Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev. 46 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Pooružmca Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. Ijana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 24« februarja 1935 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.—? Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po • tarifi. Nacionalna Sronta pri volilnem delu S potekom reklamacijske dobe za volilne imenike je zaključena prva predvolilna baza. Te dni bodo sreska sodišča definitivno ugotovila volilne upravičence in potrdila volilne imenike. Veliki interes, ki se je povsod kazal pri re-klamacijskem postopku, priča o velikem zanimanju, ki vlada med množicami volilcev za razpisane skupščinske volitve. Sreskim sodiščem je zdaj omogočeno izdajati potrdila, da je ta in ta državljan vpisan v volilni imenik. S tem pa je obenem omogočeno, da se zbere za državne kandidatne liste potrebno šte-vitlo podpisov, kakor to zahteva zakon: po 30 v najmanj 176 srezih. porazdeljenih na 6 banovin. Za volilce po srezih pa istočasno postaja aktualno vprašanje, kateri di-žavnj listi se hočejo pridružiti Ln koga bodo predlagali nosilcu te liste kot kandidata za svoj srez. Res vidimo, da je tudi ta druga faza volilne kampanje že v polnem razmahu. Koliko bo državnih kandidatnih list, je za enkrat še precej negotovo. Defini-tivna je le vladna lista, ki bo imela za nosilca ministrskega predsednika g. Jevtiča. Za nobeno drugo orl še napovedanih list ni mogoče že zdaj z gotovostjo reči, da bo tudi res vložena, ker je za izpolnitev zakonskih zahtev treba ne le dobrega aparata, marveč tudi resne volje in požrtvovalnosti ogromnega števila J.rudi. Težišče situacije na terenu — da rabimo ta izraz iz političnega življenja — leži danes v organizacijah Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so pokazale, da so razumele z razpustom Narodne -4cupščine stvorjeno situacijo in da žele, »jveste svojemu programu, podpreti delo *a pospešitev gospodarske sanacije in notranjo konsolidacijo naše države. Aktivnost, s katero so se lotile organizacije .TNS volilnih priprav, kaže, koliko not ranje energije leži v tej vsedržavni politični organizaciji, ki jo poskušajo nekateri prikazati narodu kot nesodobno in umetno tvore vino. Ehn in optimizem organizacij JNS je pričel zadnje dni za-prepaščati njihove stare nasprotnike, ki poskušajo sedaj ob spoznanju, da so se zrdo vračunali, plesti več ali manj spretne intrige ter zavirati složno sodelovanje teh organizacij z nosilcem državne nacionalne liste g. Jevtičem. Vse spletke pa so zaman, saj se vedno bolj kaže, da je v organizacijah JNS združeno v jmatni večini vse, kar misli in veruje v tej državi iskreno jugsolovensko in kar hoče. da se do kraja izvedejo velike smernice državne politike pokojnega kralja Uedinitelja. A kar je v volilni dobi še posebne važnosti: organizacije JNS so v dosedaj nepoznani meri združile v sebi vse politično delavne jugoslovenske ljudi in one predstavljajo najvažnejši aparat za vsako jugoslovensko po.itično akcijo v narodu. Vsaka organizacija ima svoje napake, posebno še mlada. Tako jih ima tudi JNS, ali nihče ji ne more oporekati, da ni bila vedno pripravljena zastaviti vse svoje sile v interesu državne in nacionalne misli. Jugoslovensika fronta, sestavljena iz iskrenih pristašev historičnega šestoja-nuarskega manifesta in čuvarjev držav-nopravnega stanja, ustvarjenega s septembrsko ustavo, je preživela zadnje tedne težko preizkušnjo svoje življenjske sposobnosti in upravičenosti. Prešla je preko vseh intrig, napadov in pobožnih želja nasprotnikov jugoslovenski misli na tekoče delo ter znova pokazala, da je in ostane najjačja in vsaj za enkrat še edina pozitivna politična formacija. Vse priznanje je treba izreči poborni-kom jugoslovenske misli, ki so kljub vsemu bobnajočemu ognju nasprotniške-ga tiska in nasprotniške propagande ohranili mirne živce ter očuvali vse, s tolikimi žrtvami zavzete postojanke. V času, ko se ljudje, ki že leta oznanjajo potrebo, da se bi izročila oblast države v njihove roke, po večletnih pogajanjih se vedno ne morejo sporazumeti niti o tem, kakor razbiti jugoslovensko fronto, prehajajo jugoslovenski ljudje k izbiranju in določevanju mož, katerim bodo pri majskih volitvah poverili, da zastopajo in spopolnjujejo v Narodni skupščini jugoslovensko politiko, Naloge, ki čakajo može, izvoljene 5. maja na državni nacionalni listi pred-r-ednika g. Jevtiča, ne bodo baš lahke. Velika je odgovornost, katero prevzemajo, in težko, le prepogosto tudi nehvaležno bo delo, ki ga bodo morali vršiti. Pred njimi leži niz perečih vprašanj, zvezanih z gospodarsko in socialno sanacijo v naši državi. Tudi nova skupščina bo potrebovala treznih, a odločnih mož, ki se ne bodo strašili odgovornosti za neizbežno potrebne ukrepe. V tej skupščini ne sme biti mesta za ljudi, ki bi se prikopali do poslanskih mandatov z demagogijo, neizpolnjivimi obljubami ali z vsiljivostjo. Izključiti pa je treba tudi vse one. ki še vedno sanjarijo o tem, da bi zopet načenjali na govorniških tribunah Narodne skupščine vprašanja, ki jih je že definitivno rešil pokojni Veliki kralj. Zaradi tega je potrebno, da pošlje ju-goslovenska fronta kot svoje zastopnike v novo Narodno skupščino svoje najboljše ljudi, izbrane po treznem preudar- Pariški opomin avstrijskemu režimu: Avstrija se mora iztrezniti Špekulacije s povratkom Habsburianov so neizvedljive - Mesto revizionistične politike se naj Avstrija sporazume s svojimi sosedi iz Male antante Pariz, 23. februarja w. Dopoldne so se v zunanjem ministrstvu nadaljevali fran-cosko-avstrijski razgovori. Okoli poldneva sta avstrijska ministra v svojem hotelu sprejela deputacijo francoskih parlamentarcev, ki posebej proučujejo srednje-ev-ropska vprašanja. Nato je bil na čast Schuschniggu in Berger-VValdeneggu banket, ki so se ga udeležili mnogi francoski ministri in parlamentarci. Popoldne ob 15. sta avstrijska državnika sprejela zastopnike tiska. Pri tej priliki se je kancelar dr. Schusc-hnigg zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Franciji. Ob 17. je bil v zunanjem uradu zadnji ofi-cielni razgovor, na katerem je bilo določeno tudi besedilo komunikeja o izidu pariških razgovorov. Avstrijska ministra sta nato sprejela še zastopnike konzularnega zbora ter avstrijske kolonije, zvečer pa je bil svečan sprejem v avstrijskem poslaništvu. Razgovori končani Pariz, 23. februarja, g. Jutranji tisk je objavil obširna poročila o včerajšnjih av-strijsko-francoskih pogajanjih. Kakor zatrjuje i-L' Oeuvre«, so dopoldne razpravljali o odgovorih na pet vprašanj, ki jih je postavila Nemčija v posebni noti glede rimske pogodbe. Vprašanja se nanašajo na na-ziranje Francije, Italije in Avstrije o enakopravnosti in na ona mesta komunikeja, ki trdijo, da spada la pogodba v okvir Dru-šlva narodov. Na vsa vprašanja so avstrijski državniki našli prikladne odgovore. Popoldne w> bili razgovori končani. Razpravljali so predvsem o nevmešavanju. Definicija te toze je zarad.i ugovorov Male an-tant.5 proti restavraciji Habsburžanov in zaradi nemških plebiscitnih namer v Av- striji zelo težka. Ker vprašanje restavracije Habsburžanov trenutno ni niti najmanj pereče, menijo, do so tudi glede tega vprašanja našli primerno formulo. Lavalova izjava Pariz, 23. februarja. A A. Po prvem sestanku med francoskimi in avstrijskimi ministri so tako francoski, kakor avstrijski udeleženci izjavili, da fo s potekom prvih razgovorov zadovoljni. Kancelar dr. Schusch-nigg in zunanji min ist ar Berger-Waldenegg sta poudarjala, da j" avstrijska politika samo v službi miru. Zunanji minister Laval pa ie izjavil tole: Predsednik vlade Flandin in jaz sva i zadovoljstvom ugotovila, da smo z avstrijskimi ministri mili misli * TS<>h srednjeevropskih vprašan iih. ki so posebnega pomena za Avstrijo. Sestali smo se. da delamo za konsolidacijo mini. Delali smo samo z* mir. Lavelovo izjavo smatrajo politični krogi kot nekakšen uradni komunike o francosko-avstrijskih razgovorih. Glavni predmet razgovorov je bila določba o nevmešavanju. v Londonu so skeptični glede Avstrije London. 