Št. 109 (14.505) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggioj - Tel. 0481 /533382 ČEDAD :Ul, Ristori 28 -Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. T/70 PONEDELJEK, 26. APRILA 1993 TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 '<££& flF - ITALIJA / VLADNA KRIZA Danes mandatar Scalfaro za volilno reformo in gospodarski razvoj _________RUSI SO GLASOVALI NA REFERENDUMU_ Komu dati oblast? Glasovanja o zaupnici predsedniku in parlamentu se je udeležila več kot polovica volilcev - Uradni rezultati bodo znani jutri Vojmir Tavčar RIM - Reforma volilnih pravil, obramba lire in obvladovanje gospodarske ter socialne problematike: to so bistveni problemi, s katerimi se bosta morala spoprijeti parlament in nova vlada po oceni predsednika ita-hjanske republike. Ta vprašanja je Oscar Luigi Scalfaro izpostavil med kratkim srečanjem z novinarji ob koncu posvetovanj za imenovanje novega mandatarja. In s problemi, ki jih je izpostavil, je najbrž tudi skiciral identikit človeka, ki mu namerava zaupati sestavo nove vlade. Scalfaro, ki se je včeraj dopoldne srečal s tajnikom PSI Giorgiom Benvenutom, tajnikom DSL Achil-lejem Occhettom in tajnikom KD Minom Marti-nazzolijem, je v uvodu najprej apeliral na vse, naj se lotijo težav z jasnostjo in odločnostjo. Dodal je, da je glavni problem, s katerim se bo treba spoprijeti, ogovor 82 odstotkom volilcev, ki so se opredelili za DA na referendumu, ob tem pa takoj pripomnil, da se je tudi tistih 18 odstotkov, ki so glasovali NE, izreklo za novo, Čeprav z drugačnega zornega kota. Odgovor na to zahtevo mora biti primarna naloga parlamenta in vzporedno tudi nove vlade. In nato poudarek gospodarski problematiki. Kdo bo, v luči izjav, Čolnar, ki ga bo Scalfaro zadolžil, da prepelje Italijo z brega starega na breg novega? Poudarek, ki ga je predsednik namenil volilnim pravilom, bi navajal k imenu referendumskega liderja Maria Segnija, cigar kandidaturo sta odločno podprla PRI in Severna liga in kateremu ni nasproten Occhetto. Toda Segni bi bil trn v peti KD in iz Scalfarovih besed je zaznati, da je reforma volilnih pravil predvsem dolžnost parlamenta, poleg tega pa tudi omemba 18 odstotkov NE in poudarek na gospodarski problematiki ne govori referendumskemu li-derju v prid. Po nepotrjenih vesteh naj bi se zato predsednik republike opredeljeval za kandidaturi guvernerja državne banke Carla Azeglia Ciampija ah za ekonomista Romana Prodija, ki sta sicer neodvisna, a bi bila dobrodošla krščanski demokraciji. Toda Ciampi Se vedno močno okleva, Prodi pa ne navdušuje ne DSL ne PRI. Tudi zaradi tega si je Oscar Luigi Scalfaro vzel Se nekaj ur premisleka in mandat bo poveril najbrž danes, potem ko se je sinoči spet posvetoval s predsednikoma senata in poslanske zbornice Gio-vannijem Spadolinijem in Giorgiom Napolita-nom. Dopoldne se je Benve-nuto izrekel za »politično« vlado s Širšo osnovo od sedanje, Occhetto za institucionalno vlado, ki naj bi jo vodila Napotita-no ah Segni, Martinazzo-li pa je dejal, da prepušča izbiro predsedniku. MOSKVA - Medtem ko so na Daljnem vzhodu in v Sibiriji že preštevali glasove nedeljskega referenduma, so v Moskvi in drugih krajih evropskega dela Rusije, ki se razteza Cez devet Časovnih območij, Sele dobro odprli volišča. Številni zahodni poročevalci in opazovalci, ki so pozorno spremljali potek današnjega ljudskega odločanja o tem, ali naj predsednik Jelcin še naprej ostane na oblasti, ali naj nadaljuje gospodarske reforme in ali naj razpišejo predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, poročajo, da je referendum potekal mimo, volilne komisije pa sporočajo, da se je neposrednega odločanja o prihodnosti države udeležila veC kot polovica od 105, 5 milijona volilnih upravičenčev, kar pomeni, da je bilo glasovanje uspešno. Vsekakor je prišlo na volišča bistveno manj volilcev kot leta 1991, ko so izvolili Borisa Jelcina kot prvega neposredno izbranega predsednika v ruski zgodovini. Boris Jelcin je z ženo prišel na voliSCe že pred osmo uro zjutraj očitno dobro razpoložen, saj se je, ker se njegova soproga nekaj Časa ni vrnila izza zastora, pošalil, da je pri vprašanju o zaupanju predsedniku obkrožila ne. Navzočim se je domislica zdela smeSna, še posebno ker beseda »zaupanje« v ruščini pomeni tudi »zvestobo«. Sicer pa se je vzdržal političnih komentarjev o referendumu ali njegovem izidu. Njegova tekmeca, dvainpetdesetletni predsednik parlamenta GeCenec Ruslan Hasbula-tov, in nekaj mlajši podpredsednik Aleksander Ruckoj sta novinarje zadovoljila s pričakovanimi izjavami. Tako je Ruckoj Jelcinove najbližje sodelavce označil za skorumpirane in nemoralne, predsednika pa obtožil, da je podlegel njihovemu vplivu in jim dal prosto pot za nečedne posle. Hasbula-tov pa je Jelcinove svetovalce imenoval »kolektivni Rasputin« in se pritožil, Ceš da je predsednik ukazal tajnim službam, naj prisluškujejo njegovim telefonskim pogovorom in ga zasledujejo. Predsednik in vlada sta v rokah kriminalcev, je podkrepil svoje trditve Hasbulatov, za katerega dobro obveščeni poznavalci ruskih razmer poudarjajo, da je najverjetneje le orodje v rokah tistih političnih sil v Rusiji, ki želijo zrušiti Jelcina, sam pa da sedanjega predsednika ne bi bil sposoben nadomestiti. Jelcinovo močno orožje v bojp s Hasbulatovom je njegova priljubljenost med ljudmi, njegov občutek za populizem, njegova Šibka točka pa je, da razen razmeroma avtoritarne in včasih protislovne vladavine Se ni ponudil pravega izhoda iz vse hujše zagate, v katero je država zašla po razpadu SZ in prehodu v tržno gospodarstvo. Na včerajšnjem referendumu je prišla do izraza Se ena zanimivost aktualnih ruskih razmer: glasovanja so se bolj množično kot v mestih udeležili ljudje na podeželju, Čeprav so raziskave javnega mnenja pred referendumom kazale, da ima prav na podeželju Jelcin manj privržencev kot v mestih. Z ugotovitvami, ali je to pomembno vplivalo tudi na izid nedeljskega glasovanja, pa bo treba počakati do objave uradnih rezultatov sredi tedna. Jelcin je prišel na volišče dobro razpoložen (Telefoto: AR) Svetovno znani ruski violinist Mstislav Rostropo-vic je v noCi s sobote na nedeljo prispel v Moskvo, da bi se udeležil referenduma. Seveda mu Se na kraj pameti ni padlo, da bi skrival odločenost, da bo s svojim glasom podprl predsednika Borisa Jelcina. »Mislim, da je to dan odločitev za Rusijo,« je pred televizijskimi kamerami upravičil svoj prihod. Mstislav Rostro-povic je zapustil tedanjo SZ leta 1974. V Zvezo sovjetskih skladateljev so ga spet sprejeti Sele leta 1989. Tudi leta 1991, ko so skušati nasprotniki demokratizacije SZ izvesti državni udar, je violinist, ne da bi o tem obvestil svojo družino, kupil letalsko vozovnico in s prvim letalom iz Pariza odletel v Moskvo, da bi se pridružil borcem za demokracijo. BALKAN / SRBI SE ZAVRAČAJO MIROVNI NAČRT TRST / OBLETNICA OSVOBODITVE Ostrejši ukrepi proti ZRJ Kozirjev svari pred enostranskimi akcijami - Kljub premirju spopadi med Muslimani in Hrvati - Sestreljen srbski helikopter - Delegacija VS v Srebrenici Da se ne bi nikdar več ponovile strahote Rižarne Med govorniki tudi predsednik ZSKD Ace Mermolja BEOGRAD-Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič se je v nedeljo ponovno sestal s sopredsedujočim konference o nekdanji Jugoslaviji lordom Davidom Ovvnom, ki skusa Srbe prepričati, naj sprejmejo mirovni načrt za BiH, sicer bodo ZRJ prizadele Se ostrejše sankcije Združenih narodov. Te naj bi začele veljati davi ob Šestih po srednjeevropskem Času. Owen se je v Beogradu kar 7 ur pogovarjal s GosiCem, Miloševičem, Bulatovičem in Karadžičem. Karadžič se je po pogovorih z Ovvnom izognil novinarjem in odpotoval v Bjeljino, kjer se bo o mirovnem naCrtu izrekel parlament t.i. Republike Srbske. Owen, ki je Cez noC ostal v Beogradu, je novinarjem povedal, da niso skleniti nikakršnega dogovora. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev se je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CBS zavzel za močan skupen pritisk za zaustavitev vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije. »Razmere so zelo zaplete- ne, vojna se lahko razširi na ves Balkan, zato je potrebna skupna amerisko-ruska akcija, ki bi se ji pridružili tudi drugi. Preučiti moramo vse možnosti in zelo pomembno je, da nihče ne ukrepa samostojno,« je dejal Kozirjev. Za ostrejše sankcije zoper Srbijo in Cmo goro so se zavzeti tudi zunanji ministri ES, ki so se na neformalnem srečanju sestali v danskem mestu Middelfartu. Sicer pa tudi oni niso izključili možnosti bombardiranja srbskih položajev v BiH. Kljub najnovejSemu premirju, ki sta ga v Zagrebu podpisala Mate Boban in Atija Izetbegovič, se spopadi med Hrvati in Muslimani v osrednji Bosni nadaljujejo. V okolici BusovaCe je bilo ubitih najmanj 10 ljudi. Radio Sarajevo pa je sporočil, da so muslimanske sile v nedeljo nad Br-ckim sestrelile srbski helikopter. Srebrenico pa je obiskala delegacija VS OZN, vendar srbske sile, ki so nameščene okoli mesta, novinarjem niso dovolile vstopa v mesto. (Agencije) Stol so v Bratuncu uplenili še eno muslimansko zastavo: kako daleč je konec? (Telefoto AP) TRST - V tržaški Rižarni je bila včeraj tradicionalna svečanost ob dnevu osvoboditve, ki so se je udeležili predstavniki borčevskih organizacij, sindikatov in krajevnih civilnih ter vojaških oblasti. Po katoliškem, židovskem in srbskopravoslavnem verskem obredu je nastopil moški pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela, nakar so spregovorili deželna tajnica UIL Adele Pino, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja in Paola Del Din v zastopstvu borcev iz sklopa brigade Osoppo. Udeležence proslave je pozdravil tudi podkomisar izredne uprave na Pokrajini Natalino Benedetti. Govori so izzveneli v poziv, naj se taksne strahote nikdar veC ne ponovijo. (Foto S. Ferrari) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Poziv Trstu, naj ne zamudi zadnjega vlaka za Evropo Dokončno porušiti zastarele sheme, preko dogovarjanja rešiti sporna vprašanja, v imenu skupnega projekta za rast Trsta in okolice nekoliko zanemariti posamezne specifičnosti: to je recept, ki ga Trstu in Tržačanom ponuja skupina vidnih osebnosti, ki so se »prečno« povezale in izdelale pomemben dokument. Njihov manifest, v katerem so nakazane možnosti, da se Trst končno izkoplje iz svoje zatohle preteklosti, je objavil tržaški dnevnik II Pic-colo. ...................stran 2.. Svečanosti ob 25. aprilu na Goriškem Tudi na Goriškem so včeraj potekale številne svečanosti ob dnevu osvoboditve. Med njimi so bile posebno občutene v Pevmi, kjer so praznovali obnovitev najstarejšega spomenika padlim na Primorskem, in v Doberdobu, kjer je govorila tudi ministrica za delo Slovenije Jožica Puhar. ...................stran 2. Nič dokončnega o povezavi SSk Slovenska skupnost je včeraj preverjala možnosti volilne povezave za deželne volitve s SKP ali s Furlanskim gibanjem, obenem pa je njeno deželno vodstvo obžalovalo, da so druge stranke volilno povezavo odklonile. ...................stran 3. Papež v Albaniji Papež Janez Pavel II. je včeraj obiskal Albanijo, državo, v kateri je bila še pred dvema letoma vsaka religija strogo prepovedana. Albanski predsednik Beriša pa je izkoristil priložnost, da je spregovoril o Kosovu in dejal, da ASIbanija etničnega čiščenja v tej provinci ne bo dovolila. .......................stran 5.. Proštu Velika nagrada San Marina Francoz Alain Prost si je včeraj v Imoli kljub mokremu asfaltu pridirkal zmago, saj so njegovemu tekmecu Ayrtonu Senni v 43. krogu odpovedale zavore. Drugi je bil Nemec Schumacher, tretji pa Britanec Brundle, medtem ko sta oba Ferrarijeva dirkača tudi tokrat odpovedala. ......................stran 8... Juventina dosegla cilj Primorje še ni na varnem Juventina iz štandreža lahko mirno čaka na konec prvenstva promocijske nogometne lige, saj si je dejansko že zagotovila obstanek. Proseško Primorje pa ni še na varnem in se bo verjetno moralo mučiti prav do konca: včeraj je igralo neodločeno 1:1 proti Valnati-soneju iz špetra, ki se prav tako otepa pred nazadovanjem. ......................stran 12.. Peugeot 306 TEKMEC AUTOLISERT TRZIC - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Ponedeljek, 26. aprila 1993 NOVICE Iz Maizabotta poziv za mir v Bosni MARZABOTTO - Spominskih svečanosti ob včerajšnji obletnici osvoboditve v Marzabottu pri Bologni, ki je bilo eno glavnih središč italijanskega odporniškega gibanja in kjer so jeseni 1944 naci-fašisti pobili veliko število krajevnega prebivalstva, se je udeležila tudi delegacija mater in otrok iz bivše Jugoslavije, ki jo je vodila Isabella Flego. Odbor za proslavljanje padlih iz Marzabotta je skupaj z delegacijo naslovil na vlade, parlamente in vojske zahodnih držav poziv, naj poskrbijo za uresničevanje resolucij OZN, naj sprejmejo predloge Evropske skupnosti in naj prisluhnejo vsemogočim pozivom po prekinitvi vojne in vzpostavitvi trajnega miru. Mladina evropskih manjšin o Slovencih TRST - Prejšnji teden se je zaključil v Planolesu v Kataloniji vsakoletni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), ki združuje mladinske organizacije narodnostnih manjšin iz vse Evrope. Na seminarju sta sodelovala tudi elana Mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Ru-stja in Stefan Pahor iz Trsta, ki sta predlagala sprejem resolucije o stanju slovenske manjšine v Italiji. Resolucijo, ki jo je plenarno zasedanje MENS-a sprejelo soglasno, je predsedstvo, pod vodstvom pripadnika nemške manjšine v Belgiji Andreja Goebelsa, poslalo vsem najvišjim evropskim in ita-Hjanskim političnim institucijam. Aretirali vročekrvnega moškega TRST - Tržaški poheisti so se morali kar se da potruditi, pa so stopiti na prste razboritemu moškemu, ki jim je grozil z nožem. 50-letni B.A. je najprej brez vsakega razloga napadel znanca. Le-ta se mu je izognil in nato poklical na pomoč pobcijo. Ko je izvidnica prispela, se je B.A. najprej znesel nad vodjo izvidnice, nato pa je zbežal domov in se zaklenil v stanovanje. Policisti so ga zaman prepričevali, naj jim odpre. Moški jim je še naprej besedno grozil in žabi. Možem postave tako ni preostalo drugega, kot da so vigh vrata s stečajev, vdrti v stanovanje in moškega po krajšem prepiranju končno onesposobiti. Z »ape« v morje TRST - Včeraj na večer se je 54-letni Tržačan Gio-vanni Ubaldini z dostavnim vozilom »ape« znašel v morju. Pripetilo se je na Pomolu Fratelti Bandie-ra, in sicer okrog 18.20: voznik je takoj priplaval na površje, nakar so mu nedeljski sprehajalci pomagati, da je spet prišel na suho, medtem ko so vozilo iz vode potegnili gasilci. Moškega so prepeljati v balinarsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na zdravljenju. TRST / »PREČNI« MANIFEST SKUPINE VIDNIH OSEBNOSTI Brez širšega dogovora ni bodočnosti za Trst Obstaja nevarnost da mesto zamudi zadnji vlak DEBATA / V SOBOTO V VIDMU Kdo je bliže resnici? Pisatelj ali novinar? Soočanje med znanimi imeni spremljalo izredno veliko občinstva Rudi Pavšič TRST - Trst ima še zelo malo časa, da ujame zadnji vlak za Evropo. Tako se začenja obsežen dokument, ki ga je podpisalo dvajset vidnih tržaških znanstvenikov, gospodarstvenikov in kulturnikov. »Prečni manifest« - podpisniki namreč pripadajo različnim političnim in kulturnim sferam - je včeraj objavil tržaški dnevnik II Piccolo, zaradi pomembnosti pobude in vsebine manifesta, ki ob splošnih smernicah prinaša tudi vrsto zelo konkretnih napotkov glede razvojnih možnosti Trsta, dokument v strnjeni obliki povzemamo. Uvodoma gre še podčrtati, da so dokument, ki sta ga na osnovi sugestij ostalih izdelala Raoul Pupo in Giampaolo Valdevit, podpisali Marino An dolina, Giovanni P. Bartoli, Paolo Budinich, Manlio Cecovini, Diego De Castro, Agostino Della Zonca, Arturo Falaschi, Tito Favareto, Pavel Fonda, Franco Giraldi, Claudio Magris, Giorgio Negrelli, Federico Paco-rini, Alojz Rebula, Rug-gero Rovatti, Carl o Rub-bia, Paolo Segatti, Fulvio Tomizza, Carlo di Torre e Tasso in Ivan VerC. V prvi vrsti se moramo zavedati - pravijo podpisniki - da današnji ni veC Cas različnih enakovrednih izbir, danes lahko izbiramo samo med osvajanjem novega ali zapiranjem v staro, preživelo. Gradnja bodočnosti pa se za Trst lahko začne le v rušenju političnih in intelektualnih shem, ki so desetletja preprečevale, da bi se v mestu razmišljajo o bodočnosti Trsta in njegove okolice. To v prvi vrsti velja za vprašanje meje, ki jo je večina občutila kot veliko krivico. Priznati pa je tudi treba, da so propadle razne strategije glede uveljavitve Trsta: tako »nacionalistična«, na osnovi katere bi mesto TRST - »Prečni dokument« prinaša tudi vrsto specifičnih problemov, ki od nekdaj hromijo rast mesta, med temi je seveda vprašanje meje. Kot toliko drugih razmejitev na širšem donavsko-bal-kanskem področju - piše v dokumentu - tudi meja, ki je bila začrtana v letih ’45 in ’47 ni med »manj krivičnimi«. Po tej ugotovitvi pa podpisniki pravijo, da je treba zavreči tako mit o nedotakljivosti meja kot tudi o revanši, kajti osrednji današnji problem je izničenje meja. Dolgoletni in veck- bilo odskočna deska za italijansko »zasedbo« Balkana, kot tudi demokratična, ki je težila k gospodarski rasti mesta; medtem ko je levico zavedel občutek krivde zaradi izgubljene vojne. V Trstu se tako zoperstavljata dva mita, ki nimata veC nikakršnega stika z realnostjo: mit »zadnje utrdbe« in mit »zadostitve krivde«; takšno stanje pa že desetletje preprečuje, da bi se mesto vključilo v kakršenkoli proces sodelovanja z bližnjimi in bolj oddaljenimi sosedi, istočasno pa je privedlo rat tudi težak proces evropske integracije je šel v to smer, zato bi morali v ta trend vključiti tudi vzhodnoitalijansko mejo. Tudi Istra sodi med sporne točke: po oceni podpisnikov iredentizem prav gotovo ni prava pot za rešitev problema, ki bi mu bilo zadoščeno z okrepitvijo italijanskega družbenega tkiva v Istri. Nujen prehod pa je povračilo premoženja oz. odškodnina zanj, do Cesar pa je treba priti preko dogovorov. O slovenski prisotnosti v FJK pa v dokumentu piše, da je treba glede Ita- lokalno politiko na raven plitkega kampaniliz-ma. To situacijo se more in mora preseči začenši z ugotovitvijo, da je v Evropi prišlo do velikih sprememb, ki pogojujejo tudi vlogo Trsta. Nato pa bi bilo treba posledice teh sprememb upoštevati tudi v Trstu in to z osnovanjem širših koalicij, ki bi soglašale o »Načrtu Trst«, se pravi o predlogu za razvoj mesta. Prav glede na takšen projekt pa bi moral vsakdo nekoliko zanemariti lastne specifične značilnosti, kot so to storili tudi podpisniki manifesta. lije poudariti dejstvo, da je v zvezi s tratmajem narodnih manjšin prišlo do točke, od katere ni veC mogoče nazaj. Od tu dalje je mogoče napredovati ob upoštevanju »naravne prisotnosti Slovencev« na tem teritoriju. Prvi korak pa je hitra in organska pravna opredelitev zaščitnih norm za vse Slovence, ki živijo v Italiji. V naslednji fazi bi lahko prispevalo k večji jasnosti predvsem v vidu smotrne razdelitve sredstev tudi preštevanje, ki pa nikakor ne bi smelo imeti valenc nadzora in pritiska. VIDEM - Vprašanje resničnosti informacije ter vloge novinarja in pisatelja v odnosu do bralca. O tem je tekla v soboto razprava, ki so se je udeležili pisatelja Elio Bartolini in Sergio Maldini ter novinarji Giorgio Lago, Piero Fortuna in Sergio Gervasut-ti. Osnovno vprašanje je bilo, kdo govori večjo resnico, novinarji ali pisatelji in ali je mogoče biti hkrati uspešen novinar in pisatelj. Za pisatelja Segia Maldinija, ki je lani zaslovel z delom »La časa a Nord-est«, je ta dvojna vloga mogoCa in to dokazujejo številni novinarji, ki pišejo tudi knjige, in številni pisatelji, ki se redno oglašajo na straneh Časopisov. Bolj drastičen je bil Elio Bartolini, ki je dejal, da je za pisatelja težko biti dober novinar, saj gre za dva različna svetova. Novinar se ukvarja z dnevnimi zadevami in jih mora dnevno tudi zapisovati in posredovati bralcu; pisateljevo delo pa je bolj premišljujoče in zato tudi bolj vsebinsko. Izpostavil pa je »finančno« vprašanje pisatelja, saj se redki lahko preživljajo le s pisanjem knjig. Zato ni slučaj, da je veliko pisateljev tudi profesorjev oziroma piscev filmskih in televizijskih scenarijev. Novinarski sestavki, je bilo mnenje Giorgia Laga, so le poredkoma dobro zapisani, knjig pa večina ljudi sploh ne bere. S tem je izpostavil vprašanje televizije in njene kvarne vloge, saj odtujuje človeka od pisane besede in dobrega bralca spreminja v slabega poslušalca. Naloga novinarja pa je,, da se skuša čimbolj približati resnici in da se otrese jarma politične in gospodarske »odvisnosti«. Takšnega stanja se ne da doseči z zakoni ali s prisilo, temveč s prepričanjem novinarjev, da je njihov prvi in edini sogovornik bralec, kateremu je dolžan povedati resnico. Piero Fortuna je imel dokaj hamletski nastop in se vprašal, kaj sploh je resnica. Gre v bistvu za neko subjektivno spoznanje, ki ga težko poenotiš in mu daš valenco, ki je za vse enaka. Zato je vprašanje, kdo govori večjo resnico, retorično. Vsakdo ima svojo resnico, važno je, da ji ostane zvest in jo interesno ne izkrivlja. WWF / OAZE _ Skupna skrb za TRST - Italijanska sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave - WWF je v okviru včerajšnjega »vsedržavnega dneva oaz« sprožila vzporedni pobudi tostran in onkraj italijansko-slo venske meje - v Trstu in v istr-skoslovenskem Strunjanu. V miramarskem gradiču, kjer se nahaja sedež Centra za pri vzgojo k pomorskemu okolju, so prirediti včeraj zjutraj voden obisk vseh didaktičnih struktur in laboratorijev znotraj morskega rezervata. Biolog Franco Zuppa, ki je odgovoren za didaktično dejavnost v omenjenem rezervatu, je prikazal obiskovalcem vse mednarodne metodologije in programe v tej strukturi. Istočasno se je odvijalo v strunjanskem morskem rezervatu, ki je pobraten s tržaškim, srečanje med odgovornimi za obe ti naravni oazi, na katerem so bili tudi direktor mira-marske ustanove Grazia-no Benedetti in voditelji slovenskega Inštituta za varstvo narave. Miramarski center je ob včerajšnjem »vsedržavnem dnevu oaz« praznoval tudi dvajsetletnico svoje ustanovitve in se v tem obdobju povzpel na vrh italijanske lestvice kar zadeva aktivno zaščito teritorija ter ambiental- ne didaktične dejavnosti. Preseči je treba tudi sporna vprašanja meje in manjšin TRST / Z VČERAJŠNJE SPOMINSKE SVEČANOSTI OB OBLETNICI ZMAGE GORIŠKA / POUDAREK NA KOMEMORACIJAH OB 25. APRILU Kljub strahotnim izkušnjam z Rižarno smo že zopet med zemljo in peklom Huda zaskrbljenost zaradi tragičnega dogajanja v nekdanji Jugoslaviji Ace Mermolja med govorom - v ozadju predstavniki oblasti (foto Ferrari) Dan osvoboditve v okoliških krajih TRST - »Nikdar veC kaj takega!« Suvereni poziv je izzvenel iz govorov v Rižarni ob včerajšnji proslavitvi zmage nad nacifašizmom. Ljudi je bilo precej - torej premalo spričo zgodovinskega momenta v Italiji, bivši Jugoslaviji in še marsikje drugje. Ali smo res pozabili, Cesar ne bi smeli pozabiti, se je vprašala deželna tajnica sindikata UIL Adele Pino, ko je o-pozorila, da je treba po slabih 50 letih znova graditi demokratično Italijo. Spregovorila je po nagovoru podkomisarja Pokrajine Natalina Benedet-tija, ki je poudaril vrednoto miroljubnega sožitja, in nastopu moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela, ki je pod vodstvom Mirana Žitka odpel »Dio del cielo« in Kosovelovo »Bori«, ob kateri se je nekdanjim borcem in aktivistkam utrnila solza. Pred tem so se odvili katoliški, židovski in srb-sko-pravoslavni obred s poudarkom na nuji po spravi in svobodi vsakogar v različnosti. Se prej je bilo ob postrojenem vojaškem vodu polaganje vencev. Posebej gre poudariti dvojezični govor predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Aceta Mermolje, ki je dejal med drugim naslednje: »Rižarna nam jasno in neizbrisno govori o poslednji meji in zadnji odločitvi. Vsi, ki govorimo o osvoboditvi, smo se odločili za prostor Člo- veškega: znova in znova se zanj odločamo in vemo, kaj ta prostor pomeni. Človek ve, da je lahko neodgovoren in zato klice k odgovornosti, ve, da je lahko brezobziren in zato postavlja etične in moralne norme; ve, da si želi moCi in nadvlade in si prav zato postavlja pravila, ki naj bi omejevala destruktivne in av-todestruktivne nagone. To, kar se je dogajalo v uničevalnih taboriščih, se je dogajalo onkraj teh mej in v drugem nedopovedljivo krutem in blaznem teritoriju. Za sistem holokavsta lahko vemo, ker je bil, v resnici pa si ga ne moremo zamišljati, saj se njegova neizmerna groza umika dometu vsaj malo razumne misli in človeški percepciji. Ta groza je bila, Rižarna je tu, človek je preskočil mejo svoje lastne narave in življenja. Smo res zmagali, izbrisali prepad? Ne. Kako naj se Čutim svobodnega, ko gledam, kako nedaleč od tu, v Bosni, masakrirajo o-troke in posiljujejo dekleta, in zadrego, opreznost “svobodnega sveta". Tam je pekel, tam so odprta žrela Rižarne in mi ne moremo misliti, da smo daleč od tega prekletega roba. Tudi takrat ne, ko v našem mestu poslušamo nihilistični cinizem do te vojne in ko Čutimo tisto narodno mržnjo, ki je bila že v preteklosti temelj Rižarne. Naše človeško odporništvo in uporništvo i-mata tu in danes svoj najgloblji smisel, zato da ne prestopimo meje med zemljo in peklom.