Letnik 1917
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIV. — Izdan in razposlan 28. dne aprila 1917.
Vsebina: St. 184. Ukaz, s katerim se uravnava promet z dlakami.
središču za volno d. dr. na Dunaju I., Seitzer-gasse 1, ter predložiti vzorce v najmanjši teži 250 g in navesti množino posameznih vrst ter kraj, kjer ležč.
Ako hranilec zahtevanih dlak ni tudi njih lastnik, mora zaloge, ki so v njegovi hrambi, ob imenovanih rokovih zgolj zglasiti pri središču za volno d. dr. ter navesti ime lastnika in množino zaloge, s temi zalogami pa tudi na ukazilo lastnika ne sme razpolagati brez pritrditve središča za volno d. dr.
§ 3.
Ako ponudnik v 21 dneh od časa, ko je došla njegova ponudba središču za volno d. dr., ki mu izda o tem potrdilo, ni prejel obvestila, da se prevzamejo zaloge, ki jih je ponudil, ali ako središče za volno d. dr. odkloni njegovo ponudbo, sme v tuzemstvu svobodno otujiti ponujeno dlako. Za tako dlako ne veljajo več omejitve podelovanjp, po § 1 ministrstvenega ukaza z dne 27. februarja 1917. 1. (drž. zak. št. 80). Toda vsako prodajo takih zalog dlake je nemudoma naznaniti središču za volno d. dr. ter navesti kupca, prodano množino in prodajno ceno.
§ 4.
Prevzemno ceno tistih množin, ki jih prevzame središče za volno d. dr., določi v okviru
184.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 27. aprila 1917. L,
s katerim se uravnava promet z dlakami.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
§ I-
Zaloge dlak, kar jih je v Avstriji dne, katerega dobi ta ukaz moč, ter vse zaloge, ki pri-rastejo pozneje, in sicer kozje, kozličje, goveje, pitlinške, telečje, žrebečje in konjske dlake, iz-vzemši vso dlako na repu (žimo) in grivo, se zahtevajo.
Ta zahteva se ne razteza na tiste množine imenovanih dlak, ki so dne, katerega dobi la ukaz moč, že v posesti obratov, ki jih sami porabljajo, ali ki se po tem času uvažajo iz carinskega inozemstva.
§ 2.
Kdor ima po § 1 zahtevane zaloge dlak, je dolžen te zaloge ponuditi 1. dne vsakega mesca
(Sloven moh.
110
ustanovljenih cen (§ 5) komisija, ki je sestavljena iz zastopnika trgovinskega ministrstva, zastopnika vojnega ministrstva in zastopnika ministrstva za deželno bran. Tej komisiji se prideneta s posvetovalnim glasom po dva izvedenca, ki ju imenuje trgovinsko ministrstvo, izmèd industrij, ki pode-lujejo dlako, in izmed fabrikantov usnja.
§ 5.
Za določitev cene dlak, ki jih prevzame središče za volno d. dr., morajo veljati nastopne cene :
za govejo in konjsko dlako:
poletna dlaka, kratka . . K 0/80 za 1 leg, zimska dlaka,	dolga	.	.	„	2-00	„	1	„	;
za	pitlinško in telečjo	dlako	.	„	2-20	,	1	„	;
za kozjo dlako:
dolgo, pripravno za česanje (prilično 10 cm dolgo) ......................„	6 00	„	1	„	,
kratko, ne pripravno za
česanje..................... 3-60 , 1 „ ;
za	kozličjo dlako..............,	4'50	,	1	„	.
Te cene veljajo za fabriško prano (strojno dobro prano in posušeno) dlako in se zvišajo ali znižajo v istem razmerju, v katerem se izpre-minjajo cene sirovih kož.
§ 6.
Ako stranka ni zadovoljna s' prevzemno ceno, ki jo je prevzemna komisija ustanovila na podlagi teh cen, naj določi to ceno okrajno sodišče na sedežu zbornega sodišča prve stopnje, v čigar okolišu je ponujena zaloga, v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence, v okviru v § 5 ustanovljenih cen. Ako je na sedežu zbornega sodišča več okrajnih sodišč, si more ponudnik izbrati sodišče. Odločba okrajnega sodišča se more v 8 dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni po-moček. V, koliko mora stroške povrniti ena stranka ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
Ako sodišče določi ceno, mora središče za volno d. dr., ko so je dlaka izročila in prevzela,
začasno plačati v gotovini ceno, ki jo je ustanovila prevzemna .komisijâ. Dolžnost dobavljanja se ne razveljavi s sodnim postopanjem.
§ 7.
Strojarnice so dolžne pridobivati vse v njihovih obratih odpadajoče dlake kozjih kožic ter govejih, pitlinških, telečjih in konjskih kož po ukazilih vojnega ministrstva, ki se izdadč v po-razumu s trgovinskim ministrstvom in ministrstvom za deželno bran.
Za strojarnice, ki porabljajo že ob času, ko dobi ukaz moč, pretežno žvepleni natrij kakor pomoček za odstranjevanje dlake, ne velja dolžnost pridobivati dlako. Kolikor pridobivajo ti obrati dlako, so zavezani določilom, da jih morajo ponuditi po § 2 ukaza.
§ 8.
Kupne in dobavne pogodbe o dlakah, imenovanih v § 1, — izvzemši dokazno in carinskega inozemstva nabavljene dlake — ki so bile sklenjene, preden je dobil ta ukaz moč, so brez moči, kolikor se niso izpolnile do dne, katerega dobi ta ukaz moč. Dodatna izpolnitev ali odškodnina, ker se pogodba ni izpolnila, se ne more zahtevati. Zahteve zaradi neizpolnjenih pogodb, ki so nastale pred pričetkom veljavnosti tega ukaza, ostanejo neizpremenjene, toda kupec ne more zahtevati izpolnitve, temveč le odškodnino.
§ 9-
Vsa podjetja, ki se bavijo s pridobivanjem in prodajanjem v §	1 imenovanih dlak, so
dolžna pisati natančne zapiske, iz katerih se more vsakčas dobiti pojasnilo o stanju zaloge ter o pridobivanju, prihodu in oddaji posameznih vrst dlake. Iz teh zapiskov mora bili tudi razvidno, kdaj so se posamezne partije ponudile središču za volno d. dr. in kateri odlok je izdalo o tem.
Iz carinskega inozemstva dobivane dlake je izkazovati v zapiskih vedno ločeno.
§ 10.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinski minister, vojni minister in
minister za deželno bran, privzemši obrtne nadzornike ali posebej postavljene kontrolne organe. V ta namen se morejo ogledati skladiški prostori in druge naprave in vpogledati poslovne knjige, dopisovanje ter drugi zapiski.
§ H-
Prestopke tega ukaza in na njegovi podstavi izdanih odredb kaznujejo, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo, politična oblastva
prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali z zaporom do šest mescev. Kdor sodeluje pri takem dejanju, tega je kaznovati prav tako.
§ 12-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Spitzmüller s. r.
Schenk s. r.	Urban s. r.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.