23. februarja. AA. londonsko časopisje že obšimo piše o obisku avstrijskih ministrov v angleški prestolnici. Dr. Schuschnigg in minister Berger-VValdenegg se bosta sestala s predsednikom vlade Mac-donaldom, zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom, s podpredsednikom vlade Rald\vinom. s finančnim ministrom Cham-berlainom in z guvernerjem angleške Narodne banke. Po mnenju listov bodo avstrijski ministri in angleški državniki govorili v prvi vrsti o dunavsk^m paktu. Na sestanku s finančnim ministrom Chamber-lainom in guvernerjem angleške Narodne banke bosta avstrijska ministra načela tudi finančna vprašanja. Po vsej priliki bosta govorila tudi o vprašanju že podeljene pod- pore Avstriji. Po mnenju listov londonski razgovori avstrijskih ministrov ne nudijo posebnih izgledov, ker položaj v Avstriji nikakor ni ustaljen. Bodočnost Avstrije je zelo meglena. Avstrija se mora odreči Habsburžanov Francija je avstrijsko vlado znova opozorila, da o povratku Habsburgovcev ne more biti govora Praga, 23. februarja, d. Pariški dopisnik češkoslovaškega tiskovnega urada poroča iz poučenega vira: Pariška zunanja politika sc nagiba že leta odkritosrčno k ohranitvi neodvisnosti Avstrije, ki je bila avstrijskim ministrom vnovič zagotovljena. Francija je v gmotnem oziru storila največ izmed vseh držav, da bi pomagala Avstriji v njenem težkem finančnem in gospodarskem položaju. Francija nc zasleduje v Avstriji nobenih egoističnih ciljev. Njen edini interes je doseči soglasje in sodelovanje Avstrije z njenimi sosedi, predvsem pa z državami Male antante. Čast in enakopravnost Avstrije naj bi se v nameravanem splošnem dogovoru ne le respektirali, temveč tudi jasno poudarili. Razpoloženje v Parizu je sedaj takšno, da se niti od daleč ne more misliti, da bi francoska vlada mogla dati Avstriji svoj pristanek v zadevi morebitne restavracije Habsburžanov. Prav tako tudi noben odgovorni francoski državnik in politik ne more misliti, da bi Mala antanta podpisala katerikoli pakt, v katerem bi bil direktno ali indirektno odobren po- vratek Habsburžanov. Samo po sebi je umevno, da so se avstrijski in francoski državniki dotaknili tudi nedavne zahteve Avstrije po enakopravnosti v oboroževanju. Način te zahteve ie bil seveda v Franciji prccej kritikovan tako svoječasno kakor sedaj. Trije sekcijski šefi, ki se nahajajo v spremstvu avstrijskih ministrov, so se pogajali tudi o pripravah za zaključitev francosko-avstrijske kulturne konvencije., s katero naj bi sc uredili medsebojni kulturni in umetniški odnošaji ter izmenjavale kulturne dobrine na enak način, kakor se to dogaja že med Italijo na eni strem ter Avstrijo, oziroma Madžarsko na drugi strani. Pariški listi, predvsem konservativni, obžalujejo. ker so demonstracije ekstremnih strank onemogočile dostojen sprejem avstrijskega zveznega kancelarja kot francoskega gosta. V Parizu sta Schuschnigg in Rerger-NValdenegg uporabljala za svoje obiske zaprte a-stomobile, ki so jih spremljali policisti na motornih kolesih, pred avtomobilom, ob straneh in za njim pa «« vozili še policijski avtomobili. Abesinske skrbi Evrope Abesinsko-italijanski konflikt povzroča evropskim diplomatom vedno večje skrbi delki pehote in specializiranega vojaštva iz Piiacenze, Pavije, Barija, Florence, Ta-ranta in Bologne, ki so se zbrali poslednje London, 23. februarja, d. Po vesteh iz Addis Abebe je bil baje med Italijo in Abesinijo že dosežen načelni sporazum o ureditvi vseh spornih vprašanj, vendar pa so se pogajanja razbila zaradi konkretnih zahtev italijanskega poslanika na njeguše-vem dvoru. V londonskih kolonialnih in diplomatskih krogih je zaradi tega nastalo precejšnje razburjenje. Italijanski poslanik, ki se je vrnil iz Rima v London, je imel z zunanjim ministrom Simonom ponoven razgovor. Angleški zunanji minister ga je skušal pregovoriti, naj bi Italija v pogajanjih z Abesinijo popustila, toda Grandi je po navodilih, ki jih je dobil v Rimu, izjavil, da se Italija odslej ne bo zadovoljila ve« s prvotnimi zahtevami. Abesinska vlada je včeraj vnovič skušala pridobiti italijanskega poslanika za arbitražno rešitev vseh spornih vprašanj, Italija pa je abesinske predloge ponovno odločno zavrnila. Rimski politični krogi sodijo, da italijanska vlada ne bo popustila, dokler Abesinija pri neposrednih pogajanjih ne bo pristala na zadoščenje in odškodnino Italiji zaradi incidentov pri Ualualu in Avdubu ter na druge koncesije. Londonski politični krogi sodijo zaradi tega, da se je položaj izredno poslabšal nele v vzhodni Afriki, marveč tudi v Evropi. Vesti, da bi Nemčija v primeru, če bi se Italija resno angažirala v Afriki, izrabila priliko in skušala realizirati svoje ekspan-zijske načrte v Avstriji in Klajpedi, se potrjujejo. Angleški poslanik v Rimu je sicer dobil takoj navodila, naj opozori Mussoli-nija na take možnosti, kakor pa kaže, njegova misija tudi danes ni uspela. Angleška skuša vplivati tudi na odgovorne kroge v Addis Abebi in je angleški poslanik sporočil abesinskemu zunanjemu ministru, da Anglija nikakor ne bo mogla z uspehom posredovati v Rimu za Abesinijo, če abesinska vlada ne ustavi sovražne agitacije me etiopskimi plemeni in če pri neposrednih pogajanjih z italijanskim poslanikom ne popusti. Zopet novi transporti Neapelj, 23. februarja k. Iz Neaplja ln Messine odhaja dan za dnem vedno več transportov vojaštva in specializiranega delavstva v vzhodno Afriko. Snoča ob 20. je zapustila Neapelj 24.000 tonska motorna ladja »Volcania« z več od- ku in edino pod vidikom, ali so voljni in sposobni služiti ne samo ožjim interesom prizadetih srezov, ki jih bodo volili, nego pred vsem veliki državni in narodni stvari. Tem vidikom se morajo, ako je potreba, podrediti tudi morebitni lokalni in stanovski ter ožji politični interesi. Časi, ki jih preživljamo, zahtevajo od jugoslovenske fronte, da postavi iz svoje srede najboljše moči. Zaupamo v razumno preudarnost narodnih ljudi, da bodo tej imperativni zahtevi primerno izbirali ljudi, katerim mislijo pokloniti svoje zaupanje ter jih predložiti nosilcu liste, da pridejo v državno in narodno politično zastopstvo kot pravi zastopniki nacionalnih Slovencev in sodelavci pri jačanju naše Jugoslavije. dni v Neaplju. Med njimi je največ pionirjev, bolničarjev in avtomobilistov. Na ladjo se je vkrcal tudi generaJ Graziani, poveljnik italijanske vojske v Somaliji, s svojim štabom. Preo, ki ga je sprejel prestolonaslednik Urn-bert t daljši avdienci. Zvečer se je vrnit v Rim. Abesinski protest proti italijanskim ukrepom Berlin, 23. februarja AA. Tukajšnji abesinski generalni konzul je objavil izjavo, v kateri protestira zoper vojaške ukrepe, ki jih dela Italija. Med drugim poudarja, da je Abesinija lojalno sprejela predlog 17. t. m. o ustanovitvi nevtralnega pasu, Italija pa hoče s pošiljanjem čet v italijansko Somalijo in Eritrejo izvajati pritisk glede razmejitve tega nevtralnega pasu. Simon pojde v Berlin in Moskvo Nemčija je privolila v razgovore o vseh londonskih predlogih — Pred direktnimi pogajanji med Londonom in Berlinom s privoljenjem Francije London, 23. februarja d. V Londonu pričakujejo za prihodnje dni oficielno povabilo ruske vlade zunanjemu ministra Simonu. naj pride na obisk v Moskvo. Če bo povabilo Moskve sprejeto, bo Simon potoval najprej v Berlin, nato v Variavo in dalje v Moskvo, bržkone pa se bo na povratku ustavil tudi v Pragi, če bo Simon potoval v Moskvo, l>o to dogodek velikega pomena, ker se bo po proglasitvi Sovjetske unije zgodilo prvič, da pride angleški državnik v Rusijo. Neurathova izjava Berlin, 23. februarja AA. Po razgovoru, ki ga je imel z britanskim poslanikom, j« zunanji minister Neuratb izjavil, da pristaja nemška vlada brez omejitev na razgovor z britansko vlado. V nemških krogih mislijo, da sedaj obiska sira Johna Simona v Berlinu nobena stvar več ne ovira. PopuSčanje Nemčije London, 23. februarja, d. Reuterjev urad poroča, da je nemška vlada končnoveljav-no sporočila, da je sporazumna t angleško vlado, naj bi se na predlaganih angleško-nemških razgovorih obravnavali vsi predmeti. n katerih govori angleško - francoski komunike od 3. t m. Direktni angleško-nemški razgovori so zaradi tega kolikor toliko zagotovlieni. Oficielno poročajo, da pride znnanji minister Simon ? Berlin meseca marca. Prihodnji četrtek bo imel v Parizu razgovore z ministrskim predsednikom Flandinom in zuuanjim ministrom Lavalom. Kakor dostavlja uradno poročilo, bo Simonov berlinski obisk namenjen samo nadaljevanju pripravljalnih razgovorov, nikakor pa ne bodo pri tej priliki sklenjeni kakršnikoli dogovori. Predvsem bodo v Berlinu razpravljali o vprašanjih, ki jih obravnava angleško-francoski komunike od 3. februarja. Francoska vlada se strinja z berlinskim obiskom angleškega zunanjega ministra in upa, da bo pomagal razčistiti obstoječa nesoglasja. 