662
scd
O SLOVARJU, NAGRADI IN KRITIKI
O dejavnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti naša javnost prav malo ve. Zdi se, da ta dejavnost ni kdo ve kako velika. Ali je v tem videti posledico pomanjkanja finančnih sredstev ali pa posledico duhovnega ustroja naše Akademije, je vprašanje, ki ga bo morala kritična misel kaj kmalu rešiti, zlasti pa takrat, ko se bo odločala, kakšno SAZU želimo in kakšne ne. Nedavno je bila deležna ena izmed sicer redkih edicij SAZU velike Kidričeve nagrade za znanost. To je prvi (!) zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Če v tem priznanju vidimo (ali naj vidimo) znanstvenokritično vrednotenje, potem moramo ugotoviti, da je odločitev upravnega odbora Kidričevega sklada o podelitvi nagrade tako rekoč prva javna kritična ocena Slovarja. Doslej namreč še ni bil objavljen noben in nikakršen kritičen pretres Slovarja, dasiravno se v literarnih in literarno-kritičnih krogih vztrajno ponavlja ugotovitev, da je Slovar hudo pomanjkljiv, metodološko in znanstveno močno zastarel, nefunkcionalen (dolga doba izhajanja) itd. Kaj je tedaj s Slovarjem? Ali v zasebnih pogovorih o Slovarju obrekujejo njegove sestav-ljalce? Zakaj še ni izšla nikakršna kritika   Slovarja?   Spet  smo   tedaj   priče
paradoksalne situacije: veliko Kidričevo priznanje naj nadomesti resničen kritičen pretres in znanstveno vrednotenje. Kje je tedaj resnica? Zakaj naša znanstveno kritična misel ne pove svojega strokovnega mnenja? Ali je potemtakem Kidričeva nagrada vnaprejšnje onemogočanje kakršnegakoli dvoma o Slovarju? Ali je visoko priznanje rokavica, vržena v obraz tistim jezikoslovcem in slovarskim strokovnjakom, ki se drznejo zasebniško dvomiti o delu sestavljalcev Slovarja? Na to — in na mnoga druga — vprašanja bomo verjetno dolgo čakali odgovora. V soglasju z našimi duhovnimi navadami (opor-tunizmom) pa se bomo sprijaznili s svečanostjo v dvorani izvršnega sveta in z zasebniškimi ugovori Slovarju. Saj nam je vseeno, kaj je resnica in kaj ni. Tak odnos do avtorjev Slovarja in tak odnos do uporabnikov Slovarja je seveda dokaz temeljne duhovne in kritične nemoči v sodobni slovenski znanosti. Zato namen teh vrstic ni spodbijati vrednosti sedanjega slovarskega dejanja niti spodbijati vrednosti ugovorov in kritičnih pomislekov proti Slovarju, marveč želijo te vrstice samo opozoriti, kako veliko stopnjo duhovne in kritične invalidnosti smo že dosegli.
scd