« Pred mikrofon na ploščadi, kjer so v peci izgorela življenja Slovencev, Italijanov, Hrvatov, Zidov in Romov in okoli katere so stali predstavniki borčevskih organizacij, sindikatov in političnih sil ter slovenski župani, je nazadnje stopila Paola Del Din, katere brat je padel v vrstah brigade Osoppo, znane po svoji protislovenski in antikomunisticni naravnanosti. Po njenem mnenju ni v drugi vojni nihče zmagal; zasluge za zmago da so pripisali le eni strani, Italija ni znala ovrednotiti »pluralizma odporništva«, Zahod ni razumel zahodne usmerjenosti Trsta in bil neposredno kriv za fojbe. Takšnih sklepnih besed ni bilo treba. TRST - Obletnico osvoboditve so proslavili tudi v raznih drugih krajih na Tržaškem. Pri spomeniku padlim v NOB v Repnu so spregovorili udeležencem (tudi delegaciji iz pobratenega Logatca s predsednikom izvršnega sveta Pucem na Čelu) župan Aleksij Križman (»onesposobiti moramo naraščajočo nacionalistično nevarnost, ki se je pred dobrimi 60 leti prebila na oblast prav ob razsulu ekonomskega in političnega sistema«), občinski svetovalec SSk Renzo Milic in župnik Florjane. Zatem so nastopiti lovski pevski zbor Doberdob, mešani zbor župnijske skupnosti Repentabor, učenci osnovne šole »Gradnik« in Članici KD Kraški dom. Križani so ob dnevu vstaje položili venec k spominski plošči pred rojstno hišo Josipa Verginelle, kjer je zapel moški zbor »Vesna« (Križani gredo čez en mesec v dolino Camonica, kjer se bodo poklonili njegovemu spominu in spominu Henrika Stefančiča ob odkritju spomenika padlim na vrhu Pratolonga). Nato so šli pred glavni vaški spomenik, kjer je govoril podpredsednik pokrajinskega vodstva AN-PI-VZPI Agostino Zirelli. Pred tem sta predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Dušan Križman in svetovalec Zdravko Babic položila vence pred spomenike padlim na kontovelskem pokopališču, na Proseku in v Križu, (as) V idealih osvobodilnega boja zgled tudi za današnje dni Povsod številna udeležba na slovesnostih pred spomeniki Marko Marinčič Praznovanje 25. aprila pred vsakim spomenikom ali obeležjem padlim za osvoboditev je bilo včeraj dokaz, da ostajajo tudi v obdobju politične krize nekatere vrednote žive, trdne in morda aktualnejše kot v preteklosti. Odgovor na korupcijo, dobičkarstvo in oportunizem v politiki gre iskati tudi v zgledih in idealih gibanja, kakršno je bilo partizansko. S temi aktualnimi poudarki so včeraj potekale številne slovesnosti na Goriškem. Izredno občutena je bila v Pevmi, kjer so praznovali obnovitev najstarejšega spomenika padlim v zamejstvu in nasploh na Primorskem. Spomenik v obliki Triglava in z zvezdo stoji na pevmskem trgu že od leta 1946. Pred kratkim je rajonski svet poskrbel za ureditev njegovega okolja. Na srečanju so poleg predsednika rajonskega sveta Primožiča spregovorili še župnik Makuc, pokrajinski odbornik Špacapan in Po-letto v imenu VZPI in drugih borčevskih organizacij. Kulturni program so oblikovali uCenci in pevci ter pevke domačega zbora. Podobne povsod dobro obiskane in doživete slovesnosti s kratkimi nagovori, petjem domačih zborov in recitacijami so bile vCeraj še v Podgori, v Standrežu, na Vrhu, v Doberdobu. Ze v soboto pa so 25. april počastili na Sovodenjskem s polaganji vencev občine in organizacij k spome- nikom po vseh zaselkih ter z večerno slovesnostjo v Gabrjah, kjer sta pela zbora Skala in Jezero, sodelovali so recitatorji, govoril pa je župan Vid Primožič. Prav tako v soboto sta v Gorici delegaciji SKGZ in VZPI položili vence pred razne spomenike in grobnico partizanov na glavnem pokopališču. Pomembna je bila tudi včerajšnja svečanost v Doberdobu, kjer so se na osrednji komemoraciji v tej občini zbrali številni domačini in gostje. Prišla je tudi ministrica za delo Slovenije Jožica Puhar, ki je v nagovoru poudarila, da si Slovenija ne želi sporov na meji temveč hoCe na podlagi Osimskih sporazumov razvijati in utrjevati sožitje. Govoril je tudi župan Marjo Lavrenčič, pel je zbor Jezero, igral je pihalni orkester Kras. Navzoči so bili konzul Slovenije Sušmelj, predstavniki Nove Gorice, Prvacine, Bleda in Sela na Krasu. Ob praznovanju 25. aprila se je včeraj na Goriškem odvijala tudi tradicionalna kolesarska dirka za pokal partizanskega heroja Montesa. Na slikah (foto Studio Reportage) srečanji pred spomeniki v Pevmi (zgoraj) in Doberdobu TRST / HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VOLITVE / SKLEPANJE ZAVEZNIŠTEV Poslovni uspeh na trdnih nogah Včeraj na Opčinah 86. redni občni zbor SSk preverja možnost tehnične povezave s SKP Obžalovanje dejstva, da sta KD in DSL odklonila sodelovanje TRST - Poslovni obračun za leto 1992, ki so ga včeraj odobrili elani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, je eden takih, kakršne bi si želele vse denarne ustanove. Dokazuje namreč nadaljnjo in zanesljivo rast zavoda, krepitev njegove premoženjske osnove in se zlasti tesnega sodelovanja in zaupanja med posojilnico in klientelo. O poslovnih rezultatih bomo sicer podrobneje poročali na gospodarski strani, že zdaj pa gre omeniti, da se je lanski obračun zaključil s Čistim dobičkom, ki presega pet milijard lir, medtem ko je Cisto premoženje ob koncu leta 1992 znašalo veC kot 30, 6 milijarde lir. Člani denarne zadruge, ki jih je bilo decembra lani 572, so na včerajšnjem 86. rednem obenem zboru v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (na sliki - foto KrižmanCiC) soglasno sprejeli poslovni obračun s poročili u-pravnega sveta in nadzornega odbora in predlog o porazdelitvi poslovnega presežka. Določili so nove, povišane zneske za vstop v zadrugo, najvišjo mejo za individualna posojila in za dolgoročne blagajniške oziroma podpisne kredite ter povišali honorar za elane nadzornega odbora, na koncu pa so s tajnim glasovanjem izvolili tri elane upravnega sveta na mesto tistih, ki jim je zapadel mandat, vse elane nadzornega odbora in elana razsodišča. V upravni svet sta bila ponovno izvoljena dosedanji predsednik Pavel Milic in Rado Andolsek, na novo pa je bil (na mesto dosedanjega elana Marcela Malalana) izvoljen Franco Pisani. V nadzorni odbor so bili potrjeni dosedanji elani Stevo KosmaC (predsednik), Edi Daneu in Marijan Bajc, za namestnika sta bila izvoljena Silva Resinovič Valencie in Vojko Lovriha, medtem ko sta bila za razsodnika izvoljena Egidij Košuta in Stanislav Soban. Bližajo se volitve in neizprosno se izteka Cas za predložitev volilnih simbolov in strankarskih povezav, kar je glavna značilnost novega volilnega sistema. Med političnimi silami je te dni zato Čutiti nenavadno vrenje in mrzlično iskanje zavezništev in najprimernejših poti za uveljavitev na junijskih volitvah, ki bodo prinesle marsikaj novega in pometle z nekaterimi preživelimi pojavi. Deželno tajništvo Slovenke skupnosti je včeraj preverjalo Se zadnje možnosti za učinkovito volilno povezavo za skupno koriščenje ostankov s kako drugo stranko na bližnjih deželnih volitvah. Kot smo že poročali, je deželno tajništvo v soboto zvečer na dolgem zasedanju ocenilo dosedanja stališča. Obžalovalo je sklepa Krščanske demokracije, ki je odklonila možnost povezave, in pa Demokratične stranke levice, ki je za povezavo raje kot Slovensko skupnost izbrala republikance. V tiskovnem poročilu Slovenske skupnosti je tudi rečeno, da ni toCna trditev o kakih »znanih pogajanjih s Krščansko demokracijo«. Slovenska skupnost je z veC strankami preverjala sploh načelno možnost dogovarjanja, medtem ko do pravih pogajanj sploh ni prišlo. Podobne stike kot s Krščansko demokracijo in Demokratično stranko levice je uradno ali neuradno imela tudi s Severno ligo, zelenimi in Se kom, odgovori pa so bili že preliminarno odklonilni. Spričo ponudbe tržaškega dela Stranke komunistične prenove, ki je iza-zila pripravljenost na tehnično povezavo, je deželno tajništvo z večinskim sklepom sprejelo stališče, da do konca preveri tudi to možnost, saj je spričo krivične volilne zakonodaje, ki ogroža obstoj Slovenske skupnosti, in ob spoštovanju njenih naCel ter popolne samostojnosti bistvenega pomena ohranitev slovenskega izvoljenega zastopstva. Iz včerajšnjih stikov z deželnim vodstvom Stranke komunistične prenove pa se je izkazalo, da bi slednja volilne povezave ne razumela zgolj kot tehnično pomoč, temveč kot politično in programsko sporazumevanje. Slovenska skupnost, ki je že pred Časom sklenila, da v vsakem primeru nastopi na deželnih volitvah s svojim znakom lipove vejice, preučuje tudi možnost solidarnega sodelovanja s Furlani. Italijani bodo nocoj spoznali Zlobca Ciril Zlobec je resda priljubljen gost na Goriškem, vendar doslej le slovenskemu občinstvu. Nocoj pa bo njegov obisk potekal nekoliko drugače. Na Multimedialnem teCaju slovenskega jezika, ki ga organizira Kinoatelje - LO-GLAB, se bo Zlobec, ki odlično obvlada italijanščino, predstavil tečajnikom italijanske narodnosti in bo s svojimi izkušnjami in poetičnostjo zanesljivo zanimiv pripovedovalec o slovenski stvarnosti. Srečanje bo ob 20.30 v knjižnici Damir Feigel v Ul. della Croce 3. SEJMI / EXPOMEGO NA GORIŠKEM RAZSTAVIŠČU V raznoliki ponudbi sejma zanimanje za antikvariat Organizatorji zadovoljni z obiskom v prvih dveh dneh Danes no Expomegu dan Koroške Včeraj na goriškem sejmu Expomego (foto Studio Reportage) GORICA / SEVERNA LIGA Nov sedež goriških ligašev ki se pripravljajo na volitve Severna liga se pripravlja na upravne volitve z odpiranjem novih sedežev in zbiranjem somišljenikov, ki jih ne manjka niti v Gorici. Na Korzu so nasproti spominskega parka včeraj ob navzočnosti poslancev Roberta Asquinija in Roberta Visentina (slednji je tudi deželni tajnik Lege Nord- Friuli) predali namenu nov goriski sedež -prostorno stanovanje, kjer bo delovala liga s svojo mladinsko sekcijo in povezanimi organizacijami. Srečanje je bilo seveda priložnost za predvolilna govora obeh poslancev, ki sta predstavila taktiko kapilarne prisotnosti na ozemlju s končnim ciljem prevzema oblasti za uveljavljanje avtonomizma in federalizma. Visen-tin je po eni strani omenil potrebo po odpiranju Sloveniji, Asquini pa je po drugi ogrel “trgovsko dušo” gibanja z zahtevami po veC bencinskih bonih in italijanskih duty-freejih, ki morda niso v skladu s proglasi o boju proti “južnjaškemu asi-stencializmu”, so pa zelo dobrodošli bazi lige Se zlasti zaradi obljube, da bi dobiček porazdelili tukajšnjim trgovcem. Na tisoCe obiskovalcev si je vCeraj na goriškem razstavišču ogledalo ponudbo letošnjega 23. mednarodnega vzorčnega sejma Expomego. Dopoldne je bil sicer obisk skromnejši, od prvih popoldanskih urah pa je bila do večera na razstavišču skoraj stalno gneCa. V treh halah ter na zunanjih razstavnih površinah je na ogled širok izbor ponudbe predvsem deželnih trgovskih in obrtniških podjetij, zastopani pa sta tudi Slovenija in Avstrija. Prav danes bo na sejmu dan Koroške. Kar zadeva sejemsko ponudbo, je Se posebno pozornost v soboto in včeraj pritegnil sejem antikvariata, na katerem so poklicni antikvariji predstavili zanimiv izbor starih predmetov. Sejem Expomego bo danes in v naslednjih de- lavnikih odprt od 16. do 20. ure. Posebnih obrobnih prireditev ne bo do Cetrteka, ko je napovedan posvet o ženskah in podjetništvu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar Jutri. 27. aprila, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici Abonma RED A in RED B Avtobus vozi po običajnem voznem redu. KINO GORICA VITTORIA 18.20-20.10-22.00 »La moglie del soldato«. Rež. Neil Jordan. Predstavljen na festivalu Benetke 1992. CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’ armata delle te-nebre«. VERDI 17.15- 19.40-22.00 »Gli spletati«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340 [3 OBVESTILA OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo danes med 9. in 11. uro zaradi del na glavni cevi vodovoda prišlo do prekinitve dobave vode. Prosijo za razumevanje. Občina nadalje obvešča, da bodo do nadaljnega pobirali smeti ob torkih in petkih. OBČINA DOBERDOB je razpisala javni natečaj za mesto uradnika 5. stopnje po funkcionalni lestvici predvideni z DPR 333/90. Med pogoji se zahteva pisno in ustno znanje slovenščine. Rok za predložitev prošenj zapade 16. maja letos. Informacije nudijo na občini. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cin-queterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072). POGREBI Danes ob 12.45 Maria Ferluga por. Calligaris iz bolnišnice Janeza od Boga v Foljan. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: Dušan Mlakar V sredo, 28. 4. ob 20.30 Abonma RED D V četrtek, 29. 4. ob 20.30 Abonma RED E KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enri-co Lo Verso. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Notti selvag-ge«, r.-i. Cyril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Accer-chiato« i. J. C. Van Damine. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Abuso di potere«, i. Kurt Russel, Madeleine Stovve. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gli Aristogatti«, prod. Walt Disney. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rico-mincio da capo«, i. Bill Murray. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Alive - I so-pravvissuti«, i. Ethan Havvke, Vincent Spano, Jo-sh Hamilton. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Poster. EDEN - 15.30, 22.10 »Časa d’appuntamento: puttana dalla testa ai pie-di«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 19.15, 20.00, 22.00 » Scent of a vvoman - Profumo di don-na«, i. Al Padno. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Luna di fie-le«, r. Roman Polanski. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Caccia alle farfalle«, r. Otar Iosseliani. RADIO - 15.30, 21.30 »Desiderio bestiale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 399-111, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. li PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi nocoj v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 na predavanje na temo EDO RAVNIKAR in njegova kritična stališča do sodobne slovenske stvarnosti. Začetek ob 20.30. VZPI-ANPI in BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prirejata jutri, 27. t.m., ob 20.uri v dvorani v Ul. Cerreto 12 okroglo mizo na temo BARKOVLJE PRED 50. LETI - ODPORNIŠTVO IN OSVOBODILNO GIBANJE. Uvodna misel prof. Teodoro Sala, Neva Lukeš in dr. Skerk. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE — KROŽEK KRAS prireja 30.4., 1. in 2.5. na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKI PRAZNIK. V petek, 30.4., ob 20. uri otvoritev razstave ”1. maj”; v soboto, 1.5., ob 17. uri nastop godbe V. Parma iz Trebe, ob 19.00 ples z ansamblom Krt; v nedeljo, 2.5., ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič, ob 19.00 ples z ansamblom Krt. Vabljeni! SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE GEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. S IZLETI V SOBOTO, 15. MAJA bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. St. 228333 od 12. do 14. ure. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. št. 200036 ter Ida Bor-tolotti tel. St. 200007. H SOLSKE VESTI VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 26. aprila. 1993 PAS Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.05- Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 0.37. Jutri, TOREK, 27 aprila 1993 DAN UPORA \ : LEKARNE Od ponedeljka, 26., do petka, 30. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delPOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel.911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delPOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- 6 6NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. SREDNJA SOLA I. CANKAR vabi starše svojih učenčev na roditeljski sestanek, ki bo na Soli danes, 26. t.m., ob 17.30. MALI OGLASI OSMICA Brje pri Kom-nu-Kosmina Miran je odprta do 2.maja. Vabljeni! OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refošk. OSMICO je odprl Livio Pernarčič v Stivanu. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO sta v Logu st. 243 odprla Maks in Doria-no Komar. Točita belo, črno, malvazijo in vitovsko. OSMICO je odprl v Dolini na st. 442 Oskar Slavec. ToCi belo in črno vino. AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak Četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. St. 25 odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprla v Slivnem st. 25 družina Frandoli. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleu-rotus). Tel. St. 231846 ali 232577. PRODAM mladice z rodovnikom pasma kraški ovčar. Tel. 040/226207. PRIPRAVI ZA VAŠO POROKO: * VABILA * BOMBONIERE * SPREJEM * CVETLIČNE OKRASE * NAJEM AVTOMOBILA ZA POROČNI OBRED * FOTOGRAFA * VIDEO POSNETKE * GLASBO * PRIČESKO IN ŠMINKO NEVESTE. TRST - Ul. Ginnastica 30 - Tel. 725489 NEMŠKE BOKSERJE, mladice, cepljene, vrhunsko leglo, prodam. Tel. 003864/325106. PRODAM klavir po ugodni ceni. Tel. št. 200620. PRODAM motorno kolo Suzuki mod DR 650 RSE, letnik '91 v odličnem stanju. Tel. St. 214527 v popoldanskih urah. Y10 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 823348 od 43.30 do 16. ure. PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GL S (z dodatki), december ’89. Tel. St. 421412. PODARIM dvomesečnega psička. Tel. št. 200169 ob urah obedov. MEDICINSKA SESTRA isce delo na domu ali varstvo in nego bolnika. Tel. St. 828251. NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja, po zmernih cenah. Tel. st. 772155. PRIZNANI ANSAMBEL nujno isce bas kitarista. Tel. 7796331 od 15.00 do 18.00. IŠČEM knjigo Antologia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. . st. 815478 ob urah kosila. POHIŠTVO KORŠIČ obvešča cenjene stranke, da je uvedlo nov poletni urnik in sicer od torka do sobote: 8.30 - 12.30 ter 15.30 -19.30. Ob izgubi dragega Maksa izražamo sožalje vsem njegovim dragim Anka, Sergij z družino Gerdi, Inko z družino Tatjana Starec -Smerkolj Neva, Paulo z družino Mohamed z družino Majda in Paulo z družino Kolegi in kolegice iz uredništva informativnih oddaj Radia Trst A izrekajo Stojanu Spetiču sožalje ob izgubi oCeta Maksa. Ob smrti Maksa Spetiča izrekata iskreno sožalje ženi in sinovoma ter vsem svojcem Vojmir in Magda Ob izgubi dragega očeta Maksa izrekamo iskreno sožalje predsedniku Marijanu in Bruni ter svojcem vsi od Stu ledi Ob težki izgubi dragega očeta Maksa izražajo sožalje kolegu Stojanu in svojcem novinarji Primorskega dnevnika Umrl je nas dobri oce, skrbni mož, nežni nono Maks Spetič Žalostno vest naznanjajo žena Mery, sinova Stojan in Marijan, obe Bruni, vnuki Alenka, Iztok, Igor in Katja, sestra Ada in brat Svetko z družinami, družine Orel, Požar, Pečar, Manin, Lizier ter ostalo sorodstvo. Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Katinara, 26. aprila 1993 Ob izgubi dragega očeta Maksa izreka predsedniku Marijanu in svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini Ob izgubi dragega no-nota Maksa izreka svojima pevcema Igorju in Katji globoko sožalje OPZ Fran Venturini Ob težki izgubi dragega Maksa izrekata gospe Mery ter Marijanu in Stojanu z družinama občuteno sožalje Serena in Suadam Ob izgubi dragega očeta Maksa izrekajo globoko sožalje Marijanu in svojcem Danilo ter Suzana in Darko z družinama Ob smrti Maksa Spetiča iskreno sočustvujemo z vsemi njegovimi dragimi Tržaška federacija SKP Ob hudi izgubi dragega Maksa Spetiča izražamo iskreno sožalje vsem prizadetim Nina, Viktor, Dino in Sandra z družinami Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. —- Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG KOMENTAR Vprašljiv proračunski primanjkljaj Alenka L. Jakomin Parlament je kljub številnim poceduralnim zapletom le sprejel proračun za letošnje leto. Vlada je s potrditvijo množice finančnih postavk dosegla tisto, kar si je zadala. Se več, z notranjimi prerazporeditvami ji je celo uspelo znižati prvotni predlagani obseg proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov. Proračunske številke povedo, da bo država največ sredstev namenila ministrstvu za delo, torej reševanju socialnih težav brezposelnih. Sledijo sredstva, namenjena prestrukturiranju in sanaciji bank ter gospodarstva, šolstvu, prometu in zvezam ter obrambi. Ob pogledu na številke moramo povedati, da vlada ne posveča pretirane pozornosti varstvu okolja, pa tudi kulturi ne. Dejstvo, da je namenila dodatna sredstva za protizračno obrambo (prvotno niso bila predvidena), pa napeljuje na nova ugibanja. Gledano v celoti, se številke naslanjajo na proračunski memorandum, iz katerega veje ekonomska politika vlade v znamenju večje skrbi za zaposlovanje in brezposelne, omejevalne dohodkovne politike, učinkovitejšega pobiranja davkov, umirjanja rasti cen in spodbujanja izvoza ter prestrukturiranja in sanacije gospodarstva. Ob vsem tem je najbolj vprašljiv proračunski primanjkljaj. Vlada bo namreč potrebovala precej spretnosti, da se bo za pokrivanje primanjkljaja uspešno zadolževala doma in v tujini, saj je manevrski prostor zadolževanja zelo ozek. Zadolževanje doma lahko sproži dvig obrestne mere, torej višjo ceno denarja, zadolževanje v tujini pa večje povpraševanje po tolarjih. Oba načina zadolževanja pa bi lahko posredno sprožila inflacijo. Kakorkoli že, dejavnosti, ki se napajajo iz proračuna, imajo v letošnjem letu zagotovljene vire. Vprašanje je le, Ce bodo porabniki spoštovali obstoječo zakonodajo in za svojo porabo odgovarjali finančnemu ministru. Računskega sodišča, ki drugod po svetu nadzira porabo proračunskih sredstev, pri nas še nimamo in prav zato je lojalnost proračunskih porabnikov (in s tem tudi pravilno porabljeni denar davkoplačevalčev) v najvecji meri odvisna od politične volje. INTERVJU / POLONCA DOBRAJC, PREDSEDNICA PREISKOVALNE KOMISIJE »Brez Brejčevih dokumentov delo ne bo mogoče« Sklic prve seje že v krotkem - 15 dni premalo zo 1500 strani gradivo Polonca Dobrajc: delati v skladu z zakoni (Foto:TRIO) LJUBLJANA - V noCi s petka na soboto je državnemu zboru uspelo po žolčnih polemikah imenovati osemčlansko preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z ugotavljanjem zlorabe javnih pooblastil v poslovanju novogoriškega Hita, portoroškega Casinoja, begunjskega Elana, Slovenskih železarn, bank v sanacijskem postopku ter pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja za potrebe državnih rezerv. Za predsednico komisije so izvolili Polonco Dobrajc, poslanko Slovenske nacionalne stranke, sicer pravnico s pravosodnim izpitom. Član vaše komisije, poslanec Marjan Podobnik, je že podvomil v dosego kakršnihkoli rezultatov tega preiskovalnega telesa, saj naj bi bilo sestavljeno »po potrebah parlamentarne večine«. Se s tem strinjate? Ne bi se rada spuščala na njegovo raven, moram pa reci, da me, od kadar sem v slovenski politiki, moti zlasti to, da se mi ves Cas poskuša prilepiti nalepka o moji pripadnosti temu ah onemu. Preiskovalno komisijo Čaka izjemno obsežno delo. Kdaj boste zaceli delati in kako se nameravate lotiti svojih nalog? Prvo sejo komisije bom verjetno sklicala že prihodnji teden, najpozneje pa takoj po prvomajskih počitnicah. Predvsem se moramo elani dogovoriti o pre- Ivanka Mihelčič dnostnem vrstnem redu zadev, saj jih je več in so vse zelo kompleksne. Najbolj žgoCa je nedvomno zadeva Hit. Komisija pa se bo najprej morala odločiti, kako bo sploh delala. Menim, da se vsekakor moramo držati zakonov, najbližji nam je ta trenutek zakon o kazenskem postopku. Poleg tega mora komisija Cimprej pridobiti tudi dokumentacijo, saj elani, razen nekaterih izjem, nimamo nobenega gradiva. Mislim tudi, da brez dokumentacije, ki jo je gospod Miha Brejc v petek izročil komisiji za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb, naša komisija nikakor ne more začeti delati. Ce jo bomo dobili, saj je Brejc dejal, da jo je izročil parlamentu, ne pa izrecno in zgolj komisiji za nadzor nad delom Visa, bo to pomenilo, da bomo elani komisije najprej morali temeljito preučiti tisoč petsto strani tega gradiva. Petnajst dni, kolikor nas loči od priprave novega zakona, ki bi uredil naše poslovanje, pravzaprav pomeni, da imamo izredno malo Časa, da se s tako obsežnim gradivom sploh seznanimo. Brez tega pa se ne bo mogoč začetek kakršnekoli preiskave, še manj pa klicanje ljudi na zaslišanje. Ali bo vaša komisija imela možnost sankcionirati neresnična pričevanja? Oziroma, kako lahko dosežete, da bodo ljudje govorili resnico? Priča je dolžna izpovedati resnico, kako bomo mi to dosegli, pa vam ta hip ne morem odgovoriti. Zadev ne bi rada prejudicirala. Upam, da bodo vsaj tiste osebe, ki so se že doslej pojavile v povezavi s temi aferami, odzvale našemu povabilu in razkrile ozadja. Ah se vam zdi, da so zadeve, ki se jih boste lotevali, izjemno široke in da bo njihova razjasnitev zahtevale ne le dneve in mesece, temveč morebiti celo leta? To je res, toda kljub tej širini mi je Zal, da že na začetku nismo vsebine dela naše preiskovalne komisije razširili tudi na financiranje strank v predvolilnem boju, ker osebno mislim, da je bil tudi to eden izmed vzrokov za vse te afere in sumljive poti odtekanja denarja, Ce se to resnično dogajalo. Ali bo delo komisije javno ah tajno? Osebno se zavzemam za javnost dela, čeprav se bo komisija verjetno sproti odločala o tem. Za tajnost pa se bom zavzela denimo takrat, ko nam bodo na voljo dokumenti, ki jih je Brejc izročil parlamentu zaradi morebitne (ne) verodostojnosti Visovih podatkov, oziroma zaradi tega, da ne bi morebiti kogarkoli zaznamovali po nedolžnem. STATISTIKA / GOSPODARSTVO Ni razlogov za optimizem -brezposelnost raste Za četrtino večje plače v negospodarstvu LJUBLJANA - Povprečna februarska neto plača je v Sloveniji znašala natanko 45.253 tolarjev, in sicer v gospodarstvu 40.701 tolar, v negospodarstvu pa 62.445 tolarjev. V primerjavi z januarjem so bile neto plače V februarju večje za 8, 9 odstotka -v gospodarstvu za 3, 8, v negospodarstvu pa za 32, 6 odstotka, je ugotovil centralni državni zavod za statistiko. Bruto plače pa so se glede na prvi letošnji mesec februarja povečale za 8, 5 odstotka; v gospodarstvu za 3, 5 odstotka, v negospodarstvu pa za 22, 5 odstotka. Glede na januar so se bruto plače zmanjšale le v vodnem gospodarstvu (za 1, 2 odstotka), medtem ko so se najbolj povečale v zdravstvu in socialnem varstvu (za 43 odstotkov). Zavod za statistiko tudi ugotavlja, da je bilo februarja za 0, 7 odstotka manj brezposelnih kot januarja, glede na lanski februar pa se je njihovo število povečalo skoraj za Četrtino, natančneje za 24, 6 odstotka. Zavodu za zaposlovanje Slovenije je uspelo v februarju zaposliti za 38 odstotkov veC oseb kot v januarju. Januarska stopnja brezposelnosti je dosegla 13, 5 odstotka; pri moških 14, 4 odstotka in pri ženskah 12, 5 odstotka. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjem marcu za skoraj 5 odstotkov višja kot v (nizkem) lanskem povprečju, za 37, 7 odstotka nižja kot v najbolj uspelem mesecu leta 1989, marcu, in le za 3, 4 odstotka višja kot v marcu leta 1975, je ugotovil centralni državni zavod za statistiko. Opozarjajo, da ni nobenega razloga za pretiran optimizem. Trend upadanja marčevske industrijske proizvodnje je namreč še vedno 0, 3 odstotka, kar kaže na to, da še ni prišlo do preobrata v gospodarskih gibanjih. Kljub pozitivnemu mesečnemu rezultatu raven letošnje proizvodnje namreč še vedno ni dosegla lanske rti-vni in najvišje ravni iz leta 1987 in je le za 3 odstotke višja kot v letu 1974. (-STA) SUŠA / POMANJKANJE VODE IN POŽARI ZAPOSLOVANJE / USPOSABLJANJE DELAVCEV ZGODILO SE BO TA TEDEN Položaj zaenkrat še ni kritičen Požari imajo razsežnosti naravne katastrofe Vzpodbujanje samozaposlovanja Povečano število upravičencev do denarnega nadomestila in prejemnikov pomoči Pred kresovi temna očala ne pomagajo Državne komisije, 27, april, 1. maj in počitnice Bodo v odročnih krajih tudi letos žejni? (Foto: S. Ž./TRIO) Petra Trček LJUBLJANA - V prvih treh mesecih tega leta so nas presenetili številni gozdni požari. Vzrok za to je bilo eno najdaljših in najbolj suhih obdobij, kar jih je bilo v Sloveniji. Trajalo je od 10. decembra lani do 10. aprila letos. Zanimivo je, da je že kar pet zadnjih zim pod dolgoletnim povprečjem padavin. Količine deževja, ki so zapadle letos, pa predstavljajo le od 1 do 10 odstotkov dolgoletnega povprečja za to obdobje leta. Število požarov v naravi se je zaCelo povečevati v drugi polovici januarja, v februarju in marcu pa je doseglo razsežnosti naravne nesreče. Februarja je gorelo predvsem v submedite-ranskem delu Slovenije. Ljudje so namreč zaceli s požiganjem travniških in njivskih odpadkov in podrasti. Marca, ko so tudi drugod po Sloveniji zaceli Čistiti travnike, njive in gozdove, se je nevarnost požarov razširila. V prvih treh mesecih je bilo tako že okoli 920 požarov v naravi, ki so zajeli predvsem gozdne površine. Skupna požarna površina znaša že okoli 4662 hektarjev. Največ požarov je bilo v občinah Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna in Celje. Za požare niso krive le neugodne vremenske razmere, ki jih same po sebi ne povzročajo. Največkrat je zagorelo zaradi malomarnosti pri kurjenju podrasti, travniških in njivskih odpadkov, ki so jih ljudje sežigali kljub požarnovarstvenim ukrepom, ki jih je razglasila večina slovenskih občin. Malomarnosti pa so krive simbolične kazni, ki so predvidene ob neupoštevanju ukrepov. Dolgotrajno sušno obdobje je povzročilo tudi motnje pri oskrbi z vodo. Položaj nikjer ni bil kritičen, verjetno zato, ker je bilo jeseni in tik pred začetkom sušnega obdobja veliko padavin. Ce primerjamo zimsko sušno obdobje z lanskim poletnim so bile razmere tokrat precej manj težavne. Se najslabši je bil položaj v občinah Pesnica, Žalec, Ptuj, Črnomelj, Nova Gorica in Se- žana. Število ljudi, ki so bili oskrbovani s pitno vodo iz cistern, se je gibalo med 25 in 30 tisoč. Cena vode je bila minimalna, zato pa so bili stroški prevoza toliko večji. Porabniki so morali večji ali manjši del stroškov v glavnem plačati sami. V kmetijstvu suša ni povzročila občutnejše škode. Razmere bi se lahko močno poslabšale, Ce bi se toplo in vetrovno vreme še nadaljevalo. K sreči pa je konec marca začelo deževati in rastline so zaCele rasti. Za vinogradnike in sadjarje so bile manjše količine padavin in ne premočne ohladitve celo bolj koristne. LJUBLJANA - Učinki prestrukturiranja slovenskega in regijskega gospodarstva se kažejo tako v številu brezposelnih ljudi kot v številu upravičencev do socialne varnosti med njimi, ugotavljajo na ljubljanski enoti republiškega zavoda za zaposlovanje. Konec lanskega leta je bilo na Zavodu prijavljenih 30, 9 odstotka več iskalcev zaposlitve kot konec leta 1991. Relativna stopnja brezposelnosti je znašala 12, 07 odstotka. S tem se je povečalo število upravičenčev do denarnega nadomestila in prejemnikov denarne pomoči. V povprečju je bilo denarno nadomestilo priznano upravičencem za dobo 15 mesecev, denarna pomoč pa za 22 mesecev. KRANJ - Zgodba o stavki delavcev Iskre Unitel leta 1990 in njenem epilogu na Temeljnem sodišču v Kranju je dobro poznana tudi bralcem Republike. Ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbo Eleka se je le-ta nanjo pred dnevi pritožil. N^ 10 straneh obširno razlagajo svoje utemeljitve, saj je njihova osnovna ocena, da sta bila tako sodba kot tudi postopek, ki je do nje pripeljal nepravilna in nezakonita. Ob strokovnih utemeljitvah so se uvodoma najprej dotaknili tudi so- Z naraščajočo brezposelnostjo so se pojavile vse večje potrebe po vključevanju iskalcev zaposlitve v različne oblike usposabljanja in izobraževanja. Lani so se prijavljeni iskalci vključevali v 69 različnih programov, kar je za polovico veC kot leto prej. Na usposabljanje so lani poslali tudi 218 invalidov, na novo se jih je zaposlilo 43, vendar se ldjub novim ukrepom aktivne politike zaposlovanja v invalidskih podjetjih ni povečalo število zaposlenih. Država skuša z aktivno politiko zaposlovanja zmanjšati brezposelnost, izboljšati kakovost usposobljenosti delovne sile in povpraševanje po njej. Ukrepi te politike so namenjeni ponudbi delovne sile, povpraševanju po njej Vine Bester dnice Šenke SifkoviC in slovenskih medijev. Prvo so označili kot sodnico brez izkušenj, ki je hotela razpravo zaradi odhoda na porodniški dopust Cimprej zaključiti, drugi pa so bili vsi brez izjeme prepoznani za pristranske in navijaške poročevalce. Pritožba pa gr$ v tem delu tako daleč, da se poročanje novinarjev poskuša umestiti »v prijateljstva iz starega režima«, kar naj bi dodatno potrjevalo dejstvo, da je bil pra- in usklajevanju med ponudbo in povpraševanjem. Pri tem Zavod sofinancira pripravništvo, z izobraževanjem vzpodbuja samozaposlovanje, organizira učne delavnice »kako do zaposlitve«. Delodajalcem pomagajo s sofinanciranjem novih delovnih mest. Pomoč pri zmanjševanju brezposelnosti je tudi izvajanje javnih del, lani je bilo realiziranih kar 140 programov. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da prav to slednje ne more postati ena od rešilnih bilk za brezposelne ljudi oziroma ena od točk pri skrbi za nezaposlene, na katero bi kazali kot na uspešno tisti, ki naj bi pripomogli k večji zaposlenosti slovenskega za delo zmožnega prebivalstva. (P.T.) vnik toženega Sveta kranjskih sindikatov prej Družbeni pravobranilec samoupravljanja. Sodnici SifkoviCevi Eleko v pritožbi med drugim očita tudi to, da je hci nekdanjega generalnega direktorja Iskre. Kot pravijo v Eleku, sodnice pred razpravo zaradi tega niso želeli izločiti, ker so, kot ocenjujejo, računali na bolj pošteno sojenje. Ta del pritožbe zaključujejo s predlogom Vrhovnega sodišča Slovenije, da določi v (predvidoma) ponovljenem postopku drugo sodišče v državi. __________ELEKO / PRITOŽBA__________ Sodnica naj bi bila brez izkušenj, poročevalci pa pristranski in navijaški Slovence Čaka še en politično in življenjsko naporen teden, pa Ce se jim še tako zdi, da so enega ravnokar preživeli. Morda si ga niti ne znajo predstavljati, kot si Ljubljančani prav gotovo ne znajo predstavljati, kaj naj državna prestolnica počne z zakonom o varstvu pred požarom in zakonom o gasilstvu. Predloga za izdajo obeh zakonov se bosta ta teden namreč znašla pred člani komisije za regionalni razvoj (komisija dela v okviru Državnega zbora), med njimi pa ni niti predsednika ljubljanske vlade Marjana Vidmarja niti koga drugega iz mesta in občin, ki bi lahko kaj naredil za to, da bi ljubljanski gasilci prekinili stavko, začeto pred skoraj dvajsetimi dnevi. Dejstvo, da bo Državni svet ta teden obravnaval zakon o izvrševanju republiškega proračuna in proračun nasploh, ljubljanskim gasilcem, poslancem in meščanom tudi nic kaj dosti ne pomaga. Za mestne gasilce v republiškem proračunu ni predvidenega nic denarja. Prav zato se gasilski sindikat z republiškim proračunom verjetno tudi ne bo kaj dosti ukvarjal, saj bi imeli gasilci ne nazadnje dovolj dela že s tem, da bi gasili vročo kri slovenskih kadilcev, ki se bodo skupaj s predlogom za izdajo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ta teden znašli na mizah elanov državne komisije za negospodarske dejavnosti. Sergeja Zorn Sicer pa bodo ta teden povsod, kjer so kljub demokratičnim spremembam še ohranili nekaj delavske borbenosti za svoje pravice, slavili prvi maj, praznik dela. Nekaj kresov ob prvem maju zagotovo bo, nekaj pa jih bo tudi tam, kjer bodo proslavili dan boja proti okupatorju, ki ga praznujemo 27. aprila. Temna oCala pred svetlobo teh kresov zagotovo nikomur ne bodo pomagala. Borci bodo gotovo med temi, ki se bodo spomnili tudi tega mejnika v slovenski zgo- dovini, ki je za nekatere še vedno simbol komunizma, drugi pa so se pustili prepričati, da so se takrat združile vse slovenske stranke, da bi s slovenske zemlje pregnale okupatorja oziroma, da bi se borile proti fašizmu. Med vsemi Slovenci pa bodo ta teden zagotovo najsrečnejši otroci, ki jim ne bo treba hoditi v šolo, saj so si pred končnim napadom na dober šolski uspeh letošnjega šolskega leta prislužili prvomajske počitnice. Da o profesorjih sploh ne govorimo. Kogar nadzira VIS, tudi temna očala ne morejo skriti SVET Ponedeljek, 26. aprila 1993 Peterle in Arhar v Baslu BASEL - Živahno diplomatsko dejavnost Republike Slovenije v Švici je včeraj nadaljevala slovenska delegacija, ki je obiskala tretje najpomembnejše švicarsko bančno središče Basel. Za Slovenijo najpomembnejša točka enodnevnega obiska so nedvomno pogovori z generalnim direktorjem Banke za mednarodne poravnave Lamfalussyjem. Poglavitna tema teh pogovorov bo vključitev Banke Slovenije kot polnopravne članice BIS. BIS je bila ustanovljena leta 1930, ena od njenih 29 delničark je bila od letal932 nekdanja Jugoslavija. Junija 1992 je BIS obvestila NBJ, da ji ne priznava več statusa centralne banke, zato je zamrznila vložek NBJ. Pred sprejemom držav naslednic SFRJ bi bila potrebna sporazumna delitev vložka NBJ. To se ni zgodilo zaradi srbskega nasprotovanja. Slovenija je zelo zainteresirana, da bi vprašanje njenega članstva v BIS Cimprej uredili. Odločitev IMF o podobni zadevi nam morda odpira vrata tudi v BIS. Sklad je namreč 14. decembra lani ugotovil, da je SFRJ nehala obstajati in da so naslednice upravičene do določenih deležev njenega imetja in dolgov. Darja Lavtižar BALKAN /. MIROVNI POSREDNIK SE TRUDI NA VSE PRETEGE Lord Owen miri Hrvate in Muslimane ter prepričuje Srbe Po obisku v Zagrebu se je britanski diplomat še enkrat odpravil v Beograd |IH iHtt-A'] ||| 11 1 ■r ■' mm E’ Uh L B 1 Nasmeh lorda Ovvena in Franje Tudmana ni upravičen? (Foto: MERLIN) Gordana Gojak / Zagreb in Radmila Lalič / Beograd ZAGREB, BEOGRAD - V deklaraciji, ki sta jo včeraj zjutraj okrog enih podpisala Mate Boban in Alija Izet-begoviC, sopodpisnik pa je bil tudi hrvaški predsednik Tudman, je zapisano, da bi morali oboroženi spopadi med Hrvati In Muslimani v BiH prerasti v sodelovanje med armado BiH in HVO na vojaškem področju, na državnem pa v uresničevanje V ance-Ownovega mirovnega načrta. Uspeh srečanja lahko pripišemo lordu Ownu, ki je celo sobotno popoldne prepričeval predstavnike sprtih strani, naj sedejo za pogajalsko mizo in se prenehajo spopadati. Uspelo mu je šele okoli 21. ure, ko je v Banske dvore prišel bosanski predsednik Izetbegovič s številnimi sodelavci. Pričakujejo, da bosta vojaška poveljnika sprtih strani ukrenila vse, kar je potrebno, da bosta lahko Cim-prej dokončno izpolnila ukaz »o prekinitvi spopadov in sovražnega delovanja na vseh frontah vojske BiH in HVO«, saj naj bi obe strani ustanovili skupno vojaško poveljstvo. V podpisani deklaraciji je tudi poseben odstavek, ki obvezuje obe strani, da bosta spoštovali vse doslej podpisane hrvaško-musliman-ske sporazume. Tako bi omogočili izpolnitev Van-ce-Ownov6ga mirovnega naCrta, ustanovili pa bodo lahko tudi posebno koordinacijsko telo, ki ga bodo sestavljali: Alija Izetbegovič, predsednik BiH, Ejup Ganiti, podpredsednik vlade BiH, Fikret Abdič, predstavnik Muslimanov, Mate Boban, Mile AkmaCič in Franjo Boras pa bodo zastopati hrvaško stran. Po podpisu izjave so Izetbegovič, Boban in Tudman na tiskovni konferenci povedali, da bi nadaljevanje hrvaško-musliman-skih spopadov onemogočilo dosego skupnih političnih ciljev, to pa bi samo koristilo agresorski srbski strani. vati komisijo, ki bi preučila vprašanje meja in pripravila tudi dokončno razmejitev, s katero bodo zadovoljne vse strani. Po podpisu deklaracije je lord Owen odpotoval v Beograd na razgovore z Do-brico Cosičem, Slobodanom Miloševičem, Momi-rjem Bulatovičem in Radovanom KaradiCem. Glavna tema pogovorov je nepripravljenost bosanskih Srbov, da bi podpisati mirovni sporazum. Združeni narodni bodo v primeru srbske trmoglavosti uvedli še bolj ostre sankcije, v primeru podpisa pa bi jih bili pripravljeni celo odpraviti. Ti- SARAJEVO - Iz osrednje Bosne so sporočili, da je prišlo do novih spopadov med enotami Vojske BiH in HVO, čeprav so predstavniki obeh strani včeraj v Zagrebu podpisali premirje. Hrvaški vojaški tiskovni predstavnik v Mostarju je sporočil, da je bilo v včerajšnjih bojih ubitih 10 hrvaških vojakov, število mrtvih civilistov pa je dosti večje, vendar natančnega števila še ne vedo. Spopadi so izbruhnili v mestu Busovace, v Vitezu in Jablanici. Bosanski Hrvatje so krivdo že pripisati Muslimanom, medtem ko so enote Unproforja poročale o zatišju na tem področju, sporočile pa so celo, da ne vedo, da bi na področju Busovace prišlo do oboroženega spopada. (Agencije) Lord David Owen je novinarjem povedal, da ostaja poglavitna naloga svetovne organizacije pripraviti bosanske Srbe k podpisu mirovnega sporazuma. Tako bi rešiti bosansko krizo na miren način, sprejeti bi lahko novo ustavo in imeno- skovni predstavnik lorda Ovvena je novinarjem povedal, da posebni odposlanec svetovne organizacije pri svojem mirovnem načrtu ni pripravljen na kompromise in da je njegov odhod iz Beograda odvisen od uspeha pogovorov. NOVICE Oproščeni, ker so orožje nameravali poslati v BiH KUVAJT - Tukajšnje sodišče je včeraj izpustilo muslimanskega duhovnika, vojaka in poslovneža, ki so biti obtoženi ilegalnega posesti orožja, potem ko jim je uspelo dokazati, da je bilo slednje namenjeno Muslimanon v BiH ter da z njim niso imeti škodljivih namenov. Eden od branilcev je povedal, da so obtoženi pokazati dokumente o pošiljki orožja, ki so ga izdali predstavniki nekdanje jugoslovanske republike. Sodišče je vse orožje zaplenilo. (Reuter) Arafat napoveduje palestinsko državo v dveh letih LONDON - Vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaser Arafat je ta teden v intervjuju za BBC Izrael pozval k zavzetejšemu sodelovanju na mirovnih pogajanjih o krizi na Bližnjem vzhodu v VVashingtonu ter v dveh letih napovedal palestinsko državo. Od Izraela je zahteval, naj sledi prizadevanjem in mirovnem procesu, kar pomeni tudi umik z okupiranih ozemelj. Novinarja BBC je celo povabil, naj si v dveh letih pride ogledat palestinsko državo, katere obstoj je samo še vprašanje Časa. Arafat je še pripomnil, da Izrael ni pokazal nobene želje po kompromisu ter da Rabin ni bistveno spremenil vlade. (Reuter) Policija pretepla več demonstrantov DAKA - Policija je morala s solzilcem in gumijevkami razgnati veC tisoC ljudi, ki so zahtevali sojenje obtoženim za vojne zločine v boju za ban-gladeško neodvisnost. Policisti so raniti približno 30 ljudi, v bolnišnici pa so nuditi pomoč tudi 20 policistom. Priče so povedale, da je do spopada prišlo, ko je policija odpeljala nekaj pravnikov, učiteljev, politikov, umetnikov in vojnih veteranov, ki so se zbrali pred vladno palaCo v bangladeškem glavnem mestu. (Reuter) PAKISTAN / SESTANEK ISLAMSKIH DR2AV ALBANIJA / PAPEŽEV OBISK EBRD / POTRATNI DIREKTOR Boljše sodelovanje bi lahko preprečilo vojne Zunanji ministri 51 držav o ogroženosti muslimanov po svetu - Silojdžič pričakuje vojaško in denarno podpo- KARACI - Pakistanski začasni predsednik vlade Balk Sher Mazari je islamske države v nedeljo pozval, naj si prizadevajo za skupno varnost. »Če bi zagotovili mehanizme medsebojnega sodelovanja, bi morda lahko prepredli tragedije v BiH, na Bližnjem vzhodu, v Kašmirju, Azerbajdžanu in drugje,« je povedal Mazari ob otvoritvi 21. zasedanja zunanjih ministrov držav Članic Organizacije islamske konference v Karačiju. Petdnevne konference se udeležuje večina od 51 članic OIK, med drugimi tudi Irak in Kuvajt. »V obdobju, ko je toliko muslimanskih narodov po svetu žrtev agresije in nasilja, je skrajni čas, da islamske države dobro premislijo o prizadevanjih za kolektivno varnost,« je dejal Maza- ri. ZDA so prejšnji mesec sporočile, da je leta 1990 skoraj izbruhnila jedrska vojna med Indijo in Pakistanom. V Islamabadu so te trditve že zanikati, češ da sicer imajo jedrske zmogljivosti, nimajo pa jedrskega orožja. Kot opazovalec se zasedanja udeležuje tudi zunanji minister BiH Haris Silaj-džič, ki skuša islamske države prepričati, naj pošljejo orožje bosanskim Muslimanom. »Pričakujemo vojaško, diplomatsko in denarno pomoč,« je dejal Silajdžič. En dan bodo ministri nameniti samo razpravi o razmerah v BiH, večina delegacij pa je že izrazila solidarnost z bosanskimi Muslimani. »Ta konferenca mora ukrepati zelo odločno, da bi rešila bosanske Muslimane pred genocidom,« je prepričan Mazari. Zavzel se je tu- di za odpravo embarga na uvoz orožja in zahteval, da pride srbsko težko topništvo pod nadzor Združenih narodov ter da letala Nata učinkoviteje nadzorujejo zračni prostor nad BiH. Zunanji ministri OIK bodo razpravljali zlasti o razmerah v BiH in na Bližnjem vzhodu, o vprašanju terorizma ter o gospodarskem sodelovanju med islamskimi državami. Obtožbe, da podpira teroriste v Pandžabu in Kašmirju, je pakistanski premier zavrnil in dejal, da se njegova država odločno bojuje proti terorizmu. Mazari je še povedal, da je zdaj Cas, da se vrnejo domov muslimani, ki so se v osemdesetih letih v Afganistanu pridružili svojim bratom v džiha-du, sveti vojni proti sovjetskemu režimu. (Reuter) MAKEDONIJA - BOLGARIJA Napad na novinarje je nabolj resen izgred v odnosih med sosedama SKOPJE - Na bolgar-sko-makedonske odnose, ki se sicer izboljšujejo, vsake toliko pade kaka temna senca, ki pa ima svoje korenine v zgodovini. Na svoji koži so precej neprijetne dogodke skusili makedonski novinarji, ki so hoteli spremljati proslavo ob 78. obletnici umora Jana Sandanskega, makedonskega narodnega heroja, v Rožanskem ma-nastiru v Bolgariji. Trideset kilometrov pred ciljem je novinarje Nove Makedonije, makedonske televizije in radia ustavila bolgarska policija ter jim ni dovolila naprej, Ceš da na tem območju potekajo vojaške vaje. Kasneje so se novinarji pozanimali pri organizatorju - makedonski organizaciji OMO Ilinden s sedežem v Bolgariji, kjer so jim potrditi, da je bila prireditev prijavljena in tudi odobrena. Težave novinarjev pa so se začele že na meji, ko fotoreporteju Nove Makedonije niso dovolili prehoda meje. Ob vrnitvi, ne da bi se prireditve sploh udeležiti, pa so jih na meji ustaviti pripadniki bolgarskih posebnih enot in z orožjem v rokah od novinarjev zahtevali, naj izstopijo iz avtomobi- la. Pot novinarjev se je tako končala kot eden najbolj resnih izgredov v bolgarsko-makedonskih odnosih. Dogodki na meji in v bližini Božanskega manastira so tako samo izraz represije bolgarskih oblasti, ki ne priznavajo obstoja Makedoncev v Bolgariji. Na podobni prireditvi so se lani celo spopadli pripadniki makedonske organizacije OMO Ilinden z bolgarsko policijo in elani VMRO-SDM, organizacije, ki trdi, da so Makedonci pravzaprav Bolgari. Marjan Kos V Škodni je papež posvetil prve štiri albanske škofe V Tirano prispel tudi vodja kosovskih Albancev Rugovo TIRANA - Enver Hoxha ju je obsodil na prisilno delo, papež Janez Pavel II. ju je vCeraj v Skadru posvetil v škofa. Ze to dejstvo je merilo burnih sprememb v Evropi in še zlasti ob Jadranu, potem ko so leta 1989 zrušili berlinski zid. Včerajšnji papežev obisk v Albaniji, prvi obisk poglavarja rimskokatoliške cerkve v tej državi, je odsev teh sprememb in novih razmer. Se do predvčerajšnjim je bila Albanija država, ki je bila sovražna vsakršni veroizpovedi, včeraj pa je albanski predsednik Šali Beriša, sicer musliman, pozdravil Janeza Pavla II. v »znamenje upanja za albanski in vse druge narode«. V Tirani, kamor je prispel po dobri uri poleta (papeževo letalo je najprej poletelo proti Grčiji in nato zavilo proti Albaniji, da bi se izognilo zračni blokadi nad BiH), je Karla Woytilo poleg albanskega predsednika in državnih predstavnikov oblasti pričakala tudi mati Tereza iz Kalkute, ki je albanskega porekla. Tudi to je bilo znamenje odprtosti, s katero je država pričakala uglednega gosta. In predsednik Berisha je v pozdravnem govoru poudaril, da je papežev obisk v Albaniji »tudi poziv v imenu Boga in Človeka, naj se ustavita pokol in barbarstvo in zagotovijo pogoji za mir in sodelovanje na Balkanu«. Karl Woytila se ni odzval na ta namig, ki je zadeval Bosno in Hercegovino, zato pa je poudaril vezi katoliške cerkve s pravoslavno (skupna vera v Kristusa), muslimanom pa naslovil svoj prijateljski pozdrav. Potem ko je ostro obsodil nekdanji albanski režim in se poklonil »herojski albanski cerkvi«, je Karl Woytila povzel, da hoče zdaj Cerkev »v ozračju prenavljanja v državi deliti z vsemi radost in odgovornost za pravkar zaCeto obdobje svobode«. Po sprejemu na letali- šču v Tirani se je papež odpeljal v Skader, kjer je med mašo posvetil prve štiri albanske škofe. Čeprav se je med obiskom Karl Woytila skrbno izogibal, da bi z besedo segel čez albanske meje, pa ga je kljub vsemu oplazil problem balkanske krize in napetosti. Slovesne maše v Škadru bi se moralo udeležiti nekaj tisoč vernikov iz Črne gore, toda v zadnjem trenutku oblast nove jugoslovanske federacije ni dovolila svojim državljanom prestopiti meje. Slovesnosti pa so se vendarle udeležili vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugora in sodelavci. (V. T.) Na tiranskem letališču so papeža sprejeli predsednik Berisha z ženo in mati Tereza (Telefoto: AP) Milijon dolarjev za marmorni vhod Mitjo Gaspari odpisal pogodbo o najetju posojila za obnovo elektrarn LONDON - Jacques Atta-li, predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj, bo moral danes pojasniti, zakaj je ta finančna ustanova med njegovim predsedovanjem porabila preveč sredstev. Evropski finančni ministri namreč menijo, da bo treba stroške banke zmanjšati; EBRD namreč ni sposobna plačati 85 milijonov ameriških dolarjev, predvidenih za opremo novega sedeža banke. Prav zato na letnem londonskem srečanju pričakujejo burno razpravo. Pretirana poraba sredstev grozi s povečanjem kontrole tudi Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu. Finančniki predvidevajo, da bo napovedano omejevanje porabe udarila po žepu tudi uslužbence, ki vodijo te mednarodne finančne ustanove. NajveC prahu je v javnosti dvignila izjava nemškega finančnega ministra Thea VVaigla, ki je Atta-lija obtožil zaradi njegovih izdatkov, porabljenih za osebne letalske polete. Attali je priznal, da je v času, ko se v vzhodni Evropi pojavlja množična brezposelnost, odločitev EBRD, da bo porabila 1, 2 milijona dolarjev za zamenjavo marmorja v preddverju svojega sedeža, pravzaprav napaka. Uradni viri sporočajo, da se bo svet guvernerjev, ki predstavlja 56 delničarjev banke, sestal na zaprti seji prav danes in sprejel nove ukrepe, s katerimi bodo poostreno nadzirali izdatke EBRD. Delegati, ki se udeležujejo letnega zasedanja banke, so nekoliko presenečeni nad višino in neupravičenostjo izdatkov. Kratka anketa Časopisa East European je pokazala, da bi samo 10 od 47 vprašanih ponovno izvolilo za predsednika EBRD Jacquesa Attali- ja, 15 pa jih je celo menilo, da bi Attali moral odstopiti. Na seji bodo razpravljali tudi o ukrepih banke, s katerimi naj bi pomagati majhnim in srednje velikim podjetjem v vzhodni Evropi. Guvernerji bodo zahtevati še zagotovilo, da bodo Attalije-ve napovedane reforme uresničili v Cim krajšem Času. Vodstvo banke bo imelo v prihodnje veC pregleda nad njenim proračunom in veC pristojnosti pri nadzoru porabe. Nadzorni organ že opravlja revizijo bančnega poslovanja. Guvernerji bodo zahtevali tudi podatke o tem, kaj se bo zgodilo z uslužbenci in vodilnim kadrom banke. Finančni strokovnjaki domnevajo, da bo Pierre Pissaloux, pristojen za proračun EBRD v kabinetu predsednika Attatija, verjetno odstopil. Medtem ko so Attalija še nedavno hvalili zaradi njegovih analitičnih sposobnosti in poznavanja gospodarskega položaja v vzhodni Evropi, pa mu zdaj nekateri ekonomisti očitajo pomanjkanje izkušenj pri vodenju banke. Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je včeraj na sedežu banke podpisal pogodbo o najemu 73 milijonov ekujev vrednega posojila za obnovo dravskih elektrarn. Podpis sporazuma ima tudi simbolično vrednost, saj je to prvo posojilo kakšne mednarodne finančne ustanove Sloveniji. Takšna poteza evropske banke pa odpira vrata tudi drugih finančnih ustanov. Z banko pa se bodo slovenski predstavniki še maja zaceli pogovarjati ona-jetju posojila za obnovo železnic, jeseni naj bi se meniti o obnovi cest, prihodnje leto pa še o posojilu za po-' sodobitev telekomunikacijskega omrežja. (Reuter) ELEKTRONSKI MEDIJI DOMA IN V SVETU Ponedeljek, 26. aprila 1993 TV DNEVNIK V SLOVENSKEM JEZIKU / 15. APRIL 1968 Korak k popolnejši podobi informiranja gledalcev Slovenska javnost se je pred 25 leti izrekla za slovenski televizijski dnevnik jeziku, zaslišali Vilija Vodopivca: »Dober večer. Kakšne dogodke nam je prinesel današnji dan? O Cem vas bomo seznanili v današnji, prvi številki TV-dnevni-ka?«. In zvrstile so se novice o obisku predsednika Tita v Mongoliji, o posredovanju U Tantovega odposlanca Gunnarja Jarringa na Bližnjem vzhodu, o obisku romunske delegacije v Beogradu, o domačih do- Leta 1968 je bilo na Slovenskem 158 tisoC televizijskih sprejemnikov. Čeprav še ni bilo niti satelitov niti kabelske televizije, smo Slovenci lahko gledali programe sosednjih držav, medtem ko je bil program Televizije Ljubljana takrat sestavljen iz oddaj beograjske, zagrebške in ljubljanske televizije. Tako ni bilo za tiste Čase prav nie nenavadnega, da smo vsak ve^ Cer gledali beograjski televizijski dnevnik, ki je sicer vseboval tudi nekaj skromnih informacij o dogajanju v Sloveniji, vendar so Se te prikazovali z zamudo. Po desetih letih delovanja slovenske televizije, ki je svoj uradni začetek razglasila 11. oktobra leta 1958 s prvim TV Obzornikom, je dozorel Cas, ko naj bi slovenska televizija tudi v resnici postala slovenska. Prvi korak na tej poti je storila 15. aprila 1968. ToCno ob 20.00 so lahko gledalci po vsej Sloveniji prvič v zgodovini slovenske televizije namesto pozdrava v njim tujem, Čeprav takrat Se bratskem Vremenska poročila je dolga leta pripravljal Pavle Jakopič Jadranka Tavčar godkih: graditvi nove pivovarne v Mariboru, praznovanju železničarjev, obisku neposrednih kmetijskih proizvajalcev pri predsedniku skupščine SRS Sergeju Kraigherju in med drugim tudi poročilo o ekonomskem razvoju v prvem Četrtletju tistega leta, ko so dosegli 2-odstotno rast proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta, izvoz pa je bil za 6 odstotkov manjši. In samo nekaj minut pred začetkom oddaje se je takratni urednik Beno Hvala pohvalil, da so nesposre-dno iz Rima dobili film o združitvi dveh sovjetskih umetnih satelitov, in sicer Kozmosa 212 in 213. Slovenski dnevnik je preživel svoj krst, prvi korak je bil storjen, čeprav so danes med takratnimi vodilnimi televizijci deljena mnenja, kdo je bil za ta zgodovinski podvig najbolj zaslužen. Takratni odgovorni urednik Vid Štempihar je prepričan, da je bila to »politična direktiva«, medtem ko takratni direktor RTV Dušan FortiC meni, da se slovenska politika vsaj takrat v televizijo, njen program in odločitve ni vmešavala. Vendar kroži anekdota, da se je predsednik vlade, tovariš Stane Kavčič, nekoliko razjezil, ker je bilo na slovenski televiziji bore malo slovenskega programa (po takratni shemi JRT le 30 odstotkov). Zato se je odločil, da bo na prihodnji seji vlade uvrstil na dnevni red vprašanje slovenske televizije in predvsem osrednje dnevnoinfor-mativne oddaje. Res je, da so že leto poprej v odprtem pismu slovenski televiziji to zahtevali Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično društvo, Institut za slovenski jezik pri SAZU in PEN klub, ker so menili, da je »za Slovence nacionalno žaljivo in tudi protiustavno, da morajo poslušati novice v tujem, Čeprav bratskem jeziku.« Tej potrebi po prebujanju nacionalne zavesti in po skrbi za materin jezik pa je botroval tudi svobodnješi pogled na svet. Takrat je tudi med Slovence zapihal pomladni veter iz Češkoslovaške, študentje so v svojih demonstrativnih pohodih zaceli postavljati demokratične zahteve, napetost med Vzhodom in Zahodom je nekoliko popustila, in medtem ko se je človek že sprehajal po vesolju, so se na zemlji začele liberalne spremembe. »Kaj bo ta sprememba prinesla Slovencem?« je v Delu zapisal dr. Ivan Kristan. Bil je med redkimi, ki slovenskega dnevnika niso sprejeli z navdušenjem, temveč z bojaznijo, da stopamo na pot, po kateri bomo počasi prišli iz Jugoslavije. »Dosegli bomo sicer, da bomo imeli več novic o sebi, da bomo veC gledali sami sebe, ne pa tega, da bi drugi veC gledali nas in hkrati mi nje. Medsebojne komunikacije med jugoslovanskimi narodi bodo s tem prizadete.... dosedanji skupni TVD je imel ne samo velik informativni pomen, ampak je, s tem ko je vsak veCer prihajal v ogromno število hiš od Triglava do Gevgelije, . opravljal tudi pomembno kohezivno funkcijo med jugoslovanskimi narodi, funkcijo medsebojnega povezovanja in zbliževanja«. Razvoj dogodkov, na katere danes gledamo kot na nekaj že zdavnaj preteklega, čeprav nas bližnja vojna hkrati Se vedno opozarja na Cas, ki smo ga preživeli skupaj, pa je potrdil, da je bila slovenska odločitev, da bo kot prva v nekdanji Jugoslaviji uvedla televizijski dnevnik v svojem jeziku, pravilna in za slovenski narod koristna.. NAGRADA GRAND PRIX MORISHIG1 Panjske končnice Lojzeta Kovačiča Mojca Jan CANNES Mednarodni sejem televizijskih programov V soboto so na Japonskem svečano podelili nagrade mednarodnega festivala radijske igre, ki ima ime po velikem japonskem igralcu Morishi-gi. Grand prix Morishiga za najboljše besedilo je dobil slovenski pisatelj Lojze Kovačič, in sicer za besedilo radijske igre Zgodbe s panjskih končnic. Ob tej priložnosti smo prosili nagrajenca za pogovor. Je bilo vaše besedilo, Zgodbe s panjskih končnic, že v začetku namenjeno za radijsko igro? Ne. Vendar moram povedati malo daljšo zgodbo, da boste dobili sliko ozadja. Prvih deset let svojega življenja sam preživel v Švici, v Baslu. To mesto na tromeji Francije, Nemčije in Italije je znano po svojih karnevalih. Prvega avgusta, ob Švicarskem prazniku,' grejo vsi na najbližji hrib. Oblečeni so v srednjeveško opravo, pojejo stare pesmi in se igrajo stare igre. Tudi sam sem sodeloval, opravljen kot srednjeveški vitez, enkrat pa kot gospod v fraku z neko mlado damo pod roko, in bil sem zelo srečen. Po stanovanjih v tem Času nosijo lescebre, poslikane z mitološkimi figurami. Ko sem kot otrok prišel v Slovenijo, sem zagledal Čebelnjak s poslikanimi končnicami. Takoj sem našel neko povezavo med mitološkimi, mističnimi figurami s švicarskih lescerb in med mitološkimi slikami s čebelnjaka. Te slike so me pritegnile. Bile so večinoma religiozne, nekatere so bi- le tudi burleskne in so prikazovale pravljično življenje, med njimi pa se je vedno našla tudi kakšna descica, na kateri je bila naslikana podobica, ki je upodabljala kakšnega vaškega originalneza. Ko sem pisal Zgodbe s panjskih končnic, sem se naslonil prav na te orogina-le. Za potrebe svoje službe, Centra za kulturo mladih, sem moral snovati prireditve ob različnih priložnostih. Posegati sem začel po narodopisju. Tako so nastale tudi Zgodbe. Mitološka, simbolična praksa življenja, ki je opisano v zgodbah, ni nekaj novega. Nastale so na osnovi tistih slik, ki upodabljajo vaško življenje. Med vsemi slikarji, ki so hodili od vasi do vasi in slikali čebelnjake in hišne patrone, je bila ena sama ženska, dal sem ji ime Marjanca. Je povezovalka mojih zgodb v prozni obliki. Tri zgodbe od desetih, kolikor sem jih napisal, sem napisal za lutkovni ansambel študentov, ki sem jih vodil. Do predstave ni prišlo. Besedilo sem spremenil v radijsko igro. Zopet sem prišel do svojega starega prijatelja radia, za katerega sem kot otrok mislil, da so noter ljudje, ki govorijo. V mojem otroštvu je bil radio na vsaki polici. Od kod ste črpali snov za Zgodbe? Panjske konCnice, ki so nekaj edinstvenega v etnografiji Evrope, so bile zame nekakšna zunanja pobuda. Na slikah s končnic so cele vaške kronike, zgodbe o originalih, posebnežih, zlobnih vaških Čarovnicah: osebe, ki so nekoč resnično živele. O takih ljudeh sem napisal svoje Zgodbe. Ti niso nosilci religioznosti, niso bajeslovna bitja. Gre za njihove osebne zgodbe. Približal sem se tradiciji apokalipse in karnevala, pod katerima se'skriva staro človeško življenje, nisem pa slepo sledil narodnemu blagu, saj bi v tem primem lahko le prevajal slikovne podobe v neki star, trd jezik. To so zgodbe o Čudnih ljudeh. O človeku, ki so mu umrle vse žene in je živel s kravo; o ženski, ki je rodila dvoglavega si-na.Tu so se druge takšne zgodbe. Da bi bile prepričljive, sem jih oblekel v nekakšno semantično, simbolično in stilistično stereotipno podobno ljudskih pripovedi, kjer je vse jasno in vsakomur pre-zentno. Postale so normalne in naravne. Te čudne stvari so postele nekaj vsakdanjega, konservativnega. Moje besedilo torej ni čista etnografija. Etnografija je samo v tem, da sem posegel po zelo izvirni stvari, ki so jo naredili ljudje. Na kakšen način, mislite, da je lahko komisija japonskih kulturnikov dojemala vas tekst, napisan v njim neznanem jeziku? Mislim, da je komisija poslušala originalno izvedbo radijske igre, ob sebi je imela v angleščino preveden tekst le za orientacijo. Radijska igra je zvočno zelo močna. Vsako sliko uvaja odlično izbrana glasba; stare ženske po- jejo staro ljudsko pesem (glasbena oprema je delo Petra Černeta - opomba M. J.). Tudi režiser se