Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon inter. št. 32-59 _ Račun pri poštni hranilnici št 14.194. šfeV. 20.a **-«»- ^ ' Ljubljana, dne 19. maja 1937. Leto XTv 0vc milijardi in pol Med najvažnejše gospodarsko-politične naloge spada zbiranje narodnega premoženja. Te naloge se vsak gospodarsko napreden narod zaveda in jo skuša tudi čim bolje opraviti. Med klasične dežele te gospodarsko-politične narodne zavednosti pa spada vsekakor na prvo mesto Francija, kjer je narod zbral v svojih denarnih zavodih celih SC milijard zlatih frankov in tako nedvomno dokazal svojo visoko gospo-darsko-politično zrelost. Ta denar in ta lastnost varčevanja je kri narodove »življenjske sile, zato tudi tako zbran denar francoska država varuje in shranjuje ter ga smatra za nedotakljivega. Naj nastopi še taka ali taka kriza, se oblast tega imetja ne bo dotaknila. Največ, kar se v Franciji pri morebitni konverziji dolgov lahko zgodi, je — znižanje obresti. Pod nobenim pogojem in v nobenem primeru pa ne posega oblast vmes tako, da bi se znižal kapital. To spoštovanje in priznavanje narodovega premoženja s strani oblasti ustvarja in ohranjuje v narodu zaupanje in vero v rentabilnost varčevanja. Pomisliti je namreč treba, da je vsako varčevanje, zlasti v krogih tako zvanega srednjega stanu - v nekem oziru — nritrgovanje. Pritr-guje pa si človek samo v primeru, ko ve, da bi imel sam — ali njegovi potomci od tega kako korist. Le malokdo zasluži toliko, da bi tega brez posebnega truda ne mogel sproti porabiti. Ako tega vzlic možnosti ne stori, mora imeti za to razloge, ki morajo biti tehtnejši od mikavnih udobnosti, ki bi si jih lahko privoščil s trošenjem svojega zaslužka, imetja ali premoženja. Tak važen — najvažnejši razlog .pa je — zagotovitev bodočnosti. Ta si hoče s prihranki omiliti in olajšati življenjske pogoje za bodočnost, se hoče gospodarsko dvigniti. Drugi se želi oskrbeti za primer onemoglosti ali bolezni in oslabelosti, tretji želi zopet s prihranki zagotoviti svojemu pokolenju znosnejše življenje kakor ga je imel sam. Vsak izmed teh pa računa s prihranki kot s svojo nedotakljivo lastjo. Kakor hitro je ta vera omajana, odpade temeljna pobuda varčevanja. 5Vasc zbiranje Tudi mi Slovenci smo se hkratu s prebujenjem narodne zavesti zavedli svoje gospodarsko-politične naloge. Ker pa smo živeli v tuji, nam neprijazno usmerjeni državi, ki ji nismo zaupali je bilo pri nas zbiranje narodnega premoženja drugačno kakor v Franciji. Nismo ga nalagali v državne denarne zavode in v razne vrednostne papirje, ampak v hranilnice in posojilnice, ki jih je ustanovil, vodil in nadziral narod sam. Te, na zadružnem načelu sloneče hranilnice, so bile zrcalo in merilo narodno gospodarske zavednosti in moči. Narod jim je neomajno zaupal, ker se je zavedal, da so to — kri njegove krvi. Prav radi tega se je tudi slovenski političen človek vedno in povsod zavedal odgovornosti do teh ustanov. Vsi smo čutili, da naše hranilnice, da naši domači zadružni denarni zavodi ne smejo nikdar in pod nobenim pogojem postati predmet politično-strankarskih borb ali špekulacij. Pred vrati teli narodno-gospodarskih svetišč je vselej onemela strankarska strast. Val svetovne gospodarske krize je potlej zajel tudi nas. V zmotnem mnenju, da je to le prehoden gospodarski pojav smo s kratkim moratorijem skušali pridobiti časa za resno ozdravljenje. Kakor hitro se je pokazalo, da kriza ni trenutna, bi bilo treba misliti na uspešno državno intervencijo za likvidnost naših denarnih zavodov. S tem bi bilo ohranjeno ravnotežje v zaupanju. Prišlo bi v narod pomirjenje, eden glavnih pogojev za normalen gospodarski razvoj. JVfls skupni cilj Danes opletajo ljudje križem z gesli, da človek večkrat skoraj sam ne bi vedel, kam spada in kje je resnica. Ta pojav ni morda samo naš, krajevno slovenski ali jugoslovanski, ampak je svetoven. Izvora mu je treba iskati v odmiranju sistema, ki je doslej vladal v človeški družbi. Na njegovo mesto stopa drugi, novi, ki ga pa svet šele išče. Vsaka smrt je trpljenje, vsako rojstvo je bolečina. Zato je tudi razumljivo, da stari svet v bolestni trzavici umira in da v bolečinah nastaja novi. Iskanje tega novega je tista borba, ki se izraža tu v širokih revolucijah, tam v manjših uporih, drugje v državljanskih vojnah, a pri zmernejših pojavih v strastni notranje politični borbi, ki se marsikje ne razlikuje mnogo od revolucije. Če pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino, srečujemo docela sorodne pojave vselej, kadar je stara doba umirala in nastajala nova. Opozorimo naj samo na nekatere, ki so čitateljem znane, kakor nastop krščanstva, reformacija, kmetski punti, nastop liberalizma (francoska revolucija) in podobno. V vsaki teh dob opazimo iste značilne pojave kakor danes. Mednje bi šteli: kričeče krivice v razdelitvi premoženja (neizmerno bogastvo na eni, neskončna revščina na drugi strani), upadanje avtoritete, propadanje in zametavanje moralnih vrednot, nejasnost in negotovost v gospodarstvu itd. To so negativni pojavi; imamo pa v vsaki taki dobi tudi pozitivne. Mednje štejemo: poglobitev notranjega življenja, požrtvovalnost in brezkompromisno vdanost ideji pri resničnih glasnikih novega duha. Treba je samo pogledati Kristusove učence in prve kristjane, s kakšno ognjevitostjo so se oklenili novih naukov in s kolikšnim junaštvom so premagali vse družabne gospodarske in socialne ovire, s kakšno požrtvovalnostjo so šli celo v smrt! Podobno imamo primere v dobi reformacije in kmetskih uporov. Naj je naše osebno gledanje na katerega izmed teh pojavov tako ali drugačno, kot nepristranski opazovalci moramo priznati tudi tej dobi in njenim vodnikom res požrtvovalno junaštvo. Velika zgodovinska zmota bi namreč bila, če bi priznavali mučenike in mučeništvo samo kristjanom. Ne, mučenike in mučeništvo zahteva vsaka velika ideja, pa naj jo pozneje svet spozna za pravo ali za zmotno! In, mimogrede povedano, je vreden spoštovanja, kdor v resničnem prepričanju, da ravna prav, trpi za idejo, pa najsi se nam tudi ta njegova ideja sama zdi napačna in blodna. Če svet in življenje gledamo tako, potem nam ne bo prišlo več na misel reči: »Bodo že uredili! Kaj meni mar! Kakor bo, pa bo!