0 načrta Simonovega potovanja iz Berlina dalje ▼ Moskvo in Varšavo, razpravljajo v angleških uradnih krogih dovolj simpatično. vendar pa še ni padla odločitev. Nagla-šajo, da bi zunanji minister Simon potreboval za tako obširno potovanje najmanj 14 dni odsotnosti iz Londona, kar bi bilo spričo reševanja važnih parlamentarnih vprašanj doma težko izvedljivo. Hitler ne postavlja nobenih pridržkov London, 23. februarja. AA. O skorajšnjih razgovorih med Angleži in Nemci v Berlinu poroča »Times« naslednje: Nemški zunanji minister Neurath je včeraj izjavil angleškemu poslaniku v Berlinu siru Phipsu, da državni kancelar Hitler ne postavlja vnaprej nikakih pridržkov glede razgovorov o evropskem položaju »Times« potrjuje, da bodo angleški ministri po vsej priliki v začetku marca obiskali Berlin, prej pa je treba, da dobita obe stranki jasno sliko o vprašanjih, ki naj pridejo na dnevni red Tudi ugodni izid nedavnih londonskih razgovorov ie bil v znatni meri posledica skrbnih dip'o-matskih priprav. V zvezi s tem mislijo, da bo Simonov obisk dne 28. t. m. v Panzu posebno velikega pomena. Dotlej se bodo na normalen diplomatski način nadaljevale izmenjave misli med angleško, nemško, francosko, italijansko, belgijsko in rusko vlado. Od berlinskih razgovorov, ki se jih bosta udeleževali samo dve vladi, ni pričakovati neposrednega učinka. Chamberlain o pogajanjih z Nemčijo Londo«, 23. februarja AA. Finončmi minister Neville Chamberlain je sno« isja-vil v Bradfordu: Nemčija je pozdravila (Mih londonskih dogovorov. V kratkem se bodo pričela z njo pogajanja. Upajmo, da se bo Nemčija nato vrnila v Društvo narodov. Naša politika odklanja pakte, kjer bi skušali drugi proti drugim izigravati svoje interese, pač pa hočemo podpreti dobro voljo in medsebojna jamstva med narodi. Ta metoda nas bo še najzanesljiveje privedla do splošne razorožitve, kar je glavni oilj angleške politike. Zato podpira Velika Britanija z vsemi silami Društvo narodov, ker je najbolje sredstvo in najzanesljivejša ustanova za ohranitev miru in mednarodnega sodelovanja. Nemška nervoznost zaradi Rusije Berlin, 23. februarja, d. V Beriinu je pristop Rusije k razgovorom o londonskih sklepih izBval gotovo nervoznost. Čeprav je b l že gondonu, ki je vseboval izrecno priznanje pripadnosti k Društvu narodov, sprejet z nezadovoljstvom, poudarjajo sedaj glede na rusko noto, da more biti povod m bojazen. Prav tako ee čutijo neprijetno prizadete od vesti londonskega tiska, ki poroča o morebitnem potovanju angleškega zunanjega ministra v Moskvo. Nemški tisk skoro roti Anglijo in Francijo, naj Litvinovu nikar ne verujeta. Dočim skušajo z napadi proti SovjelsJa uniji prizadeti mdirektno nov udarec vzhDiplomatische Korrespondenz«, da ni združljivo s splošnim stremljenjem evropskih narodov po omi-Ijemju medsebojnih napetosti, če kdo že v naprej proglaša svoje notranje nesprot-stvo proti svetovnemu naziranjn prizadetega. ker pomeni to samo vzdrževanje obstoječe napetosti. Zavzemanje za pakt. ki naj bi služil omiljen ju napetosti v tekih okoliščinah. mora zato zbujati resne pomisleke, ker napravlja dvomliivo temeljno podlago srednje-evropskega pakta. Tak pakt bi bil v tem primeru vse kaj drusega kakor instrument sprava in zaupanja, ker se moro vsak trenutek zlorabiti za Instrument borbe, zlasti, ker naravnost konservira in poostruje medsebojne napetosti. Povratek književnikov iz Sofijs Sofija. r> februarja t. Branislav Nušid in ostali jugoslov. književniki so po sijajnem gostovanju v Sofiji tn po velikih uspehih. ki jih je doživela zlasti predstava komedije »žalujoči ostali« v sofijskem Narodnem gledališču, nocoj odpotovali iz Sofije v Beograd. Predvolilna situacija Razun Jevtičeve še vedno ni nobena lista defini-tivna — živahno delo organizacij JNS v Sloveniji Politična predvolilna situacija je ne-izpremenjena. še vedno je povsem negotovo, ali bo poleg liste predsednika vlade in liste Hodžerine narodne stranke res postavljena še katera druga. Napoved Ljotičeve liste raznih »akcij«, ^bojevnikov« in »borcev« se ne jemlje preveč resno. Ravno tako se dvomi, ali imajo marksisti pristaše v tolikih srezih in banovinah, da bi mogli obvladati tehniko sestave lastne državne liste. Zagrebška pogajanja so po eni verziji uspešno zaključena, po drugi pa so še vedno na mrtvi točki. Delegacija slovenskih intransigentov se je vrnila domov ter se izraža zelo nepovoljno o neodločnosti svojega voditelja, ki se še vedno ne more odločiti na desno ne na levo. Medtem so otvorjeno preskočili na oportunistično stran nekateri gg., ki želijo na vsak način prevzeti sigurne kandidature. Bivši poslanec Vesenjak javlja svojim prijateljem, da bo kandidiral na vladni listi in sklicuje tudi že neke sestanke po ptujskem srezu. Kakor je to že običajno, se iznašajo v sedanji pripravljalni dobi, ko se po večini še ni izkristaliziralo mišljenje javnosti o posameznih kandidaturah, najrazličnejša imena, v velikem delu seveda v očividno intrigantskem namenu. Organizacije JNS so povsod pridno na delu ter pristopajo k formiranju krajevnih in sreskih odborov. Minister dr. Marušič pride danes v Maribor, kjer bo ob 10. volilna konferenca v njegovi navzočnosti. Danes bodo volilne konference sreskih organizacij JNS za ptujski srez v Ptuju, za logaški srez na Rak v ku in za novomeški srez v Novem mestu. Konferenca JNS za kranjski srez bo v ponedeljek v Kranju, izredne skupščine pa sklicujejo sreske organizacije za kočevski srez (10. marca ob pol 11. v restavraciji Union v Kočevju), za dol-njelendavski srez (4. marca v črenšev-cih) in za dravograjski srez (3. marca v Dravogradu). Kdaj se sestane jo skupščine, odn. konference drugih sreskih organizacij, nam še ni znano. Vsekakor ie treba računati, da bodo v prihodnjih dveh, treh tednih postavljene kandidature tudi že v vseh srezih dravske banovine. Petkova beograjska »Pravda« je napovedala že za soboto volilni proglas kr. vlade. Kakor pa pravijo zadnje beograjske vesti, je pričakovati proglas sredi nastopajočega tedna. Konferenca JNS za litijski srez Sreska konferenca JNS za 6rez Litija je bila včeraj dopoldne ob 10. Vodil jo je predsednik sreske organizacije litijski župan g. Fran Lajovic, ki je ugotovil, da so navzoči delegati vseh organizacij JNS iz vseh občin sreza ter vsi župani, izvoljeni na nacionalnih listah. P« prečitanju okrožnice banovinskega sekretariata JNS v Ljubljani o pripravah za volitve je konferenca soglasno oklenila, de pozdravlja državno kandidatno listo g. Jevtiča in da jo bodo vsi Hani stranke v srezu podpirali. O tem je bil brzojavno obveščen nosilec liste g. ministrski predsednik Jevtič. Nato je bil izvoljen začasni sreski volilni odbor, ki ga tvorijo gg. Gvidon Birola kot predsednik, župan Fran Lajovic kot poslevodeči podpredsednik. Franc Turk kot tajnik in Kušar Slovo kot blagajnik; odborniki pa so gg. Pro-«enc, Čertanc. Strman, Fincinger in Kunst-ler. Nekaj mest je bilo še rezerviranih za naknadno koopticijo. Za sodni okraj Višnja gora je bil izvoljen še poseben pododbor, ki ga sestavljajo g. dr. Pehani kot predsednik ter gg. Turk Aloizij. Jeraj, Kovačič, Poto-kar in Krašovec kot člani. Poleg teh ožjih odborov so bili izvoljeni še zastopniki občin v širši odbor, ki bo štel kontno kakih 80 do 100 članov in ki se bo »estal tekom prihodnjega tedna, da sklepa o kandidaturi za litijski srez. Kot kandidati se imenujejo zlasti gg. Gvidon Birolla iz Zagorja, župan Lajovic in župan Strman, poleg dosedanjega poslanca Mravljeta. Sestanek za laški srez Včeraj popoldne so se sestali na Zidanem mostu predstavniki krajevnih organizacij JNS iz laškega sreza ter predstavniki še nekaterih drugih nacionalnih organizacij iz sreza. Prisoten je bil tudi predsednik Nar. strok, zveze g. Juvan iz Ljubljane. Sestanku je predsedoval g. Rudolf Plesko-vič, podpredsednik sreske organizacije JNS. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se osnuje za laški srez volilni odbor za kandidatno listo ministrskega predsednika Jevtiča. Navzoči delegati so sestavili listo članov širšega sreskega odbora, v katerem so zastopane vse občine v srezu. Širši volilni odbor se bo sestal tekom prihodnjega tedna, da izvoli svojo eksekutivo ter skfe-pa o kandidaturah in o ostalih pripravah za volitve. Na včerajšnji seji se o kandidaturah ni razpravljalo. Dako Makar bo zopet kandidiral v Metliki Iz Metlike nam poročajo: Dosedanji narodni poslanec g. Dako Makar je priglasil sreski organizaciji JNS svojo ponovno kandidaturo, katero bo vezal na listo g. Jevtiča. Sreski odbor JNS je soglasno in z zadoščenjem sprejel na znanje prijavo g. Makarja, o katerem so se iz gotovih krogov širile vesti, da ne namerava več kandidirati. Zagrebške informacije o kandidaturah v Sloveniji Zagrebški »Obzor« objavlja seznam kandidatov ki bodo po njegovih informacijah kandidirali v dravski banovini na Jev-tidevi listi Pravi, da bosta v Ljubljani siužbeno kandidirala na listi predsednik« vlade minister dr Marušič in predsednik Zveze trgovskih združenj Josip Kavčič V ljubljanski okolici, ki ima tudi dva mandata bosta kandidata dosedanji poslanec tega sreza Koman in dosedanji poslanec litijskega sreza Mravlje. V logaškem srezu napoveduje »Obzor« dva kan- didata. predsednika tamošnjega trg. združenja Lenarčiča in Andreja Verbiča. V Radovljici, pravi zagrebški list, ne bo kandidiral dosedanji, poslanec Ivan Mohorič, temveč njegov protikandidat iz 1. 