je potrudil (režija Jožeta Valentiča - opomba M. J.). Moj tekst je zelo jedrnat. Pove le tisto, kar je najbolj bistveno, in to poskuša narediti na najboljši način. Zakaj so Japoncem blizu Zgodbe s panjskih končnic? Japonci so v svoji miselnosti vedno zelo blizu svojim pravljicam, svojim bajkam, svojemu staremu gledališču. So narod, ki je izredno zrasel s tradicijo. Japoncem, gojiteljem tradicije, je bil verjetno moj tekst, ki je tudi tradicija, samo da je modema, prav zaradi tega blizu. Kaj lahko radiofonska obdelava prinese vašim tekstom? Ja, to je pa problem. Oblika posode vedno spremeni jed, ki je v njej. Ista stvar postane drugačna. Mislim, da je tu podobno. Radio je druga posoda mojemu delu. Svoje tekste za radio vedno sam pripravim. Vsako delo ima idejo in fabulo. Ideja je vsebina, fabula pa fasada. Pri obdelavi, priredbi vedno pazim, da ta stremi k nekemu strženu, h glavni ideji, in da tudi fabula, fasada ni uničena in razvrednotena. Z gospodom Lojzetom Kovačičem sem se pogovarjala dan pred njegovim odhodom na Japonsko. Ker nama je obema zmanjkovalo časa, je pristal na objavo neavtoriziranega intervjuja. Zahvaljujem se mu za zaupanje. Prejšnji teden se je v Cannesu končal trideseti mednarodni sejem televizijskih programov MIP-TV. Ta sejem ponuja vpogled v nove tendence v svetu avdiovizualnih komunikacij, v katerem bo v naslednjih petih letih število televizijskih kanalov tako rekoč začelo naraščati v neskončnost. Letošnji sejem je obiskalo 9000 poklicnih predstavnikov televizij iz 103 držav. Jasno je, da se je tudi televizijskega tržišča dotaknila mednarodna kriza. Proračuni za produkcijo so vse manjši, kupci programov pa so vse bolj pozorni na ceno. Dogajanje na tem področju pa utegne kmalu spet postati bolj živahno, saj bo prišlo do tako imenovanega zgoščevanja, ko bo posamezna mreža zajemala tudi do 15 kanalov, ki bodo oddajali z istega satelita oziroma kabla. Slednje pa bo ponujalo skorajda neomejene možnosti za razvoj. Tako v ZDA (Direct TV) kot v Evropi (Astra, Kanal+, Murdocg ali TF1) se že pripravljajo na to revolucijo, ki bo omogočila na stotine novih programov, znižala stroške difuzije in razvila dobičkonosno televizijo po naročilu. Vsaka od teh televizij bo imela obsežne kataloge svojih programov, ki bodo pokrivali posamezna področja. Na sejmu je bilo opaziti pravo renesanso nacionalnih programov v Franciji, Nemčiji, Švici, Italiji in drugod, saj menijo, da si televizijski gledalci želijo programov, ki so jim blizu. Zaznati je tudi trend povečevanja mednarodnih koprodukcij, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Predsednik Xavier Roy meni, da se bo v letu 1993 tudi Evropa postala enakovreden partner, ki ga bo morala upoštevati tudi ZDA. Francoska TF 1 je na sejmu objavila, da bo s 50-odstotnim deležem koproducent novih epizod nanizanke »Mike Ham-mer«, skupaj z mrežo CVS. Tudi Azija se bo pridružila »komunikacijski globalni vasi«. Od Tokia do Singapurja se rojeva na desetine novih mrež. Nekatere med njimi podpirajo celo svetovni velikani: HBO, BBC, CNN. Producent avstralske nadaljevanke »Sosedje« napoveduje, da jo bo odkupilo 38 azijskih in bli-žnjevzhodnih držav, s pomočjo satelita Star TV pa jo bodo lahko gledali tudi v Hong Kongu. Za Japonsko, ki se je že dodobra uveljavila z risankami in dokumentarci, je zdaj na vrsti Južna Koreja, in sicer z vrsto koprodukcijskih projektov, skupaj z evropskimi TV. Ko se je razvila kabelska in satelitska televizija, se je tržišče razslojilo: posamezne programe delajo, prodajajo in predvajajo zelo ozkim krogom gledalcev. Trideseti Mednarodni sejem televizijskih programov sta obiskala tudi dva slovenska televizijca. O tem, kaj od ponujenega bomo labko gledali pri nas, vas bomo obvestili prihodnji teden. Prva napovedovalca "TV DNEVNIKA Marija Velkavrh in Vili Vodopivec v družbi direktorja TV Dušana Fortiča SPRAŠUJEMO... Ljudi, ki so za nas gledalce pravzaprav »nevidni«, smo povprašali kakšna je tehnična opremljenost slovenske televizije? (Spraševala je Mojca Medvešek) FRANCI STREHOVEC, sistemski inženir za filmsko tehnologijo: »Razen sodobnega telekina za prepis filmske slike na video trak je filmska tehnika na TVS povprečno stara okrog 25 let. Zato kljub prizadevnosti delavcev kvaliteta filmske slike ne dosega evropske ravni. Novosti v tehnologiji obdelave filma uvajamo povsod tam, kjer nam to obupno zastarela tehnika še omogoča, uvedli smo na primer format Super-16 mm. Film je na TVS je zapostavljen zato, ker je televizija elektronski medij, zaradi katerega moramo stare sisteme zapisa slike neprestano menjavati z novimi, ki niso združljivi s starimi, ta postopek pa je tudi precej drag. Postavljeni smo pred dilemo: ali posodobimo tehniko ali pa neodgovorno opustimo snemanje in obdelavo filmov. Upam, da se bo zaradi kvalitete in trajnosti zapisa filmske slike film obdržal. Sam ocenjujem, da se odnos do filma na TVS počasi izboljšuje. Se letos naj bi z nakupom nove kopirke za kopiranje filmov, ki je osrednja naprava filmskega laboratorija, zamenjali 32 let staro kopirko.« MARKO ŽGAJNAR, snemalec: »Ce primerjam glede opreme snemalcev našo televizijo z drugimi televizijami, menim, da sodimo v nek srednji razred. Zaradi finančnih težav, s katerimi se ubadamo, si ne moremo zagotoviti sodobnejše tehnike. Vendar mislim, da bo potrebno denar nekje »odškrtniti« in ga vložiti v opremo, od katere je pravzaprav odvisen program. Nekaj nove opreme smo sicer dobili med slovensko vojno, na žalost pa je bila to le kaplja v morje. Želimo si vsaj drobnih stvari, na primer širokokotni objektiv - asferon, ki si ga sedaj sposojamo pri zasebnikih. Posledica pomanjkanja denarja je tudi krčenje snemalne ekipe. Tako mora snemalec ob snemanju skrbeti hkrati še za ton in luC. V takšnih pogojih bi potrebovali najsodobnejše, lažje kamere, sicer se mora snemalec ukvarjati s fizičnimi težavami namesto s kreacijo slike. Kljub slabši opremljenosti pa naši snemalci, v primerjavi s tujimi, delajo zelo dobro. V zadnjem Času nastajajo v Sloveniji zasebne televizijske postaje, ki imajo na marsikaterem področju celo boljšo opremo kot Televizija Slovenija. Lahko se zgodi, da nas bodo majhne televizije kmalu prehitele.« RUDI KRIŽANIČ, montažen »V filmski in tonski montaži sicer sledimo tehnološkemu razvoju, problem pa se pojavi predvsem pri številu naprav. Za nemoteno delo bi morali imeti vsaj pet tehničnih sklopov za osnovno vsebinsko obdelavo, razpolagamo pa samo z dvema. Zaradi preobremenjenosti naprav prihaja do nedodelanosti oddaj, kar se seveda kaže v kakovosti programa. V svetu obstaja normativ: en dan snemanja -dva dneva montaže. Pri nas pa je ob kratkih terminih snemanja na razpolago le nekaj ur montaže. Elektronika je v televizijsko hišo prinesla kanCek površnosti. Priprave za delo s filmskim trakom so veliko bolj izdelane in dovršene kot priprave za delo z relativno »poceni« kasetami. Zaradi cenenosti videokaset se včasih posname ogromno materiala, kasneje pa je potrebno veliko časa za pregled, s Čimer se uničujejo glave dragih aparatur. Neznosno je tudi to, da novinarjem ni omogočen pregled posnetega materiala, na voljo jim je namreč samo ena preglednica. Zaradi vsega tega se dostikrat pripeti, da lahko izpeljemo samo prvi dve fazi in fine montaže sploh ne izvedemo.« ANDREJ KNAFLIC, mojster zvokovne obelave: »Televizija je letos na področju tonske opreme izpeljala res veliko investicijo - dobili bomo nov studio za sinhronizacijo. Trinajst let staro opremo smo iz sedanjega velikega studia preselili v manjšega, v velikem studiu pa bomo postavili najsodobnejšo tonsko opremo. Nova vrhunska večkanalna stereo tehnika se lahko kosa z opremo vsakega zahodnoevropskega studia. Ker pa se je kapaciteta programa povečala, se tudi stari opremi ne bomo mogli odreci. Tako bosta za potrebe Televizije Slovenija delovala oba studia. Nova oprema je že kupljena, ni pa še postavljena, saj bo potrebno v studiu najprej obnoviti strope, razsvetljavo in potem prostor še akustično obdelati. Digitalna tehnika in računalniška obdelava v novem studiu za sinhronizacijo nam bosta olajšali delo in izboljšali kvaliteto zvoka. Ker pa se bo z novo tehniko spremenil tudi način dela, bo potrebno dodatno izobraževanje ljudi, ki bodo delali z novimi aparaturami.« SLOVENSKI PROGRAM IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot Risanka Batman, 1. del ameriške nanizanke Skrivnostni otok, 1/6 del angleške nadaljevanke Forum TV mernik Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh, ponovitev Poročila Blaznost, ponovitev 5., zadnjega dela , VPS 1305 Filmsko popoldne, ponovitve Hal Roach predstavlja, 7/29 del am. burleske , VPS 1405 Tassilo, primer zase, 3/6 del nem. nanizanke. VPS 1425 Moški, ki ga ljubim, ameriški Cb film, VPS 1520 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni TaCek: Telefon Pet prijateljev, 11/13 del angleške nanizanke Regionalni studio Maribor Pari, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Bobencek, VPS 2030 Mednarodna obzorja: Paket Osimo znova odprt TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Gospodarska oddaja: R & R (do 23.15) ® RAI 1 gg RETE 4 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nan.: Družina Ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonov! Film: Ci risiamo, vero Provvidenza?, vesti Nad.: General Hospi-tal, Marilena, Ines, Variete: Buona fortuna 10.50 Amanda, (9.30) Vesti, nato nan.: La vesti signora in giallo Kviz: 11 pranzo e servi- Dnevnik in Tri minute to in nad. Celeste Aktualno: Fatti, mi- Dnevnik TG 4 sfatti e..., 14.30 Pri-missima Nad.: Sentieri, 15.15 Greda, 16.00 Anche i Dok.: Centominuti ricchi piangono 7 dni v Parlamentu Aktualno: Lui lei 1’al- Otroški variete tro, nato vesti, 17.45C’ Mladinski variete: Big! eravamo tanto amati Zgodbe iz Biblije (ris.) Kviz: 11 nuovo gioco Dnevnik 1 delle coppie, vesti Italija, navodila za uporabo Nad.: La signora in rosa, Renzo in Lucia Dok.: Kvarkov svet Film: Musič Box - Pra- Vreme,dnevnik,šport va d’accusa (dram.), Film: Cyrano de Ber- aerar frlram Fr i vmes (23.30) vesti G. Depardieu) Dnevnik - Emporion Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme SLOVENIJA 2 Video strani | Tedenski izbor j Znanje za znanje, učite se z nami | Slovenska glasbila in godci: Cimbalist, ponovitev Športni pregled Poročila Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev 3/4 TV avtomagazin TV dnevnik 2, vreme, šport Zelena ura Znanost, 16. oddaja Cma orhideja, slovenski barvni film, 1990 Sova Samci in samke, 2/7 del angleške nanizanke Tassilo, primer zase, 4/6 del nemške nanizanke Video strani A KANALA ^ RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nan.: La signora in taxi, 11.00 Doogie Hovvser Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes,vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik iz Milana Ženska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Der-rick (i. H. Tappert) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik MCM RIS, risanke in spoti Helena, ponovitev 12. oddaje Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 145. dela Upravljanje, ponovitev 1. dela Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 146. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi Upravljanje, 2. del dokumentarne serije o poslovanju Kar bo, pa bo, hrvaški film Jazzbina, 12. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved Video strani RAI 3 KOPER Studio 2 šport Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Kolesarstvo Deželne vesti Sola se posodablja Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Derby in dnevnik Dok.: Geo in nan. vreme in dnevnik 3 Deželne vesti in šport Blob. Di tutto di piu Una cartolina Šport: Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Dok.: Esecuzione capi-tale Diritto di replica Dnevnik in vreme TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.20 Moški, ki ga ljubim Sentimentalna melodrama z Ido Lupino v vlogi pevke nočnega kluba Ameriški režiser Raoul VValsh je bil rojen leta 1887 v New Yorku in je vstopil v svet filma leta 1917. Sprva je nastopal kot igralec, nato kot asistent režiserja D.W. Griffitha. V pol stoletja delovanja se je izkazal kot eden najbolj izrazitih, zanesljivih in spretnih hollywoodskih režiserjev. Svoj zadnji film, Oddaljena trobenta, je posnel leta 1964, ko je imel za seboj zavidljiv filmski opus - dvesto filmov. Raoul VValsh se je preizkusil v najrazličnejših žanrih, najbolj pa so mu uspevale kavbojke in akcijski filmi. Film Moški, ki ga ljubim, z Ido Lupino (na sliki) v glavni vlogi, je sentimentalna melodrama, v kateri se mora glavna junakinja spopadati s kopico problemov, ki ji jih pov- zročajo sorodniki in s katerimi se mora spopasti sama, kot zapeljiva pevka v noCnem klubu. Kot se v življenju ponavadi dogaja, ji bolje uspeva reševati stiske in zadrege svojih bližnjih, kakor svoje lastne težave. Da bi od poročene sestre odvrnila lastnika nočnega kluba, pred katerim ni varno nobeno Zensko krilo, ga s svojo izkušenostjo in zapeljivostjo hitro pridobi zase. Seveda to ni prava ljubezen, a med njima se splete zveza, v kateri so toCno določena pravila igre. Ko se pevka zaljubi v razočaranega pianista, se odnosi zapletejo, še posebej, ker se glasbenik skriva za visokim zidom molka. Scene nočnega življenja v filmu popestrijo še prijetne in znane skladbe, med katerimi je seveda najlepša naslovna,The Man I Love. US CANALE 5 Na prvi strani Nan. in Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo parli-amone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Volere volare (-fant., It. '91) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti <0 ITALIA1 Pregled tiska in nan. Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Street crimes (krim., ZDA '92, i. Dennis Farina) Šport: Mai dire gol A tutto volume Variete: Playboy Shovv Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi S Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje, ponovitev filma Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Heidi, av./nemška nadaljevanka Pustite jih živeti, dokumentarna serija Slovenski magazin Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Accordi, 2. oddaja Uporni princ, it. film ESMF Avstrija 1 Cas v sliki Rapsoja, pon. filma Sinha Moča, 141. del Magnum: Zadnji od pravih vohljačev Fracji dol z lutkami Jima Hensona Superbabica Poučna znanstvena oddaja Kopališki mojstri iz Malibuja: Romantičen konec tedna Cas v sliki Vaški zdravnik, serija Novo v kinu Umor v pregnanstvu, am. tv kriminalka Pašnikova ulica št. 10, fr. film (Jean Gabin in drugi) Manekenka in vohljač: Simfonija za štiri rokavice Poročila TisoC mojstrovin m™-Avstrija 2 TisoC mojstrovin Memfis - prestolnica Egipta Lipova ulica: Morski | in ljubezenski valovi Harry in Hendersono-\ vi: Ljubosumnost Srček, z Rudijem Car-' rellom Cas v sliki Šport: SP v hokeju: Avstrija-Italija Ob 40. obletnici Dunajske filmske akademije Vampir, ki je prišel iz podzemske železnice, kratki film Malambo, avstrijski film Poročila Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 113. del Poročila TV šola Mali vrtiljak Ali ste vedeli?, Telefon Mala kinoteka: Dežnik in Pepelka Poročila Svet se vrti naprej, 111. del Monofon Poročila Ko se snideva spet, ponovitev 12/13 dela nadaljevanke Poročila Učimo se o Hrvaški Mini človečki, 4/12 del kanadske otroške nanizanke Hrvaška država in ljudje Poročila Besede, besede, besede Santa Barbara, 387.del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Utrip srca, am. film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila r* OtO Hrvaška 2 Dnevnik 1 Korak za korakom, 13., zadnji del ameriške humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Goli pod južnim soncem, 1/4 del avstralsko/ameriške mini nadaljevanke, 1989 Mandičevi dnevi, kronika Smisel življenja, 1/6 del dokumentarne serije Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Poslovne novice Gez dan Risanke in filmi za otroke Igra Poročila Popoldanski saldo Northvvood, 14. del kanadske serije Svet denarja Cez dan Večerna pravljica O veri za otroke Ambasadorkin mož, 9. del francoske nadalj. Dnevnik Varstvo človekovih pravic Rdeče zabavišče, madžarski čb film Prostor, za igro Dnevnik/Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 ČRNA ORHIDEJA, slovenski film 21.05 RAI 1 20.40 Slovenski film režiserja Matjaža Klopčiča Črna orhideja je nastal leta 1990 po istoimenski noveli Edvarda Kocbeka. V noveli Kocbek razmišlja o avtentičnih vrednotah, ki se v junakih pojavljajo v prelomnih trenutkih življenja, ko jih zajameta grozljivo spoznanje in samota ob bližini smrti. CVRANO DE BERGERAC, francoski film Cyrano (Gerard Depardieu) je zaljubljen v Ros-sano, a se boji, da bi ga ta odklonila zaradi velikega no- % ŠKBŠj I su. Zato ga zamenja lepi Cristiano, Cyrano pa v njegovem imenu Ros-sani piše goreča ljubezenska pisma. Rossana, ki jo je mladeničeva lepota takoj prevzela, se zaljubi v avtorja pisem. RA SLOVENIJA 3 22.05 DVIGNJENA ZAVESA PRO 7 13.50 V nocojšnji oddaji boste lahko prisluhnili četrtemu sklopu »Londonskih gledaliških zapiskov« slovenskega pesnika, dramatika in režiserja Vinka Moderndorferja, ki je bil v prvi polovici lanskega leta na trimesečnem študijskem obisku v Londonu. Za ARS je pripravil svojevrstno predstavitev angleške produkcije, v današnji oddaji pa vam bo predstavil gledališko sezono 1991/92 v Londonu, ki po marsičem vzbuja asociacije na sodobno slovensko življenje. Avtor Vinko Moderndorfer pa predstavlja tudi uprizoritev Pigmaliona v Nacionalnem gledališču. NAJSTNIŠKI VOLKODLAK II, ameriški film Mlad ameriški fant (Jason Bateman) odkrije, da je volkodlak. Po prvem šoku pomisli, da bi mu to lahko pomagalo pri njegovem najljubšem športu, boksu. Film je tipična najstniška komedija. Po uspehu Najstniškega volkodlaka (Teen Wolf) je režiser Cristopher Leitch leta 1987 posnel še nadaljevanje. Ker pa Michael J. Fox, ki je s svojo spontano igro bistveno pripomogel k uspehu prvega filma, te vloge ni hotel več igrati, so jo zaupali Foxovemu bratrancu, Jaso-nu Batemanu. V ostalih vlogah nastopajo: Kirn Darby, John Astin, Paul Sand, James Hampton in drugi. RADIO rA Slovenija 1 05.00, 06.00, 06.30, 07.30, 08.00, 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 06.50 Dobro jutro, otroci; 08.05 Radio plus; 08.30 Dnevnikov odmev; 08,40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih, 14.05 Poslovne informacije 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Varnostna kultura 17.00 Studio ob 17-ih 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Sotočja in glasba 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 06.30, 07.30, 08.30, 09.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 07.00 Jutranja kronika; 08.00 Strokovnjak svetuje; 08.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 13,00 Danes do 13-ih; 15.10 Prenos programa; 15.30 DogodU in odmevi; 16.40 Večern’ gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Popularnih 43 in ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 09.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 08,10 Dobro jutro; 09.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio: 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 08.30, 09.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 07.00 Kronika in pregled tiska; 07.45 Evergre-en; 08.15 Na rešetu; 08.40 Od otroštva do mladosti; 09.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opol-dnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15,15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva \do mladosti, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 06.15, 08.30, 09.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 07.15,12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 07.00 Dober dan, otroci, 07.45 Prireditve; 08.00 Ura je 8; 08,05 Horoskop, slovarček; 08.15 Na valovih RK; 08.35 Popevka tedna; 09.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 09.35 Ugibajmo skupaj; 09.50 Glasba po izbiri; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeto e pen-tagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče- 16.20 Prireditve in razsto,d: 16.35 Boutigue G^'lus: 16.50 Zgodovinske .Jlošče; 17.20 Single ted'a: 17.50 Priredbe usp^nic; 18.00 Souvenir c’ltaly; 18.45 Glasben^ pričevanja; 20.00 bučni program Radio Trst A 07.00. 13.00.19.00 Dnevnik; 08.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 07.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 08.00 Deželna kronika; 08.10 Jugoslavija po letu 1945; 08.55 15 minut z...; 09.10 Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 09.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Primorska poje: MPZ Mirko Filej; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke: Nagradna abeceda; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje; 15.30 Mladi val; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Kan-tavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20,00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Za časom razpada strah - Ob 50-letnici obglavljenja selskih žrtev. J IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King, 17.00 Cola Cola Report; 20.00 Etienne Daho special; 20.30 Road Hog Special, zgodovina Harley Davidsona, 23.00 Co-ca Cola Report, pon,; 23.15 MTV kinu, pon.; 0.00 Rock block special, vodi Pip Dann; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 15.15 Sally Jessy Raphael; 16.15 Different Strokes; 16.45 DJ Kat Show; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze: Naslednja generacija; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Blood of others, 2,, zadnji del ameriški mini nadaljevanke MOVIE CHANNEL 7.00 Will there really be a mor-ning, zadnjič; 9,20 Around the World with Dot; 10,40 Delta space mission; 13.40 Trapeze; 15.30 The Maid, zadnjič; 21.00 The hard wa; 3.10 To kili a Priest PRO 7 4,35 Serije; 9.05 Daljna obzorja, pon. am. filma; 13.50 Najstniški volkodlak II, pon. am. komedije; 16,19 Risanke; 18.40 Show Billa Cosbyja, 139. del; 19.10 Ulice San Francisca, 124. del; 20.15 Jastrebi že čakajo, it. tv kriminalka; 23.45 Neizprosna peterica, 1.40 Gospa, ki izginja, srhljivka PREMIERE 8.00 Podelitev Oskarjev; 14.15 Odločitev iz ljubezni, am. film; 16.05 Zmešnjava v ječi, am. film; 17.25 Luigis Ladies, avstralski film; 20.15 Blue Heat, am. kriminalka; 22.10 Ko ljubezen zgori, fr./avstralski film; 23.45 Dvigalo v drugo življenje, am. film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Golf; 10.00 Rotterdamski maraton, pon.; 11.00 SP v hokeju na ledu, pon.; 15.00 Hokej na ledu, pregled; 20.00 SP v hokeju na ledu, prenos in pregled; 23.00 Evrogoli; 2.00 Športne novice SAT 1 8.35 Prigode Nicka Knatterto-na, nemška kriminalka; 20.15 Nogomet, prenos tekme nemške zvezne lige; 1.15 Ura filmskih ustvarjalcev RTL 20.15 Columbo: Denar, moč in mišica, am. tv kriminalka SKY MOVIES 11.00 Talent for the game; 13.00 Joe Dancer - murder one, dancer O; 18.00 The per-fect date; 20.40 Up top Ten; 21.00 Oscar; 23.00 Pacific He-ights; 0.45 New Jack City; 3.55 A perfect little murder, zadnjič SUPER CHANNEL 23.00 South seas fury, ameriški triler, igra John Payne NOVICE AVTOMOBILIZEM / 13. VELIKA NAGRADA SAN MARINA V FORMULI ENA Italijanska nogometna A liga IZIDI 29. KOLA: Inter - Ancona 3:0; Genoa - Brescia 1:1; Napeli - Cagliari 1:0; Juventus - Fiorentina 3:0; Udinese - Milan 0:0; Lazio - Pescara 2:1; Paima - Roma 3:1; Atalanta - Samp-doria 1:2; Foggia - Torino 0:0. VRSTNI RED: Milan 44, Inter 40, Lazio, Juventus in Parma 34, Sampdoria 33, Torino in Atalanta 31, Cagliari 30, Roma in Napoli 29, Foggia 28, Fiorentina in Genoa 25, Udinese 24, Brescia 22, Ancona 17, Pescara 12. PRIHODNJE KOLO (9.5.): Brescia - Atalanta, Juventus -Foggia, Napoli - Genoa, Inter - Lazio, Ancona - Milan, Fiorentina - Parma, Sampdoria - Pescara, Roma - Torino, Cagliari - Milan. V Imoli slavil Alain Prost Francoz se je izkazal tudi na mokri progi - Senni so v 43. krogu odpovedale zavore, vendar ohranja točki prednosti no lestvici za svetovno prvenstvo - Oba ferrorijevco prisiljeno k odstopu Italijanska nogometna B liga IZIDI 31. KOLA: Bari - Ascoli 1:1; Piacenza - Bologna 3:1; Venezia - Cremonese 1:1; Cesena - Andria 1:0; Medena - Lucchese 2:2; Piša - Monza 0:0; Temana - Padova 0:1; Spal - Reggiana 1:1; Lecce - Taranto 1:1; Cosenza -Verona 2:0. VRSTNI RED: Reggiana 45, Cremonese 40, Ascoli, Piacenza in Lecce 39, Cosenza 37, Padova 36, Bari 34, Venezia in Piša 33, Cesena in Verona 31, Monza in Modena 28, Lucchese 27, Spal 25, Bologna 23, Andria 22, Taranto 17, Temana 13. PRIHODNJE KOLO (2.5): Cesena - Bari, Taranto - Bologna, Piša - Cosenza, Monza - Lecce, Ascoli - Lucchese, Verona -Modena, Cremonese - Piacenza, Andria - Spal, Reggiana -Temana, Padova - Venezia. Končnica "italijanske odbojkarske Al lige IZIDI 4. POLFINALNE PLAV OFF TEKME: Messaggero -Maxicono Parma 3:1 (12:15,15:7,15:11,15:2); Misura Milano - Sisley Treviso (odigrana v soboto) 2:3 (8:15,13:15, 15:7,15:13,13:15). Rezultat po Štirih tekmah je pri obeh dvojicah 2:2, odločilni 5. polfinalni srečanji pa bosta med Sisleyem in Misuro v torek, 27. aprila, med Maxiconom in Messaggerom pa v sredo, 28., obakrat ob 20. uri. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: 2XX 11111XX2X1. KVOTE: trinajst (2.837 dobitnikov) 4.699.000 lir, dvanajst (54.212 dobitnikov) 244.700 lir. TOTIP: ZMAGOVITI STOLPEC: 211 222 XIX 221. Durbano zmagal na turinskem maratonu TURIN - Domačin VValter Durbano je v 2 urah, 11 minutah in 13 sekundah, kar je hkrati njegov osebni rekord, zmagal na včerajšnjem 3. mednarodnem maratonu v Turinu. S tem je Durbano, ki je slavil tudi na prvem maratonu pred dvema letoma, postal absolutni italijanski državni prvak. Na drugo mesto se je z 58 sekundami zaostanka uvrstil Italijan Raffaello Al-liegro, medtem ko je prišel tretji na cilj Kenijec Andrevv Masai. Razočaral je Portugalec Manuel Matias, ki je bil komaj deveti. Italija je slavila tudi v zenski konkurenci s prvim mestom Em-me Scaunich in drugim Marie Curatolo, medtem ko je bila tretja Ukrajinka Kovaljova. Kolesarska dirka po Furlaniji PORDENON - Rus Piotr Ugrumov je zmagal na 20. kolesarski dirki Furlanije in za 7 sekund prehitel drugouvrščena, Italijana Chiappuccija in Argentina, ki sta zaostala v zadnjem kilometru. Buffalo Sabres v četrtfinalu NEW VORK - Hokejisti Buffalo Sabres so prvo moštvo, ki si je zagotovilo nastop v Četrtfinalu Stanleyevega pokala. V osmini finala so Se četrtič premagali Boston Bruins, tokrat s 6:5, in se uvrstili v nadaljevanje končnice. Bolj izenačen je boj med Montreal Canadiens in Quebec Nor-diques, v katerem so Četrto tekmo dobili igralci Montreala, rezultat v tekmah pa je 2:2. Newyorški Otočani pa z zmago s 4:3 proti VVashington Capitals vodijo v igrah s 3:1. Sobota v NBA NEW VORK - Izidi sobotnih srečanj v ameriški košarkarski ligi NBA: Phoenix Suns - San Antonio Spurs 99:97, Orlando Magic - Atlanta Hawks 104:85, Indiana Pacers -Miami Heat 94:88, Dallas Mavericks - Houston Astros 128:123, Charlotte Homets - Mihvaukee Bucks 108:106, Los Angeles Lakers - Sacramento Kings 125:107. Deigodo in Rominger na zmago MADRID - 33-letni Španski kolesar Pedro Delgado bi rad postal prvi kolesar s tremi zmagal na Vuelti, etapni dirki po Španiji. Ta se začne danes v sevemošpanskem mestu La Coruna in je letos dolga 3.465 km in 21 dni. Delgado jo je dobil že v letih 1985 in 1989, prejšnji mesec pa je v potrditev dobre forme zmagal na dirki po Kataloniji. Njegov glavni tekmec je drugi veteran, 32-letni Švicar Toni Rominger, letos Ze zmagovalec dirke po Baskiji. Vuelta bo letos Se posebej gorska, kar Delgadu ustreza, v njegovi ekipi Banesto pa so močnejši pomočniki kot lansko leto, ko je bil tretji: Francoza de las Cuevas in Bernard ter Spanec Gorospe. Med favoriti so Se Nizozemec Breukink, Spanec Mauri in Švicar Ziille. Avstrija: v 22. tekmi prvi poraz nogometašev SAK CELOVEC - Na igrišču v Trn ji vasi se je včeraj pred 500 gledalci končala izredna serija nogometašev Slovenskega atletskega kluba: v 22. prvenstveni tekmi so zapustili igrišče kot poraženo moštvo. Ekipa, kateri je kot prvi uspelo premagati SAK, je bil ATS V iz Wolf-sberga, končni izid tekme pa je bil 3:1 v prid gostov. SAK kljub porazu Se vedno prepričljivo vodi z 10 točkami prednosti. K prvemu porazu slovenskih nogometašev je prispeval tudi sodnik Aichholzer, ki ni samo priznal jasen offside zadetek gostov, marveč v odločilni fazi tekme izključil najboljšega igralca SAK, Wolbla. Edini gol za SAK, ki je v tej tekmi kar trikrat zadel samo prečko, je dal mladi Marko VVieser. (I.L.) Ostali rezultati 22. kola: Rapid Lienz - Treibach 1:0, WAC - Matrei 3:1, Trg - Vernberk 4:1, Breze - Pliberk 1:1, Velikovec Wietersdorf 0:0, VSV/Beljak - FC Molita 5:2. Vrstni red po 22. kolu: 1. SAK 37, 2. VSV/Beljak 27, 3. VVietersdorf 26, 4. ATS V VVolfsberg 25, 5. Pliberk 25, 6. Breže 24, 7. WAC 23, 8. Matrei 23, 9. Vernberk 22, 10. Treibach 21, 11. Lienz 21, 12. Trg 20, 13. Velikovec 18. 