« To ni samo duševna lenoba in brezbrižnost, ki vsakega zdravega in normalno razvitega človeka ponižuje, to je zločin proti samemu sebi in proti svojemu rodu. Ako bi vsakdo mislil tako brezbrižno, bi končno ves svet postal molzna krava peščice prevejanih špekulantov, ki bi si na račun take brezbrižne otopelosti podjarmili narode, države in svet! Kar ozrite se malo okrog sebe, pa nam povejte, če naša trditev ni resnična! In poglejte še bolj natanko in malo globlje, pa boste videli, da so marsikje taki špekulantje tudi res dosegli svoj cilj in ga drugje vsaj skušajo doseči. Če je torej položaj tak, potem je naša dolžnost, da se z vso vestnostjo in z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, udeležujemo javnega življenja. Moramo ga opazovati in presojati, moramo se iz njega učiti, zlasti pa si moramo prizadevati, da mu damo tako smer, kakršne si v lastno korist in v dobro človeštva želimo. Rekli smo uvodoma, da se danes na vse strani križajo gesla. Naša dolžnost je, da jih spoznamo; kajti sicer jih sploh ne moremo presojati. Smešno je torej, če kdo vse novo V naprej preklinja n zametuje, nič manj smešen pa ni tisti, ki vse novo brez lastne presoje kar na slepo sprejema. Ko odbirate žito za seme, pregledate vsega in vzamete končno od dobrega samo najboljše. In še temu najboljšemu poiščete in pripravite najbolj primerna In najbolj ugodna tla. Mislite, da je delo, ki naj odloča o vsem načinu življenja v družini, občini, banovini in državi manj važno kakor setev ali katero drugo delo? Ne, prav tako važno je! Kajti šele s pravilno ureditvijo razmer v celotni družbi je zagotovljena možnost uspešnega dela v zasebnem delokrogu! Zato je soodločanje, vpliv in udejstvovanje v javnem življenju naša dolžnost! Kakor pa je med žitom vedno kaj plev, plevela in smeti, tako je med gesli, ki se nam ponujajo kot odrešilna, le prerado marsikaj puhlega in praznega, mnogo pa celo škodljivega. Pojavljajo se bobneči načrti, mamljivi glasovi, nauki, ki obetajo nebesa na zemlji, ko pa jih človek bliže pretiplje po vsebini in pomenu, obstane pred puhlo praznino ali pa zasledi zadaj špekulacijo in osebni profit. O takih pojavih smo v našem listu že večkrat pisali. To so pač bolezenske kali na telesu človeške družbe. Te je treba temeljito zatreti. Kolikor prej, toliko boljše za nas. Kdor pride z njimi do vas, mu dostojno, a odločno povejte, da nočete biti igračka. Dvakrat, trikrat tako, pa ga boste rešeni. Nič razburjanja, nič jeze in objasnjevanja ni treba. Vedno je bilo, je in bo najhujše orožje proti takim poskusom hladno preziranje. špekulant in kričač to šel kakor polit kuža od vas in se bo v bodoče ogibal vašega doma kakor pravice. S toliko večjo odločnostjo pa se je treba okleniti tega, kar smo spoznali za pravo. Tu Cfepcgf nas Čeprav so razmere pri nas take, da skoraj ne utegnemo pogledati okrog sebe, ker je doma preveč nalog in trenj, vendar moramo gledati po svetu, če hočemo prav razumeti in tudi priipcrno urediti doma, kar je treba urediti. Pred kratkim smo na tem mestu na kratko pojasnili čitateljem obe glavni gibalni sili, ki danes narekujeta politiko v svetu, namreč fašizem in komunizem. Hkratu smo povedali, da za nas niti prvi niti drugi ni sprejemljiv, ampak da moramo skušati najti pot v kmetsko demokracijo. Danes si hočemo ogledati svet okrog sebe z drugega vidika. Ozemlje, ki ga zavzema današnja Jugoslavija, je od nekdaj bilo pozorišče važnih dogodkov, velikih bojev in silnih trenj med narodi. Po svoji zemljepisni legi smo namreč zavidanja in poželenja vredna pokrajina. Pri nas se križajo važne prometne žile med vzhodom in zapadom. med severom in jugom. Zato je naša zemlja od nekdaj prepojena s krvjo. Kolikor bolj pa napreduje tehnika, kolikor bolj se z izpopolnjevanjem prometnih sredstev krči razdalja med posameznimi kraji na svetu, toliko večji postaja pomen takih prometnih križišč kakor je Jugoslavija. Pcdonav/e Nekdanja Avstroogrska je obsegala poleg današnje Avstrije in Ogrske velik del Jugoslavije, del današnje Italije (slovensko-hrvatske pokrajine in Južne Tirole), Češkoslovaško, znaten del današnje Poljske in velik kos sedanje Romunije. Vse to veliko ozemlje je tvorilo in še danes deloma tvori zemljepisno-gospodarsko celoto, ki jo je uničila in razbila le zločinska nemška nadutost. Po svoji ogromni večini je namreč vse to ozemlje slovansko (Slovcnei, Hrvatje, Srbi. Poljaki. Čehi, Slovaki itd.), kljub temu pa je vsa ta ogromna slovanska večina morala služiti neznatni nemški in še manjši ogrski manjšini. Narodnostno smo bili vsi slovanski narodi tega nekdanjega državnega kolosa strahovito zapostavljeni, gospodarsko pa zlasti manjši sploh nismo prišli do veljave. Kapital, ki je izkoriščal naše naravne zaklade in bogastva, je bil v tujih rokah in mi smo bili na lastnih tleh Ic delavci in najemniki tuje gospode. nas ne sme oplašiti niti grožnja niti morebiten trenutni neuspeh. Kajti ideja sama brez borcev, ki so in morajo biti njeni nosilci, je mrtva, življenjsko silo ji dajo šele ljudje, ki zanjo in po njej žive. Za nas kljub vsemu vrenju in trenju ni dvoma, kam nas vodi pot. Priboriti hočemo delovnemu človeku, naši vasi, našemu podeželju in z njim vsemu narodu pošteno življenje, to se pravi: Priboriti hočemo dovolj življenjskih pravic in sokov korenini, ker po naravnih zakonih vemo, da le drevo z zdravimi koreninami lahko uspeva in raste ter tudi na svojih najvišjih vrhovih rodi zdrave sadove. Zaradi tega se pač v marsičem razlikujemo od drugih nazorov in gledanj. Kmetu in kmetskemu delu priznavamo prvenstvo, ker čutimo, da brez tega dela vse drugo propade. Nikogar ne zametujemo, nič, kar je poštenega, ne zavračamo, pač pa hočemo vse prero-diti v smislu naravnega reda, ki je in mora biti temelj vseh zakonov na svetu. Čemu toliko pišemo o tem? Zato, ker hočemo, da si je vsakdo v naših vrstah na jasnem glede našega skupnega cilja. Lahko so namreč mnenja o načinu dosegljivosti tega končnega cilja različna, vsi