1931. Ažman. Organizacije JNS v Novem mestu bodo po isti informaciji predložile g. Jev-tiču župana dr. Režka. V Črnomlju želi kandidirati banovinski svetnik Evgen Lovšin, v Metliki pa dr. Riko Fux. V Celju je sreska organizacija JNS nominirala kandidaturo dosedanjega poslanca Prekorška, v brežiškem srezu pa Ureka. Za krški srez je odrejen kot vladni kandidat dosedanji poslanec Drmelj. Tudi v Prekmurju bi imela kandidirati dosedanja poslanca Ben-ko in Hajdinjak. V srezu Maribor levi breg izgleda, da bo en kandidat postavljen po predlogu JNS, drugi pa bo Janžekovič, ki je na zadnjih senatorskih volitvah bil namestnik V kranjskem srezu se borijo trije kandidati, ali izgleda, da bo na vladno listo sprejet samo eden. — Tako zagrebški »Obzor«. Pristavimo naj le še, da dobiva »Obzor« svoje slovenske vesti iz okolice ljubljanskega »Slovenca«. S tega vidika jih je treba tudi presojati. Minister Stojadinovič odklonil kandidaturo v črni gori Beograd, 23. februarja, p. Danes je po-setila finančnega ministra večja deputaci-ja iz Nikšiča, ki mu je v imenu nikšiške-ga sreza ponudila kandidaturo. Minister dr. Stojadinovič se je zahvalil za zaupanje, izjavil pa, da iz raznih razlogov ponudbe ne more sprejeti. Deputacija je nato posetila ministrskega predsednika gospoda Jevtiča in prijavila kot kandidata za srez Nikšič sodnika okrožnega sodišča v Nikšiču Čedomira Vladojeviča. Volilni drobiž Becgrad, 23. februarja p. Iz Sarajeva poročajo, da namerava znani voditelj tako-zvanega etičnega pokreta Milenko Vido-vič vložiti svojo državno kandidatno listo. Nocoj je odpotoval v Beograd, da se posvetuje o tem s svojimi somišljeniki. V slunjskem srezu se je vršilo zadnje dni več konferenc, na katerih so razpravljali o kandidaturah. Soglasno je bilo sklenjeno, da ponudijo kandidaturo za narodnega poslanca v slunjskem srezu prosvetnemu ministru dr. Stevanu čiriču, kl je že sprejel tudi kandidaturo v svojem dosedanjem staropazovskem srezu. Iz Sabea poročajo, da se je dolgoletni narodni poslanec tamošnjega sreza dir. N1-ko Perič odrekel kandidaturi pri prihodnjih volitvah. Odložene ponovne občinske volitve Ponovne občinske volitve, ki bi se imele vršiti dne 24. marca v Kamniški Bistrici in v Lukovici, dne 3. marca pa pri Sv. Križu pri Kostanjevici (srez krški), so z odlokom banske uprave od 21. februarja odgodene na nedoločen čas. Odgoditev se "utemeljuje s tem, da so bile med tem razpisane skupščinske volitve za 5. maj. Damski smuk v Miirrenu Omagale so Nemke Curih, 23. februarja Danes ob 12.30 je bil na spremenjeni progi od Athnendhubela (1910 m) na višino 1400 m start za damski »muk, za katerega je merila proga okoli 3 km, višinska razlika pa 510 m. Vso preteklo noč je močno snežilo in je divjal hud \.'har, ki je pa na srečo podnevi nekoliko popustil. Kljub temu so bile tekmovalke zaradi različnega snega in slabega razgleda precej ovirane. Včerajšnja zmagovalka Švicarka Riiegg je imela smolo in je padla že v začetku proge, tako da je zasedla le še tretje mesto. Tudi druga Švicarka Su-ter je padla tik pred zadnjimi kontrolnimi vrati in se je morala vračati, kar jo je potisnilo na 11. mesto. Odlično so se držale Nemke, ki so že od starta pričele zelo previdno, pri tem pa z zadostnim zaletom, tako da so skoraj vse prav dobro prišle na cilj. Angležinje so bile nekoliko slabše, posebno pa jih je zadelo, ker je padla njihova najboljša moč Kesler. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Kristl Crantz (Nemčija) 3:27.2. 2. He-dy Pfeiffer (Nemčija) 3:28; 3. Anny Ruegg (Švica) 3:31.2; 4. Eveline Pinching (Anglija) 3:34.6; 5. K. Grasegger (Nemčija) 3:36; 6. Schimml-Pennink van der Ove (Holandska) 3:49; ?. Elvira Osirnig (Švica) 3:49.4; 8. Liza Resch (Nemčija) 3:50 Po državah je bil vrstmi red v današnjem smuku tale: 1. Nemčija 18:19.8, 2. Švica 19:50.6; 3. Anglija 21:21.8; 4 Avstrija 22:26.6; 5. Amerika 22:47.6. V damski kombinaciji slaloma in smuka so se podrobno plasirale tekmovalke za Fis-prvenstvo naslednje: 1. Crantz (Nemčija) 198.43, 2. Ruegg (Švica) 198.09, 3. Grasegger (Nemčija) 193.53. 4. Pinching (Anglija) 191.74, 5. Pfeiffer (Nemčija) 189.56, 6. Osirnig (Švica) 185.91. Po državah so v kombinaciji: 1. Nemčija. 2. Švica, 3. Anglija, 4. Avstrija. 5. Amerika. Waleški princ pri Horthy}u Budimpešta, 23. februarja, d. Waleški princ, ki se že nekaj dni mudi v Budimpešti, je obiskal v spremstvu angleškega poslanika v Budimpešti državnega upravitelja admirala Horthvja. Bivši francoski minister pred sodiščem Pariz, 23. februarja. w. Bivši pravosodni minister Revnauld se bo moral v kratkem zaradi zvez z afero Staviskega zagovarjati pred sodiščem. Nezgoda rumunske princese Helene Benetke, 23. februarja. w. Rumunska princesa Helena in grška princesa Irena sta doživeli včerai majhno avtomobilsko nezgodo. Na avtomobilski cesti iz Roviga v Palermo sta « svoiim avtomobilom zadeli v dnisr voz. pri čemer je bila princesa Helena lahko poškodovana. Kralj Boris okreval Sofija, 23. februarja, p. Kralj Boris, ki Je obolel na hripi, je okreval in je danea že sprejemal avdience. V ponedeljek bo velik sprejem na dvoru. Kralj Boris ln kraljica Ivana bosta pri tej prilkii priredila večerjo, na katero so povabljeni člani vlade in člani diplomatskega zbora. Olajšave za potovanje v Bolgarijo Sofija, 23. februarja. AA. Mešana bol-garsko-jugoslovcnska komisija je razpravljala danes o dokumentih in listinah za potovanja v drugo državo. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da se s 1. aprilom uvedejo za potnike, ki potujejo iz ene države v drugo: viza za posameznike, za skupne potne liste, tranzitna viza in viza za vstop v državo. Tranzitna viza se lahko izdajo s pravico do samo enega prehoda meje oziroma s pravico do enega odhoda in povratka, viza za vstop pa samo za en prihod ali za več prihodov, in sicer za dobo 6 mesecev. Za izdajo vizov ni pogoj predložitev slike, razen na podlagi recipročnosti pri vizih za vstop v izjemnih primerih. Takse za viza so te-le: tranzitna viza za en prehod meje en zlati frank: tranzitna viza (odhod in povratek) 2 zlata franka; viza za en vstop 3 zlate franke, viza za več ponovnih vstopov v roku 6 mesecev 6 zl. fr.; turistična viza za tujce in obiskovalce letovišč z obvezo do tridnevnega bivanja v določenem letovišču 10 Din oziroma 20 levov; turistična viza za skupne potne liste z isto obvezo bivanja 10 Din ali 20 levov. Doslej so obstajala samo viza za prehod meje in za vstop, zanje se je plačala taksa okoli 7 zlatih frankov. Vojaška imenovanja Beograd, 23. februarja, p. Za vojnega atašeja pri poslaništvu na Dunaju je imenovan generalštabni polkovnik Milan Sto-janovič. Za blagajnika dravskega žandar-merijskega polka v Ljubljani je postavljen inž. vojni uradnik I. kl. Milan Mirič. Iz državne službe Beograd, 23. februarja, p. Za višjega pristava pri sreskem načelstvu v Radovljici je napredoval dosedanji pristav dr. Anton Slivnik. N&predovanje Beograd, 23. februarja AA. Napredoval je za gozdarskega pristava pri gozdnem ravnateljstvu v Zagrebu inž. Ivan Navratil, doslej uradniški pripravnik. Povratek posadke »Vile« Sušak, 23. februarja, č. Tudi danes so niso še vrnili oficirji in mornarji s parnika >Vile«, ki se je potopil v bližini Benetk. Mornarji in častniki še vedno inuuuo v Trstu, kjer jih oblasti zaslišujejo, da dože-nejo vzroke katastrofe. Najbrž se bodo vrnili šele jutri. Na Sušaku jim pripravljajo slovesen sprejem. Jugoslovenski evharistični kongres Pripravljalni odbor za Evharistični kongres v Ljubljani nam poroča: Ljubijana je zadnja leta doživela niz kongresov ir. velikih osrednjih prireditev, da jo kar pc pravioi nazivajo »kongresno mesto«. Tudi letos bo v Ljubljani kongres, ki bo tako po udeležbi kot po sijaju prireditev ena največjih slavnosti, kar jih je Ljubljana doživela, že skoro tri mesece se vrši žirom katoliškega 3ela Jugoslavije sistematična priprava na II. evharističn! kon^/es za Jugoslavijo. Konf.its bo i po svojem namena 1 po svojem sporeda povsem verska prireditev. V sied-išču vseh prireditev bo največja skrivnost krščanstva — Evharlstija. Evharistični misli bodo posvečeni svečani sprevodi, manifestaoijska in stanovska zborovanja, zlasti pa cerkvene prireditve, ki obvladujejo spored kongresa. Na kongres so vabljeni vsi stanovi katoliškega dela Jugoslavije, brez ozira na vse, kar morda katoličane na polju politi ke. gospodarstva ln kulturnih stremljenj loči. Kongres pozna le katoličane, ki se klarjajo svojemu Bogu v posvečeni ho-stiji. Zanimanje za kongres Je enako v vseh jugoslovenskih katoliških škofijah. 