14. Austria Celovec 15, 15. FC Molltal 13, 16. Šentvid 10. Jasna Milinkovic Alain Prost in Michael Schumacher pri običajni zmagovalni »prhi« s šampanjcem (Telefoto AP) IMOLA - Vremenoslovci so imeli prav. V Imoli je res deževalo, vendar je Alain Prost tudi na rahlo mokri progi dokazal, da zna voziti tudi v takih razmerah. Drugo mesto na 13. Veliki nagradi San Marina je zasedel Nemec Michael Schumacher, tretje pa Anglež Martin Brundle. Ze sam start je obetal ogorčen boj Prosta in njegovega kolega Damona Hilla v VVilliamsovem bolidu z Ayrtonom Senno, ki je mojster na mokrem asfaltu. Najbolje je potegnil Hill, Senna pa se je izmuznil pred Prosta in ga zadrževal. V sedmem krogu je Francoz prehitel Brazilca, vendar se je vrstni red znova premešal, ko so se vozniki ustavljali v boksih in nadeli gume za suho stezo. Prost je v 11. krogu prevzel vodstvo, ki ga ob številnih odstopih in težavah tekmecev na delno posušeni progi ni izpustil do konca. Vozniki so imeli največ težav z zavojem Toša. V 20. krogu se je tam zavrtel mladi brazilski up Rubens Bari-chello, slabi dve minuti za njim pa je na istem mestu v pesku obtičal tudi Da-mon Hill. Za Proštom in Senno se je na tretje mesto prebil Schumacher, Prost pa je iz kroga v Jang povečeval prednost pred za- sledovalci. »Na koncu ravnine se mi je pokvarila hidravlika pri hitosti veC kot 300 km/h... in bilo je konec. Uspelo mi je ustaviti vozilo in malo po tistem mi je odpovedal ves sistem. Imel sem tudi velike težave z zavorami. Odločili smo se za zavore, ki bolj primejo na mokrem. Tako smo se odločili v moštvu, Čeprav bi bolj potreboval take za suho verne,« je svoj odstop pojasnil Ayr-ton Senna, ki je v 43. krogu obtičal v Toši. Tako so pri McLamu Fordu doživeli novo razočaranje, kajti po dobrem startu je deset krogov pred Brazilcem že odstopil tudi Michael Andretti, ko je vozil na petem mestu. Po odstopu Hilla, Andrettija in Senne so do točk za svetovno prvenstvo prišli dirkači s slabšimi motorji, svojo premoč pa je povsem izrabil Alain Prost, ki je na dirkališču Enzo in Dino Ferrari dosegel 46. zmago v svoji karieri. »Počutim se Čudovito. Vreme je bilo bolj kostant-no kot v Doningtonu in zato sem imel manj težav. Na startu sem nekoliko zamudil zaradi sklopke, ki ni dobro prijela. Vesel sem, da Ayrton ni končal dirke, tako da sem lahko nadoknadil velik zaostanek. Upam, da sem se se- daj znebil pritiska in bom lažje delal, se pripravljal na nove dirke. Gume za suho vreme so se odlično obnesle, čeprav sem moral ves čas voziti zelo previdno. Z avtomobilom k sreCi nisem imel nobenih težav,« je na tiskovni konferenci po zmagi pripovedoval Prost. Na startu se je moral Schumacher boriti s tekmeci pred in za sabo, vendar so mu izkušnje iz Do-ningtona pomagale, da se je prebil v ospredje. »Bolid smo pripraviti za suho vreme, ker smo biti prepričani, da se bo proga med dirko posušila. Vedel sem, da moram potrpeti v začetnih krogih, da se moje vozilo privadi na stezo. Zame je bilo najpomembnejše, da pripeljem skozi cilj, zato sem na koncu vozil zelo previdno. Drugo mesto me je razbremenilo velikega pritiska in se bom lahko v miru pripravljal na dirko v Barceloni,« je bil zadovoljen tudi Nemec. »S tretjim mestom sem zelo zadovoljen. Motor je delal izvrstno. Opazen je napredek tudi pri nas in upam, da se bomo lahko kosali tudi z VViltiamsom, saj imamo iste motorje. Dirka je bila zanimiva, za stopničke pa sem se moral boriti,« je menil Ligierov dirkač Martin Brundle. Tri točke si je za četrto mesto privozil Finec J.J. Lehto (Sauber), Francoz Philippe Alliot (Larousse) je dobil dve, Fabrizio Bar-bazza (Minardi) pa eno. Ferrari jeva dirkača Berger in Aleši sta odstopila. V skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo kljub odstopu še vedno vodi Senna, prihodnja dirka v najelitnejšem avtomobilskem razredu pa b'o 9. maja v Barceloni. Vrstni red dirke za Veliko nagrado San Marina: 1. Alain Prost (Fra, VVilliams) s krogom prednosti in Časom lh 33’ 20” 410; 2. Michael Schumacher (Nem, Benetton) po 32”410; 3. Martin Brundle (VB, Ligier) po enem krogu; 4. J.J. Lehto (Fin, Sauber) po dveh krogih; 5. Philippe Alliot (Fra, Larrousse) po dveh krogih; 6. Fabrizio Barbazza (Ita, Minardi) po dveh krogih; 7. L. Badoer (Ita, Lola) po treh krogih; 8. J. Herbert (VB, Lotus) po štirih krogih; 9. A. Suzuki (Jap, Footvvork) po sedmnih krogih. Lestvica voznikov za svetovno prvenstvo 1. Ayrton Senna (26 toCk), 2. Alain Prost (24), 3. Damon Hill (12), 4. Michael Schumacher (10), 5. Mark Blundell in Johnny Herbert (6), 7. J.J. Letho (4), 8. Christian Fittipaldi (3), 9. Riccardo Patrese, Philippe Alliot in Fabrizio Barbazza (2). Lestvica konstruktorjev 1. VVilliams Renault, 2. McLaren Ford, 3. Benetton Ford, 4. Ligier Renault, 5. Lotus Ford, 6. Minardi Ford, 7. Sauber Illmor, 8. Larrousse Lamborghini, 9. Ferrari. NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI PO ZMAGI PROTI ANCONI Milan v Vidmu igral le 0:0 - Lov no »točke UEFA« VIDEM - Pet kol pred koncem italijanske nogometne A lige je v letu 93 nepremagani Inter še za eno točko zmanjšal zaostanek za Milanom: zdaj je prišel do minus štiri, tudi najbolj skeptični navijači Bagnolijevega moštva pa začenjajo bolj resno upoštevati možnost preobrata. Slo bi res za prvovrstno senzacijo, če upoštevamo, da je imel Milan že 11 toCk prednosti. V 29. kolu so interjev-ci brez večjih težav strli odpor skromne Ancone, ki se je že sprijaznila z izpadom. Spet je blestel Urugvajec Ruben Sosa, ki ima menda največ zaslug za rezultate svojega moštva v zadnjih mesecih. Tokrat je dosegel dva gola, skupno že 20, pred njim pa je bil že po nekja minutah igre uspešen branilec Bergomi. Capellov Milan je v Vidmu igral brez gola, ne zmaguje pa že šest kol. Gostje so bili boljši tekmec, zgrešene priložnosti v napadu pa potrjujejo, da igralcem zdaj primanjkuje svežine. Tako je Lentini po solo akciji Saviceviča nespretno streljal mimo praznih vrat, lepo možnost pa je zamudil tudi Boban, ko je z glavo iz ugodnega položaja streljal prepočasi. Trener Capello je v drugem polčasu poslal na igrišče Van Bastna, ki je zaigral po štirih mesecih odsotnosti. Malo je manjkalo, da bi dosegel gol. Udinese se je v glavnem branil, Argentinec Balbo pa v napadu tokrat ni bil posebno razpoložen. Srdit je boj za »točke UEFA«. Juventus je trikrat zatresel mrežo Fio-rentine (Marocchi, Rava-nelli in Baggio po 11-m), a le v drugem polčasu, Napoli in Lazio pa sta zmagala v zadnjem hipu. V Neaplju je Zola dosegel gol v 44. minuti po eni od dveh napak Ca-gliarijeve obrambe. Prva je ostala nekaznovana, ker je Fonseca z bele pike v prvem polčasu zadel drog. Lazio je proti zadnjeuvršCeni Pescari kmalu povedel s Faval-lijem, toda gostje so izenačili 1:1 po 11-m Alle-grija, odločilni zadetek pa je reprezentant Signo-ri (23 golov), prav tako z bele pike in brez zaleta dosegel ob izteku tekme. Finalist pokala pokalnih zmagovalcev Parma je z odličnim presingom Van Basten po petmesečni odsotnosti spet na igrišču (AP) na sredini igrišča prekinil dolgo serijo uspehov Rome. Gostitelji so povedli 2:0 z goloma Osia in Pizzija, zaostanek je zmanjšal Aldair, po grobi napaki vratarja Cervo-neja pa je končni rezultat 3:1 postavil Osio. Romin tujec MihajloviC je zadel prečko. Zlata vredni točki za prodor na evropsko sceno je v Bergamu proti Atalanti izbojevala Eriks-sonova Sampdoria. V 33. minuti je zadel Lombardo, po izenačenju Mi-naudija v 81. min. pa je bil minuto pred koncem uspešen še Bertarelli. Dvoboj obupancev Genoa - Brescia se je končal z 1:1. Povedli so gostje s Sabauom, zadetek Skhu-ravyja pa domačinom sicer ne obeta obstanka, je pa menda vsaj preprečil kake večje izgrede po tekmi... Na teniškem turnirju v Monte Carlu bo finale zaradi dežja šele danes MONTE CARLO - Finalno srečanje ATP turnirja v Monte Carlu (njegov nagradni sklad znaša 1.600.000 dolarjev) so zaradi dežja in vetra prestavili na danes. Kot je znano, sta se v finale uvrstila Spanec Sergi Bruguera in Francoz Cedric Pioline. Ce bo vreme bolj naklonjeno kot včeraj, se bo današnje finalno srečanje začelo ob 11. uri na osrednjem igrišču, če pa bo tudi takrat nagajal dež, bodo finale odigrali ob 14.30 v dvorani. Slabo vreme je zahtevalo še eno spremembo: finalno srečanje bi bili morali igrati na tri dobljene sete, ker pa bosta oba finalista v teku tega tedna nastopila še na drugih turnirjih, bodo finale igrati le na dva zmagana seta. Včeraj pa so kljub vremenu uspeti spraviti pod streho vsaj finalno srečanje v dvojicah. Šved Stefan Edberg in Ceh Peti Korda sta bila po treh setih za las boljša od nizozemskega para Paul Haarhuis in Mark Koevermans. Končni izid je bil' 3:6, 6:2 in 7:6 (7:4). Hokej: tokrat na vrsti Švicarji Presenečenjem kar noče biti konca Jure Miklavc MUNCHEN - Na svetovnem prvenstvu skupine A v hokeju na ledu, ki poteka v Miinchnu in Dortmundu, so v preostalih tekmah 4. kola Kanadčani odpravili Italijane, Američani pa Norvežane. Rezultati 4. kola: ZDA - Norveška 3:1 (0:1, 2:0, 1:0). Strelci: Amonte, Turcotte in Lazaro za ZDA ter Norstebo za Norveško. Kazni: ZDA 24 minut, Norveška 8 minut. Kanada - Italija 11:2 (5:0, 3:0, 3:2). Strelci: Lindros 5, Gagner 2, Graves 2, Johnson in Gartner po enega za Kanado ter Pavlu in Topati-gh za Italijo. Kazni: Kanada 10 minut, Italija 4 minute. Včeraj popoldne je reprezentanca Češke v Dortmundu pred 4300 gledalci premagala Finsko s 3:1 (0:0, 1:1, 2:0) in si tako zagotovila prvo mesto v svoji predtekmovalni skupini. Strelci za Češko so bili Hrbek (Gudaš, Horavi), Doležal (Janecki, Kučera) in Hostak (Rosol), Alatalo pa za Finsko. Kazni: Češka 18 minut, Finska 16 minut. Na drugi popoldanski tekmi pa so Švicarji poslubeli za prvovrstno presenečenje in premagali Švedsko s 6:4 ( 3:0, 1:3, 2:1). Strelci: VVager 2, Celio, Hovvald in Hollenstein za Švico ter P. Andersson, Bergqvist, Larsson in Renberg za Švedsko. Kazni: Švica 10 minut, Švedska 8 minut. Švica si je z zmago nad Švedsko zagotovila vsaj teoretične možnosti za napredovanje v četrtfinale. Ce danes Avstrija po čudežnem naklučju premaga Italijo, potem se bodo namesto Italijanov v četrtfinalu s Cehi pomerili Švicarji. Prvi gol za Švico je po samostojnem prodoru dosegel Celio, tri minute kasneje pa je Howard sam preigral štiri švedske hokejiste in dosegel drugi gol. Hovvard pa ni miroval in je pet minut kasneje še enkrat zadel. V drugi tretjini so se Švedi naposled zganili in prek Anders-sona znižali vodstvo Švice. VVager je nato povišal izid na 4:1, Švedi pa so do konca druge tretjine, z goloma Bergq-vista in Larssona, zmanjšali prednost Švicarjev na vsega en gol. Na začetku tretje tretjine pa so Švedi s strelom Renberga izenačili na 4:4. Junaka tekme za Švico, VVager in Hollenstein pa sta do konca tretje tretjine še dvakrat zadela švedska vrata in Švici zagotovila dve točki. Lestvica - skupina A: Kanada 8 (4) 28:3, Švedska 6 (5) 17:14, Rusija 5 (4) 14:9, Švica 4 (5) 11:14, Italija 3 (4) 7:19, Avstrija 0 (4) 3:21; skupina B: Češka 9 (5) 17:4, ZDA 6 (4) 11:4, Nemčija 6 (4) 14:9, Finska 5 (5) 7:7, Norveška 4 (4) 1:13, Francija 0 točk (4 tekme) 6:19. Do konca predtekmovanja so na sporedu še srečanja Rusija - Kanada, Nemčija - ZDA, Avstrija - Italija in Francija - Norveška. Rusi bi ob morebitni zmagi nad Kanadčani na lestvici prehiteli Švede in bi tako v četrtfinalu igrali z zmagovalcem tekme med ZDA in Nemčijo, usoda Švice pa je v rokah ne preveč zanesljivih Avstrijcev, ki bi ob zmagi nad Italijo slednje spravili ob nastop v četrtfinalu. Ne glede na to, da je možnosti in kombinacij še veliko, pa sta znana že dva četrtfinalna nasprotnika. To sta Kanada in Finska, ki se bosta pomerili v sredo ob 15.30. ____NOGOMET / V C LIGI PROTESTI TRŽAŠKE PUBLIKE_ Triestini le točka po slabi predstavi Triestina - Massese 0:0 TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Tan-gorra, Cossaro, Cerone, Marino (od 74’ Rizzioli), Conca, Mezzini, Bianchi (od 46’ Bressi), Terracia-no. MASSESE: Cardinale, Tiberio, Fabiani, Doni, Gobbo, Tonin, Romairone, Gaspa, Murgita, Bellatorre (v 74’ Bertelli), Mariani. SODNIK: Siciliano iz Brindisija GLEDALCEV: 5.000 V nogometu se pogostokrat stvari hitro in nepredvidljivo spreminjajo. Temu smo bili priča včeraj na stadionu Rocco, kjer se je odvijala klavrna predstava kakršne v Trstu že dalj Časa ne pomnimo. Walter Bet Maloštevilni gledalci (kje je tistih 15.000 navdušencev z začetka prvenstva), so uprizorili pravo protestno akcijo na račun tržaške ekipe, ki se zadnje čase resda ni proslavila. Na tribunah smo tako opazili nickoliko tudi žaljivih transparentov. Marsikatera psovka je letela tudi na račun trenerja Perottija, kateremu očitajo, da ni znal ustrezno pripraviti ekipe, kot tudi ne psihološko učinkovati na svoje igralce. Kar se tiče tekme same, velja povedati, da se odvijala po klasičnih smernicah konca prvenstva. Igralci, po- sebno domači, so bili z mislijo že na počitnicah in so dobesedno tavali po igrišču brez vsakršne skupne igre, tako da se v prvih 30’ igre oba vratarja sploh nista dotaknila žoge. Tudi drugi polčas se je začel v znamenju protestov domače publike, ki je vsako akcijo Triestine pošteno izžvižgala. Domači trener je na igrišCe poslal Bressija, da bi nekoliko poživil igro, a niti vstop hitrega napadalca ni kdovekaj zalegel. Omembe vreden je le odličen poseg vratarja gostov v 15’ po strelu Marina. Leta se je malo kasneje »pro- f 'W it 1 Bi. # c*, v Marino (v akciji na tekmi s Carpijem 21. marca letos) je »razjezil« občinstvo KOŠARKA / ELITNA B LIGA Ciemme kljub slabi igri boljši od Piombina Ciemme - Hva Piombi-mo 105:99 (49:40) CIEMME: Fazi 14, Angeli 20, Mian 15, Strama-glia 2, Sfiligoi 8, Passarel-li 21, Castellazzi 6, Vitez 14, Colmani 1, Cocco 4. V zadnjem srečanju pred domačim občinstvom so Goričani osvojili obe točki, s pristopom do igre pa so večkrat spravili ob živce sicer maloštevilne gledalce. V prvem delu je že kazalo, da bo šlo v bistvu le za slab trening, saj so domačini brez večjih težav povedli in si tudi nabrali 16 točk prednosti (41:25 v 13. min.). Kot pa se je letos že večkrat zgodilo, smo tudi sinoči prisostvovali več-minutnemu kolektivnemu spanju, ki je zajel tudi goriško klop. Trenerji so namreC brez pravega vzroka pozabili na mladinca Miana, ki je v prvem delu srečanja dosegel kar 15 točk in se srčno boril za vsako žogo. Gostje so izkoristili zmedo v goriških vrstah in se v 5. min. drugega polčasa približali na eno samo točko razlike (60:59). To pa je bilo tudi vse, saj se je v nadaljevanju pokazalo, da Piombino ni slučajno zadnji na lestvici in da je obsojen na izpad. S klavrnim nastopom se torej goriški košarkarji poslavljajo od lastnih navijačev. O možnostih, sicer minimalnih, ki jih ima Ciemme, da še ujame zadnji vlak za play-off bi raje ne spregovorili, saj bi se bilo treba posvetovati z izvedenci v statistiki. Predpogoj pa ostaja seveda zmaga v Bergamu. Spričo serije slabih predstav na tujem in pod vtisom povsem »počitniškega« pristopa na sinočnji tekmi, pa menimo, da bi samo Čudež lahko predramil goriške košarkarje. Sanje o povratku v A ligo bi zato raje pustili za prihodnje prvenstvo. (Mal) Vesel smučaiski prvak med novinaji Kot je že običaj, so športni novinarji iz Furlanije Julijske krajine zaključili zimsko sezono z zdaj že tradicionalnim novinarskim prvenstvom v smučanju na Ne-vejskem sedlu. Kot običajno, so tudi tokrat za brezhibno organizacijo poskrbeli tamkajšnji smučarski učitelji. Kot že večkrat doslej, je bil ponovno najboljši Gorazd Vesel, ki je t kljub ne preveč rosnim letom dosegel tudi absolutno najboljši Cas v skupnem seštevku obeh tekov. Na tretje mesto se je uvrstil Lojze Abram, med družinskimi elani pa je bila prepričljivo najboljša Martina Kufersin. slavil« s protezo, ki je še bolj razdražila občinstvo. Ko ga je trener Perotti zamenjal z Rizziolijem, si je namreč slekel majico in jo vrgel proti tržaški klopi in se nervozno odpravil v slačilnice. V 40’ je nezanesljivi sodnik dosodil 11-metrovko v korist gostov, a vratar Facciolo, edini, ki si zasluzi pohvalo je strel mojstrsko ubranil in tako rešil točko. Tudi po tekmi so gledalci dali duška svojemu razočaranju in še dolgo Časa po tekmi protestirali na raCun igralcev in trenerja Perottija. Kar se le-tega tiče lahko mirne duše zapišemo, da se je njegova pot v Trstu gotovo končala. Med izvedenci se namreC že šušlja in ugiba, kdo ga bo v prihodnje zamenjal (Buffoni?). IZIDI : Chievo - Leffe 1:1, Empoli - Vis Pesaro 1:0, Palazzolo - Vicenza 0:0, Ravenna - Carpi 1:1, Sambenedettese - Pro Šesto 2:0, Siena - Como 1:1, Spezia - Alessandria 2:1, Triestina - Massese 0:0, Carrarese je bil prost. VRSTNI RED: Ravenna 39, Vicenza 36, Empoli 34, Triestina 31, Como 30, Chievo 29, Leffe in Pro Šesto 27, Carrarese in Palazzolo 25, Alessandria, Sambenedettese, Spezia in Vis Pesaro 24, Massese in Siena 23, Carpi 20. (Arezzo je bil izključen iz prvenstva) PRIHODNJE KOLO: Triestina - Carrarese. NOGOMET / 5. TURNIR ALPE ADRIA ZA CICIBANE Bor Farco v velikem finalu ugnal ljubljansko Olimpijo O zmagovalcu so na koncu odločale enajstmetrovke Mladi Borovi nogometaši so zmagovalci 5. mednarodnega turnirja Alpe Adria za cicibane, v finalu pa so po razburljivi in napeti tekmi šele po enajstmetrovkah premagali lanskega zmagovalca, Olimpijo iz Ljubljane z 2:1, Tretje mesto je osvojila ekipa Trissi-na, četrti pa so bili cicibani Basaldelle. Povedati je treba, da je turnir v celoti uspel tako z organizacijske kot s tekmovalne plati. Poudariti velja tudi, da je tekmam sledilo približno 300 gledalcev. Tako sta iz Trissina v Trst prišla dva avtobusa, iz Ljubljane pa eden, kar je še dodatno obogatilo pravi nogometni praznik na igrišču na Stadionu 1. maj. V izločilnem delu so se pomerili mali nogometaši Bora Farco in Basaldelle, z golom Tomiz-ze pa so se borovci uvrstili v popoldanski finale. V drugi dopoldanski tekmi pa so včeraj Ljubljančani premagali vrstnike iz Trissina s 3:0. Olimpija je bila občutno boljša in je bila zato prepričljiva zmaga tudi povsem zaslužena. V malem finalu je nato najprej Trissino odpravil Basaldello, v tekmi za prvo mesto pa smo bili priča pravemu maratonu. Čeprav se je tekma tudi po podaljških Pokal za zmago na turniorju je zasluženo pripadel malim nogometašem Bora Farco (foto križmančič/KROMA) končala neodločeno, pa smo bili priča lepi nogometni predstavi. Obe ekipi sta pokazali solidno nogometno znanje, dobro gradili igro, manjkali so le zadetki. Tudi po podaljških se rezultat ni spremenil, zato so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Pri tem pa smo bili priča prav neverjetni seriji 12 kazenskih strelov na vsaki strani, vratarja pa sta branila mogoCe in nemogoče. Po prvih 5 strelih z bele točke je bil rezultat 1:1 in šele po 12. enajstmetrovki je bil znan zmagovalec. Za borovce je bil uspešen Bal-de, domači vratar Furlan pa je ubranil strel igralca Olimpije. Po končanem turnirju so nagradili najboljše ekipe in najboljše posameznike. Tako je bil za najboljšega igralca tur- 3:0 (1:0). Finale za 3. mesto Trissino - Basaldella 4:2 (1:0) Finale za 1. mesto Bor - Olimpija 2:1 (0:0, 0:0) po enajstmetrovkah; strelca za Bor Tomizza in Balde. BOR FARCO: Furlan, Ivo in Vitomir Križ-mancic, Aleš in David Gregori, Kavtar, Bandi, Merlak, Strain, Tomizza, Antonini, Balde. ROKOMET / MOŠKA C LIGA Krašovci praznih rok zaradi slabe obrambe Taufers - Kras Trimac 27:24 (11:10) KRAS: Klinc, Rossi, Vremec 4, Milic 3, Pertot 5, Raseni, Cebulec 6, Oberdan 6, Vidali, Colja, Ferfoglia. Kras Trimac se vrača praznih rok iz gostovanja v Brunecku pri so-lidi ekipi Taufers, ki je tako prevzela Krasovo mesto na lestvici. Poglaviten vzrok za poraz je bila slaba oziroma neustrezna igra v obrambi naših rokometašev, ki so dopuščali preveč prostora zunanjim igralcem Taufersa, ki so se izkazali kot dobri strelci. Tako je bila zaman relativno dobra predstava Krašovcev v napadu, kjer sta beka Oberdan in Cebulec s šestimi zadetki vsak vendale opravila svojo dolžnost, vendar je bilo to premalo. Tekma je bila večino Časa izenačena, le v zadnjih minutah so bile napake v obrambi usod- Prizor z ene od letošnjih tekem Krasa Trimac v Zgoniku (foto Ferrari/KROMA) ne za Krašovce. V na-sledjem kolu bo Kras Trimac gostil šibkejšo postavo Morija, s katero si pa ne sme privoščiti spodrsljaja, če želi ohraniti varno mesto na lestvici. OSTALI IZIDI: Malo- S.Vito 33:28, Mori-Ep-pan 19:22, Klausen-Mez-zocorona 24:21, Caldo-gno-Meran neodigrana. VRSTNI RED: S.Vito 29, Malo 23, Meran 22, Eppan 21, Taufers 15, Kras Trimac, Klausen in Volksbank Meran 14, Mezzocorona 10, Mori 9, Caldogno 8. PRIHODNJE KOLO: Eppan-Malo, Kras Tri-mac-Mori, Volksbank Meran-Klausen, S.Vito-Meran, Mezzocorona-Taufers, Caldogno prost. (Pjotr) nirja proglašen Vukovič (Olimpija), najboljši strelec je bil Vizzini (Trissino), najboljši vratar pa Stefano Furlan (Bor Farco). Pokal za najbolj di-sciplinifano ekipo je prejela Basaldella. Vsi nastopajoči so prejeli tudi priložnostne obeske. VČERAJŠNJI IZIDI Bor Farco - Basaldella 1:0 (1:0); strelec Tomizza v 12. minuti. Olimpija - Trissino Obvestila SK KRAS Upravni svet društva sklicuje danes, 26. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku 29. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, potočila upravnega sveta, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov ter razno. SK KRAS - Odsek za rekreacijo prireja začetniške in nadaljevalne teCaje tenisa. Vpisovanje in informacije do 30. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra. Urnik ponedeljek od 18. do 20. ure , sreda od 14. do 17. ure ter petek od 8.30 do 12.30. Tel. št. 229477. SK BRDINA sklicuje 29. t. m. II. redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Domu Brdina na Opčinah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev volilne komisije, poročila predsednika, blagajnika in tehničnega vodje, poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno ter volitve novega odbora. TPK SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barkovljah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). TPK SIRENA - športni ribolov organizira tečaj za najmlajše od 28. junija do 9. julija. Informacije na sedežu društva od 17. do 20. ure. Tel. 422696. REDNOST OLVA 460 VELIKI VOLVO V KOMPAKTNI VERZIJI. TUDI PRI CENI OD 23.800.000* LIR DALJE ključi v roke VERZIJA S 4 IN 5 VRATI: 1600 Z VBRIZGOM IN 83 KM* • 1700 Z VZBRIGOM IN 102 KM • 2000 Z VBRIZGOM IN 110 KM S 1700 TURBO IN 122 KM NA RAZPOLAGO SERIJSKO OPREMLJEN ALI PO ŽELJI Z DODATNO OPREMO. ZASTOPSTVO VOLVO Kakovost in Varnost C RALI PIETRO GORICA Ul. III ARMATA, 180 - Tel .(0481) 21721 - 21073 10 Ponedeljek, 26. aprila 1993 ŠPORT, ODBOJKA LESTVICE Deželna finala Ul 6: vse naše šesterke še v boju za naslov! Po drugem dnevu deželnih odbojkarskih finalov v kategorijah »dečkov« in »deklic« so vse tri naše sesterke Se v boju za naslov! V Sovodnjah, kjer tekmujejo fantje, bo o naslovu celo odločal slovenski derbi zadnjega kola (2.5.) med Sočo Valpraporjem in Slogo, med dekleti pa bo o 1. mestu odločal dvoboj med Borom Friulexportom in Fincantie-rijem. Izidi 2. dne: Fantje: Sloga - Copat PN 3:0 (15;5, 15:7, 15:13); Ssža Valprapor - VBU 3:1 (15:13, 11:15, 16:14, 15:8). Dekleta: Bor Friulexport - San Vito (15:7, 15:0, 15:2); Fincantieri - Gonars 3:0 (15:8, 16:14, 15:6). Moška C-l liga IZIDI 24. KOLA: Riviera - Jockey 3:0 (15:6, 15:6, 15:5); Valprapor Imsa - S. Giustina 0:3 (13:15, 10:15, 9:15); Montecchio - Maniago 3:0 (15:8,15:5, 15:1); Mussolente - Marzola 1:3 (11:15, 15:9, 5:15, 13:15) La Sedia - Mogliano 3:1 (12:15, 15:11, 15:10, 15:6); Copat Pn - Noventa 3:1 (12:15, 15:13, 15:12, 15:10); Petrarca - Vivil 3:1 (13:15, 15:9, 15:11,15:5). VRSTNI RED: Riviera del Brenta 40, Valprapor Imsa 38, Montecchio 36, S. Giustina 34, Mogliano in Petrarca 30, Vivil in Noventa 24, Copat Pn 22, Marzola 16, Maniago 14, Mussolente 12, Jockey Schio 8, La Sedia 6. PRIHODNJE KOLO (1.5.): Jockey - Copat Pn; Mussolente - Montecchio; Marzola - La Sedia; Maniago - Petrarca Pd; Mogliano - Riviera; Noventa - S. Giustina, Vivil - Valprapor Imsa. Ženska C-l liga IZIDI 24. KOLA: Mogliano - Kennedy 1:3 (15:3, 11:15, 9:15, 13:15); Bor Tombolini - Lasalle 3:1 (15:11, 8:15, 15:3, 15:12); Cus Ud - Marzola 0:3 (4:15, 11:15, 5:15); Koimpex - Pav Ud 2:3 (15:6, 15:17, 8:15, 15:11, 14:16); Vivil - Biadenese 3:0 (15:10, 15:7, 15:13); Battisti - Pav Martignacco 3:1 (10:15, 15:10, 15:2, 15:8); Altura - Fontane 1:3 (17:15,12:15, 7:15, 7:15). VRSTNI RED: Pav 42, Marzola in Fontane 38, Kennedy 32, Mogliano 30, Battisti 28, Bor Tombo-lini in Vivil 26, Koimpex 24, Biadenese 22, Lasalle Romano 14, Altura in Cus 8 in Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (1.5.): Kennedy - Battisti; Koimpex - Cus Ud; Pav Ud - Vivil; Marzola - Altura; Biadenese - Mogliano; Martignacco - Lasalle; Fontane - Bor Tombolini drinks. Moška 02 liga IZIDI 24. KOLA: Mossa - San Vito 3:0 (15:5, 15:6, 15:11); Cremcaffe - Sloga 3:0 (16:14, 15:11, 15:5); Petris - Sacile 0:3 (8:15, 4:15, 13:15); Flebus Povo-letto - Ipem Buia 3:2 (11:15, 15:7, 125:15, 15:10, 15:11); Porcia - Rozzol 3:0 (15:4, 15:6, 15:10); 01ympia CDR- Bor 3:0 (15:9,15:6,15:8); Prata San-talucia prosta. VRSTNI RED: Cremcaffe 40, Sacile 38, Flebus Po-voletto 34, 01ympia CDR 28, Mossa 26, Porcia 24, Prata Santalucia 20, Sloga, Rozzol in Ipem Buia 18, San Vito 16, Petris TolmeC 6 in Bor 2. (Sacile in Ipem Buia imata tekmo več) PRIHODNJE KOLO (1.5.): San Vito - 01ympia CDR; Flebus - Petris; Ipem Buia - Porcia; Rozzol -Mossa; Bor - Sloga; Prata - Cremcaffe; Sacile prost. Ženska C-2 liga IZIDI 24. KOLA: Tomasini Cordenons - Fiume Veneta 1:3 (13:15,15:12, 0:15,11:15); Gemona - San-giorgina 3:0 (15:2,15:9,15:2); Banear - Pelhni cafle Monfalcone 3:1 (15:10,15:13, 6:15,15:5); Sokol In-dules - Ausa Pav 1:3 (6:15, 6:15,15:10,12:15); Porcia - Mossa 3:0 (15:13, 15:9, 15:12); Tomana Gradišče - Libertas Martignacco 3:1 (15:12, 15:5, 13:15, 15:4); Tarcento - Kmečka Banka 3:0 (15:2, 15:4,15:1). VRSTNI RED: Gemona 44, Tarcento 42, Ausa Pav 36, Porcia in Bo Frost 32, Kmečka banka 26, Sokol Indules 24, Sangiorgina 22, Pellini Caffe 18, Libertas Martignacco, Mossa in Torriana Gradišče 16, Ottica Tommasini Cordenons 8, Benear 4. PRIHODNJE KOLO (1.5.): F. Veneta - Torriana ; Sokol Indules - Banear; Ausa Pav - Porcia; Monfalcone - Tarcento; Mossa - Cordenons; Martignacco -Sangiorgina; Kmečka Banka - Gemona. Moška D liga IZIDI 24. KOLA: Grado - Fiume Veneta 3:2 (15:13, 12:15, 11:15, 15:11, 15:13); Volley Bali Ud - Zaule 3:1 (8:15,15:8,15:6,15:13); Fagagna - Torriana 3:0 (15:5, 15:8, 15:12); Faedis - Rojalese 3:0 (15:13, 15:8, 15:6); SoCa Sobema - Ronchi 3:0 (15:3, 15:6, 15:2); Copat Pordenone - Asfrj 2:3 (14:16, 13:15, 15:5,15:3,13:15). VRSTNI RED: Volley bali Videm 44, Fagagna 34, Itely 32, Soča Sobema 30, Rojalese 28, Zaule 26, Prevenire in Grado 20, Bo Frost 18, Torriana 16, Asfjr in Ronchi 8 in Copat Pordenone 0. (Volley bali in Pordenone imata tekmo več, Copat Pordenone in Bo Frost imata točki manj) PRIHODNJE KOLO (1.5.): Fiume Veneta - Pordenone; Faedis - Fagagna; Rojalese - SoCa Sobema; Torriana - Prevenire; Ronchi - Grado; Asfrj - Zaule. Ženska D liga IZIDI 24. KOLA: Sagrado - Šanson LoCnik 3:0 (16:14, 15:5, 15:12); Codroipo - San Leonardo 3:0 (15:1, 15:6,15:10); Rivignano - Villacher 3:0 (15:5, 15:9, 15:8); Koimpex - Bor Friulexport 3:0 (15:5, 15:10, 15:11); Asfrj - Albatros Spilimbergo 3:0 (15:4, 15:10, 15:6); Celinia - Pav Natisoma 3:0 (15:9, 15:10, 15:13); Virtus Ts- Paluzza 1:3 (6:15, 15:13,11:15,6:15). VRSTNI RED: Codroipo 42, Koimpex 40, Sagrado 34, Asfjr, Paluzza in Albatros 32, Rivignano 30, Natisoma 22, Celinia in Šanson LoCnik 18, Bor Friulexport 12, Virtus Ts 10, Villacher Tržič 8 in San Leonardo 6. PRIHODNJE KOLO (1.5.): Šanson LoCnik - Celinia; Koimpex - Rivignano; Bor Friulexport - Asfrj; Villacher Tržič - Virtus Ts; Albatros Spilimbergo - Sagrado; Pav Natisoma - San Leonardo; Paluzza - Del Doge Codroipo. MOŠKA C-1 LIGA / VALPRAPOR IMSA PRVIČ IZGUBIL DOMA Servis S. Giustine pravi trn v peti Aleksander Koren Valprapor Imsa - San Giustina 0:3 (13:15, 10:15, 9:15) VALPRAPOR IMSA: Mitja Feri (3+8), Aleš Feri (8+13), Stabile (3+11), Berzacola (1+2), Buzzinel-li (1+3), Superga (0+2), Lutman (1+1), Paoletti (1+2), Uršič, Rigonat, Flo-renin. Zgrešeni servisi: Valprapor 7, S. Giustina 17; Točke na servisu: Valprapor 6, S. Giustina 10; Točke na nasprotnikovih napakah: Valprapor 13, S. Giustina 8. Potek setov - 1. set: 3:0, 3:2, 4:2, 4:3, 5:3, 5:6, 8:6, 8:8, 10:8, 10:13, 13:13, 13:15; 2. set: 2:0, 2:6, 3:6, 3:9, 5:9, 5:10, 7:10, 7:12, 9:12, 9:13, 10:13, 10:15; 3. set: 1:0, 1:1, 3:1, 3:4, 6:4, 6:10, 8:10, 8:213, 9:13, 9:15). Si predstavljate, kako je moglo biti srce Neila Ar-mostronga, preden je z zadnje stopničke lema kot prvi človek vtisnil svojo stopinjo na lunino površino? Tako nekako so se mogli počutiti Valpra-porjevi odbojkarji v soboto. Toda oni, za razliko od slavnega Američana, v domačem nastopu s San Giustino zadnjega koraka niso znali narediti in se tako - dve koli pred koncem - še oklepajo (zdaj druge) stopničk prvenstvenega vrstnega reda Buzzinelli in Berzacola v bloku proti S. Giustini (KROMA) moške C-l lige, seveda pa vsi navijači upajo, da jim bo »pristanek« v B-2 ligi uspel že na prihodnjem (nelahkem) gostovanju v Villi Vicentini. Valpraporovcev v soboto resnično ni bilo prepoznati. Treba je sicer reci; da je San Giustina zaigrala izredno dobro, vendar pa ni praktično naletela na odpor gostiteljev, ki so -vsi po vrsti, brez izjeme -na igrišče stopili napeti kot violinina struna in se nikakor niso mogli sprostiti, sploh pa je bilo oz- račje v štandreski telovadnici nekam nenavadno, tudi na tribunah, popolnoma drugačno od tistega iz prejšnjih nastopov. Se najbolje ga je menda po tekmi strnil trener Zamo: »Kot v transu smo Čakali, da bo zmaga prišla sama od sebe«. Tekma, ki se je pričela z enominutnim molkom v počastitev spomina na preminulega predsednika StandreSkega rajonskega sveta VValterja ReSCica, ki je veliko pomagal Odbojkarskemu klubu Val, je MOŠKA C-2 LIGA / V GORICI Grd derbi v znaku demoliviranosli Zmaga Olympie ni bila nikoli vprašljiva Oiympia CDR - Bor 3:0 (15:9,15:6, 15:8) OLYMPIA CDR: Devetak, S. Ter-pin, J. Terpin, A. Vogrič, M. Vogrič, Povše, A. Terpin, Dornik, Komjanc, Petejan. BOR: Furlanic, Coloni, Koren, Marega, GombaC, Bresich, Caputi, Latin, Pavlica. V Gorici so gledalci videli grdo tekmo na precej nizki tehnični ravni. Nobena od obeh ekip ni imela posebne motivacije na tej tekmi, tako da so igralci igrali precej nemotivirano in na obeh straneh je publika videla vrsto napak. Oba trenerja pa sta to tekmo izkoristila, da dajo možnost igranja vsem igralcem. Tako je pri Boru že na začetku tekme igral Robert Pavlica namesto FurlaniCa, pri 01ympiji pa je veC Časa igral v vlogi podajaCa Marjan Vogrič, oba pa imata običajno manj možnosti igranja. Začetek tekme je bil izenačen do rezultata 4:4, nakar so domačini povedli z 10:4. Borovcem se je uspelo Se enkrat približati pri stanju 10:8 in 12:9, na koncu pa so jim bile usodne nekatere neumne napake. V drugem setu je bil rezultat izenačen do stanja 6:6. Od tu naprej pa je bila tekma enosmerna. Borovci so naredili vrsto napak predvsem v sprejemu in 01ympia je z delnim izidom 9:0 osvojila tudi drugi set. V napadu je bil tokrat najuspešnejši Janez Terpin (7+6), medtem ko je bil Simon Terpin tokrat manj izkoriščen (3+6). V vlogi centra pa je bil zelo soliden Devetak (6+2). Tudi tretji set je bil pravi monolog 01ympije, ki je takoj na začetku visoko povedla in prednost ohranila do konca. Maloštevilna publika s predstavo prav gotovo ni bila zadovoljna, saj sta obe ekipi soglašali, da je bila tekma vse prej kot zanimiva in atraktivna. Trener Petejan je povedal: »Pričakoval sem večji odpor borovcev, od mlade ekipe sem pričakoval večjo zagrizenost in voljo do zmage. Tudi mi nismo igrali najbolje in smo naredili daleC preveč napak.