pa se moramo vendar zavedati, da nam je smoter enoten. In ta zavest skupnosti bo krepila našo voljo in nam bo pomagala vzdržati do zmage. in pri nas Velika vojna je to nevzdržno stanje presekala. Junaške žrtve srbskih, hrvatskih in slovenskih borcev ter krepka pomoč zaveznikov so ustvarile Jugoslavijo. Res je sicer, da smo Slovenci pri tem doživeli tragiko: velik del našega narodnega telesa je odsekan in je ostal v tujini. Res je tudi, da razmere pri nas še niso take, kakor bi si jih želeli, vendar pa imamo možnost, da si skupaj s Srhi in Hrvati razmere znosno uredimo, napake popravimo in odstranimo ter ustvarimo vse pogoje za napredek in uspešen razvoj. Svet zunaj to ve in gleda na Jugoslavijo z zavistjo, na naše notranje borbe pa s škodoželjnim nasmehom. Vedno čaka pripravljenih dovolj grabežljivih rok, ki bi se zarile k nam, ako bi po naši nerodnosti zapravili to, kar so nam predniki s tolikimi žrtvami priborili. Prav zaradi te večne nevarnosti je nastala Mala csnfanta, ki pomeni politično zvezo med našo državo, Češkoslovaško in Romunijo. Ta zveza je v evropski politiki za nas silno važna, ker nam v tekmi in borbi z velikimi državami omogoča nastopati kot velesila vzlic temu, da smo sami zase prav majhna država. Poleg tega pa ta. zveza, zlasti ko se bo še gospodarsko bolj izpopolnila, omogoča iz Podonavja ustvariti vzlic državni samostojnosti narodnih držav, ki so po vojni nastale in jih vsi hočemo tudi ohraniti, tisto zemljepisno gospodarsko enoto podonavske kotline, ki jo ukazuje naravna lega. Seveda bi v to zvezo, da bi bila popolna, spadale še nekatere druge države. Ako jih še danes ni v njej, ne zadene krivda Male antante, da jih pa še ni, moramo pač vsi le obžalovati. Tu so vmes sile, po katerih lahko šele pjav spoznamo in se zavedamo svoje lastne važnosti. Italija, s katero je vlada g. Stoja-dinovit-a pravkar sklenila prijateljsko pogodbo, ima v Podonavju in na Balkanu druge želje in drugačne interese, kakor n. pr. Francija ali Anglija, Nemčija spet drugačne kakor vse tri omenjene države. Iz križanja interesov teh velikih držav nastaja politični križev pot v zadržanju malih. Te žive v večnem navzkrižnem ognju spletk in intrig. Iz tega položaja nam pa tudi doma izvirajo naloge, ki jih ne smemo prezreti in bomo zato cš govorili o njih. Bo/evnifeozti sveiovne vc/ne? Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovens.kih časnikov tudi vse slovenske časnike iu časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen dobrovoljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika pa do litograHramih ali kakorkoli razmnoženih, torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo po enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki ijih ali sploh ni bilo ali pa niso smeli objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dobrovoljske in revolucionarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica. Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažnejše, kar so tujci pisali o slovenskih po-kretih, o dobrovoljcih in o slovenskih vprašanjih sploh. Čim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval za svojo svobodo in za mir človeštva! Vse, kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani, ali mu pa vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike. Za vse posojene predmete preyzan»e razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lastnik spet nepoškodovane in brez stroškov. Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnih predsednikov gg. ministra dr. Antona Korošca, ministra dr. Alberta Kramerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem d£lu pomaga s svojo vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno smo prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda. Pripravljalni odbor %a jugoslovansko skupnost Drugi presednik KDK, Adam Pribičevič, je nedavno v Bosanskem Brodu odločno nastopil proti temu, da bi se prečanski Srbi združili v posebni srbski stranki. Politično strankarsko življenje naj se ne utesnjuje v ozke meje pokrajinskih in verskih razlik, ampak naj stremi v vse-državno skupnost. Kajti prospeh Srbov, Hrvatov in Slovencev je samo v skupni — Jugoslaviji. Kratke vesti B Zaradi pomanjkanja jekla so na Japonskem ustavili gradnjo cele vrste palač. Vse jeklo, kar ga premorejo, bodo namreč Japonci uporabili za gradnjo velikanskih ladij, ki jih gradi Japonska. ■ Eksplozija v tovarni letal je nastala nedavno v Milanu (Italija), kjer izdelujejo težka bojna letala, znana pod imenom »Capronic. Vnel se je bencin, kar je povzročilo eksplozije. Po italijanskih poročilih je en delavec ubit, dva pa sta težko ranjena. B Velika stavka. V Budimpešti je začelo stavkali 1800 mizarjev. Doma in drugod Zemljoradniki so zborovali v nedeljo v Kraljevu. Na shodu je govoril Joca Jovanovič. Slav ko konjiškega delavstva bi nekateri črni elementi z vso silo radi politično izkoristili. Koliko je imela stavka tudi političnih pobud, še ne vemo. Vsekakor opozarjamo delavstvo, naj ne naseda črnim elementom. v Častni doktor Nj. Vis. knez namestnik Pavle jc bil 11. t. m. promoviran za častnega doktorja oksfordske univerze; Hkratu z njim je bil častni doktorski naslov na isti univerzi podeljen tudi japonskemu princu Cičibuju. Princ Pavle je bil že preje eden najuglednejših gojencev tega vseučilišča in je tam z uspehom dovršil svoje študije. Ker oksfordska univerza podeljuje doktorat samo izredno sposobnim možem, o katerih se je univerzitetni svet prepričal, da so to čast s svojim delom v polni meri zaslužili, pomeni to odlikovanje našega kneza namestnika hkratu tudi počastitev vsega našega naroda. Želimo le, da bi ta počastitev pomenila novo trdno vez med demokratično Anglijo in Jugoslavijo v blagor vseh, ki v interesu napredka, razvoja in miru take zdrave vezi prisrčno pospešujejo. Ž)i. Vladimir Maček predsednik b. HSS se je vrnil iz Rogaške Slatine po 14 dnevnem odmoru nazaj v Zagreb. Odmor je prekinil le en dan, ko se ije udeležil pogreba znanega radičevskega prvaka Ivana Peštaja, predsednika radičevske delavske organizacije. Peter ŽivZicvič