2e danes je gotovo, da dospejo evharistični romarji iz Beograda in Srbije v več posebnih vlakih. Zlasti številno bo na kongresu zastopana solnčna Dalmacija. Da bo udeležba iz slovenskih krajev rekordna, je utn-ljivo. Kongresa se bodo dalje v velikem številu udeležili naši izseljenci iz Holan-Jutru« 22. t. m. je bil priobčen članek, ki bi utegnil zavarovancem Pokojninskega zavoda povzročiti neutemeljene skrbi, češ, da je na anketi direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Matja-šič zagovarjal svoj osnutek o izvedbi starostnega in invalidskega zavarovanja za delavce, ki ga je bil napravil za ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, in da proti temu osnutku, ki težko posega v pokojninsko zavarovanje nameščencev, nI bito ugovorov, čeprav sta se udeležila ankete direktor PZ dr. Vrančič in njegov pomočnik dr. Kosti. Zato ugotavljam, da sva z g. dr. Kostlom oba temu osnutku odločno ugovarjala. Jaz sem poudaril, da ima g. direktor Matjašič za pokojninsko zavarovanje nameščencev sicer velike zasluge, da pa je bil njegov osnutek že na anketi v ministrstvu odklonjen, kolikor posega v samostojnost pokojninskega zavarovanja nameščencev. Osnutek določa, da pobira Osrednji urad za zavarovanje delavcev tudi od vseh nameščencev prispevek za bolniško, starostno in invalidsko zavarovanje, tako da bi bili nameščenci pri Pokojninskem zavodu le še dodatno zavarovani. Drug visoki uradnik Osrednjega urada pa celo predlaga, naj v krajih izven Slovenije in Dalmacije pobira Osrednji urad tudi premije za Pokojninski zavod in jih potem temu odstopa. Take »malenkosti« vplivajo lahko dalekosežno na samostojnost pokojninskega zavarovanja. Osrednji urad hoče premije tudi predpisovati, češ -a jih predpisuje tudi za Borze dela in Delavske zbornice. Pri tem mora pač pomisliti na bistvene razlike pri premijah za pokojninsko zavarovanje. Moral bi namreč tako kakor Pokojninski zavod najprej odločati, kdo je zavezan pokojninskemu zavarovanju, sodelovati marsikdaj na dolgi pritožni poti do zadnje instance, predpisovati premijo popolnoma po drugih vidikih nego v delavskem zavarovanju in nikakor ne le v izvestnih odstotkih bolniške premije, določati popolnoma drugo razmerje med službodajalčevim in nameščence vi m delom prispevka kakor v delavskem zavarovanju, paziti na povsem različne pritožne in zastaralne roke in roke plačevanja, izterjava« premije po različnih predpisi itaH Tega rtela krajevni organi Osred- njega urada ne bi mogli opravljati kar mimogrede, marveč bi postali kmalu uradi za pokojninsko zavarovance. Nevarnost za samostojnost pokojninskega zavarovanja dokazuje zadostno na anketi izrečeno mnenje drugega visokega uradnika Osrednjega urada, da bi morali imeti pokojninski zavodi, ako bi jih bilo v državi več, centralo, ki naj bi jo predstavljal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Opozoril sem na sklepe kongresa Med- narodne zveze dušemth delavcev ▼ Bruslju z dne 25. sept. 1931., kjer so zahtevali iz že splošno znanih razlogov popolnoma ločeno zavarovanje duševnih delavcev, in sicer po posebnih zakonih s posebnimi organizacijami in upravami. Proti volji interesentov samih ne bo mogel nihče ničesar dosečL Namesto da skušajo posegati nosilci delavskega in nameščenskega zavarovanja drug v delokrog drugega, naj se rajši podpirajo, da bo vsak svoje zavarovanje izpopolnil. Vojaške smučarske tekme na Pokljuki za prehodni pokal armijskega generala Lfubomira Marica V torek in v sredo to se vršile na Mrzle mStudeneu vojaške smučarske tekme IV. armije (Zagreb). Pričakovalo se je, da bodo zastopana vsi polki armije, toda letošnje snežne prilike so to docela onemogočile. Zato sta se za krasni pokal borila samo oba planinska polka. Vsak polk je postavil po tri patrole. Tekmovalo se je prvi dan v štafeti (4 X 123 km) in patrol-nem teku na 30 km s streljanjem na 15 km. Prvi planinski polk je bil za to tek- Absolventom delovodskih solTSŠ Ljubljana. 23. februarja V zadnjih letih jc bilo sprejetih več zakonov in njim pripadajočih uredb, kar pa absolventov delovodskih šol na TSŠ v Ljubljani ne more zadovoljiti. Med drugim so naštete vse mogoče mojstrske šole v »Uredbi o rangu strokovnih šol nasproti srednjim šolam in fakultetam< Številne mojstrske delovodske šole na TSŠ v Ljubljani, ki so najpopolnejše v državi, so pa izipadle. Zatorej so bile pri stalnih namestitvah v državnih službah stalne težkoče za absolvente delovodskih šol ali pa si sploh niso mogli pridobiti stalnosti. Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov v Ljubljani (OtPEST) je takoj po izdaji zakona o urednikih napravila potrebne korake, da se priznajo tudi v novih pravilnikih in uredbah vse že pridobljene pravice. S ponovnimi intervencijami in deputacijami v Beogradu je uspelo dobiti »O PEST« od ministrstva prosvete generalno »uverenje« z dne 20. junija 1933, katero naj bi nadomestilo iz-padek delovodskih šol iz imenovane uredbe. Direkcije državnih železnic ter drugih uradov ter ustanov so pa v vseh primerih omenjeno uverenje vračale, češ, da ga ne morejo priznati. Zadnja dep-utaeija »OPEST« se je mudila ves pretekli teden v Beogradu ter s pomočjo g. ministra dr. Marušiča in predsednika JUU g. I. Dimnika ter z naklonjenostjo in na podlagi nasvetov več drugih odličnih osebnosti dobila v roke drugo »uverenje« z dne 18. februarja t 1. Deputacija se je zglasila pri ministrstvu prometa in na glavni kontroli ter dobila zagotovilo, da je izdano »uverenje« polno-močno. »OPEST«, ki ima svoj sedež v Delavski zbornici (vhod s Čopove ulice) je dobila generalno »uverenje« za vse absolvente: gradbene, strojne, elektrotehniške, mizarske in strugarske delovodske šole na TSŠ v Ljubljani z nalogom, da obvesti vse prizadete, da ne vlaga posameznik prošenj na ministrstvo prosvete. Overovljen prepis »uverenja«, katerega je treba priložiti prošnji za stalno namestitev, se dobi vsak čas pri navedeni organizaciji. S tem pa še ni vse rešeno, kar teži absolvente delovodskih šol. Je še cel kup vprašanj, ki čakajo na organizirano delo, zato naj se vsi absolventi zgoraj naštetih šol zglasijo pri navedeni organizaciji zaradi skupnega dela, ker so baš absolventi teh šol kader naših domačih praktičnih tehnikov. 301etnica notarskega pokreta Rotarski pokret, ki se je razširil že po vsem svetu in ima močne postojanke že tudi v Jugoslaviji, je praznoval 23. t. m. 301etrrico svojega obstoja. Ustanovil je to svetovno organizacijo čikaški advokat Paul Harris. V velemestnem vrvežu Chi-caga se je čutil s svojim idealizmom osamljenega. Okrog sebe je videl samo nestrpno, vrtoglavo in brezobzirno hlastanje za izključno materielnimi uspehi, povsod samo tekmovanje za denarjem, brezobzirno izkoriščanje sočloveka, samo materialistično prizadevanje brez etike in morale, brez vsakega socialnega čuta, kakor da bi bil človek le stroj brez srca. Združil je okrog sebe nekaj znancev različnih poklicev, ki so si postali dobri in zvesti prijatelji in ki so na naloge, usojene človeku, gledali s povsem drugega vidika, kakor pa njihova velemestna okolica. Postavili to ri načela, na katerih ae j* mo odlično pripravljen, saj je imel v svoji najboljši patroli naše znane tekmovalce podporočnika Korena Ivana, narednika Vi-šiča Julija in redove Jakopiča Avgusta in Žemvo Lovra, ki sta se letos udeležila tudi skoraj vseh civilnih tekem. Vreme na Pokljuki je bilo prekrasno, snega dovolj in zelo dobrega. Proge sta trasirala znana smučarska strokovnjaka kapetan I. stopnje K ari o Tauber in poročnik Stanislav Pišljar Proge so bile precej težke s strmimi spusti in vzponi. Komandant tekem je bil podpolkovnik Mihajlo Bakič. Rezultati štafetne tekme: Pričakovalo se je sigurno prvo mesto patrole 1. planinskega polka pod vodstvom podpor. Korena, ali po nepričakovani smoli je zasedla ta patrola šele 2. mesto. Prvo mesto pa je dosegla patrola istega polka pod vodstvom podporočnika Crnoborija Dragutina. 3. mesto pa je dosegla patrola istega polka pod vodstvom poročnika Petroviča Tihomira. V sredo pa sc jc vršil patrolni tek na 30 km s streljanjem. Tu je dosegla prvo mesto patrola I. polka pod vodstvom podporočnika Korena s časom 3:5.10, kar je dober čas, če pomislimo, da so vojaki tekli v popolni bojni opremi. Drugo mesto je dosegla patrola II. plan. polka pod vodstvom poročnika Antonijevica. Tretje mesto je dosegla zopet patrola II. polka. Prehodni pokal si je osvojila patrola I. planinskega polka pod vodstvom potpo-roenika Ivana Korena in je bila šc posebej nagrajena z dragocenimi darili komandanta armije, ki jih jc moštvu razdelil njegov zastopnik div. general g. Jcša Damjanovih. Divil se je uspehom, volji in požrtvovalnosti naših planincev smučarjev in jim od srca čestital. Na naši sliki je zmagovalna patrola podporočnika Ivana Korena. Za one, ki mnogo delajo, pa tudi za otroke, ki doraščajo, je potreben izdatnejši zajtrk, da organizem ne oslabi. V kakavu so same redilne snovi, ki jih telo s pridom porabi. Posebno slasten in okusen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavoj Mirim kakava za 4 osebe velja samo Din 1.—. potem razvil svetovni rotarski pokret; vsako udejstvovanje, osobito ono v javnem in pokLicnem življenju, naj bo osnovano na principih etike in morale; od vsakega posla naj imajo korist vsi, ki so pri poslu udeleženi, in ne samo eden na škodo drugih; ne stori drugemu tega, česar nočeš, da drugi tebi ne store; ravnaj z vsakomur tako, da se ti ne bo treba sramovati svojih računov; napram delodajalcu in delojemalcu, napram kupcu in odjemalcu, napram vsakemu sopogodbeniku bodi pošten in pravičen; priznavaj tudi drugim pravico ljubiti svoj narod, svoj jezik in svojo zemljo, kakor jih ljubiš sam; v sočloveku išči, kar vaju veže in druži, in ne onega, kar vaju razdvaja; priznavaj, da imajo tudi drugi enake pravice, kakor jih ti reklamiraš zase; ne ško-dxij nikomur, temveč mu pomagaj, kjerkoli mu moreš — skratka, bodi dober, — bodi človek. Na teh temeljnih načelih je bil 23. februarja 1905 osnovan prvi Rotary Club v Chicagu. Za klubski znak si je izbral nazobčano kolo. Od tod je najbrž tudi ime. Misel se jc dobro obnesla in že naslednje leto je klub dobil več pobratimov v Zedinjenih državah. Že pred vojno se je pokret razširil tudi na druge ameriške m evropske države, silno pa se je razmahnil po vojni, ko si je med svoje prve naloge postavil delo za medsebojno razumevanje in zbliževanje med narodi in s tem za okrepitev miru. Danes je rotarstvo razširjeno po vsem svetu ter šteje v 68 državah okrog 3770 klubov s preko 160.000 člani, pri čemer sme biti v »tem klubu iz vsakega poklica samo po en član. Mednarodna organizacija rotarstvs se imenuje Rotarv International in ima stalni sedež v Chicagu. Vodstvo tvorijo predsednik, trije podpredsedniki in deset »direktorjev« (odbornikov). Med direktorji j« letos tudi sedanji naš finančni minister dr. Stojadinovič. Svetovna organizacija je razdeljena v 79 distriktov, ki jih vodijo »guvernerji«; v načelu tvori vsaka država svoj distrikt, vendar so velike države lah- Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesja. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. To morajo zdržati Vaši zobje: 36 ur čiščenja zob! V teku enega feto čistite toliko ur Vase zobe - koliko šele v celem Vašem življenju! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za SargovKalodonti 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čist! zobno sklenino. 3. sulforicin-oleat DraBraun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARG0V KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK ko razdeljene na več distriktov, kakor je na drugi strani po več malih držav združenih v skupen distrikt Jugoslavija tvori svoj lasten distrikt; prvi njegov guverner je bil sedanji generalni direktor Pri z ada Edo Markovič iz Zagreba, drugi sedanji minister dr. Milan Stojadinovič, sedanji guverner pa je dr. Viljem Krejči, ljubljanski odvetnik. V naši državi imamo 19 klubov s 500 člani; med njimi so štirje seda- nji ministri, dva pomočnika rmorstrov, novi guverner Narodne banke itd. Tudi v drugih državah pripadajo rotarskim k Vohom ne le številni državniki, marveč tudi sami državni poglavarji, med njimi belgijski kralj, angleški princ Junj, ogiptskf kralj Fuad, češkoslovaški predsednik M«~ saryk, predsednik Zedinjenih držav Roo-sevek, predsednik francoske republik« Lebrun itd. Zemlja se trese Na hriba Sv. Križa pri Dobo vi se že dalje časa čutijo močni zemski tmtf|aflL Geološki institut iz Beograda raziskuje ta zanimivi primer Dobova, 23. februarja. Na hribu Sv. Križu poleg Dobove stanovalci v hiši pri Komarjevih že dalje časa zdaj pa zdaj čutijo neke čudne zemske tresljaje, ki postajajo čedalje močnejši. Podnevi, ko okolica ni dosti mirna, se sicer malo čuje, pač pa ponoči od kake 21. ure dalje, in sicer v daljših presledkih. Komarje-ve je strah in zato se vsak večer zbirajo pri njih sosedje, ki poslušajo ta čuden pojav. Nekaterikrat se čuje, kakor da bi padala voda. včasih, kakor bi se nekaj utrgalo, se zvalilo navzdol ter bobnelo kakor prazen sod. Dvajset do trideset ljudi je pri tem prisluškovanju vsako noč. Praznoverni ljudje že govore, da je pod zemljo zmaj. Nekateri pa menijo, da je pod! zemljo mnogo podgan, ki skačejo sem iu. tja in delajo nemir. Naposled je nekdo prijavil ta zagonetni primer oMastvom, ki sr» zaprosila za svet geološki institut v Beogradu. Ta je obljubil preiskati zadevo takoj, ko skopni sneg. Snega zdaj ni več, pa so začeli vrtati s sedem metrov dolgim svedrom. Z njim *o prišli do plasti laporja. Delo bodo nadaljevali, ko prispe Se daljši sveder. Ker stoii kraj v smeri vulkanska razpoke Novo mesto - Varaždin, bi so dalo sklepati, da je pojav vulkanskega značaja. Morda je pod zemljo kak topli vrelec,, kakor nedaleč v ftnhiri. O radedVih bomo« ie poročalL Strašna rodbinska žaloigra Neozdravljivo bolni sin )e v sttobranu zaklal očeta Sv. Križ pri Dobovi, 23. februarja Kapusta Tomaž od Sv. Križa pri Dobovi je imel sina Pavla, ki je ležal že šesto leto v postelji zaradi neozdravljive su-šice. Oče Pavla že od nekdaj ni maral, ker je živel v mišljenju, da Pavel ni njegov sin. Zato je bil tudi sin največkrat gladen, ker mu razen brata Jožeta, ki pa ni bil stalno doma, nihče ni hotel nič streči. Tako je zadnji čas ostal skoro pet dni brez jedi. Te dni, ko so pretakaK vino, ga je začel oče zmerjati in se ga je celo dejansko lotil. Sin pa je imel pri sebi v postelji nož in revolver. Z zadnjim je hotel očeta prestrašiti, a ga je zadel v roko. Ko si je oče rano zavezal, je prišel nad sina s polenom. Ko je sms tSSčal s cdliu telesom oa posteljo, mu je ta zabodel nož v život. Smrtno ranjeni oče je kmaki nato redihtril. Eden od bratov je nato udaril Pavla po glavi in ga močno poškodoval. Pavla so drugi dan v spremstvu orožnikov odpeljali v bolnišnico. Ko so mrtvega K^rasto neafi na pokopališče, je padla krsta nosilcem na tla, se odprla ter se je truplo zvalilo ven, kar je povzročilo med ljudmi skoroda paniko, zlasti še, ker je vsa ta žalostna zgodba povzročila med ljudstvom veliko razburjenje Ljudje obsojajo mrtvega Kap ust o, ki jo bli sam kriv, da se je njegov nesrečni sin tako daleč i spozabil. Ogromna skala se utrgala Kamenje, Id je skalo spremljalo, je porušilo hišo tat poškodovala njene prebivalce Radeče, 23. februarja V prijazni gorski vasici Zagradu, občina Radeče, se je pripetila velika nesreča, ki zgolj po naključju ra zahtevala človečkih žrtev. Iz neznanega vzroka se je utrgala na hribu velikanska skala in se z vso silo zvalila. Ustavila je niso niti stara drevesa, s ksterimi se je poigrala kakor z bilkami. Pod hribom, s katerega se je sksla »valila, je domačija Globevnika Leopolda, sestoječa iz hiše, hleva in gospodarskega poslopja. Družina šteje poleg gospodarja še zeno m štiri otročiče. Med tem ko je žena predvčerajšnjim zjutraj pripravljala zajtrk, »ta oče in rin sedela za pečjo, ostali trije pa »o bili zunaj na dvorišču. Globevnik sam pripoveduje takole: »Ko smo sedeli na peči čakajoč na zsjtik, se je zdajci začela tresti zemlja. Zana je zavpils: Jezus Marija, potresi Bežimo!' V tem trenutku je nekaj z neznansko silo oplazilo našo hišo. Z vso naglico sem skočil proti vratom ho-teč rešiti sebe in družino iz nevarnega položaja. Med tem je že padel strop hiše na tla. Hlod me je oplazil po glavi in mi prizadel precejšnjo rano nad levim očesom hi na desnici. Močno je kamenje »tropa poskodovslo mlajšega sina, ki je sedel z menoj na peči.« Ako bi sksla drvela le za nefcofifco mete* T H ~~ " popolnoma zdrobila in ubila v njej ▼»• prebivalce. Tako pa je hišo m^Silo le ono kamenje, ki je drvelo v dolin, vzporedno z ogromno skalo. Ponesrečenci se zdravijo v domači oskrbi. Le en sin je pri dobrih sosedih in mater, ki je dobila zelo hude poškodbe po glavi, »o danes prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Mestna občina Radeče bo te dni poslala na Kce mesta ocenjevalno komisijo, ki bo ocemla prizadeto škodo; naproša pa dobre občane, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo ponesrečencu obnovo njegovega doma. Darila se sprejemajo v tukajšnjem občinskem uradu. Svojce onih naročnikov »Jutra«, ki točno plačujejo naročnino Izplača »Jugoslavija« zav. družba v Ljubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga, zavarovalnino Din 10.000.— Zanimiv odlomek iz slovenske zgodovine Ob 60letnici smrti znanstvenika in politika dr. Josipa Krajnca — Borba za slovenske pravice L 1848. ELITNI KINO MATICA M kmalu knjige ▼ pravniški literaturi, ki je bila med našimi juristi bolj znana in rabljena, kakor Krajnčev sistem avstrijskega privatnega prava. Vse živeče generacije naših juristov so jo uporabljale, študentje so se »iz Krajnca« pripravljati na izpite, praktičnim juristom pa je služil in še služi »Krajnc« kot važen priročnik, ki je često ▼ spornih vprašanjih še danes najvišja avtoriteta. Manj znano pa je v naših časih, da je avtor te knjige, profesor dr. Josip Krajnc. učenjak evropskega glasu, naš slovenski rojak, sin slovenske kmečke hiše v Skalah pri Velenju. Dolga je vrsta učenih mož slovenskega rodu, ki so našli pot v znanstveni svet in si pridobili sloveče ime. S svojim talentom in znanjem so bogatili tujo kulturo, ne da bi bil njih slave deležen narod, iz katerega so izšli in kateremu so v tujem kulturnem krogu sami postali tujci. Dr. Josipa Krajnca ni šteti med nje, kajti mož se je že od mladih let čvrsto zavedal svoje narodnosti in jo tudi vedno priznaval. Se več, nastopil je že kot mlad mož za slovenske pravice in jih skušal uveljaviti na parlamentarnih tleh v časih, ko Slovenci še politično niso živeli in so le maloštevilni idealisti hiteli čase naprej, pripravljajoč pot bodočemu razvoju. Dr. Josip Krajnc je bil eden naših maloštevilnih pomembnih oseminštiridesetnikov. Ko je meščanska revolucija r temeljih pretresla habsburški absolutizem, so se oglasili vsi avstrijski narodi s svojimi zahtevami. Slovenci na ta preokret niso bili pripravljeni in poleg malega števila mož okrog dr. Bleivveisa ima pač takratna slovenska mladina na Dunaju in v Gradcu glavno zaslugo, da »pomlad narodov« ni šla preko nas. Mladina je postavila prve temelje slovenskega narodnega programa, ki je obsega! združitev vseh Slovencev v eno upravno edinico — Zedinjeno Slovenijo -— in enakopravnost slovenskega jezika v uradih in šolah, pri čemer se je postavila tudi zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Mladina se je borila tudi proti velikonemški soluciji, ki je propagirala nemšk_> cesarstvo in volitve v frankfurtski parlament. Josip Krajnc je bil poleg dr. J. Mur-šeca najodličnejši član graške »Slovenije«, ki je posebno poudarjala potrebo jugoslovenskega združenja in je s svojim pooblastilom delegirala dr. Štefana Kočevarja na Jelačičev sabor v Zagrebu. Krajnc se je živahno boril s peresom za slovenske pravice. V »Grazer Zeitung« je objavil med drugimi znameniti članek, v katerem je zagovarjal rešitev narodnostnega vprašanja po priročnem pravu in zapisal pogumne besede: »Kdor pravi, da morejo Slovenci zgolj pod nemškim varstvom rešiti svojo mlado svobodo, tisti trdi, da se naj iz strahu pred smrtjo sami umore ... Bodočnost imajo Slovani v Avstriji.