« sploh imela nenevaden potek. ZaCela se je s skoraj Četrturno zamudo, ker je bil drugi sodnik prej zaposlen na tekmi Koimpexa na Opčinah, že na začetku prvega seta pa se je udarec nasprotnikov od Valpra-porjevega bloka z veliko silo odbil naravnost v obraz tržaškega sodnika Sillija, ki je po nekajminutni prekinitvi sicer izpeljal set do konca, a je nato zaradi močnega glavobola po novi, daljši prekinitvi prepustil svoje mesto drugemu sodniku Siddiju. Tile zapleti so prav gotovo bolj vplivali na živčne valpraporovce, kot pa na sproščene Be-lunCane. »Zadali smo si nalogo, da serviramo na njihovo št. 1 (AleS Feri, op.ur.) in da v bloku striktno zapiramo paralalo«, je obrazložil taktični naCrt S. Giustine trener De Gašperin. In res, gostje so z dolgimi efektnimi servisi, ki so na koncu leta strmo padali tik pred osnovno Črto povsem onesposobili najboljše orožje Goričanov -sprejem. Napad je bil zato slab, taktične izbire Berza-cole spričo slabega sprejema preveč tvegane, v protinapadu pa so gostje pod taktirko odličnega podajaCa Bristota, zlasti z obema centroma, delali praktično, kar se jim je zahotelo, tako da je bil potek srečanja skoraj enosmeren. Pa prihodnjič. ŽENSKA C-T LIGA / PO SOBOTNI ZMAGI Bor Tombolini že na varnem! Plave so proti Lasalle igrale motivirano Koimpex potrebuje še točki Vivil iz Ville Vi-centine je v 24. kolu prekinil divjo zasledovalno vožnjo Biadene-seja v boju proti igranju dodatnih srečanj za obstanek. Ta rezultat pomeni za dekleta Bora Tombolini drinks zagotovitev direktnega obstanka v C-l ligi. Tudi Ce jih bo Biadenese dohitel na lestvici, bo imel zanesljivo preslab količnik v nizih, da bi se lahko uvrstil pred njimi. Razplet v Villi Vicentini ustreza tudi slogašicam, ki so na Opčinah proti vodilnemu po odlični igri doživele nezaslužen poraz. Potrebujejo pa Se eno zmago. Priložnost se jim ponuja že v prihodnjem kolu, ko bodo gostile že izpadlo šesterko videmskega Cusa. Je ne smejo zamuditi. Bor Tombolini - Lasalle Romano 3:1 (15:11, 8:15,15:3,15:12) BOR TOMBOLINI: Maver (8 + 7), Ažman (6+6), Cok (5+2), Gregori (7+1), Guštini (4+1), Be-nevol, Flego (1+1), Naci-novi, Grbec, Pitacco, Vodopivec (5+9). Zgrešeni servisi: Bor 7, Lasalle 9; točke na servisu: Bor 17, Lasalle 7; točke po napakah nasprotnika: Bor 17, Lasalle 11. Proti že izpadlemu Lasalleju borovke niso zamudile priložnosti, da si z zmago matematično zagotovijo obstanek v ligi. Glede na to, da je bila zmaga zanje tokrat neobhodno potrebna in da so torej igrale precej pod pritiskom, je bil sobotni nastop plavih veC kot dober, ker so zaigrale motivirano, z veliko mero odgovornosti in brez pretiranega strahu ali živčnosti in to proti nasprotniku, ki je sicer pokazal v igri precej vrzeli, a je zaigral sproščeno in borbeno. Posebno uspešne so borovke bile tokrat v napadu, precej dobro pa so tudi servirale (povprečno pet direktnih točk v vsakem setu), posebno takrat, ko jim je uspelo iz igre izločiti najnevarnejšo napadalko Lasal-leja na centru. Ce vrh tega upoštevamo, da zara- di bolečin v rami ni igrala kapetanka Nacinovije-va, in da so bile torej, poleg po nekaj slabših tekmah spet razpoložene Maver j e ve, na igrišču same mladinke, velja oceniti nastop plavih za veC kot pozitivnega, Čeprav ni manjkalo tudi nekaj pomanjkljivosti, posebno v bloku. V začetni postavi je tokrat zaigrala Gustinijeva, ki je bila v sprejemu servisa izredno učinkovita, tako da vsaj v tem elementu odsotnosti Borove kapetanke tokrat skoraj ni bilo občutiti, v prvi liniji pa je nasprotnikovo obrambo z zelo dobrim učinkom prebijala Vodopivčeva, ki je imela 11 pozitivnih napadov ob 19 poskusih. Prvi set so plave dobile brez težav (14:5), v drugem pa so popustile na servisu, nasprotnice so prevzele pobudo, kljub solidni obrambi pa borovke njihovih napadov niso znale zaustaviti. Tretji set je bil spet podoben prvemu, odločila pa je vmesna serija učinkovitih servisov Gregorijeve in Ažmano-ve (6 točk). Najbolj izenačen je bil zadnji set (2:4, 4:6, 7:6, 7:9, 8:10, 13:10, 13:12), v katerem so se plave pravočasno zbrale in si tako zasluzeno priigrale pomembni točki. ŽENSKA D LIGA / DERBI POTEKAL POVSEM ENOSMERNO Koimpex z novo zmago proslavil napredovanje Borovke niso nudile pričakovanega odpora Andrej Maver Veselje slogašic po osvojeni točki (f. KROMA) Usoda Soče bo bržkone negotova prav do konca Po gladkem porazu v Fojdi je Rojalese v moški D ligi matematično odpisan od boja za napredovanje. Ta podatek je pozitiven za Sočo, v kolikor se bodo v prihodnjem srečanju Goričani srečali prav z Rojalesejem, ki torej nima vec prave motivacije. Drugouvrščena Fagagna ni se dosegla napredovanja, poskusila pa ga bo doseči v soboto prav proti Itely. Možno je, da bosta SoCa in Itely imela po naslednjem kolu enako Število točk. SoCa pa ima zdaj rahlo boljši količnik v setih. ŽENSKA C-2 LIGA / OBE NAŠI ŠESTERKI PRAZNIH ROK Sokol Indules kljub porazu solidno Kmečka banka v Tarcentu odigrala letošnjo najslabšo tekmo Tarcento - Kmečka banka 3:0 (15:2, 15:4, 15:1) KMEČKA BANKA: Vižintin (2+2), Barbara Luvisutti (1+2), Bressan (0+6), Zavadlav (1+6), Ti-berio (1+1), KrašCek (0+0), Braini (0+0), Vidoz (0+0), Manzo (0+0), Katrin Luvisutti (0+0). Na gostovanju v Tarcentu je Kmečka banka odpovedala na vsej Črti in odigrala letošnjo najslabšo tekmo. Kot delno opravičilo lahko navedemo dejstvo, da je Vižintinova igrala s poškodovano roko in da niti Barbara Luvisutti ni bila popolnoma na- red. Toda goriške igralke niso na tem srečanju pokazale prav ničesar in naredile preveč nepotrebnih napak. Nasprotno je Tarcento hotel zmagati, saj si je z dvema točkama matematično priboril napredovanje v C-l ligo. Domačinke so zato igrale zelo zbrano in pokazale dober sprejem, blok in obrambo. Sokol Indules - Ausa Pav Cervignano 1:3 (6:15, 6:15,15:10,12:15) SOKOL INDULES: Tanja in Lara Masten, Vidah, Vižintin, Marucelli, Brumat, Lupine, DrasiC, Košuta in Pertot. Sokolovke so v soboto doživele svoj peti zaporedni poraz, toda z igro so vsekakor zadovoljile. Po bledih predstavah v prejšnjih kolih so Na-brežinke zaigrale res solidno proti tretjeuvrSCeni ekipi Ausa Pav in gledalci so videli v tretjem in Četrtem setu odlično predstavo. Sokol je tekmo začel zelo dobro in vodil do rezultata 6:3. Tedaj pa se je v njegovi igri nekaj zataknilo. Domači napadi preko krila so bili lahek plen nasprotnikovega bloka, gostje pa so tudi z dobrimi servisi nizali točko za točko in z delnim izidom 12:0 osvojili set. Na začetku drugega seta si igralke Se niso opomogle, tako da je Ausa Pav ves Cas vodil. Nekoliko bolje so domačinke začele igrati po vstopu na igraišCe Saške Pertot. V končnici seta pa so izničile tudi 4 set žoge. Svojo igro so sokolovke potem Se izboljšale v tretjem setu, ko so zaigrale kot znajo, in mlado gostujočo ekipo so spravile v velike težave. Tudi v Četrtem setu so, igralke igrale odlično, tako da je bilo stanje izenačeno ro rezultata 11:11, v končnici pa so bile gostje spretnejše. Koimpex - Bor Friulexport 3:0 (15:5,15:10,15:11) KOIMPEK: Skerk (7+7), Fonda (3+0), Spacal (6+2), S. Ciocchi (1+4), D. Ciocchi (3+1), Brišnik (3+4), Fer-luga (0+0), Martina in Maja Kosmina, Cebulec in Milic. BOR FRIULEKPORT: T. Vidali (5+5), Foraus (1+1), Stoper (1+0), I. Vidali (1+0), Faimann (2+8), Bezenšek (3+2), Callegaris (3+4), Gruden (3+0), Zadnik (0+0) in Pernarčič. Zgrešeni servisi: Koimpex 7, Bor 8. Direktne točke na servisu: Koimpex 10, Bor 7. Napake: Koimpex 23, Bor 40. Medtem ko je bil prvi derbi precej izenačen in so bile borovke enakovredne slogaSicam, je razplet tekme v openski telovadnici potrdil tisto premoč Koim-pexa, ki jo kaže tudi lestvica. Borovke so tokrat zlasti v prvih dveh setih popolnoma odpovedale, slogašice pa so očitno hotele praznovati svoje napredovanje v višjo ligo z gladko zmago, saj so začele silovito. Slavje v Sloginem taboru se je pravzaprav začelo že pred tekmo, ko so najmlajsi navijači in predsednik društva Vojko Miot izročili igralkam Šopek rož. Pravo praznovanje pa se je začelo po tekmi, ko so navdušene igralke spravile pod prho trenerja De VValderstei-na in Kralja, pa tudi druge odbornike društva. Sama tekma ni bila zelo zanimiva. Na začetku jo je sicer popestril glavni sodnik s precej Čudnim kriterijem sojenja. Koimpex pa je takoj povedel s 13:1. Borovke niso zmogle organizirati uspešnih protinapadov, naredile pa so vrsto napak. Tudi v drugem setu so domačinke visoko povedle. Pri vodstvu 11:2 so nekoliko popustile in zgrešile kar štiri servise. Borovke so to izkoristile in znižale zaostanek pri izidih 12:9 in 13:10, toda slogašice so na koncu le zaključile set. V tretjem setu je ponovno povedel Koimpex s 5:1. Tedaj so borovke zaigrale nekoliko bolje (v napadu je izstopala Tamara Vidali) in z delnim izidom 7:0 prvič povedle. Toda domačinke so ponovno pritisnile na plin in tudi one nanizale serijo zaporednih točk, tako da je bilo kmalu konec tekme. Po tekmi je bil Borov trener precej razočaran: »Pričakoval sem večjo motivacijo svojih igralk. V prvih dveh setih nas praktično ni bilo na igrišču. Zaradi nerazumljive treme so igralke pozabile vsa taktična navodila in igrale brez glave. Tudi drugače vetrjet-no ne bi zmagali, toda naredili bi vsaj nekaj točk veC.« Trener De VValderstein je bil (čeprav moker) seveda zadovoljen: »Pričakoval sem večji odpor bo-rovk, zmaga ni bila nikoli v dvomu. Mislim, da je zmagala naša želja po zmagi, tako da lahko zdaj praznujemo v pravem vzdušju.« Naj omenimo tudi to, da po zmagi Celinie proti Natisonii Bor nima veC nobene možnosti, da doseže deseto mesto na lestvici. ŠPORT, KOŠARKA Ponedeljek, 26. aprila 1993 B LIGA / PREDZADNJE KOLO D LIGA / 28. KOLO LESTVICE Jadranovci ob lepo priložnost Dean Oberdan je včeraj solidno opravil svojo nalogo (f. Križmančič/KROMA) Argenta - Jadran TKB 84:79 (37:48) ARGENTA: Giberti 9 (0:1), Biffi 20 (13:15), Mi-gliari 9 (1:1), Piazzi 2, Ar-selli, Dal Pozzo 16 (6:6), Morelli 22 (6:7), Cavedi-ne 6 (2:2), Lunghini, Pa-letti, trener Abbondanza. JADRAN TKB: Oberdan 11, Cuk 8, Smotlak 4, Milič 6, Pettirosso, Rebula 18 (8:10), Pertot 4 (2:2), Merlin 9, Rauber 19 (3:4), Tomšič, trener Drvarič. SODNIKA: Gollin (Verona) in Monzato (Mar-ghera). PM: Argenta 28:32, Jadran 13:16. PON: Rauber (39), Milič (40). TRI TOČKE: Dal Pozzo 2, Biffi 1, Giberti 1; Rauber 4, Oberdan 3, Merlin 1. ARGENTA - Jadranovci so v predzadnjem kolu B lige zamudili v Argenti edinstveno priložnost, da bi osvojili zmago, ki bi bila, sicer le prestižnega pomena, za vzdušje v ekipi pa še kako dragocena. Skoda, kajti jadranovci so vodili do 37. minute, potem ko so v prvem polčasu skoraj nadigrali gostitelje, ki so v 16. min. zaostajali kar za 16 točk (24:40). Tekma se je torej odločila v zadnjih treh minutah, ko so bili domačini le prisebnejši, pa tudi sodnika našim nista nič prizanesla in jim minuto in 37 sekund pred koncem dosodila tehnič- no napako, kar je bilo seveda za jadranovce usodno. »Z nastopom v Argenti smo lahko povsem zadovoljni, in predvsem so se izkazali mladi. Skoda, kajti tokrat smo si zapravili res lepo priložnost za zmago,« nam je včeraj po srečanju po telefonu dejal Jadranov pomožni trener Stojan Kafol. In res: priložnost za zmago je bila zares velika. Jadranovci so začeli zelo uspešno in povsem presenetili domačine, ki so verjetno podcenjevali nase predstavnike. Ze v 3. min. so jadranovci vodili z 10:3, v 7. min. z 20:9, v 11. min. pa kar z 29:15, da bi nato naša ekipa imela največjo prednost 16 točk štiri minute pred koncem polčasa. Igrali so učinkovito: Rabuer je v tem delu dosegel 12 točk, Rebula 10, Ivo Milič je dobro vodil igro, sploh pa se je vsa ekipa odlično izkazala. Prednost 11 točk ob polčasu je bila tako povsem zaslužena. Težko je bilo sicer pričakovati, da bodo jadranovci s takim tempom igrali tudi v nadaljevanju in da ne bi prišlo do reakcije domačinov, ki sta jim bili točki potrebni za zanesljiv obstanek v ligi. Do 26. min. so jadranovci še imeli 14 točk prednosti (57:43), nakar je začela njihova prednost kopneti, do prvega izenačenja je prišlo v 35. min. (70:70). V poslednjih minutah pa so bili domačini prisebnejši in srečnejši. Borovci zmagali tudi v Vidmu Odločilni break prav v zadnjih minutah Virtus Prilili - Bor Radenska 100:103 (50:50) BOR: Simonič 3 (0:2, 1:1, -); Bajc 8 (4:6, 0:2, -); Debeljuh 7 (1:4, 1:2, 2:2); Smotlak 30 (10:13, 1:4, 7:8); Persi 12 (3:4, -, 6:7); Grbec 6 (2:3, -, 2:2); Batini 12 (4:6, -, 4:5); Montiralo 9 (4:7, -, 1:2); Perčič 3 (1:2, -, 1:2); Carbonara 13 (1:4, 3:5, 2:3); trener Sancin. Met za 2: 30/51 (58%); met za 3: 6/14 (42%); pm 25/31 (80%). SON: 27. 3T: Carbonara 3, Simonič 1, Debeljuh 1, Smotlak 1. Nadaljuje se uspešna igra Bora Radenske, ki so v Vidmu sicer tesno premagali Virtus. Sancinov! fantje so uspešno igrali le v uvodnih minutah in pa v zadnjem delu tekme, ko so najprej nadoknadili nekaj točk zaostanka, zatem pa s štirimi zaporednimi koši razigranega Robija Smotlaka prešli v vodstvo treh točk 101:98. Po zgrešenem metu domačih je osebno napako utrpel mladi Grbec, ki pa je hladnokrvno zadel prosta meta v kombinaciji 1+1 in zmaga je bila tako na varnem. V preostalem delu tekme so bili domači košarkarji stalno v rahlem vodstvu. Z boljšo obrambo so belozeleni v zadnjih osmih minutah spreobrnili potek tekme in si, s Smotlakom v vlogi matchwinnerja in z odličnim doprinosom Barinija ter Perčiča v obrambi, za- gotovili prestižno zmago. Za Kontovel konec upanja »Po mojem je Kontovel igral eno najboljših tekem zadnjih kol. Fantje so se odločno in požrtvovalno vrgli v boj in bili vse do 30. minute tudi v vodstvu. Ko pa sta morala na klop zaradi pet osebnih napak najprej Valter Sosič, nato pa še Igor Civar-di, je bilo jasno, da naši fantje ne bodo zdržali do konca. Treba pa je tudi priznati, da so nasprotniki tedaj odločno reagirali in zlasti sta se odlikovala Ceppi, ki je dal 25 točk, in Del Piero s 23 točkami,« je po sobotnem porazu dejal Kontovelov odbornik Sergio Spadoni. Na tako pomembnem srečanju, ki odloča o obstanku v ligi, imata seveda sodnika dokaj važno vlogo... »Sodnika sta bila nepristranska in sta povsem dobro oprvila svojo nalogo. Res je, da sta sodnika uvedla zelo strog kriterij sojenja in da je moralo kar šest naših igralcev zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Sodnika pa sta imela enak kriterij za obe ekipi,« je še dejal Spadoni. Do konca prvenstva Čakata Kontovelce Se dve srečanji, v soboto doma proti Virtus Friuli, v zadnjem kolu pa bodo Banovi fantje zaposleni v Sergio Spadoni gosteh proti vodilnemu Don Boscu. »Naša naloga je sedaj ta, da osvojimo vsaj 13. mesto, da bi nato lahko upali, da bi nas zveza tudi v prihodnji sezoni vključila med četrtoli-gaše. Doslej se je skoraj pred vsako sezono zgodilo, da se je katero društvo iz raznih razlogov odpovedalo nastopu v tej ligi. In ne samo zato: prav je in povsem v športnem duhu, da se borimo do konca,« je sklenil naš kratek pogovor Spadoni. (bi) ELITNA B LIGA IZIDI 28 KOLA Biesse - Popolare 88:82 Ciemme - Ilva 105:99 Elledi - Sidis 89:67 Fracasso - Brescia 80:72 Leonardo - Casse Rurali 89:69 Sarvin - G. di Camia 87:93 Serapide - Gewiss 80:86 Sfa - Victors 90:91 VRSTNI RED: Fracasso 44, Elledi 36, Goccia di Camia 34, Casse Rurali, Ciemme Goica, Gevviss Bergamo, Leonardo in Popolare 32, SFA Monti-chiari in Sidis Porto San Giorgio 28, Victors 26, Sarvin Cagliari 24, Brescia 20, Biesse 18, Ilva Piombino 14. BLIGA IZIDI 29. KOLA Oderzo - Ancona 97:83 Mestrina - Cento 77:85 San Marino - Ozzano 83:101 Faenza - Ravenna 78:72 Campli - Montegranaro 72:83 Montecchio - SanfElpidio 85:80 Pordenone - San Dona 77:96 Argenta - Jadran Tkb 84:79 VRSTNI RED: Faenza 48, Cento 44, Ravenna 42, Ancona, Montegranaro in Oderzo 36, Ozzano in Montecchio 32, Campli 30, Argenta 26, San Dona 24, SanfElpidio 22, Mestrina 20, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 8. PRIHODNJE KOLO (2.5.): SanfElpidio - Argenta; Ozzano - Faenza; Ravenna - Montecchio; Montegranaro - San Marino; Cento - Campli; San Dona -Mestrina; Jadran Tkb - Oderzo (ned. 2.5. ob 18.00) ; Ancona - Pordenone. D LIGA IZIDI 28. KOLA Sgt - Kontovel 90:78 Limena - Arte Go 89:80 Jesolo - Conegliano 53:94 Intermuggia - San Daniele 71:94 Martignacco - Porcia 79:74 Don Bosaco - Staranzano 88:61 Virtus Ud - Bor Radenska 100:103 Portogmaro - Udinese B. 107:71 VRSTNI RED: Don Bosco 48, San Daniele 46, Portogmaro* 44, Martignacco 42, Conegliano 40, Intermuggia 28, Bor Radenska in Virtus Ud 26, Porcia* 24, Limena in Sgt 22, Arte Go 20, Staranzano 18, Kontovel 16, Udinese B. 14, Jesolo 10. * Portogmaro in Porcia imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (1. in 2.5.): Intermuggia - Arte Go; San Daniele - Jesolo; Staranzano - Martignacco; Udinese - Porcia; Kontovel - Virtus Ud (sob. 1.5. ob 20.30); Portogmaro - Limena; Conegliano -Sgt; Bor Radenska - Don Bosco (ned. 2.5. ob 11.00) . PROMOCIJSKO PRVENSTVO / 25 KOLO Z visokim porazom Breg že nazadoval Simoničeva trojka prinesla zmago Ciciboni Simonič (z žogo) odločilen za Cicibono (f. KROMA) Scoglietto - Breg 77:59 (31:27) BREG: Kovačič 9 (3:4 za 2, 1:2 za 3, 0:1 pm); Korošec 21 (5:15, 1:4, 8:9); R. Žerjal 4 (2:4, 0:1, -); B. Žerjal 9 (1:3, 1:4, 4:6); Schiulaz (0:1, -, -); Bandi 2 (1:2, -, -); M. Salvi 10 (5:7, -, -); Kreva-tin 4 (2:4, -, -); Savoia nv; trener Canciani. Met za 2: 19/40 (47%); met za 3: 3/11 (27%); pm 12:16 (75%). SON: 20. PON: Krevatin (37). 3T: Kovačič 1, Korošec 1, B. Žerjal 1. Tudi v odločilni tekmi za obstanek so prišle na dan vse šibkosti in pomanjklivosti Brega, ki se tako poslavlja od promocijske lige. Cancia-nijeva ekipa je, kljub odsotnosti Corbattija, pričela tekmo zelo motivirano in z uspešno igro v napadu takoj visoko povedla (9:2 v 3’). V 16. minuti je prednost znašala še 6 točk, z uspešno igro izkušenega domačega playmakerja Micolja pa so igralci Scoglietta končali prvi del s 4 točkami prednosti. V drugem polčasu se je razmerje moči na igrišču popolnoma spremenilo. Igralci Scoglietta so bili izredno uspešni zlasti v obrambi, kjer so s široko a gibljivo consko obrambo 1:2:2 povsem onemogočili napade Brega, sami pa so bili v napadu izredno dobro razpoloženi, saj so s Ce-rijem v ospredju (26 točk) stalno polnili nasprotnikov koš ob zaključku dolgih, a učinkovitih napadalnih akcij. Pod košema je dobesedno kraljeval lanski D ligaš Agnelli (blokade, skoki, točke), v zameno pa so naši košarkarji igrali nepovezano in premalo uporabljivih žog je v drugem polčasu imel Marko Salvi. Po tekmi je bil trener Canciani vidno razočaran, čeprav je očitno, da so si Brežani zapravili obstanek že mnogo prej. (VJ) Fincantieri - Cicibona Plasteredilizia 79:82 (37:37) CICIBONA: Križ- mančič nv, Kovačič (0:2 za 2, -, -); Simonič 18 (3:3, 3:6, 3:4); Jogan 27 (3:3, 5:8, 6:9); I. Bajc (0:1, -, -); Cupin 15 (7:13, -, 1:1); Semen 13 (5:6, -, 3:6); Jankovič nv; B arini nv; Furlan 9 (4:4, -, 1:1); trener Mari. Met za 2: 22/32 (69%); met za 3: 8/14 (57%); pm 14:22 (63%). SON: 22. PON: Semen (40). 3T: Jogan 5, Simonič 3. V tekmi, ki je odločala o končnem četrtem mestu na skupni lestvici so cicibonaši tesno a povsem zasluzeno premagali trdoživo peterko Fin-cantierija, ki je v zadnjih minutah izničila zanesljivo prednost Cicibone. Matijevi fantje so sicer vodili od prve akcije dalje, večkrat so dobesedno nadigrali domače košarkarje (+13 v 8’; +11 v 34’), katerim pa gre priznati, da niso nikoli popustili, tudi ko so naši vodili z 8 točkami minuto in pol pred koncem. Z dvema zaporednima košema in osebno napako so domačini prišli na -2, po prostem metu Furlana pa je Gregori izenačil s trojko. Junak tekme je bil Riki Simonič, ki je le dve sekundi pred koncem dosegel trojko kljub pokrivanju domače obrambe. (VJ) PRVA DIVIZIJA / V SLOVENSKEM DERBIJU Prosek zasluženo premagal sicer zelo okrnjene poletovce Ban (20 točk) in Gregori (23) najboljša strelca srečanja Prosek - Polet 89:82 (41:42) PROSEK: Ban 20 (5:8), Pertot 4 (2:3), A. Gregori 14 (1:1), Rupel 2 (2:2), A. Emili 18 (0:2), Gruden 14 (2:9), L. Emili 15 (3:3), Nabergoj 2; trener Luxa. POLET: Pupulin 8 (2:2), Vecchiet 13 (2:6), Baitz 5 (1:2), Bogateč 17 (3:8), Berdon 16 (9:10), I. Gregori 23 (7:8); trener Granier. TRI TOČKE: Ban 3, Gregori 1; Bogateč 2, Berdon 1, Vecchiet 1. Prosek je zasluženo osvojil slovenski derbi s Poletom, ki je tokrat nastopil z zelo okrnjeno postavo (manjkali so Malalan, Sosič, Granier, Strain in Mosetti). Ves prvi polčas so bili poletovci v rahli prednosti 3-5 točk. Opensko moštvo pa je močno popustilo v drugem delu tekme: že v 23. min. so namreč Prosečani povedli za 6 točk (50:44), v 29. min. je vodstvo gostiteljev znašalo 13 točk (66:53), pet minut pred koncem srečanja pa so imeli domačini največjo prednost 18 točk (80:62). Nato so poletovci reagirali, znatno so zmanjšali zaostanek, več pa niso zmogli. Sobotni derbi je bil dokaj zanimiv in občasno tudi kar na zadovoljivi tehnični ravni. Igra je bila fer. Vse košarkarje obeh ekip je treba pohvaliti zaradi velike požrtvovalnosti in borbenosti. Pri Proseku sta bila boljša od ostalih Gruden in L. Emili, pri Poletu pa je bil uspešen I. Gregori. Poletovec Baitz pri metu na koš. (Foto Ferrari/KROMA) PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 25. KOLA Inter 1904 - Lega Nazionale 84:90 Fincantieri - Cicibona Plaster 79:82 Sokol Warm - Santos 63:86 Libertas - Ferroviario 75:85 Barcolana - Cus 102:70 Fiamma - St. Azzurra 101:81 Scoglietto - Breg 77:59 VRSTNI RED: Barcolana 44, Ferroviario 40, Santos 34, Cicibona Plasteredilizia 32, Fincantieri 30, Cus Ts 25, Sokol Warm in Inter 1904 24, St. Azzurra 22, Lega Nazionale, Libertas in Scoglietto 16, Fiamma 14, Breg 12. PRIHODNJE KOLO (1. in 2.5.): Santos - Libertas; Cicibona Plasteredilizia - Scoglietto (1.5. ob 18.00); Breg - Sokol Warm (čet. 29.4. ob 21.15); Ferroviario - St. Azzurra; Cus Ts - Fincantieri; Inter 1904 - Barcolana; Lega Nazionale - Fiamma. NA GORIŠKEM IZIDI 24. KOLA Senators - Villesse 107:85 Ronchi - L. Isonzo 90:109 Ardita - Isontina 85:94 Petrolifera - Alba 107:98 Dom Simek - Pom 60:70 KONČNI VRSTNI RED: Senators 38, Ardita in Pom 28, Grado 24, Petrolifera in L. Isonzo 20, Isontina 16, Villesse 14, Alba 12, Dom Simek in Ronchi 10. MLADINSKA PRVENSTVA DEŽELNI KADETI Libertas - Breg 82:66 (40:35) NARAŠČAJNIKI Ricreatori - Bor Radenska 42:142 (25:62) PROPAGANDA Bor - Servolana 30:145 (5:89) _______BLOCK NOTES / D LIGA_____ Stare hibe Kontovelcev Robi Smotlak matchwinner v Vidmu - Borovci sedaj sedmi KONEC UPANJ: Kontovelci so si s porazom proti Sgt zapravili še zadnje možnosti za obstanek in so torej nazadovali v promocijsko ligo po dveletnem igranju med četrtoligaši. Banova ekipa ima vsekakor še en cilj pred seboj, saj bi z dvema zmagama lahko prehitela Staranzano in tako končali prvenstvo na 13. mestu, kar skoraj gotovo pomeni re-pesaž (v zadnjih letih se število ekip krči in tudi letos kaže, da se bo kdo prisiljen odreči D ligi zaradi finančnih težav). TAKO PA NE GRE: V odločilni tekmi proti Sgt so se žal ponovile stare hibe, ki so v letošnjem prvenstvu že večkrat privedle Banovo peterko do poraza. V 30’ so Kontovelci vodili kar z 10 točkami prednosti, zatem pa so v hitrem zaporedju zaradi osebnih napak morali z igrišča nekateri nosilci igre (Sosič in Civardi že 10 minut pred koncem). Ob tem pa so se naši košarkarji žal »izkazali« tudi pri drugem letošnjem negativnem elementu, to je pri izvajanju prostih metov (tokrat le 15:33 - 45%) in domačini so situacijo seveda dobro izkoristili ter si z zmago zagotovili obstanek v ligi. MATCHVVINNER: Z odličnimi odstotki pri metu (11:17 iz igre ter 7:8 v pm) in z dokajšnjo mero hladnokrvnosti je Robi Smotlak prevzel nase odgovornost v odločilnih trenutkih tekme Virtus - Bor. Z osmimi zaporednimi točkami je popeljal ekipo v vodstvo in dosegel 30 točk. TOP SCORERS: Igor Civardi 465 točk (poprečno 17, 2), sledijo Ivo Grilanc 428 (15, 3), Robi Smotlak 393 (15, 7), Oan-franco Carbonara 302 (11,2). ____PROMONOVICE / 25 KOLO_ Čas joka pri Bregu SPET »VESELO?« V 1. DIVIZIJO: Nadaljuje se romanje Brega, ki v zadnjih letih redno alter-nira igranje v promocijski ligi in v 1. diviziji. S porazom proti Scogliettu je Cancianijeva ekipa tudi matematično v nižji ligi, napovedujejo pa se korenite spremembe in popolna pomladitev ekipe. TAKO PA NE GRE: O vzrokih in neuspehih Bregove ekipe bi lahko napisali cel roman, glede včerajšnjega odločilnega poraza pa dovolj zgovor-nogovori sam podatek, da so domači košarkarji dobesedno gospodarili pod obema košema, kjer tudi tiči največja hiba Cancia-nijeve ekipe. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je obrambni sektor Brega daleč najslabši v promocijski ligi (2250 prejetih točk, poprečno skoraj 90 na tekmo), ob tem pa so bile še odsotnosti, izključitve, poškodbe, nezbranost itd. MATCHVVINNER: Cicibonaši so premostili krizo, saj so v zadnjih dveh tekmah spet zaigrali uspešno in motivirano. Očitno so številni tesni porazi tudi pustili svojo sled, saj so Matijevi fantje proti Fincantieriju zmagali prav s košem v zadnjih sekundah. Pri izenačenem stanju je Riki Simonič mirno vodil proti nasprotnikovemu košu ter se hladnokrvno odločil za met izza črte trh točk in tudi zadel. NAD PRIČAKOVANJEM: Nabrežine! so proti Santosu igrali v nepopolni postavi. Uspešno sta tokrat zaigrala Pavel Buzan in Ivo Sedmak, ki sta doslej imela malo priložnosti za večjo minu-tažo, tudi njihov trud pa se je izjalovil, saj so ostali igrali pod svojimi sposobnostmi. LESTVICE PROMOCIJSKA LIGA / DERBI NA PROSEKU 1. AMATERSKA LIGA / 28. KOLO ELITNA AMATERSKA LIGA IZIDI 28. KOLA Gemonese - San Daniele 1:1 Monfalcone - San Giovanni 2:2 Cussignacco - San Sergio 2:1 San Canzian - San Marco 3:0 Serenissima - Ronchi 2:0 Gradese - Pro Gorizia 1:0 Sacilese - Porcia 6:1 Tamai - Fontanafredda 1:1 VRSTNI RED: Pro Gorizia 46, Tamai 41, Ronchi 37, Gradese 35, Fontanafredda 33, Porcia 32, Gemonese 30, Sacilese 29, Cussignacco 27, San Daniele 26, San Marco 25, San Sergio 24, San Canzian 20, San Giovanni 19, Monfalcone 14, Serenissima 10. PRIHODNJE KOLO (2.5.): San Daniele - San Giovanni; Gemonese - San Sergio; Monfalcone -San Marco; Cussignacco - Ronchi; San Canzian -Pro Gorizia; Serenissima - Porcia; Gradese - Tamai; Sacilese - Fontanafredda. PROMOCIJSKA LIGA IZIDI 28. KOLA Primorje - Valnatisone 1:1 Lucinico - Fortitudo 1:1 Ruda - Gonars 0:0 Flumignano - Pro Fiumicello 1:0 Costalunga - San Luigi 0:0 Aquileia - Varmo 3:1 Cormonese - Juventina 0:1 Union - Trivignano 1:0 VRSTNI RED: San Luigi in Aquileia 40, Cormonese 30, Juventina 29, Ruda, Trivignano, Pro Fiumicello, Lucinico in Fortitudo 28, Flumignano 27, Gonars 26, Primorje in Union 25, Costalunga in Valnatisone 24, Varmo 18. PRIHODNJE KOLO (2.5.): Valnatisone - Fortitudo; Primorje - Gonars; Lucinico - Pro Fiumicello; Ruda - San Luigi; Flumignano - Varmo; Costalunga - Juventina; Aquileia - Union; Cormonese - Trivignano. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 28. KOLA Opicina - Staranzano 0:0 Mossa - Pro Romans 1:0 Cividalese - Ponziana 0:1 Piedimonte - Portuale 0:0 Turriaco - Zarja 2:1 Edile - Isonzo 5:0 Torreanese - Vesna 0:3 Villanova - San Marco 1:1 VRSTNI RED: Ponziana 41, Staranzano 38, Vesna 37, Mossa 35, Zarja 32, Edile in Opicina 29, Torreanese 26, Turriaco 25, Pro Romans 24, Portuale, Villanova in Isonzo 23, San Marco 22, Cividalese 21, Piedimonte 18. PRIHODNJE KOLO (2.5.): Staranzano - Pro Romans; Opicina - Ponziana; Mossa - Portuale; Cividalese - Zarja; Piedimonte - Isonzo; Turriaco -Vesna; Edile - Villanova; Torreanese - San Mar- 2. AMATERSKA LIGA SKUPINA D IZIDI 28. KOLA Junior - Santamaria 0:0 Romans - Castionese 0:1 Ronchis - Morsano 2:0 Lestizza - Talmassons 0:0 Primorec - Camino 1:1 Lavarianese - Bertiolo 0:1 Kras - Zaule 1:1 Mereto - Zompicchia 1:1 VRSTNI RED: Lavarianese 37, Santamaria 36, Zaule in Mereto 35, Bertiolo 33, Kras 31, Junior in Castionese 29, Talmassons 28, Primorec 27, Romans 26, Morsano 24, Camino 21, Ronchis 20, Lestizza 19, Zompicchia 18. PRIHODNJE KOLO (2.5.): Santamaria - Castionese; Junior - Morsano; Romans - Talmassons; Ronchis - Camino; Lestizza - Bertiolo; Primorec - Zaule; Lavarianese - Mereto; Kras - Zompicchia. SKUPINA F IZIDI 28. KOLA Audax - Poggio 0:1 Pro Farra - Capriva 2:0 Breg - Pieris 4:1 Fossalon - Villesse 0:0 Medea - Moraro 0:1 Muggesana - Fogliano 1:0 Fincantieri - Roianese 3:1 Domio - Sovodnje 3:1 VRSTNI RED: Fincantieri 43, Muggesana 42, Domio in Fogliano 34, Moraro 31, Capriva 30, Fossalon in Pro Farra 29, Medea 28, Sovodnje 27, Roianese 26, Breg in Villesse 23, Poggio 22, Audax 16, Pieris 11. PRIHODNJE KOLO (2.5.): Poggio - Capriva; Au-dax - Pieris; Pro Farra - Villesse; Breg - Moraro; Fossalon - Fogliano; Medea - Roianese; Muggesana - Domio; Fincantieri - Sovodnje. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 24. KOLA San Vito - Grado 3:1 Stock - Union 2:2 Montebello - San Nazario 2:1 Don Bosco - Lelio 1:0 Gaja - Romana 0:0 Cus - Cgs 3:1 Fincantieri - Mladost 2:1 VRSTNI RED: Cus 37, Gaja 36, Romana 35. San Vito 32, Mladost in Fincantieri 31, Montebello 24, Cgs, Stock in Grado 22, Lelio 16, San Nazario 15, Don Bosco 7, Union 6. PRIHODNJE KOLO (2.5): Cus - Fincantieri; Gaja - Cgs; Don Bosco - Romana; Montebello - Lelio; San Nazario - Stock; San Vito - Union; Mladost - Grado. Primorje in Valnatisone nista želela preveč tvegati Štandreška Juventina dosegla letos zastavljeni cilj: obstanek v ligi Kriška Vesna sedaj celo upa v napredovanje Zarja brez koncentracije Edvin Bevk Primorje - Valnatisone 1:1 (1:0) STRELCA: Miclaucich v 46’ in Mulloni v 58’. PRIMORJE: Babich, Luxa, Digovich, Stoka, Auber, Savarin, Štolfa ( v 63’ Podrecca), Miclaucich, Tul, Crevatin, Antoni. VALNATISONE: Ve-nica, Costaperaria, Daniele Specogna, Nasarot-ti, Beltrame, Zogani, Osgnach, Mulloni, Peres, Trusgnach, David Specogna ( v d. p. Mlinz). OPOMINI: Auber, Tul, Zogani, Venica, Peres. IZKLJUČEN: Beltrame v 90’. V zelo važnem srečanju v boju za obstanek sta si Primorje in Valnatisone razdelila točki, kar je glede na prikazano igro pravičen rezultat. Tekma ni bila privlačna, oboji so zaceli zelo previdno, toda na sredini terena so bile podaje precej netočne. Domačini so imeli vec pobude, a gostujoči branilci so zapirali vse prostore in onemogočili Miclauci-chu, da bi prišel do žoge. Prvo nevarno priložnost so imeli gostje v deveti minuti s prostim strelom Peresa, vendar je Babich odlično posegel. Sledila je hitra akcija ProseCa-nov z Miclaucichem, Antonijem in z zakljuC- Posnetek s tekme med Primorjem in Rudo 28. marca letos (foto Ferrari/KROMA) nim strelom Stoke, a žoga je končala visoko nad vrati. V 23. minuti je lep prodor izpeljal Trusgnach, žogo pa si je podal preveč na krilo in Babich je zlahka posegel. Nato so imeli domačini na razpolago vrsto prostih strelov, toda Antoni in Miclaucich sta bila netočna. Minuto pred iztekom polčasa je priložnost imel Mulloni, moCan udarec pa ni presenetil Babicha. Ko se je polčas bližal koncu, so domačini prešli v vodstvo: Tul je z desnega krila podal v sredino, kjer je bil Miclaucich najspret- nejši, izkoristil je pravi trenutek in z glavo poslal žogo v mrežo. V nadaljevanju je bila igra bolj raztrgana, igralci so kar udarjali žogo od ene polovice igrišča do druge, kot da jim je zmanjkalo idej. Gostje pa so kmalu izenačili s prostim strelom Mullonija: žoga se je dotaknila domačega živega zidu, spremenila smer in presenetila Babicha, ki jo je nemočno gledal, kako se je zakotalila v mrežo. Rdečerumeni so se podali v napad in zapravili priložnost z Miclaucichem, gostje pa soiz- peljali nekaj nevarnih akcij v protinapadu, a Osgnach in Daniele Specogna sta bila netočna. Igra se je nekoliko razživela prav v poslednjih minutah: najprej je Trusgnach zaposlil Babicha, nakar je Miclaucich streljal visoko nad vrati. Pred koncem je sodnik iz Gorice izključil Beltra-meja zaradi ugovarjanja. Cormonese - Juventina 0:1 (0:0) STRELEC: Kovic v 68’ JUVENTINA: Pascolat, Travagin, Capotorto, Tre-visan, Kavs, Pizzi, Ba-stiani (v 20’ Kovic), Brai-da, Gandin, Tabaj, Anda- loro (v 19’ Černigoj) Juventina je dejansko dosegla cilj, ki si ga je zastavila, saj ima obstanek sedaj zagotovljen. Okrog polovice prvenstva je sicer kazalo, da bo lahko iztržila še kaj vec, zaradi poškodb, ki so pestile ekipo, pa je to misel morala žal opustiti, saj je v vrsti srečanj bila brez številnih standardnih igralcev in tudi rezultati so bili temu primerni. Včeraj, čeprav ji je manjkal izključeni Ce-cotti in Čeprav Trevisan ni še povsem okreval, je dokazala, kaj zmore: igrala je izvrstno, ustvarila si je vrsto ugodnih priložnosti in tudi zasluženo zmagala. Prvih petnajst minut je minilo v znamenju igralcev iz Standreža, nakar je bil bolj nevaren domači Cormonese, vendar to ni dolgo trajalo: ko je v igro vstopil Černigoj, je Juventina znova prevzela pobudo in jo obdržala do konca. Zadetek je padel v drugem polčasu: Trevisan je preigral vrsto nasprotnikov in podal do Kovica, ki je zatresel mrežo (Kovic je zamenjal Bastianija, ki se je poškodoval, a na srečo le lažje). Standrežci so si zapravili še vrsto priložnosti, domači pa so v vsem drugem polčasu izvedli le dva prosta strela, ki pa ju je Pascolat ubranil. Torreanese - Vesna 0:3 (0:2) STRELCI: Nonis, Soa-vi, Sigur. VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Švab, Malusa, Vlach, KrišCak (Bertoli), Leonardi, Kost-napfel (Sigur), Nonis, Naldi. Kriška Vesna si je gosteh izborila izredno važno zmago in po delnem spodrsljaju direktnega konkurenta, Staranzana, resno upa na prestop v višjo ligo. Križani so stopili na igrišče trdno odločeni, da iztržijo celotni izkupiček: že po treh minutah so povedli po zaslugi Nonisa, ki je z lepim diagonalnim strelom premagal domačega vratarja. Drugi zadetek Soavija, Robert Voljč (Zarja) ki je padel v 25. min., je Križanom zelo olajšal nalogo, saj so v drugem polčasu skrbeli le, da je imela žogo CimveC Časa v posesti. Proti koncu tekme je Vesna dosegla še tretji zadetek, s Sigurjem, ki je odlično izkoristil podajo Nonisa. (S.K.) Isonzo Turriaco - Zarja 2:1 (0:0) ZARJA: Milani, Donaggio, Ferluga, Štrukelj, Kalc, Marassi, Speranza, Antonie, Gregorič, Tognetti (v 69’ Jurincich), De Micheli. STRELEC ZA ZARJO: v 83’ Kalc Domačini so se dobro spomnili na srečanje v Bazovici in so se za ukradeno točko pošteno oddolžili ter zasluženo porazili dekoncentrirane Bazovce. Igra ni bila na višku, tako da so se gledalci pretežno dolgočasili. Preobrat pa je prinesel drugi polčas, ko so domačini odločno pritisnili in že v 53' povedli. Odtlej so tudi prevzeli pobudo in si zapravili nickoliko ugodnih priložnosti. Podvojili so v 75’, zarjani pa so zmanjšali razliko s krasnim golom Kalca v 83’. (BIG) 2. AMATERSKA LIGA / 28 KOLO 3. AMATERSKA LIGA / V SREČANJU NA PADRICAH Breg: kljub novi zmagi rešitev ni zagotovljena Primorec nesrečno izgubil - Krašovci izenačili tik pred koncem - Sovodnje se pri Domiu nikakor niso znašle Primorec - Camino 1:1 (1:0) Strelec: Mule v 35’ PRIMOREC: Savarin, Voltumo, Finessi, Srebrni-ch (v 4’ Gargiuolo), Peres, Frasson, Mule, Ferluga, Basiacco (v 46’ Apuzzo), Giuressi, Benet. Primorec je včeraj nesrečno izgubil točko, že v 4. minuti pa je ostal še brez Srebrnicha, ki se je poškodoval po posegu nasprotnikovega vratarja. Glede na priložnosti, ki so jih imeli, bi si Trebenci zaslužili prepričljivo zmago in tudi sam začetek tekme je kazal, da ne bodo imeli težjega dela. 2e v uvodnih minutah so imeli lepi priložnosti, v 35. minuti pa so končno povedli: gol je dosegel Mule z lepim strelom z glavo po kotu, ki ga je izvedel Gargiuolo. Tudi v 2. polčasu so domači nadaljevali z dobro igro, ki pa ni obradila sadov, a po grobi napaki vratarja Savarina so gostje izenačili (Savarin je žogo skušal odbiti z nogo, vendar je zgrešil in napadalec gostov jo je brez teža udaril v mrežo). Primorec je zatem se odločneje napadel, Benet je 10 minut pred koncem celo zadel vratnico, toda zmagovitega gola ni bilo. Na splošno je bila tekma lepa in zelo športna, velja pa še omeniti, da je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe spet nastopil Apuzzo. Kras - Zaule 1:1 (0:0) STRELEC ZA KRAS: Božic v 87’ KRAS: Martellani, Si-rotti ( v 32’ Fadda), Mas-sai, Norbedo, Castro, Božic, M. Procentese, La-calamita, Spazapan ( v 75’ Rotta), Lepore, Cucarich. Proti enajsterici, ki sodi v sam- vrh lestvice, so kra-sovci prav v poslednjih minutah izbojevali neodločen izid. Gostje so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček in se tako oddolžijo za poraz v prvem delu prvenstva. Zato so takoj po začetnem žvižgu zaceli napadati in potisnili domačine na njihovo polovico, zadeli so prečko, vratar Martellani pa je opravil nekaj odličnih posegov. Tudi krasov-ci so imeli odlično priložnost s Spazapanom, ki je pa je bilsam pred vratarjem žal netočen. Tudi v drugem polčasu se dogajanje ni spremenilo, gostje so še nadaljevali z napadi in v 75. minuti povedli iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška Massaia v kazenskem prostoru. Domačini so odločno reagirali in tri minute pred koncem izenačili z lepim strelom Božica z roba kazenskega prostora. Breg - Pieris 4:1 (1:1) STRELCI: Camozza v 15’, Olenik v 37, ’ Huez v 52’ in 62’, Diminich v 80’ BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Paoletti, Švab, Prašel, Mauri, Amoroso ( v d.p. Huez), Albertini, Diminich, Olenik ( v 75’ Udovicich). Z zmago proti Pierisu so Brežani napravili nov odločilen korak v boju za obstanek, toda včerajšnje srečanje se je začelo zelo slabo, saj so gostje po petnajstih minutah v protinapadu povedli. »Plavi« so nato prevzeli pobudo in kaj kmalu zadeli prečko z Diminichem, proti koncu polčasa pa so izenačili z Olenikom po podaji Mau-rija. Trener Valdevit je po odmoru nekoliko spremenil razporeditev svojih varovancev, kar je obrodilo sadove: že po sedmih minutah je Huez po podaji Prašlja z glavo preusmeril žogo v nasprotnikova vrata. Deset minut kasneje je Huez v gneči znova realiziral. Sledila je vrsta drugih priložnosti (Huez je tudi zadel vratnico). Ob koncu se je med strelce vpisal tudi Diminich, ki je dosegel zadetek direktno s prostega strela. Domio - Sovodnje 3:1 (2:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Bizaj v 67’ (11-metrovka) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin (v 45’ Hmeljak), Grillo, Devetak, Zotti, Bizaj, D. Vižintin, Modula, Fajt, Tomšič (v 75’ Acconcia) RDEČI KARTON: Modula v 8’ (dvojni opomin) Včerajšnja tekma je bila res nesrečna za Sovodenj-ce. Domio je povedel že po petih minutak: po prostem strelu se je v živem zidu gostov odprla vrzel in Gergolet je bil povsem nemočen. Kmalu zatem je Modula zaradi ugovarjanja moral v slačilnico, kar je Sovodenjce, ki se itak niso znašli na peščenem terenu, spravilo v velike težave, tako da so prejeli še drugi zadetek (Gergolet sicer za las ni ubranil žoge). V drugem polčasu pa so Sovodenjci le uredili svoje vrste, izvedli vec učinkovitih protinapadov in zmanjšali zaostanek po prekršku nad Bizajem v kazenskem prostoru. Zgle-dalo je že, da bodo celo izenačili, a prav na koncu so prejeli še tretji zadetek. Trud Gaje ni obrodil sadov Borba za prestop bo še trda Vratar Zanier tokrat rešil Mladost pred še hujšim porazom Gaja včeraj ni uspela iztržiti več kot točko (foto Križmančič/KROMA) Gaja - Romana 0:0 GAJA: Baxa, Capoli-no, Masala, Gabrielli, Bi-loslavo, Craievich, Vengust, Neppi (v 59’ Subel-li), GombaC (v 82’ Aleks Majcen), Andrej Majcen, Ghiotto (v 46’ Giursi) Gaja si nima kaj očitati: dala je vse od sebe, igrala s srcem, požrtvovalno, a tudi preudarno, od začetka do konca si je prizadevala, da bi spravila na kolena trdoživega nasprotnika, ki pa je potrdil, da je njegovo glavno orožje posebno učinkovita obramba. »Poskušali smo, a Romana ima zelo dobro obrambo, igrala je zelo zaprto,« je menil trener Gaje Privileggi, »daje sicer malo golov (tokrat ni streljala niti enkrat samkrat v vrata), a tudi prejema jih malo. Tekmo bi lahko odločila samo kakšna slučajna epizoda.« Srečanje je bilo za obe ekipi izredno pomembno, saj je Gaja delila prvo mesto s CUS-om, Romana je imela le točko manj, a do konca prvenstva manjkata samo še dve koli. »Rezultat tokrat ne bi bil tako pomemben,« je še pristavil Privileggi, »Ce bi v prejšnjih kolih dosegli kakšno točko vec (proti S. Nazariu smo igrali neodločeno 1:1, proti Fincantieriju pa smo izgubili). Ce bi imeli tiste točke, bi tudi srečanje proti Romani lahko povsem drugače izpeljali, brez tveganja.« Treba namreC poudariti, da je Gaja res imela pobudo in napadala, vendar ni mogla niti za trenutek pozabiti na obrambo: ne samo zato, ker ni smela tvegati zadetka, temveč tudi zato, ker se je nasprotnik, Cim se mu je ponudila priložnost, skušal ogorzizi Baxova vrata. Gajevci, ki so nastopili v kompletni postavi (manjkal je le lažje poškodovani Leban), so od prve minute pokazali, da so si za cilj zastavili le zmago: ritem je bil visok, prodirali so po desni z Ghiottom, po levi z Gombačem, izstopal je tudi Andrej Majcen, Gabrielli je bil pravi steber v obrambi, poskušali so z dolgimi podajami, kombinacijami, osebnimi akcijami, obramba Romane pa je bila kot neprodoren zid, domačin napadalcem ni pustila »dihati«, tako da niso mogli priti do ugodnega položaja za strel. Gostje so v teh minutah odgovarjali z istim igro, vendar oba vratarja nista bila niti enkrat ogrožena. Polagoma pa je Gaja prevzela pobudo, bila je bolj aktivna, pritiskala je in v 19. minuti je GombaC za las udaril žogo nad prečko. V 27. minuti je Baxa nekoliko tvegal, nakar se je Gabrielli malo pred koncem polčasa izkazal z lepo izvedenim prostim strelom, ki pa ga je nasprotni vratar ubranil. Drugi polčas ni bil nic drugačen: padriško-gro-pajska ekipa je ohranila visok ritem, nadaljevala z napadi (velja omeniti prodor Andreja Majcna in udarec Vengusta, prosti strel Gaberiellija, strel Giursija), zal pa gostujoča obramba ni klonila. Trener Privileggi je poskusil z menjavami, zadnjih pet minut je Romana ostala z igralcem manj zaradi izključitve Visintina (dvojni opomin), vendar ni nic pomagalo. Fincantieri - Mladost 2:1 (0:1) STRELEC ZA MLADOST: Lavrenčič v 15’. MLADOST: Zanier, D. Gergolet, Lavrenčič, Marušič, Poropat ( v 88’ Ge-rin), Kobal, M. Argentin, D. Argentin, Blason, Cu-lata, Coco ( v 70’ Pas-son). Doberdobci se vračajo z gostovanja v Trstu praznih rok, Čeprav so predvsem v prvem polčasu igrali dobro in v protinapadu dosegli lep zadetek z Lavrenčičem. V drugem polčasu pa so popustili in dopustili domačinom, da so dosegli dva zadetka, prvega v gneči, drugega pa v protinapadu. Pohvalo si zasluži vratar Zanier, ki je preprečil še hujši poraz. NAJAVE PRIREDITEV Ponedeljek, 26. aprila 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA_______________ LJUBLJANA MARIBOR DRAMA SNG (tel. 061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUST (danes, 26. aprila ob 19.30 uri). Za abonma Ponedeljek in izven. V sredo, 28. aprila ob 19.30 uri B. Friel: PLES V AVGUSTU. Za abonma Sreda in izven. V Četrtek, 29. aprila ob 19.30 uri B. Friel: PLES V AVGUSTU. Za abonma Četrtek in izven. MALA DRAMA Woody Alton: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (danes, 26. 4. ob 20. uri). Za izven. Predstava je razprodana. V sredo, 28. aprila ob 20. uri Woody Allan: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Za izven. V Četrtek, 29. aprila in v petek, 30. aprila ob 20. uri Woody Allen ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Za izven. Predstavi sta razprodani. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) V sredo, 28. aprila ob 15.30 uri G. Tabori: GOLBERGOVE VARIACIJE. Za abonma Sreda popoldanski in izven. Tudi drugo uprizoritev Taborijevega besedila na Slovenskem je pripravil režiser Žarko Petan. Taborijeva dramatika prinaša po njegovem prepričanju v naš prostor novo podobo gledališča, grajenega na izročilu judovstva, na intelektualni lucidnosti in ironiji. Sam Tabori zatrjuje, da vse življenje piše le besedilo o ljubezni in smrti in s tem izganja hudiča iz samega sebe. V Četrtek, 29. aprila ob 19.30 uri J. B. P. Mo-liere: AMFITRION. Za izven in konto. V petek, 30. aprila ob 19.30 uri E. Flisar: KAJ PA LEONARDO? Za izven in konto. Vstopnice so v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. SNG OPERA (331-950) V torek, 4. maja ob 19. uri DON CARLOS -nadomestna predstava za odpadlo predstavo 16. 2. Za izven in konto. V četrtek, 6. maja ob 15. uri KRPANOVA KOBILA (mladinska). Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter uro pred predstavo. DRAMA SNG V sredo, 28. aprila ob 19.30 uri PURGATO-RIO za red Premierski. OPERA LUNA NAD MISSISSIPPIJEM (danes, 26. 4. ob 19.30. uri). Gledalisko-plesni projekt po motivih baleta Sedem smrtnih grehov Bertolda Brechta. Koreografija, režija in scenarij: Maja MilenoviC VVorkman. Ob zvokih sodobne glasbe, v kontrastih z Branden-burškimi koncerti Johanna S. Bacha, predstavlja novo dimenzijo baletnega gledališča pri nas. Celotni ansambel, še posebej pa solistki LILJANA KECA-ROSKER in GEORGE-TA RADASAN, ponujajo vznemirljivo in sveže doživetje. G. Verdi: LA TRAVI AT A (v torek, 27. aprila ob 19.30 uri). Režiser: Wazlaw Orlikowsky. Dirigent Stane Jurgec. V torek, 4. maja ob 19. 30 uri RIGOLETO. Za izven. Verdijeva opera RIGOLETTO pomeni prelomnico v skladateljevem ustvarjanju. MALI ODER KABARET XX. STOLETJA - F. Milčinski: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (danes, 26. 4. ob 17. uri). Za red U. V okviru KABARETA XX. STOLETJA bo v maju nastopila s svojimi šansoni pod naslovom NAMESTO ROZ Svetlana Makarovič. Spremljal jo bo trio Popcorn. Premiera bo 14. maja, reprize pa 15., 16., 20., 21., 22. in 26. maja. Predstava ne bo v okviru abonmaja. Vstopnice si lahko rezervirate pri gledališki blagajni. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) V sredo, 28. aprila ob 19.30 uri Henrik Ibsen: NORA (drama). Za izven in konto. V Četrtek, 29. aprila ob 19.30 uri Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE (komedija). Za abonma Četrtek, konto in izven. Gostovanje Španskih borcev iz Ljubljane. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-328) V petek, 30. aprila ob 10. uri R. Vitrac: VOLKODLAK. Gostovanje v Ajdovščini. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 28. t. m., ob 20.30 (red D) - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija D. Mlakar. Igrajo A. Svete, L. Počkaj, V. Jurc, M. BlagoviC, G. Lešnjak. Ponovitev v nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 (red E). DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 JUTRI: ob 20. uri šesta predstava (red E) -A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija F. Giraldi. Direktor F. Cramer. Ponovitev v Četrtek, 29. t.m., ob 20. uri (red F) Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgilio Sieni. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji bla- ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA__________________ MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) V petek, 30. aprila ob 19. uri Jana Synkova: MALA ČAROVNICA (premiera). Predstava je za goste in povabljene.. gajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 1. maja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Paco-me »Et moi... et moi«. Režija E. Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri baletna predstava La bottega fantastica. Glasba: Respighi in Rossini. Predstave so namenjene šolam in bodo trajale do 30. t. m. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 366636). MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz komičnega teatra - »Risate selvagge«. Nastopata Giuseppe Cederna in Roberto Citran. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962) V soboto, 1. 5. ob 17. uri Miha Mazzini: SLONČEK LEOPOLD. Bogdan Potnik je znano ime med slovenskimi umetniki. Je namreč eden izmed tistih slikarjev, ki so se uspeli prebiti iz številne anonimne množice ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. In to resnično le redkim uspe, posebno zato, ker se že po svojem likovnem izhodišču realističnega odslikavnja stvarnega, predmetnega sveta odločijo za takšen znaCaj. Stilno ostajanje zunaj jasnejše časovne opredelitve pa vodi kaj hitro v splošno anonimnost, saj le izjemoma presega raven poljudnejšega likovnega sporočila. V prevladujočih okvirih takšnega strokovnega gledanja slikarju Bogdanu Potniku kljub izjemnosti, ustvarjalna pot ni lahka, Čeprav je njegov pogled do vprašanj in vloge sodobnega slikarstva že dolgo povsem dorasel odnosu profesionalnih slikarjev do podobnih vprašanj. (Mirko Juteršek) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA KLUBK4 Koncert ene izmed najboljših evropskih blues zasedb BLUES WIRE (torek, 27. 4., ob 21. uri). V nedeljo, 2. maja ob 22. uri PESMI EDITH PIAF. Promocijski koncert Alenke Vidrih ob spremljavi kitare in harmonike. MARIBOR UNIONSKA DVORANA(062/221-206) SimforniCni orkester Opere in baleta SNG Maribor (danes, 26. 4., ob 19.30. uri). Dirigent Uroš Lajovic, solistka pri klavirju Du-brovka Tomšič. Gledališka blagajna je odprta vsak dan razen nedelje od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo. Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete pri blagajni najkasneje pol ure pred predstavo. KAMNIK TITOV TRG Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik (danes, 26. 4., ob 19. uri). FRANČIŠKANSKA CERKEV V petek, 30. aprila ob 20. uri bo koncert ob 150-letnici rojstva tuhinjskega rojaka, organista, zborovodje in skladatelja p. ANGELIKA HRIBARJA in 500-letnici Frančiškanskega samostana v Kamniku. Nastopal bo MEŠANI PEVSKI ZBOR »MAVRICA«, Srednja vas, zborovodja: Lojze Kolar, organistka : Marija Holcar. Slavnostni govornik bo dr. Edo Škulj, povezovalca pa: Manja Zebaljec, Tone FtiCar. P. Angelik Hribar je bil kot glasbenik zelo izobražen. V glasbi so mu bili učitelji: Kami-lo Mašek, Anton Nedved, Zohner in drugi; dober glasbeni mentor pa mu je bil tudi Anton Foerster, s katerim sta 27 let in pol skupaj poučevala na orglarski šoli. Hribar je poučeval klavir ter koralno in umetno petje. Deloval je tudi kot škofijski kolavdator orgel. Organist je bil do smrti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽIČ GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kirn. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 28. t. m., ob 20.30 prvi koncert niza Danubio, Una civiltš musicale. Na sporedu bo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Na sporedu Roman Hauben-stock- Ramati, Bela Bartok in Arnold Schoenberg. V petek, 30. t. m., ob 20.30 - drugi koncert: nastopil bo pianist France Clidat. Izvajal bo Lisztove skladbe. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Svečanost v počastitev Dneva upora proti okupatorju (torek, 27. 4., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Sodelujejo: Milena Zupančič, Zvone Hri- bar, Godba policije in Komorni orkester RTV Slovenije, dirigent Milivoj Surbek, pevci in godci etnografskih skupin iz Luc, Sečovelj, Kostela in Veternika. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Sergij Pelhan. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Jovanovič. Vstopnice pri blagajni muzeja od DANES: ob 18. uri »Srečanje z...« Jadranko 17. ure dalje. RAZSTAVE__________________ SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA POSTOJNA NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. CEKINOV GRAD (Muzej novejše' zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava skulptur Dragice Čadež DRUGAČNOST PODOBE. Razstava bo na ogled do 3.maja. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografi) DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domaCe in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA. GALERIJA KOMPAS Na ogledje razstava slik akademskega slikarja TOMANA VELJAKA, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstavo si boste lahko ogledali do 15. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. BLED GALERIJA EOURNA Razstava slik IZTOKA OSOJNIKA in fotografij DUŠANA PIRIHA-HUPA. VODNIKOVA DOMAČIJA Vabimo Vas na otvoritev razstave BOGDANA POTNIKA (četrtek, 29. 4., ob 19. uri J. Razstavo bo odprl prof. dr. Mirko Juteršek. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. NOVA GORICA GALERIJA GO Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria. 30. aprila bo otvoritev razstave IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993 NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do 30. aprila je na ogled razstava olj ANDREJA JERMOLA in SILVE SAKSIDA. Odprto v pondeljek, sredo in petek od 8. do 19. ure, torek in četrtek od 8. do 14. ure. ŠKOFJA LOKA LOŠKI MUZEJ Na ogled je slikarska razstava arhitekta Fedorja Žigona. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava olj G. Roccaglija. GALERIJA CARTESIUS Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11,-13. Zaprto ob ponedeljkih. GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili člani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Danes, ob 19. uri bodo predstavili grafike Gianfranca Pagliara. GALERIJA MALCANTON Do 29. t. m. je na ogled antološka razstava 1970-1992 slikarke Silve Fonda. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 19.30 in od OVČARJEVA HIŠA PRI BANIH SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK sta pripravila razstavo ONDILE CEZ STARI VRH . Razstava je odprta do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 21. ure. MILJE OBČINSKA GALERIJA Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12. RONKE ART GALLERV - (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki« goriškega slikarja Vanja Franka. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1) Do 30. t.m. je na ogled razstava Giinterja Brusa. KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1 Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen«. GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ARS TEMPORIS Herreng 14 Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass» - Pala, Opršal, Balgary, Palova in Chmelova. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 5. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. BELJAK GALERIJA HOLZER VVidmanng. 