predsednik JNS, se je udeležil na binkoštni ponedeljek velikega strankinega zborovanja v Splitu. Poleg predsednika so se zborovanja udeležili tudi senatorji Jovo Banjanin, dr. Zec, dr. Majstorovič, Milutin Dragovič ter mnogo narodnih poslancev. Zborovanje JNS, ki je bilo sklicano v Šibeniku, ije moralo biti nenadoma pre: loženo. Mila sodba v našičkem procesa Okrožno sodišče v Zagrebu je zaključilo pred nekaj dnevi drugi proces v našički zadevi. Mavro Sulic, bivši šef davčne uprave v Našicah, je bil obsojen na 1 leto težke ječe in izgubo dr- žavne službe, generalni direktor »Našičke« Aleksander Sohr na 8 mesecev strogega zapora in 50.000 Din denarne globe in direktor »Posa-vine« Alfred Schlesinger na 8 mesecev strogega zapora in 50.000 Din denarne globe. Ta kazen se Sohru in Schlesingerju poviša v zvezi s kaznijo, prisojeno jima od osiiješkega sodišča za druge pregreške, na 14 mesecev strogega zapora in 100.000 Din denarne globe. V kazen se ura-čuna preiskovalni zapor. Ker pa so bili vsi trije obtoženci dalje časa v preiskovalnem zaporu, kakor znaša sedaj izrečena kazen, se smatra, da so kazen že odsedeli. Zato so bili vsi trije takoj izpuščeni na svobodo. Vse druge obtožence je sodišče oprostilo. Državni tožilec je prijavil revizijo za oprostilni del sodbe in priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. Iste pravne leke so prijavili tudi zagovorniki treh obsojencev. Tako se je po dolgem času končala smrdljiva našička afera. Po našem mnenju bi se mogle vse take in slične afere končati, da bi kaj zaleglo, na gavgah! Kralj Jurij VI. CCC milijonov za kmetske kredite Kako se bo v praksi začelo novo kreditiranje kmetov, izvemo deloma iz nedavnih razmotrivanj v beograjskih listih. Vprašanje denarnih sredstev, ki'je bilo prej najtežje vprašanje, je danes relativno najlažje rešljivo. Potrebna vsota 600 milijonov dinarjev je zasigurana. Ta denar bodo dale na razpolago Narodna banka, Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. Kakor se zdi, imajo te ustanove obilna denarna sredstva, da lahko brez večjih težkoč izločijo vsote po 100 do 200 milijonov dinarjev, tako da lahko še v polni meri zadostijo potrebam ostalih gospodarskih panog. Denar bi dobila na razpolago Privilegirana agrarna banka kot specialni kredit za kreditiranje kmetov, in sicer po nizki obrestni meri. Medtem ko je vprašanje potrebnih sredstev relativno lahko rešiti, predstavlja na drugi strani vprašanje načina kreditiranja težaven problem, ker je treba tu oprezno postopati in se ne sme ponoviti praksa, kakor smo jo doživeli s starimi kmet- skimi dolgovi, s katerimi smo imeli drage izkušnje. Tudi še ni odločeno, ali se bodo ta sredstva dala v obliki neposrednih individualnih kreditov, ali pa preko zadrug, odnosno zadružnih zvez. List zatrjuje, da obstojajo glede kreditiranja preko zadrug znatne težkoče, ker naše zadružništvo še vedno ni urejeno. Denarne ustanove, zlasti državne in privilegirane, gledajo z nekim nezaupanjem na kreditno sposobnost nekaterih zadružnih zvez. Vprašanje pa bo razčiščeno do roka, v katerem je predvideno, da se prične z novim* kreditiranjem kmetov, kar je v zvezi z novim zadružnim zakonom,' ki je že sprejet v skupščinskem odboru in bo na prvem prihodnjem rednem zasedanju skupščine prišel na dnevni red v skupščinskem plenumu. Novo kreditiranje pa se tudi ne more pričeti prej, nego bo končano prevzemanje dolžniških dokumentov za stare kmetske dolgove od strani Privilegirane agrarne-banke. Ta rok pa traja do konca junija. Novo kreditiranje se ne bo moglo začeti pned koncem junija. Pa tudi po tem roku bo potrebno še nekaj časa, da se bo Privilegirana agrarna banka rešila balasta z ureditvijo starih kmetskih dolgov. Novo kreditiranje kmetov bo predstavljalo organiziranje docela novega posla v posebnem oddelku Privilegirane agrarne banke, medtem ko bodo ostali posli banke postopno likvidirani. Tudi še ni rešeno vprašanje, na kako dolgi rok' se bodo dajala ta posojila in kakšna bo obrestna mera. Sigurno je, da se ta denar ne bo uporabljal za dolgoročna posojila in bo znašal rok novih posojil 9 mesecev do enega leta. Prav tako je treba rešiti vprašanje obrestne mere, ker morajo biti ta posojila poceni. V načrtu so predvideni posebni kmetski menični blanketi, za katere bo taksa precej nižja. Kakor ije razvidno, gredo načrti za novo kreditiranje kmetov za tem, da se nova sredstva razdelijo centralno preko Privilegirane agrarne banke in da se uporabijo le za novo kreditiranje kmetov. S tem pa še ne bi bilo rešeno vprašanje vzpostavitve likvidnosti naših kreditnih zadrug, ker bi bilo v ta namen najprej potrebno, da dobe uaše posojilnice nova denarna sredstva na podlagi odstopljenih starih kmetskih dolgov, da-bodo lahko vsaj deloma pričele izplačevati vloge. Novi načrti nam zopet odkrivajo, da se njegovi iniciatonji niso nič ozirali na posebne razmere, ki vladajo v slovenskem zadružništvu. Kmetsko kreditno zadružništvo v Sloveniji se razlikuje od kmetskega zadružništva v ostalih državah predvsem v tem, da imajo naše posojilnice znatne obveznosti nasproti vlagateljem, medtem ko imajo kmetske zadruge na jugu države zelo malo hranilnih vlog, saj so bile po večini ustanovljene zato, da posredujejo pri razdeljevanju kreditov med Privilegirano -agrarno banko in zadružniki, medtem ko deluje naše kmečko kreditno zadružništvo na osnovnem načelu samopomoči. Že zdaj se upravičeno bojimo, da od zneska 600 milijonov din, ki je namenjen za novo kreditiranje, ne bo prišlo mnogo v Slovenijo. Četudi bo obrestna mera, ki jo bodo zahtevale Narodna banka, Državna banka in Poštna hranilnica, nizka, se bo zaradi stroškov precej povečala, preden bo prišel denar preko Privilegirane agrarne banke, zadružnih zvez i u zadrug, do kmeta. Bojimo se, da bo nastal enak položaj, kakor v dobi, ko je imela Privilegirana agrarna banka obilna denarna sredstva, pa od tega dravska banovina ni imela nič koristi, ker je bil ta denar predrag, čeprav je bil za razmere v južnih krajih crotovo poceni. Položnice Naročniki, ki ste prejeli v zadnji in da-našn ji številki Kmetskega lista priložene