obSin'k^flf\ redt i 14 dnevn^nu sspadn« m reku priliv na kranjski deželni odbor. Mestni magistrat v Ljubljani. dre 7. novembra 1905. M hotel „UNION" v Ljubljani. Direkcija: Ant. Kamposch. V nedeljo, dne 19. novembra 190S trije koncerti „Ljubljanske društvene godbe" «»_ v veliki d v o r» a n i. Zojtrhoualni Promenodni UeliKl koncert koncert koncerl ob polu 11. zjutraj ob polu 4. popoldne ob 8. zvečer Vstop prost. vstopnina 15 kr. Vstopnina 20 kr Monakovo v Ljubljani.--- Točenje izbirnega iimlm in miMep pive Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodnj* vae vrste rent, zastavnih pisem, prjjoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valat, novcev in deviz Promese lzd«J« k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zamlltl ll MotMiptali taji prodaj« n trtdnutnt papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zetvetr-o.}« ereik« -proti vnovCuje zapale knpone. Jrurzni Izrabi. Vinkulujo in dovinkuluja vojaška žanitninska kavcija. lom p4 in lilra—tt anemio. -***pf OJT Borana naročila. TUl Podružnica vSPLJETU. Denarne eprejent.% • tekočem računu ali na vložne knjižice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dno vloge do dne vzdiga. a—133 Promet s čeki in nakaznicami. Iidajatclj in odgovorili urednik: Dr. Ivan Taviar. Lartnioa Id tisk .Naroda« tiakaraa" 5444