« Krajnca so poslali njegovi rojaki tndi ▼ dunajski državni zbor. Tam in pozneje v Kromerižu je dosledno nastopal za pravično razdelitev Avstrije po narodnostih in je v nacionalnih zadevah dosledno glasoval s Čehi, v drugih zadevah pa je kot načelen demokrat in svobodnjak večkrat šel z levico. Boril se je proti vsem privilegijem plemstva in je zlasti sodeloval pri kmetski osvoboditvi. Ko je bil sprejet zakon o odpravi tla-canstva, je to veselo vest s posebno okrožnico sporočil svojim kmečkim volilcem. in si s tem nakopal sovraštvo reakcionarnih krogov, ki ga je še dolga leta zasledovalo. Revolucionarni parlament je imel kratko življenje. Po njegovem razpustu Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes premiera senzacionalnega filma Divjega zapada. Ken May-nard kot junak prerije v filmu Pravica prerije Senzacija! Senzacija! Predstave danes ob S., 5., 7. ta 9. Vstopnina 4.50 ln 6.50 Din. ao bile kmalu porabljene vladne obljub« in zlasti od slovenskih zahtev ni ostalo mnoga Narodna enakopravnost se sicer ni formalno ukinila, ni pa se izvajala v praksi. Le v osnovne šole se je v gotovih mejah upeljala materinščina, srednje šole so pa ostale nemške, slovenska univerza je ostala utopija. Pač pa je dunajska vlada kot nadomestilo za slovensko univerzo dovolila za nekaj let po par slovenskih predavanj na graški univerzL Kakor je bila to neznatna drobtinica, vendar je bila za nas važna kot prva osnova za bodočo slovensko univerzo in kot začetek slovenske znanstvene produkcije. Bil je dr. Josip Krajnc, ki je v zimskem tečaja leta 1850-51 naznanil na graškem vseučilišču predavanje: »Čez austrijansko deržavljansko pravo v slovenskem jeziku bere gospod dr. Jožef Krainc kot docent vsak dan od 8. do 9. ure.« Slovenska predavanja so se če« malo let ustavila. Krajnc sam jih je moral ustaviti s koncem poletnega semestra 1853, naslednje leto pa se je ukinilo tndi poslednje predavanje dr. Skedla. S koncem docentu re se je začela sa Krajnca trn jeva pot političnega osumljenca. Posvetiti se je hotel advokaturi, pa ga najprej niso pripustili niti k odvetniškemu izpitu, ko pa ga je smel po raznih intervencijah vendarle položiti, mu niso podelili advokatskega mesta. Končno je po posredovanju grofa Leona Thuna dobil L 1855. profesuro na pravni akademiji v Sibinju, od koder je preko Inn^brucka, kjer je predaval dva semestra, prišel na takrat še skupno eb «, S, 7.* ta aajMTejfl originalni ruski mozi- kalni velefilm (Pesem na <0el£t Predprodaja Mn.ii ftlj univerzo v Pragi. NemAd študenti so ga kot Slovenca sprejeli s demonstracijami, toda končno ai je pridofcfl s močjo svoje osebnosti in s svojim znanstvenim delom utrjeno stališče in visoko veljavo v profesorskih krogih. V Pragi je ostal Krajnc do trojo ti dne 22. februarja 1875. Dr. Josip Krajnc si je s svojhn stvenim delom postavil spomenik, ki bo ohranil njegovo ime vedno v častnem spominu. S svojim imenom je proslavil tudi svoj narod pred vsem kulturnim svetom, in ie zato zasluži, da se ob šest-desetletnici njegove smrti nanj spominjamo. Se bolj pa zasluži hvaležnost naroda kot eden njegovih prvih buditeljev in voditeljev na poti k samostojnemu nacionalnemu življenju. Njegovo ime tudi v sedanjih in bodočih rodovih ne sme biti pozabljeno. Na Reki, na Sušaku, na Trsatu Suiak, 21. februarja. Ko sem se vozil pred dobrim tednom semkaj, je bilo vse drugače. Kras je bil ves zasnežen in v burji, do Opatije in čez vso Učko goro je ležal sneg, Reka in Sušak pa sta bila vsa zavita v hudo kraško burjo. Danes ni od vsega tega ničesar več, samo Učka gora ima pod vrhom Se nekai sneženih lis. Da prihaja pomlad, se pozna tudi v vlakih. Prej so bili vozovi, ki vozijo tam od Berlina, Prage, Dunaja in Ljubljane skoraj vsi prazni, zdaj so pa že skoraj napolnjeni potnikov, ki se vozijo na jug, na solnce. V Ljubljani je imel brzovlak pol ure zamude, na Reko je privozil točno. Nisem čakal voza električne železnice, temveč mahnil sem jo peš od kolodvora do meje, do mosta, ki deli Italijo od Jugoslavije. Bil je lep, prav pomladni večer in na Reki je bilo po ulicah živo. Gotovo sem hodil to pot že najmanj stokrat od tistega časa, ko je pripadla Reka Italiji, toda nikdar ie mi ni stopil tako živo pred oči dogodek, ki sem mu bil priča med vojno na Reki. Takrat ni bila pomlad, temveč najbolj vroči poletni mesec L 1917. V bolnišnici aa Reki, ki je bila nameščena v predvojni avstrijski pomorski akademiji, kjar Je sedaj stalna reška bolnišnica, nas je bilo vse polno vojakov, bolnih na malarijL Največ nas je prišlo tja iz Albanije. Z menoj v sobi je bil mlad poročnik iz Češke. Lep je bil ta mladi fant tako, da so se obračale na Reki vse ženske oči za njim. V kopališču »Jadran« na Sušaku, kamor smo se hodili vsako popoldne kopat, so ga pa gledali, kakor da ni to mlad poročnik, temveč da je prišel med nje mlad grški bog. Zali fant je imel zaročenko tam gori na Češkem, pokazal mi je njeno sliko, ki je predstavljala ne posebno lepo, ampak zelo ljubko dekle. Pa se je v fanta v reški bolnišnici zaljubila mlada strežnica, ki je bila pred vojno zasebna uradnica na Dunaju. Ljubezen je bila zelo huda. Takrat sem bil prvič v življenju priča tiste ženske strastne ljubezni, ki prehaja nepreračunljivost, da, v blaznost. Poročnik ii Češke se je moral naravnost boriti proti njenim zalezovanjem in vsiljivosti. Ko je videlo dekle, da ne bo iz vsega nič, da ne bo prišlo niti do poljuba, niti do objema, me je naprosilo, da aranžiram zadnji sestanek med njo in mojim tovariiem. Jaz sem vzel vso to stvar bolj od lahke strani in sem res neke nedelje popoldne speljal vso stvar tako, da smo se sestali vsi trije v veliki kavarni na Korzu. Vsa stvar je trajala samo par minut Lepi poročnik je potegnil iz svoje listnice sliko svoje zaročenke ter jo pokazal dekletu. Dekle je pre-bledelo. vstalo in odšlo brez slovesa. Midva sva posedela še nekaj časa v kavarni, potem pa odšla v kopališče Mislil sem. da je stvar končana. Pa se je končala tako-ie: naslednje jutro je prišel v najino sobo ob nenavadne zgodnji url službujoči zdravnik, reški Hrvat — Strežnica, sestra N. se je ponoči zastrupila, _ nama je povedal in odšel br« vsake druge besede Preteklo je najmanj četrt ure, da sva midva spregovorila prve besede. Moj tovariš se je še tisto dopoldne javil nazaj na fronto ln je čez mesec dni padel na Doberdobu.. Teea dogodka sem br spomnil ta veter, ko sem hodil po reških ulicah tja na Suiak. Kakor je Ljubljančanu užitek Iti v zgodnjih pomladnih urah če* Tivolski gozd na Rož- E! PRIDE! največje Johami Straoseove delo ROŽE Z JUGA nik, tako Je ta as Sušaku užitek vzpeti se zgodaj v jutru tja gori na Trsa t. To Jutro nisem iel po navadni poti, po romarskih stopnicah, temveč mahnil sen Jo od bolela »Jadran«, tam kjer gradijo nove osnovno loto. Kakor Je v vseh primorskih mestih polno tesnih ulic, ki vodijo kam navzgor, tako Je tudi na Sušaku poleg glavnih romarskih stopnic aa Trsat ie mnogo drugih, ki peljejo vse navzgor. Sel sem po nekaterih izmed njih in priiel v novi mestni park, ki se sedaj iele urejuje in • katerim bo pridobil Sušak zelo veliko na svoji privlačnosti. Potem sem iel mimo pokopališča ter prišel do velikega, obsežnega zidu. ki obdaje samostan oo. frančiškanov na Trsatu. Pred romarsko cerkvijo sem se ustavil in se zadivil nad lepoto pogleda na Sušak, Reko in morje, potem nad Voloskim, Opatijo in Učko goro. Lepota tega pogleda se ne da odeti v besede, da se pa naslikati z barvami na platno, ali speti v verze, kakor je storil to nai Kette. Nikdar, kadarkoli pridem na Trsat, ne zamudim prilike, da ne bi stopil v trsatsko romarsko cerkev, kjer človek tako lahko, kakor nikjer drugje, odvrže od sebe vsaj za nekaj trenutkov vse skrbi in težave, ki jih nosi seboj, in mu splava duia tja, kjer ;e Film Z. K. D. Danes ob 11. dopoldne poje Law-rence Tibbett v prekrasnem filmu KUBANSKA LJUBA VNA PESEM Z nJim nastopa božanska L. Vele« Vstopnina 3.50. 4.50. 