položnice, se naprošate ponovno, da poravnate v najkrajšem času zapadlo naročnino, sicer bomo neljubo primorani zamudnikom ukiniti nadaljnje pošiljanje »Kmetskega listam. Kaf se godi po svetu Z velikimi slovesnostmi so te dni opravili V Londonu svečano kronanje angleškega kralja Jurija VI. Hkratu z njim je bila kronana tudi kraljica. Pri tej priliki se je zbralo v glavnem mestu Anglije ogromno število gostov z vsega sveta. Kronanje je bilo mogočna manifestacija moči in trdnosti velikobritanskega imperija, vendar so marsikje porabili to priložnost za odločne demonstracije proti Angliji. V Italiji namenoma niso prav nič poročali o kronanskih svečanostih. Razmerje med Anglijo in Italijo je vzlic »gosposkemu sporazumu« glede Sredozemskega morja ves čas močno napeto. Anglija ne priznava italijanske aneksije Abesinije, poleg tega pa njeni interesi v Podunavju in na Balkanu niso enaki italijanskim. Pomisliti je namreč treba, da pomeni Balkan s Podunavjem eno izmed poti v Indijo, vir angleškega bogastva in blagostanja. Te poti si Velika Britanija nikdar $ , -.v ' . < i m m si temu, da bi nosil angleški kralj Jurij VI. tudi ime irskega kralja. Vzlic tem spremnim pojavom se je o priliki kronanskih svečanostih posebno razločno pokazala razdelitev Evrope v dva bistveno nasprotna svetova. Anglija, Francija in Rusija pomenijo med velesilami stebre [Angleški rušilec »Hunter« je zadel pri mednarodni kontroli v Španiji na mino. Eksplozija je zahtevala veliko število smrtnih žrtev. ne bo dala ogrožati, dokler bo ostala njena življenjska sila na današnji višini; kajti s tem bi si dala zadrgniti enega izmed najvažnejših življenjskih živcev. Spričo teh trenj bomo razumeli, zakaj so italijanski listi odpravili manifestacijo velikobritanske imperialne moči z — enim samim stavkom. V Španiji so Francovci prav tako demonstrirali proti Angliji, češ da podpira madridsko vlado in se s tem bori — proti Španiji. Kar je na svetu resnih ljudi, so pač sprejeli ta protest samo s pomilovalnim nasmehom. Naj bodo Francove izjave take ali take, njegove namene danes vendar že .ves svet pozna. In ti cilji prav gotovo niso v skladu z interesi — španskega naroda. — Poleg teh demonstracij je Irska vprizorila na dan kronanja najmočnejšo in naj-odločiiejšo. Predsednik republike de Valera je namreč med kronanjem predložil irski poslanski zbornici načrt nove ustave, s katero je presekana vsaka vez med Irsko in Anglijo. Nova ustava določa Irski republikansko državno obliko in angleškega kralja niti ne omenja več. Ustava bo brez dvoma sprejeta. — V Du-blinu, glavnem mestu Irske, so uprizorili republikanci kljub vladni prepovedi velike demonstracije proti temu, da je bil angleški kralj kronan tudi kot kralj Irske. Demonstrantje so med burnim ploskanjem množice sredi mesta »ažgali angleško zastavo. Na Glavnem trgu v Dublinu je strahovita eksplozija na drobne kosce raznesla granitni spomenik angleškega kralja Jurija V. Splošno sodijo, da je to dejanje delo irskih republikancev in pomeni protest proti Več sto let star zlat prestol, na katerem sta bila kronana kralj Jurij VI in kraljica Elizabeta demokracije, Nemčija z Italijo pa fašistični blok, ki vedno grozi s krvavim ognjem nove svetovne vojne. V velikem govoru je italijanski zunanji minister grof Ciano poudaril, da se je napetost med Italijo in Anglijo povečala in da tudi razmerje do Francije ni pravilno. Zato se Italija ne bo udeležila konference o zapadnem paktu. Bistvo spora je namreč v tem: Demokracija zahteva sistem kolektivne (skupnostne) varnosti. To se pravi, da vse države pogodbenice skupno jamčijo za mir in za skupno vojaško in gospodarsko pomoč vsaki državi, ki tako pogodbo zahteva in je ali bi bila pomoči potrebna. Fašizem nasproti temu zastopa stališče bilateralnih (dvostranskih) pogodb. To se pravi, da vsak dogodek zadeva samo tisti dve državi, ki sta med seboj sklenili prav poseben dogovor za tak primer. Jasno je, da se v takem stanju dogovori in pogodbe med seboj lahko križajo in si nasprotujejo ter končno dovedejo v kaos (zmedo), ki lahko postane usodna. Take primere že imamo in le želimo, da bi nam nikdar ne bilo treba občutiti njih strašnih sadov. V Albaniji je izbruhnila pod vodstvom bivšega ministra Etema Tota revolucija. Revolucionarji so zavzeli mesto Argirokastro, vendar so jih vladne čete, ki so bile poslane proti njim, kmalu premagale. V borbi z vladnimi četami je padel brat vodje uporniškega gibanja Izmet Toto. Vladne čete so že zavzele Tepeliiii in Argirokastro. Prebivalstvo je vladne čete navdušeno pozdravilo, uporniki pa so se umaknili. Mlczdfzizcz zz mazut Dne 15. maja je preteklo mesec dni od slavnega izrednega občnega zbora Županske zveze, na katerem je še bolj slavni profesor v p. in župan v Košakih g. Vesenjak skrpucal, prebral in utemeljeval svojo znano resolucijo, ki končava v drugi točki tako-le: »Obsojamo nastope in delo naših nasprotnikov, posebej še senatorjev Puclja, dr. Kramerja, dr. Marušiča in tovarišev ter jim kot legitimni volivci izražamo svoje nezadovoljstvo in svoje nezaupanje. Istočasno odrekamo jasno in soglasno vsako legitimacijo imenovanim gospodom govoriti v imenu nas volivcev in v imenu ljudstva. To pa tembolj, ker so bili imenovani svoječasno izvoljeni z zlorabo in z gaženjem pozitivnih zakonov iz osnovnih, nam zajamčenih državljanskih pravic. Kot volivci jih pozivamo, da položijo svoje mandate.