7 Do 30. t.m. je na ogled razstava Johanna Ju-liana Taupeja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Staneta Jarema. KRONIKA - RUBRIKE Ponedeljek, 26. aprila 1993 ČRNA KRONIKA Deset požarov na dan LJUBLJANA - Zadnje mesece požari v naravi Sloveniji niso prizanesli, poleg dolgega sušnega obdobja je najpogostejši vzrok zanje seveda Človekov malomaren (nepazljiv) odnos do ognja. Po podatkih Republiške uprave za zaščito in reševanje je bilo v letošnjem januarju 127 gozdnih požarov, ki so zajeli skupaj 105 hektarov površin, februarja, ko bi pričakovali, da nas bo pred požari varovala snežna odeja, pa je bilo kar .319 požarov na 2.317 hektarih. To pa pomeni, da je bilo v tem mesecu po raznih koncih Slovenije povprečno vsak dan vsaj 10 požarov. Tudi marec jih je bil poln, tako da smo dosedanjo statistično prakso, po kateri pri nas vsako leto zagori 700- do 800-krat, že presegli. Največ požarov so neprevidneži povzročili pri delu na poljih s kurjenjem podrasti in travniških ter njivskih odpadkov. Kljub prepovedi kurjenja v naravi in kljub visokim mandatnim kaznim, ki znašajo najmanj 100.000 tolarjev, se ljudje še vedno ne zavedajo resnične nevarnosti in posledic požarov. Nesreče zaradi neprevidnosti SLOVENSKE KONJICE, ŠMARJE PRI JELŠAH - Pri delu s stroji in napravami je treba biti previden, sicer so posledice lahko nepopravljive. Ko je v petek P. Samsa, 32-letna delavka Uniorja iz Zreč z ekscentrično stiskalnico vstavljala hladno odkovko, ji je stisnilo kazalec na levi roki, tako da so jo morali prepeljati v oskrbo celjskih zdravnikov. Se hujša nezgoda pa se je v soboto proti večeru pripetila 32-letnemu Srečku K. iz Hromeča v občini Šmarje pri Jelšah. Srečko je obdeloval njivo s traktorsko frezo. Ko je frazo dvigoval, ga je zgrabilo za levo nogo in mu odtrgalo štiri prste. Tudi njemu su nudili pomoC v celjski bolnišnici. (B. P.) Umrl med prevozom v bolnišnico VELENJE - V soboto pozno popoldan se je na regionalni cesti izven naselja Lajše v občini Velenje pripetila prometna nesreča, zaradi katere je kasneje med prevozom v bolnišnico izdihnil voznik ponesrečenega avtomobila 64-letni Stanislav G. iz Šoštanja. Omenjeni se je peljal iz Zavodenj proti Šoštanju, pred blagim zavojem v bližini Lajš pa je pričelo vozilo tako zanašati, da je voznik zapeljal v jarek in se zaletel v betonski propust. (B. P.) _______________NOČNO ŽIVLJENJE______________ Gostilne pod nadzorom? Nepravilno nočno »obnašanje« pred blokom je sprožilo vrsto vprašanj LJUBLJANA - Stanovalci Ilirske 4-6-8 so v začetku meseca na mestni upravi za inšpekcijske službe prijavili napad na hišnika njihovega stanovanjskega bloka. Hišnik je obiskovalcu bistroja Pod košem namreč poskušal preprečiti uriniranje pred vhodom v blok. Obiskovalec ga je napadel s pestmi, na pomoč pa sta mu iz lokala prišla še dva moška. Hišnik se je napadalcev rešil, vendar so ti zbežali, še preden je na hišnikov poziv prispela policija. Skupnost stanovalcev je ogorčena nad dogodkom predlagala, da se lastniku bistroja Pod košem odvzame obratovalno dovoljenje. Med dragim so povedali tudi, da lastnik ne upošteva uradnega obratovalnega Časa, saj je lokal večinoma odprt do 23. namesto do 22. ure. Mestni sekretariat za gospodarstvo je na to prijavo odgovoril, da niti sum 0 vpletenosti lastnika lokala v fizični napad niti prekoračitev obratovalnega Časa po določilih obrtnega zakona nista zadostna razloga za odvzem obratovalnega dovoljenja. Zadevo pa so obravnavali na seji IS občine Center, in glede na to, da opisani primer ni osamljen, sprejeli nekaj sklepov, ki zadevajo gostinske lokale. Najkasneje do 26. aprila ___________OBČINSKE NADLOGE_____________ Več sodnikov za več prekrškov Zaostale primere (od Ioni jih je ostalo nerešenih blizu 4000) bodo zdaj reševali hitreje krški nedostojnega vedenja na javnem mestu, motnje miru ter ogrožanje varnosti oseb v zasebnih prostorih. Naraščajo pa so tudi kršitve na področju urbanizma. Gre za kršenje Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Trend naraščanja kranjski sodniki za prekrške v preteklem letu opažajo tudi na področju varnosti cestnega prometa. V reševanje so prejeli praktično podvojeno število predlogov za uvedbo postopka o prekršku, naraslo pa je tudi število voženj pod vplivom alkohola ter kršitev s povzročenimi prometnimi nezgodami. Poglavje zase so še vedno ali vedno bolj mladoletniki. Lani so v Kranju pravnomočno kaznovali blizu 400 mladoletnikov in v večini primerov izrekli vzgojni ukrep - ukor ter med drugim v 12 primerih strožji nadzor skrbstvenega organa. Kot pravi Bajžljeva, je lani kar 75 odstotkov kazni ostalo neplačanih, saj gre za večinoma neuspešne izterjave davčnih uprav, ker izterjevanci niso imeli finančnih sredstev na tekočih oziroma žiro računih ali pa so bili sploh nezaposleni. naj bi predsednik IS sklical sestanek inšpekcijskih služb, policije, pristojnih sekretariatov, sekcije za gostinstvo in sodnika za prekrške, na katerem naj bi se pogovorili o težavah v zvezi z opravljanjem gostinske in dragih dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Tako bi »laže preprečevali motenje javnega reda in miru«. Komisijo za oddajanje prostorov v najem so zadolžili, naj pri oddaji javnih površin za gostinske vrtove poostri merila in naj jih ne oddaja tistim gostincem, ki v preteklosti niso upoštevali dovoljenj za postavitev, in so s tem kršili javni red in mir. Članom izvršnega sveta se je zdelo potrebno, da so predlagali spremembo odloka o obratovalnem Času. Inšpektor dr. Anton Prevc je povedal, da se gostinec, ki prekorači delovni Cas, lahko zaščiti tako, da to prekoračitev preprosto prijavi na občini. Menil je še, da je v naši zakonodaji zgrešeno tudi to, da je lastnik lokala odgovoren za kršitve javnega reda in miru le v lokalu. Razgrajanje na prostem pred vrati lokala, ki je v centru mesta, še posebej v Stari Ljubljani, najbolj moteCe, pa ni veC njegova skrb. V preteklosti se je že izkazalo, da je pri vzdrževanju reda v gostilnah in pred njimi najbolj učinkovito sredstvo policijski nadzor, zato se je elanom centrskega izvršnega sveta zdelo pametno, da bi bili tudi letošnje poletje policaji nekoliko bolj dejavni predvsem v starem mestnem jedra. (T. U.) KRANJ - V kranjski občini od pred kratkim opravljajo naloge občinskega sodnika za prekrške trije sodniki, kolikor je tudi sistematiziranih delovnih mest. Zato bodo odslej verjetno hitreje reševali posamezne pri- VlNE BeSTER mere, kajti Ce pogledamo statistične podatke, so v letu 1992 prejeli v obravnavo skupno 7.343 zadev, vezanih na prekrške, v postopku pa so imeli še približno 2.000 zadev iz preteklega leta, tako da je konec preteklega leta ostalo nerešenih kar blizu 4.000 zadev. Po zagotovilih vodje organa Lidije Bajželj so materialne razmere zadovoljive; občinski proračun jim je redno zagotavljal potrebna finančna sredstva, problem pa nastaja pri stroških postopka, ki so jih poravnavali iz sredstev, namenjenih za materialne stroške. Znotraj rednih mesečnih dotacij so bila zagotovljena tudi sredstva za opravljanje dežurne službe. Lani so se konCno opremili z ustreznim računalnikom in potrebnimi programi. »Znatno se je povečalo število kršitev s področja javnega reda in miru,« je v letno poročilo zapisala Bajžljeva in to podkrepila s podatkom, da so lani takšnih prekrškov v obravnavo prejeli kar 36 odstotkov veC kot leto prej. V strukturi predvladujejo pre- 27. aprila 27. aprila praznujemo v Sloveniji dan Osvobodilne fronte. Pri tem je treba najprej opozoriti, da je bil ustanovni sestanek OF dan pred tem, 26. aprila, tega dne pa ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta, temveč Protiimperialisticna fronta. Nesporno so, zlasti med mlajšo, napredno inteligenco tisti Cas delovale močne sile, ki so terjale odpor proti okupatorju, prav tako ni sporno, da je te težnje znala spretno vključiti v svoje programe KP, ki je dobivala natančna navodila iz Kominterne. Zato tudi Protiimperialisticna fronta, saj je bila Sovjetska zveza takrat Hitlerjeva zaveznica. Sele po napadu sil Osi na SZ čez dobra dva meseca je nastala protihitlerjevska koalicija, pri nas pa se je Protiimperialisticna fronta transformirala v Osvobodilno fronto. Sedaj je uradni program OF dokončno vseboval boj proti nacističnemu okupatorju, skupaj s Sovjetsko zvezo, pod vodstvom velikega Stalina, in zahodnimi zavezniki. Neuradni program vodilne sile, ki je stala za OF - KPS, pa je bil socialna revolucija in prevzem oblasti. Z dolomitsko izjavo si je partija že v tretjem letu vojne prisvojila vse vzvode oblasti in .vodilno vlogo v osvobodilnem boju, ki se je, zaradi tega, ker so nekateri nasprotovali sočasni revoluciji, vse bolj sprevračal v državljansko vojno z znanimi, katastrofalnimi posledicami. NUMIZMATIKA Pred časom sem na tem mestu pisal o akciji Kovanec leta, ki jo organizira ameriška numizmatična založniška hiša Krause publicati-ons. Takrat so bili izbrani kovanci, ki so zmagali v posameznih kategorijah, zdaj pa je znan tudi skupni zmagovalni kovanec. Med kovanci z letnico 1991 je zmagal italijanski srebrnik za 500 lir, posvečen 2100-le-tnici Milvijskega mostu (Ponte Milvio), ki je zmagal tudi v kategoriji najbolj umetniški kovanec. Milvijski most je v evropski zgodovini znan kot prizorišče zmage rimskega imperatorja Konstantina Velikega, ki je povzdignil krščanstvo v državno vero, nad Maksencijem. Podobno akcijo je medtem izvedla tudi nemška Muenzen Re-vue, ki je letos že petič izbirala »naj« kovance. Za razliko od ameriške akcije niso izbirali najboljših kovancev v posameznih kategorijah, ampak so sestavili vrstni red kovancev z letnico 1992 po številu glasov, ki so jim jih namenili bralci. V tej akciji je zmagal ameriški petdolarski zlatnik, posvečen Kolumbu in 500-letnici odkritja Amerike. Drago mesto si je priboril nemški spominski srebrnik za 10 mark, ki obeležuje 150-letnico odlikovanja za znanost in umetnost »Orden Pour le Mari-te«. Tretje mesto je zasedel ruski zlatnik z balerino na eni in Bolj-šoj teatrom na drugi strani. Četrti je kovanec za 20 dinarjev, posvečen pristopu Andore k carinski in gospodarski zvezi EGS. Na njem je prikazan Karel Veliki. Na petem mestu je kitajski srebrnik za 5 jua-nov, ki prikazuje velika kitajska odkritja. Sesti je portugalski srebrnik, izdan ob 500-letnici odkritja Amerike, sedmi je srebrnik za 5 do- larjev z otočja Niue, ki prikazuje jadrnico Bounty, osmi pa ameriški zlatnik z motivom olimpijskih iger. Do petnajstega mesta jim sledijo še kanadski dolar s poštno kočijo, avstrijski srebrnik z Maximilianom I., španski olimpijski srebrnik, francoski ECU z likom Jeana Monneta, singapurski zlatnik, posvečen letu opice, srebrnik Cookovih otokov, izdan ob 500-letnici odkritja Amerike, in britanski kovanec za 50 penijev, izdan v Čast britanskega predsedniškega mandata v EGS. Cez eno leto, ko bodo Američani izbirali kovanec leta 1992, bomo lahko njihov izbor primerjali z evropskim. SANJE Večina sanjskih bukev in drugih priročnikov nam priporoča, naj si svoje sanje Cimprej in Cim nadrobneje zapišemo, saj jih bomo baje tako ohranili najdlje in najceloviteje. A dejanska vrednost takega nasveta je kaj vprašljiva. Poglejmo, zakaj. Ko se odločimo za zapisovanje svojih sanj, moramo nujno spremeniti telesni položaj, odpreti oci, poiskati zvezek in pisalo, usmerjati gibanje roke in sproti nadzirati pisanje. Vse to pa so že povsem nova pocutenjska in telesna stanja, ki neogibno »pokvarijo« razpoloženje, v katerem smo sanjali in v katerem je zapisan tudi sanjski spomin. Sanjske slike in občutja zaradi tega dodobra zbledijo in postanejo konfuzne; tudi nit sanjske zgodbe se rada pretrga, z izostro-vanjem budnosti in naraščanjem telesnega napora pa lahko pridemo celo do točke, ko se ne moremo spomniti niti tistega, kar smo ohranjali »v ozadju« na vrsti za zapis, ali pa pozabimo celo tisto, kar smo pravkar začeli zapisovati. Obstaja še bolj negativna plat takojšnjega zapisovanja. Ce jih hočemo zapisati, moramo namreč sestavine sanj imenovati, in sicer z znaki (besedami), ki sploh niso bili sestavni del sanj. Te besede pa so v naši psihični strukturi povezane s številnimi drugotnimi pomenskimi vsebinami, ki se hoCeš nočeš vrinjajo v našo zavest, že ko išCemo ustrezno besedo za zapis kakšnega sanjskega elementa - kar pomeni, da se vsebina sanj »onesnaži«, še preden jo zapišemo, pozneje pa tako in tako. Se huje je, ko svoje sanjske zapiske beremo Cez cas. Tedaj običajne (sanjam tuje) pomenske vsebine ponavadi že docela prevladajo, sanjski del pomenskih vsebin pa je zaradi izbledelosti sanjskih občutij že povsem neznaten. Ko beremo kake stare zapiske iz svojega sanjskega zvezka, lahko zato dobimo občutek, da pregledujemo zapis o sanjah, ki jih je doživel nekdo drug, ne mi; podobe, ki nam jih zbujajo zapisane besede, nam zaradi odsotnosti avtentičnih sanjskih občutij zvenijo tuje, oddaljene. Kako naj si torej zapisujemo sanje, ne da bi okrnili spomin nanje? Najpomembneje je, da si jih najprej Cim močneje vtisnemo v dnevno zavest (na način, orisan prejšnjikrat). Zapišimo jih šele tedaj, ko jih bomo lahko v celoti podoživljali v kateremkoli položaju in med katerokoli jutranjo aktivnostjo. Tako zapomnjenih sanj nam zato ni treba zapisati Cimprej; zapišimo jih, ko bomo imeli Cas. Tudi nam jih ni treba zapisovati v podrobnosti, še zlasti, Ce jih ne nameravamo podrobno analizira- ti in razlagati. Zadostovalo bo, Ce si po točkah zapišemo nekaj najsplošnejših značilnosti, recimo nastopajoče osebe, kratek potek zgodbe in osnovna občutja, medtem ko je za značilne sanjske prizore najbolje, da si jih na grobo narišemo, zapišimo pa tudi besede, ki smo jih v sanjah izrekli. Ko bomo pozneje listali po teh zaznambah, nam bo zadostoval že bežen pogled in že se bo naše telo odzvalo s celovito in doživljajsko bogato reprizo sanjskega doživljaja; pac tistega, ki je še zmeraj zapisan in ohranjen v našem bitju. Ne bojmo se torej, da bodo s skromnimi zapiski skromni tudi naši spomini; nasprotno; skromnejši bodo zapiski, bolj bodo spomini pristni, kajti manj novih, tujih elementov jim bomo pritaknili. Naše zabeležke naj bodo zgolj nekakšen »katalog«, nekakšen sprožilec spominov, kakršni so zapisani v resničnem sanjskem zvezku, našem telesu, našem celotnem bitju. Pa še nekaj praktičnih prednosti takega zapisovanja in pomnjenja sanj: medtem ko bi za podrobno opisovanje sčasoma potrebovali vse veC Časa, bomo z jedrnatimi zapiski opravili najpogosteje »mimogrede«; medtem ko bi nam obširni zapiski že kmalu napolnili kup debelih zvezkov, ki se nam jih že kmalu ne bi dalo niti prelistavati, kaj šele brati, bomo po svojem sanjskem katalogu segali vsaj dotlej, dokler ga ne napolnimo; in medtem ko bi s prebiranjem dolgoveznih opisov podoživeli kvečjemu kakšen ovinkast in temačen sanjski izlet, bomo prelistavanje po preglednem katalogu doživljali kot pregledovanje živopisnih sanjskih plakatov, ki nas bodo z lahkoto, brez dodatnega naprezanja, pošiljali v avtentična podoživljanja številnih naših sanjskih »filmov«. Slavko Adamlje tortelini s smetano in orehi nadevana mesna Štruca stročji fižol v solati sadni kolač Tortelini s smetano in orehi SESTAVINE: 250 g mesnih tortelinov, sol, 2 Čebuli, 50 g orehov, maslo ali margarina, 2 žlici moke, 1/21 juhe iz kocke, 200 g smetane, drobnjak, 100 g sočne prekajene govedine ali Sunke, 2 žlici limoninega soka, poper CAS PRIPRAVE: 25 minut Torteline skuhamo v slanem kropu. Čebulo drobno nasekljamo. Orehova jedrca grobo nasekljamo, na maščobi popražimo in jih vzememo ven. V isti maSčobi pražimo čebulo, dokler ne postekleni. Dodamo moko in mešamo. Med mešanjem zalijemo z juho in smetano ter pokuhamo (cca 5 minut). Sesekljamo drobnjak, govedino narežemo na rezance. Dve tretjini drobnjaka, orehe in govedino damo v omako, primešamo in pokuhamo. Omako začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom. S tako pripravljeno omako prelijemo torteline, preden jih ponudimo, jih potresemo Se s preostalim drobnjakom. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan Špinačna pašteta zelena solata jabolčni sok Špinačna pašteta SESTAVINE: 500 g zamrznjenega listnatega testa, 500 g Špinače ali blitve, 1 čebula, 50 g masla, 3 dl kisle smetane, muškatni oreSCek, mleto koromačevo seme, materina dušica ali timijan, 200 g sira gauda, sol Listnato testo odtajamo. Špinačo operemo, ji porežemo peclje in poparimo z vrelo vodo. Nato jo odcedimo in ožmemo. Sesekljano čebulo prepražimo na maslu. Kislo smetano zmešamo z začimbami in nastrganim sirom. Testo razvaljamo. ga oblikujemo po modelu, v katerem bomo pekli, in ga večkrat prebodemo z vilicami. Najprej ga potresemo z nekaj sirovega nadeva, nato z nekaj čebule in nanj naložimo vso špinačo. Nato namažemo sirov nadev in popečeno čebulo. Pašteto za 15 minut postavimo v pečico pri 200 stopinjah. Ponudimo z zeleno solato. V sirov nadev lahko po želji zame$amo tudi dve jajci. LJUDJE IN DOGODKI Ponedeljek, 26. aprila 1993 INDIJA / SREČEN KONEC UGRABITVE LETALA Indijski črni mački napadli in ubili zračnega gusarja Sporne vesti o uboju: očividci trdijo, da se je gusar že predal AMRITSAR (Indija) -Preusmeritev letala v Indiji se je srečno končala za 135 potnikov in 6 elanov posatke, a tragično za osamljenega zračnega gusarja. Enota »Črnih mačk«, posebno izurjena edinica indijske policije, je v nočnih urah vdrla na letalo, ki je bilo parkirano na stranski stezi letališča v Amritsarju, in ubilo moškega. O dogodku obstajajo različne verzije: po uradnih poročili indijske vlade naj bi gusarja ubili med oboroženim spopadom v letalu, po pričevanju nekaterih potnikov, pa naj bi ga policisti ustrelili potem, ko se je že bil predal. Zračni gusar, pripadnik skupine Hizbul Isla-mi, ki se bori za neodvisnost KaSmira, je v soboto ugrabil letalo malo po vzletu iz New Delhija. Boeing 737 je bil namenjen v Srinagar. Gusar je najprej zahteval pristanek v Pakistanu, ker pa so tamkajšnje prepovedale prelet v državo, se je »zadovoljil« z vmesnim postankom v Amritsarju, svetem mestu Sikhov. Tu je zagrozil, da bo enega za drugim pobil vse potnike, Ce mu indijske oblasti ne bodo dovolile poleta do Kabula. V dokaz, da je oborožen, je enkrat ustrelil v letalu. Med »pogajanji« s tamkajšnjimi oblastmi je privolil, da so letališki delavci oskrbeli potnike (med katerimi je bilo tudi devet otrok) s hrano, kar pa je bilo zanj tudi usodno. V nočnih urah so »Črni mački« obkrožili letalo in se nato, pod pretvezo oskrbe s hrano, pritihotapili v boeing. S silo so vdrli v kabino, kjer se je gusar pravkar pogajal z oblastmi, in moškega »onesposobili«. Kaj se je resnično dogodilo v letalu (ali na pristajalni stezi), je težko reci. Indijska vlada je sporočila, da je gusar odgovoril na streljanje policije in obležal. Takega mnanja pa niso bili nekateri potniki. Zdravnik Asif Khanday je izjavil, da je videl gusarja, ki se je predal policiji. Policisti so ga pospremili z letala, zatem pa je bilo slišati nekaj strelov. Tudi drugi potniki so potrdili to verzijo. Ob tej zagonetki velja omeniti se, da je glasnik »Črnih mačkov« sprva sporočil, da je njegova enota aretirala moškega, zatem pa je Sef policije v Pundžabu sporočil, da je bil ugrabitelj ubit medtem ko je bil še na letalu. Indijska vlada je med drugim včeraj suspendirala vse policiste, ki so bili v soboto v službi na letališču v New Delhiju, kjer je gusar stopil na letalo. Potniki so srečno zapustili ugrabljeno indijsko letalo (Telefoto AP) * m SACHER - D E M E L Maslo ali margarina? O dunajski vojni tort bo po 60 letih odločalo sodišče DUNAJ -Maslo, mar-g a r i n a , sladkor, jajca, moka in Čokolada: to je orožje v nenavadani vojni, vojni tort med legendarno hišo Sacher, proizvajalko istoimenske čokoladne torte, in zgodovinsko cesarsko slaščičarno Demel, dunajsko Meko za vse sladkosnedne in habsburško nostalgične turiste. Vojna med družino Sacher, ki je dala ime znamenitemu hotelu, ovekovečenemu v filmu »Tretji človek«, in dvorno slaščičarno Demel se je začela že pred 60 leti, med katerimi je doživela nekaj dramatičnih vrhuncev, ki so se zgladili Sele v sodnih dvoranah. Kakorkoli že, izvirni recept za čokoladno torto je leta 1832 sestavil kuhar Franz Sacher in ustno izročilo pravi, da je sladica naletela na dober sprejem tudi pri samem princu Metterni-chu. Težave so se začele leta 1930 s smrtjo lastnice Anne Sacher, ki je s testamentom odredila prodajo hotela in delno razdedinila edinega in umsko prizadetega sina Eduarda. Ta se je materi maščeval tako, Flaminia Bussorn, Ansa da se je pogodil s konkurenco in dvorni slaščičarni Demel proti plačilu odstopil recept za ekskluzivno proizvodnjo »torte Eduard Sacher«. Leta 1938 je prišlo do prvega spora, poravnanega sporazumom, po katerem Demel ni smela vec uporabljati opredelitve »originalna« in »ek-sluzivna proizvodnja«, niti objavljati reklame v časopisih. Vojna tort se je nadaljevala med leti 1953 in 62 in se iztekla s tremi procesi, zadnjim izmed njih celo pred vrhovnim sodiščem. Jabolko spora je takrat bilo mesto marelične marmelade: ali jo je treba razmazati pod zgornjo čokoladno glazuro, kot je bilo v navadi pri Demelu, ali v prepolovljeni sredini torte, kot je to počel Sacher. »Sladki« spor je pritegnil celo pisatelja Friedricha Tor-berga, za katerega je Slo za »klasični primer larpurlartizma« oziroma »marmelade pour marmelade«. Stare razprtije so nedavno spet izbruhnile na dan, in sicer s prihodom novega lastnika hiše Demel, nemškega poslovneža Giinterja VVichmanna, katerega načrt za veliko relansiranje slaščičarne je razburil sedanjo lastnico hiše Sacher, Elisabeth Giir-tler. Za božič je Wich-mann prvič prekršil sporazum, ko je v tisku objavil reklamo za torto, ki naj bi bila »original Eduarda Sacherja«. To je seveda Giirtlerjevo spravilo v bes in rezultat je bila sodna prijava. Wich-mann se ji je oddolžil s prijavo zaradi goljufije, saj je med brskanjem v Sacherjevi kuhinji odkril pravi škadal: slovito torto so namreč tam pripravljali z margarino namesto z maslom, kot to določa stari recept in povrhu Se zakon o nadzoru nad živili. Z drugimi besedami, Sacherjeva torta je zlorabljala pravico do svojega imena in bi jo bilo zato treba prodajati kot vulgarno čokoladno torto. Elisabeth Giirtler je na sodišču uporabo margarine sicer priznala, vendar je hkrati prisegala, da jo je zamenjala z maslom takoj, ko je odkrila, da je margarina prepovedana. Za nameček je lastnica hiše Sacher izjavila, da je vec sto svojih tort, ki stanejo tudi do 60 tisoč lir, podarila nekemu rejcu prašičev... Sodišče jo je februarja oprostilo, vendar je dokočno sodbo odložilo. Kot je za agencijo Ansa povedal Wich-mann, sta se konkurenta med sedanjim premirjem na skrivaj srečala v Hamburgu, kjer je VVichmann konkurentki predlagal zasebni sporazum, s katerim bi preprečila razsodbo sodnikov. Po tem predlogu bi se sam odpovedal originalnemu žigu in se zadovoljil z nezaščiteno definicijo »Torta Sacher, Demel, Dunaj«. Povrhu je VVichmann -ki je med drugim dal razumeti, da se kot tujec, ki kontrolira eno izmed avstrijskih »svetišč« boji zarote -svoji konkurentki predlagal, naj bi priredila skupno tiskovno konferenco, na kateri bi do potankosti pojasnila vso zadevo. Gur-tlerjeva naj bi bila predlog sprejela, vendar pod pogojem, da bi bila tiskovna konferenca pod Sacherjevo streho. OSLOFJORD / POL STOLETJA PO BRODOLOMU Iz potopljene bojne ladje bodo čipali nafto OSLO - Pol stoletja po svojem brodolomu bo ena od najmogočnejših Hitlerjevih bojnih ladij priča odločilni tehnološki bitki v imenu varstva okolja. Razbitine bojne ladje Bluecher, ki s svojimi 1.200 tonami goriva, ležijo na 90-metr-skem dnu, kakih 30 kilometrov južno od Osla, ogrožajo namreč to zaprto morje Bluecher so leta 1940 potopile norveške obalne baterije, ki so s tem upočasnile invazijo in omogočile kraljevi družini, da je zbežala v Veliko Britanijo in je s seboj odnesla zlate rezerve, ki so omogočile financiranje norveškega odporniškega gibanja. Ze sedaj iz rezervoarjev bojne ladje dnevno prihaja na dan kakih sto litrov nafte. S Časom se bodo te količine še povečale, saj je rja že načela strukture, ki so začele popuščati, tako da bi ob nenadnem razlitju prišlo do prave ekološke katastrofe. Prvotno so nameravali razstreliti razbitine, da bi pospešili razlitje, ki bi ga zajeli s pregradami. Zamisel pa so opustili zaradi neznank, ki so vezane na morske tokove, in ker niso hoteli zmotiti večnega spanja kakih tisoč mornarjev, ki so ostali vklenjeni v potapljajoči se bojni ladji. Skupina norveških industrij je zato uresničila posebno žepno podmornico, ki bi ugotovila, v katerih rezervoarjih se Se nahaja gorivo. Ko bi to ugotovili, bi s posebnimi napravami prodrli v rezervoarje in iz njih izčrpali nafto. Teh rezervoarjev je kar 180, saj so načrtovalci te bojne ladje gorivo porazdelili po vsem trupu, da bi preprečili morebitno strahotno eksplozijo, če bi bilo vse gorivo nameščeno v enem rezervoarju in bi ga zadela kaka granata. Nemčija je Norveški že posredovala po- drobne naCrte Bluecherja, tako da bo delo precej olajšano. Vseeno pa bo lahko 3-metrska podmornica stopila v akcijo Sele prihodnji mesec. Sestava podrobnega načrta rezervoarjev, v katerih se še nahaja gorivo, bo zahtevalo veC mesecev, tako da bodo s Črpanjem nafte zaceli šele v zežetku leta 1994. Pri tem opravilu bodo morali biti izredno previdni, da ne bi nehote sprožili kako eksplozivno telo, ki se še vedno nahaja v razbitinah. To bo enkraten podvig, so poudarili v norveškem uradu za vprašanja onesnaženja morja. Priznali so, da bo celotna operacija stala 100 milijonov norveških kron (22 milijard lir), kar je trikrat več od načrtovanega. Kljub izrednim stroškom pa so vsi prepričani, da ima ta tehnika bodočnost, saj se za njo že zanimata NATO in ameriška obalna straža. ZDA / 2E DESET SMRTNIH 2RTEV Orkan pustošil v Ohlahomi Silovit orkan je včeraj pustošil v severovzhodni Oklahomi na območju Tulse. Najmanj lOIkjudi je isgubilo življenje, na stotine pa jih je brez strehe nad .glavo (Telefoto AP) NOVICE V škripcih, ker je izžvižgal kraljico Elizabeto LONDON - Mark Haywood, 59-letni Anglež, tvega obsodbo, ker je izžvižgal kraljico Elizabeto. Dogodilo se je v soboto med obiskom kraljice v VVellsu. Policaji so izsledili žvižgaca in ga tudi prijavili sodnikom. Sam se brani, češ da sploh ni žvižgal kraljici, pac pa njenemu policijskemu spremstvu, ki naj bi bilo »preobilno«. V Iranu zaplenili 54 ton mamil TEHERAN - V Iranu so lani zaplenili 53.874 kilogramov mamil različnega tipa, zaradi posesti, razpečevanja in tihotapstva droge pa so aretirali nad 55 tisoč ljudi, to je veC kot 150 ljudi dnevno. V Nemčiji razrast prostitucije med otroki BONN - V Nemčiji se »ukvarja« s prostitucijo od 5 tisoč do 40 tisoč otrok. Podatek objavlja združenje Ter-re des Hommes, ki dodaja, da je največ otroške prostitucije v mestih. V številnih pomo-shopih je mogoče dobiti sezname otrok, ki se ukvarjajo s prostitucijo, največ otroške prostitucije pa je zaznati ob koncih tedna in med počitnicami. Več kot polovico teh otrok uživa mamila. Japonska: sežig templjev TOKIO - Levi ekstremisti so v noči na nedeljo sežgali štiri templje v Kyotu, da bi s tem protestirali zoper obisk cesarja Akihita in njegove soproge Mičiko na otoku Okinavi. To je sploh prvi obisk japonskega cesarja na otoku, na katerem so japonski vojaki med drugo svetovno vojno zagrešili vrsto pokolov nad domačim prebivalstvom. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: I. oblika socvetja, 6. izvorni krak reke Menam v Indokini, 9. pravoslavna cerkvena podoba, 10. grška boginja nesreče, II. kraj vzhodno od Padove v Italiji (iz crk rast), 12. kraj z gradom pri Ilirski Bistrici, 13. ime nekdanjega predsednika Kampučije Nola, 14. ime nekdanje grške filmske igralke Papas, 15. okrajšava za ibidem, 16. merilnik npr. hitrosti, 17. najstarejši Grk pred Trojo, po katerem imenujemo starosto v kakšni družbi, 19. Noetova barka, 20. reka na Bavarskem, ki teCe skozi Muenchen, 24. grške mitološke vodne nimfe, 26. baldrijan, 29. začetnici francoskega slikarja Denisa, 30. visoka planota v Notranji Aziji, okupirana s strani Kitajske, 31. moški potomec, 32. stara površinska mera, 33. mesto v srednji Italiji, 34. industrijska rastlina, 35. ime angleškega fizika in matematika Nevvtona, 36. etiopski naziv za gospoda, 37. ime italijanske balerine Fracci. Navpično: 1. spojina z vodikom, ki v raztopini odceplja vodikove ione, 2. jesenski mesec, 3. nemški fizik, Nobelovec leta 1954 (Max), 4. mejna reka med BiH in Hrvat-sko, 5. solmizacijski zlog, 6. pritok reke Bug na Poljskem, 7. glavno mesto dr'ave na jugu Balkanskega polotoka, 8. pripadnik zahodnoevropskega naroda, 12. severnoameriška travnata ravan brez drevja, 14. japonska umetnostna drsalka, dobitnica medalje na OI 1992 (Midori), 16. mesto na slovenskem Krasu, 18. avtomobilska oznaka makedonskega glavnega mesta, 21. avtomobilska oznaka glavnega mesta BiH, 22. najvišja Častniška stopnja v vojni mornarici, 23. ženska, ki vzgaja tujega otroka, 25. uradni spis, 26. del liturgične obleke katoliških duhovnikov, 27. morski razbojnik, 28. terme pri Padovi v Italiji, 31. filmska zvezda v ZDA, 33. judovski kralj, 35. začetnici pisatelja Cankarja. •epre;} 'oje ‘obesi ‘ubj ‘t-nv ‘IBJ0 ‘u!s ‘18