« — »Slovenec« je takrat zapisal, da je bila- resolucija z navdušenjem in soglasno sprejeta. Tudi je zapisal, da je bila zabavna dvorana pobožnih patrov polna odličnikov in navaja celo imena jako znanih gospodov z visokimi položaji. Vse to dokazuje, da je bila stvar resno mišljena. Tudi ime starega gospoda profesorja, ki se žrtvuje v zasluženem pokoju za dobrobit politike, je prav krepka garancija, da resolucija ni bila napisana za redakcijo »Ošišanega Ježa« ali pa celo zagrebških »Kopriv«. Zato sem pričakoval velikega uspeha te tako srčkano in srečno započete akcije. Pa nikamor ne gane. Pobaral sem, kaj je z raz-rešitvenimi dekreti. Prizadeti pa o tem še nič ne vedo. »Slovencu« ne verjame živ krst več, odkar so ga v letošnjih debatah vsi pustili na cedilu ali pa celo utrdili, da ne piše resnice; pismenega odloka pa ni od nikoder. Za božjo voljo: kaj vendar dela pisarna Županske zveze? velika je bila udeležba. Kmetska mladina je nosila številne vence ob krsti. Vsa okolica žaluje za pokojnikom. Ivanu Zalarju bomo vsi ohranili trajen spomin, njegovi družini pa izražamo globoko sožalje^ iEeli bomo mil Pri volitvah govori narod, tako si mislimo pošteni in svobodni ljudje. Mračnjaki pa ne vedo, kaj so volitve in zamenjajo to veličastno manifestacijo prave ljudske volje z — valjarji. Mislijo, da je krik potep-tanih in z valjarjem pomendranih isto, kar —> volitve. To je seveda strašna zmota, ki je toliko hujša, če izvira iz hudobije. Narod je nikoli ne pozabi in ne more pozabiti. Zato je samo naravno, če se bori in čaka, kdaj bo mogel spet svobodno spregovoriti — ob volitvah. Čudimo se le »Slov. gospodarju«, kako more pri svojem kašljanju gledati samo na preteklost in na »valjanje« v raznih letih minule dobe. Ali mar res ne ve, da vsak narod živi za — bodočnost? Mi Slovenci se kot mlad narod že celo veselimo bodočnosti, kot kmetje pa tudi upamo vanjo. Mi sejemo. Vsako sesetev pa je treba za-branati in tudi — povaljati. Zadnje delo so nam opravili drugi, želi in mlatili pa bomo mi! To naj si zapomnijo vsi, ki se vesele — valjarskih zmag! Zakaj, ne dostavi razrešitvenih dekretov imenovanim gospodom? Ali naj stvar ostane kar lepo tiho pod profesorsko marelo, ali naj bo tako odlična služba kakor ji je »Slovenec« nazval parlamentom blamirana in izredni občni-zbor brez pravega smisla in cilja ter brez usmiljenja izpostavljen posmehu? In ali naj imenovani gospodje ostanejo še naprej tam navzlic težkim potnim kapljam starega, duhovitega parlamentarca? Ne in ne! Zato na dan z uradnimi dekreti slavne Županske zveze! JUb/idicana Te dni je ona ustavljena kazenska preiskava proti beograjskemu odvetniku čelebonoviču in tovarišem, ki so bili osumljeni, da so sodelovali v aferi kneza Thurn Taxisa. Kakor je znano, so bili po uedinjenju sekvestrirani ogromni kompleksi Thurn Taxisovih gozdov v Gorskem ko-tarju. Da bi se otresel sekvestra, je osnoval knez Thurn Taxis »Društvo za eksploatacijo gozdov d. d.«. O tej aferi je bilo ponovno govora v narodni skupščini. Bila pa je tudi predmet posebne sodne preiskave, ki je trajala dve leti. Tekom preiskave je bilo sedaj ugotovljeno, da so bili vsi osumljenci kakor golobi popolnoma nedolžni! Tudi čvekanja o nekih gozdnih aferah na Dolenjskem so po moji sodbi brez podlage. Zato opozarjam vsakogar, ki bi razširjal te govorice naprej in blatil nedolžne ljudi, da ga ne bom ščitil. Vse kar je prav. Kar je res, je res, kar pa ni res, pa je ali izmišljeno ali celo zlagano. 2a al denac^a ali zasUni Čeprav sem vedno zgaran in ne utegnem niti v miru jesti — dostikrat mi tega tudi ni treba, ker nimam — vendar rad prebiram vsako koristno, poučno in pametno pisanje. Tako sem te dni našel na kraju, ki ga imamo na kmetih navadno pomaknjenega malo v stran od hiše, nekaj tako poučnega. Denarja seveda nimam, da bi si knjige in časopise kupoval, zato mi pa prjde tudi to prav, kar mi takole na slepo prinese naključje. Na tem kosu papirja čitam, da imajo v Ljubljani list, ki ga toplo pozdravljajo: Julij grof Zichy z Ogerskega doma in nadškof po poklicu, dva gospoda iiz Afrike, trije iz Kitajske, dva iz Mandžurije in eden s Sumatre. Kaj jaz vem, kje je Sumatra, vem samo to, da se moram bolj kakor duša v vicah matrati po slovenskih skednjih, če hočem živeti. Zato mi ne gre prav v glavo, kako je mogoče imeti v Ljubljani list, ki ga lahko dobi vsak »za mal denar, ali zaenkrat tudi zastonj«. Hm, glejte, tak časopis je bil za nas v tejle stiski! Denarja nimamo, beremo pa radi, torej nam je treba lista, ki je zastonj. Pravijo, da je treba samo poslati svoje ime in naslov, pa ga človek dobi. Jaz sem bil tako navdušen, da sem takaj poslal svoje ime in naslov, lista pa vendar nisem dobil. Premišljeval sem in čakal, končno sem pa menda le uganil, kar sem v prvi gorečnosti prezrl. Tam namreč stoji zapisano, da znaša naročnina 30 dinarjev in da si ga je neki čevljar z dežele že naročil, a neki krojač mu je daroval 50 dinarjev, to se pravi, da je dal za list, ki mu znaša naročnina tri kovače, celih 80 dinarjev. In še pravijo gospodje, ki ta list izdajajo, da se »raje vzame preveč kakor premalo«. Zdaj je seveda moje modrosti konec. Kje naj Vzamem 80 din, da jih dam za papir, ko nimam niti 8 din, da bi dal za kruh in sol? Ker pa vem, kako vsi drugi listi vztrajajo na tem, da naročniki točno plačujejo naročnino, ker vem; da so že mnogi »zmrznili«, ko jim je zmanjkalo te sape, me vendar mika firbec, odkod in kako ima ta list tako moč, da lahko izhaja brez denarja. O tem bom skušal kaj pozvedeti in vam bom kot pošten mlatič tudi odkrito povedal, kadar bo čas za to. Pliatilevo- c&Hianj-e Lep majski dan me je na vznožju prekrasnega Pohorja zanesel kot veter rjavega hrošča v neko prijazno gostilnico, kjer seni slišal prav zanimiv , azgovor dveh pristnih pohorskih jagrov. Razgovor je sličen kakšni šaljivki ali burki. Pepele vpraša Naceka: Čuj, Nacek, ali si bodeš ti kupil koleke, da bodeš dobil orožni list, da postaneš lovski čuvaj? Nace: 0, Nace pa ni tako neumen, da bi si sam plačeval in delal stroške. Če hočejo imeti čuvaja, naj mi pa lovski konzorcij preskrbi vse potrebno. Pepek: Ja, veš, Nacek, jaz 3i pa bodem moral sam plačati, da bodem dobil pravico lovskega čuvaja, ker se nočem zameriti Pepiju, ko mi je pa napravil tako veliko uslugo. Nace: No, kakšno uslugo ti pa je napravil? Pepek: Veš, Nacek, imel sem nekaj slabih štukov, pa mi jih je Pepi strašno lajn plačal, nekaj po 400, nekaj po 300 Din za kubik. Nacek (zelo razburjeno): O ti gromska be-štija, tedaj ti, ki nisi kmet pa še mogoče ne član zadruge, prodaš slabše blago boljše ko jaz, ki sem kmet in še član naše zadruge. Če pa jaz grem vprašat, kakšen mora biti les, pa pravijo prva druga klasa. Pa ne sme biti malo lisice gor, pa ne kosmate ne špičaste deske in ne vem kaj še vse. Pepek (pomenljivo): Veš Nacek, pa tiho bodi, saj ni potreba nobenemu nič praviti o tem. Nace: Oha, veš kar tako čisto tiho že ne bom. Bodem že še kje vprašal, če se lahko tako godi. Prizor je bil končan. Mudilo se mi je, Nacek In Pepek pa sta še ostala. Kakšen je bil drugi prizor te burke, bom pa še prihodnjič poročal. pzotidtžavM ele*ne*iti Pretekli teden sein zopet žvečil po cajtengah, kar mi ne gre v bučo, da je na Prajzovskem, kjer so moj stari oče služili pri kanonirjih, Bog jim daj večni mir in pokoj, kar 1000 ubogih dušnih pastirjev zaprtih. Na dnevnem redu so baje kazenske razprave proti njim zaradi — Bog pas ga varuj — komunizma, špiritizma, nemoral-nosti v življenju in sam satan vedi, kaj jim vse podtikajo. Prajzovske uradne cajtenge se trudijo na vse pretege dokazati zaslepljeni javnosti, da delajo dušni pastirji s pomočjo komunistov po svojih organizacijah nerazpoloženje med kmet-skim prebivalstvom in ga ščuvajo proti obstoječemu »nasilnemu režimu«. Kakor sem zgoraj rekel, meni ne gre v bučo, da bi se mogli družiti gospodje dušni pastirji s temi vagabundi, saj se /e po zunanjosti eni od drugih ločijo, kakor se ločijo konji od oslov. Domači dogodki X Drzen vlom so si privoščili pred kratkim ponoči neznani vlomilci, ki so obiskali trgovino Franca Eržena v Zapužah. Že pred zadnjim vlomom so mu odpeljali psa volčjaka, zdaj so si pa privoščili večjo množino mešanega blaga iu tobaka ter skoraj novo moško kolo. Škoda znaša več tisoč dinarjev. X Ustrelil se je v Mariboru 181etni delavec Franc Pogorelec. Pognal si je dve krogli v glavo. Baje je vzrok obupa — nesrečna ljubezen. X Tri žrtve oddiha. V nedeljo se je iz Kamnika z motornim kolesom odpeljal na izlet v Poljansko dolino monter Lojze Jesenovec s svojo izvoljenko Angelo Erženovo. Na Trati pri Škofji Loki jima je privozila na ostrem ovinku nasproti z bicikljem ženska, ki je imela še svojo tovarišico na kolesu. Ob nenadnem srečanju se je kolesarka bržkone ustrašila motorja in zavozila (ako nerodno, da je motor treščil v bicikelj. Kolesarka je na mestu obležala mrtva, Jesenovca in Erženovo pa so v obupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnico. X Ali gospodinja lahko zbira bogastvo? To se lahitb z mirno vestjo potrdi, ako se pomisli na vsoto, ki tiči v dobro ohranjenem zakladu perila. Ako bi se moralo gospodinjstvo vedno znova oskrbovati z novim perilom, bi bila domača blagajna kaj hitro izčrpana. Gospodinja stori radi tega vse, kar je mogoče, da ohrani svoje perilo čim dalj časa snežnobelo in lepo. Ona dela tako, kakor se je naučila od svoje malere in stare matere; za pranje in nego svojega perila uporablja samo dobro Schichtovo milo znamke »Jelen«. X V Ptuj je bilo na zadnji svinjski trg pripeljanih 328 svinj, od katerih je bilo prodanih 74 komadov. Prolenke, stare od ti do 12 tednov, so prodajali po 70 do 150 din, debele svinje po 6 do 6'50, plemenske svinje pa po 575 do 6 din kg žive teže. X Spominsko ploščo pok. dr. V. Rožiču bodo odkrili v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri na njegovi rojstni hiši pri Sv. Trojici nad Moravčami. X Ker je vrgla teden dni starega otroka v Dravo, je bila služkinja Katarina Lebanova obsojena v Mariboru na leto dni zapora. X Smrtna nesreča se je nedavno pripetila v Lokovici. Tam je 751etni kočar Peter Klančnik pregledoval svojo lovsko puško, o kateri ni vedel, da je nabila. Pri tem se je orožje sprožilo in izstrelki so starčku tako razmesarili glavo, da je obležal takoj mrtev. X Ženo je zaklal v Osijeku delavec Ilija Vehadovič. Po zločinu se je tri dni skrival, potem pa se je sam javil orožnikom in priznal, da je dejanje storil zato, ker ga je žena varala z drugimi. X Povišanje poštnih pristojbin. S 1. junijem se podraži pristojbina za dopisnice (razglednice, dopisne karte) od sedanjih 75 par na 1 dinar. X Novo vzorno šolo dobimo v kratkem v Ljubljani. Te nove vzorne šole naj bi bile podlaga za reformo celotnega osnovnega solstva v državi. Najprej bodo ustanovljene na sedežih banovin, potem pa tudi po ostalih večjih in za tem še v manjših krajih. X Strašen zločin je nedavno razburil ljudi v Muretincih na Dravskem polju, kjer je mladi posestnik France Žnidarič s sekiro pobil svoje starše. France je imel nezakonsko hčerko, radi katere ni pustil, da bi bilo premoženje prepisano nanj. Pozneje pa ga je to jezilo in so bili radi tega vedno prepiri v hiši. Sin je bil silno razburljiv in nasilen. Prav v času, ko naj bi končno prišlo do sporazuma, pa je prišlo do usodnega spora. Oče in mati sta zbežala,, sin pa s sekiro za njima in je oba neusmiljeno pobil. Po strašnem dejanju se je zločinec sam javil orožnikom. X Požar je na binkoštni ponedeljek nastal v občinski hiši v Dolgi vasi, vendar so gasilci ogenj še pravočasno omejili. X Utonila jc v Šmartnem pri Litiji v plitvem potoku Kostrevnici Ivanka Leskovškova, ki je bila že več let živčno bolna. Bržkone si je hotela v vodi ohladiti čelo, pa ji je spodrsnilo in je omahnila v vodo. X Zaradi becle je šla v smrt 72letna Karo-lina Rencikova, vdova po natakarju v Mariboru. Našli so jo obešeno v njeni sobi. X Nesrečna ljubezen je na binkoštni ponedeljek zjutraj pahnila v smrt dvoje mladih ljudi v Ljubljani. Angela Jerebova, doma iz Kresnic in uslužbena na Vikrčah pod Šmarno goro, je na Gradu ustrelila 251etnega šoferja M. K., nato pa še sebe. Pri mladih žrtvah , so našli na starše naslovljena pisma, v katerih pojasnjujeta, da odhajata v smrt zavoljo nesrečne ljubezni. Tragedija mladih ljudi je vzbudila splošno sočutje in pomilovanje. X Šef jugoslovanske vlacle dr. M. Stojadino-vič je bil v nedeljo ponovno izvoljen za predsednika beograjske borze. X Ogledalo gospodinje ... V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki ne potrebuje nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo "že desetletja dobro in preizkušeno Schichtovo milo »Jelen«. X. Pametna gospodinja ne zbira dol<»;o — Ona ve iz svoje skušnje, kaj hoče in je nepodkupljiva, če se gre za to, da brani svoje mnenje. Že štirje rodovi gospodinj so ostali zvesti Schichtovemu milu »Jelen«, ker to dobro milo temeljito pere perilo in ga pri tem varuje. Negovano perilo, ki se zdi vedno kot novo, če je oprano in zloženo v omaro, je ponos vsake pametne gospodinje, ki pere svoje perilo samo s preizkušenim Schichtovim milom »Jelen«. X Pcžar je pred kratkim izbruhnil v pri-rezovalnici čevljarskega podjetnika, trgovca in posestnika Antona Ješeta v Tržiču. Gasilci so ogenj omejili na goreče poslopje in končno pogasili. X Družba »Titan« v Kamniku je prešla z večino delnic v posest Osiješke livarne železa in •tvornice strojev d. d. X Kraljičin dar. Delavka Marija Hohma-nova v Marenbergu. ki ima 7 nepreskrbljenih otrok, je te dni na svojo prošnjo za pomoč prejela iz Beograda od Nj. Vel. kraljice Marije velik paket živil. X Zadrug imamo v Sloveniji 1620; med njimi je skoraj tretjina kreditnih. X Na zadnji mariborski živinski semenj je bilo prignanih 8 konj, 16 bikov, 61 volov, 413 krav in 15 telet, skupaj 513 komadov. — Cene so bile naslednje: debeli voli 4—5'50 din, poldebeli voli 3'25—5 din, plemenski voli 3'40—4'50 din, biki za klanje 3'50—5 din, klavne krave, debele 3'50 do 4"50 din, plemenske krave 3—4 din. krave klobasarice 2—2'75 din, molzne krave 3—3'75 din, breje krave 3—3'40 din, mlada živina 4—5'50 din, teleta 5—6'50 din (vse za 1 kg žive teže). Prodanih je bilo 334 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12 din, 11. vrste 8 do 10 din, meso bikov, krav in telic 5—10 din, telečje meso 1. vrste 10—12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko meso, sveže 10—14 din. TISKOVINE vseh vrsts trgovske, uradne, reklamne. Jaso— pise. knjige, večbarvni tisk bltro In pocenit TISKARNA MERKUR LJEI3LJAKIA, GRFGORČEČEVA KLICA 25 TELEFON ŠTEV. 25-52 Gospodarstvo XI. redni občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru in IX. VINARSKI KONGRES se bosta vršila dne 12. in 13. junija 1937 prvi v dvorani hotela Beograd in drugi v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Razpored. 12. junija — sobota: Ob 19. uri seja glavnega odbora in delegatov vinarskih podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva. Dnevni red seje glavnega odbora: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in članov Vinarskega društva. 3. Predlogi glavnega odbora za občni zbor: članarina, kraj in čas prihodnjega obč. zbora. 4. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov ■računov. 5. Pretres referatov za vinarski kongres. 6. Slučajnosti. Dnevni red občnega zbora: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev. 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 4. Odobritev odborovih predlogov: višina članarine, kraj in čas prihodnjega občnega zbora. 5. Volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov za dobo enega leta. 6. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih članov. . 7. Volitev oziroma potrditev uprave trsni-earskega odseka. 8. Slučajnosti. 13. junija — nedelja: Ob 8. uri IX. vinarski kongres v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Dnevni red: 1. Peronospora in oidij. Poročevalec g. Konrad Pečovnik, profesor na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. 2. Obnova vinogradov v zvezi s trsnim izborom. Poročevalec g. inž. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani. 3. Ravnanje z mošti in kako ohraniti vina mlada. Poročevalec g. inž. Sergij Gorjup, kmet. svetnik in šef agrokemičnega odseka na državni kmetijski kemični poskusni kontrolni postaji v Ljubljani. 4. Racionalizacija v vinarstvu Jugoslavije. Poročevalca g. Klotar Bouvier, veleposestnik itd. v Gornji Radgoni, in inž. Ivo Zupanič, referent za vinarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani. 5. Resolucija. Po kongresu otvoritev vinske razstave in poskušnje, združene z vinskim sejmom, ki jo priredi vinarska podružnica v Slovenski Bistrici v poslopju okrajne hranilnice. Popoldne: Ogled slovitih vinogradov v Vi-solah, Kovači vasi, Ritoznoju in okolici Konjic. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo zanje do 8. junija pri vinarski podružnici v Slovenski Bistrici priglasili. Pripomba: §8. pravil Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru določa med drugim: Redni občni zbor Vinarske podružnice ee mora vršiti za končano poslovno dobo v me-eecn aprilu. Občni zbor je sklepčen, ako je na-vzočna vsa četrtina članov, sicer je sklepčen pol ure kasneje pri vsakem številu navzočnih članov. Za veljavnost sklepov je potrebna nadpolo-vična večina glasov. Podružnice si izvolijo na svojem rednem občnem zboru delegate kot njih zastopnike za redni občni zbor Vinarskega društva, in sicer za prvih 20 članov po enega, za vsakih nadaljnjih 20 članov spet po enega delegata; morebitni nadaljnji ostanek od najmanj 10 članov se računa za nadaljnjega enega delegata. En delegat sme imeti največ tri glasove; izkaže se s pooblastilom. Za vsaj enega delegata z enim glasom mora imeti podružnica najmanj 15 članov. § 9. pravil določa med drugim: Občni zbor Vinarskega društva je sklepčen, če je zastopana po podružničnih delegatih vsaj desetina v podružnicah organiziranih članov. Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu udeležencev. V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 milijonov dinarjev Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v marcu 1937 skupne vloge vseh 29 slovenskih hranilnic od 1,009.914.907 dinarjev na 1,031.130.476 din, torej za znesek 21,215.569 din. Ker pa so v tem znesku vsebovane obresti vlagateljem za leto 1936., katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica (v znesku 14,2 milijonov), ostane čisti prirastek 6 milijonov 947.776'39, kar je zelo razveseljivo. V marcu so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padle pa so pri 17. -Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so se dvignile pri 16 hranilnicah za 39*5 milijonov. Ker ima le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče zopet vračati, obenem pa prihaja vedno več denarja zopet na dan in v redni promet, kamor spada. Zato po možnosti ne prodajajte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu boljša! £Z