5.50, 6.50 Din Predstave v Elitnem kinu Matici 'ai Jože Savli: Vesela pot Marseille. — Hotel de la Paix. Trudno si pomanem oči. Koliko je ura? Rad bi se dvignil in pogledal na uro, a že omahnem nazaj na posteljo. Ti nesrečni maček! Naj bo francosiki ali kranjski, nesramno brezobziren je in prha in praska in grebe po mojih možganih, da je vse pred menoj en sam perpetuum mobile: — Dolga, ozka ulica, temnopolta Arabka, bela mornarska čepica z rdečim šopom, vse se zasuče in izgine. Spet spim kakor mrtev. Čez čas. kr se znova predramim, začnem urejati zbegane misli v sliko prejšnjega večera. Kako je prav za prav bilo? — Sprehajam se po ulici vzporedno s Porte Vieux. pa me premoti vrag. No, vrag je ženska. V bežnico me je zaneslo. Ob stenah okrogle mizice, za vsako po dva stolčka. Takoj spoznam, da je drugi stolček pri mizicah odveč. Mlad mornar čisla vitko Arabko. Krepak možak, na videz bržčas ladijski nosač, ljubi obilno Breton-ko. k meni pa pristoni mala, rejena da-nica. menda Spaniolka. Ta okrogla tunka mi ni po volji. Oči mi legajo k mornarjevi Arabki. ženska opazi. Nekaj zgovornih pogledov, pa je pri meni. Mornar si brez nejevolje hitro izbere drugo. »Bon soir, monsieur!« »Bon soir, madame. Kaj bova pila? Šampanjca? Koliko stane?« »Sto frankov butiljka —« Vsega imam še tristo frankov, a sto naj jih dam za steklenico šampanjca? Rajši bordojca, po trideset frankov steklenico. Dekle je kakor jegulja. Imenitno pozna moške ta kača arabska! Kljub temu, da skoro nič ne pije, je kmalu že tretja steklenica na mfcri. Dekletova služba traja vso noč in se ne sme prezgodaj opiti Tri steklenice, morda tudi več. Ne vem. Motno se mi samo zdi, da sem šel z Arabko po stopnicah in da sem šele proti jutru prikolovratil v hotel. Nenadna misel me bliskoma vrže iz postelje. Kaj je z mojo listnico —? Prazna — V telovnikovem žepu najdem še bore deset francoskih frankov, tri švicarske franke in pet ali šest italijanskih lir. Dobro so me oskubili — Kaj sedaj? Daleč v tujini in brez denarja — Bodi kakorkoli, tujska legija mi je še odprta. Saj sem prav za prav največ zaradi nje prišel v Francijo, a dokler sem imel denar, nisem več mislil na to. Skozi Pariš, Versailles, Lvon v Marseille: lepa pot, ki je zdaj končana. Sreča moja, da sem včeraj poravnal račun v hotelu Smuk, obleko nase, pa sem že na ulici. Po kratkem izprehodu ob morju mi možgani šele začno pravilno delovati. V kavarni nekaj malega povžijem in telefoniram na prefekturo, od koder mi povedo, da je urad tujske legije v Forte Saint Jean (trdnjava sv. Janeza), ki stoji na levi strani ob Porte-u vieux-u (starem pristanišču). Stara, ogromna utrdba, z masivnim okroglim stolpom. Z mestne strani vodi k njej ozek lesen most. Pred vrati stoji vojak, ki me brez oviranja spusti noter, ko mu povem smoter svojega obiska. Po dveh obokanih hodnikih in čez dve dvorišči, nato po strmih kamenitih stopnicah, pa sem na dvorišču, ki ga od ostalih delov trdnjave loči visoka ograja. Nad vhodom opazim ploščo z napisom: DEPOT DE LA LEGION. Tu izvem, da moram prinesti potrdilo vojaške komisije, da sem sposoben, nakar me šele sprejmejo. Ta bo lepa. ako me na vse zadnje niti ne bodo marali —! Komisija posluje v seneealski vojašnici, popolnoma na drugi strani mesta. Hitro torej tja' Grede srečam Francoza, S £ S 1 ▼ glavnik vlogah: IL VTKTOROV J. ZEJMO GABDIN in TENJIN Retlja: M. DonsklJ, V. Legofin Glasba: GL Lebačer. mir in lepota. Da bi bila vsaka molitev, izmoljena v tej cerkvici, samo rosna kapljica, M bilo morda iz teh kapljie ie morje, večje kakor je naše Jadransko. Da M bila vsaka prošnja, ki je vzklila h človeških are v tej cerkvici, samo rahel otroški dih. bi bili iz teh dihov oblaki, ki bi pokrili nebo nad zemljo tja gori od severa do Joga tja doU. Ia koliko miru, tolažbe la apanja Je bilo ta notri vlitega v »eminaa Bovefta srca. StopA sen Is cerfcvc v majhne kavama, U leži cerkvi aaaprott. Kavarna Jc bila prama, samo pri mizi ofc okna Je sedelo nekaj človeškega, v čemer pa aisaa noge* razločiti, ali Je te ženska ah moški, ah j« samo prikazen. Prijazna goatilniiarka ml je, ko je postavila čaj na mojo mizo. aa moje vprašanje pojasnila, da Jc to — graj-ska gospa, »grofica«, potomka Frankope-nov ia lastnica razvalin ajihovega grada. Biti na Trsatu in ne stopiti v romarsko cerkev, jo ravno tako nepopolno, kakor obiskati razvaline frankopanakega gradu aa Trsatu ia ne videti lastnic* teb razvalin — »grofice«. Porabil sem lepo priliko, da sem se seznanil s njo. O tem zanimivem sestanku in obiska v njenem gradu Vam bom poročal prihodnjič. p. Kulturni pregled Rilavec in A. Mitraviceva v „Carmen" V č-trtek zvečer smo imeli v ljubljanski operi dva odlična gosta. Pozdravih smo na prvem mestu z veseljem zopet gosp. Josipa Rijavea. Že dolgo časa ga ni bilo pri nas. In vendar je naš rojak, doma iz tako solnčno Gorice, kakor je solnčen njegov kot žamet mehki, lirični tenor. Poznan pa ni samo doma, kjer ga cenimo kot najodličnejšega opernega in koncertnega tenorskega pevca, temveč tudi v tujini, saj je umetnik svetskega sloveaa, tenor med tenorji, ki jih ni težko sešteti na prstih maiodane ene same roke. Ni ai hotel med svetom kot visoko naobražen, a vendar skromen človek delati reklame ■ pomočjo raznih več ali manj vrednih filmov, kot ta delajo dandanes nekateri pevci, ki M aa ta cenen način pridobivajo svetovno sla po. a jih na živem odru, iz oči v oči, publika in kritika odklanjata, temveč si je osvojil svoje, zavidanja vredno prvenstveno mesto z resnim, strogim trudom, ■ katerega pomočjo je svoj žc od prirode bogato obdarjeni glas rbrušil do najvišje umetniške popoln os tL Njegov Josč v Btzetovl >Carmen< Je Ml za našo publiko pravo pevsko, pa tudi igralsko doživetje, ki se Je nam vsem živo vtisnilo v spomin. S prav južnjaškim poletom se Je dvigal njegov mehki, sočni tenor lahkotno v višine, z neverjetno dihalno spretnostjo zdržal minutno dolge naraščajoče in padajoče tone, zajel s svojo mehkobo poslušalce, a se zagnal tudi v silne dramatične akcente. Izklesana umetnina Je bila njegova cvetlična arija, kakor Jo imenujejo, v drugem aktu. Na neskončni aplavz Jo Jc moral celo ponoviti. Samo po sebi Je umevno, da co ga pocla-ialei z navdušenimi odobravanji zasuli tudi po vsakem dejanju. Naši operni obiskovale! imajo sicer zelo ostro razvit vonj, Če urnem tako reči. Vnaprej zavohajo, kaj bo prvovrstno, kaj ne. Ta vonj pa jih je pustil v kratkem času dvakrat na cedilu. V četrtek drugič! To pot se kosajo lahko, ker Jih ai bilo v operi J Krepko ln svojevrstno so b prilagodila Rijavcu Ančica Mitrovičeva. Njena Carmen ni sicer demonska, zla, kakor smo je vajeni, a je dekliško vihrava, nerazsodna, na gonsko nestanovitna, brez eiganstva in pe-kienstva, a vendar močna in prepričevalna. Tudi ona je doživela ob Rijavčevi strani zelo simpatičen sprejem. Jc vodil ta veter gladko ln v naj-oijmn kontakta z goltoma g. dr D. Svara. Fi> rriiirujt doaate ii iUN. Novi upravnik beograjskega Narodnega gledaliiča dr. Branislav Vojin*»red ko ji aaatajec. Zag-ebika »Biooaa« bo izdala v prihodnjih dneh prve knjige a>oa anten laluega dela Mvioga teta Preebiroa. slovečega publicista ta kritika Milana Marjanovima. Delo aa bo Imenovalo »Narod ko# naataje« la bo obeegaio Kirl knjige, vsaka po dva tvee ka. Y poem zvezka poda avtor a na Imo la sinteze IS. stoletja, v drugem pa namerava opisati položaj v Srbiji bi na Hrvaškem leta 1906. Prva knjiga se bo zaradi tega imenovala »Godi na 19U5c Dve ae*l OemaA dre^L Mita* Bege-v!4 Ja spisal aarro koca*di)e JL>*a prst* bjk. Krstna predstava bo v Beograda. — P*dja Petrovie Je dovršil novo kotne<0-Jo »I to ne sme ni ko znati«. Premiera bo v Beogradu to Zagreba. Zbrvee spise Aate Btartevita, aa)ort£i-nalnejšega hrvaškega politika v drugi polovici 19. btoietja, namerava butati v redakciji K reši mira K* valita Zagrebika >81-nozac Pri trti založbi izidejo »Knjtftevae študije« dr. Antuna B a r c a, novele Stavka Kolara ia novi roman G jure Vllovi-6 a »Zvone Je plakaio Dj«vieuc Orientalska pevest Plerrea VaNaigd Proza Pierrea ^Valmigerea .Otanl«. ki )e le izdala založita »Evalit« v prevoda Mate Slavteve, je označena za roman. Ne po obsega ln ne po Izgradnji ni to rootaa v pravem pomena besede. Je ena izmed neštetih »conteec, ki jih je toliko v francoski literaturi in katerih dobršen del otooe v porabljen je. Valmigčreovo povest rešuje pred nemilo usodo orientalski sujet; ta Je ja vpeljal tudi v našo prevodno knf*l Iz njegove porcelanasto lepe ln krhka Krilne proze se oglaša japonsko srce, »podobno divji češnji, ki dehti v jutranjem solncu«. Pisatelj je dal svojemu orientalskemu »ujeta originalen okvir spominov aa prejšnjo življenje, ki ga je pripovedovalec zgodbe preživel na Japonskem. Japouska pokrajina, ljudje, ljubezenski doživljaji, ves ta eksotlfr ni svet je pisatelj orisal pastelno mehko in vpletel med pripovedovanje še japonske verze v izvirnika. Knjiga utegne zanimati zlasti žensko čltateljstvo. Vremensko poročilo ta« vllk« aa itmr.ot^, ara;« poaDeai» L Cm »paaovaaja. 1 »tanje totroutelr* t temp* raturo 4. relat!voc vlago v odstotkih. » smer In brstno vetra, t »tolaCnoni S—10 7 padavine v ra, t rrato pari a rtu _ Temperature. prve ktevilke »cmee&a. najv-ijo, drva« aajrjifc^o temperarero. Z3. februarja Dobljena 1, HU, U, T*. 88WS. T. Cel. 17X; Ljubljana U. T»Jk 10.7. 71. S< 14. de«; Manbur 7. 742.4. i to, M S. li M. 4.0; Zagreb 7, 74*.L SO, 8W«, l, Beograd 7, 751-i, tO. 70. 4, —, —; Skoplje 7, 766.», —1«.0. 90. SW1, 4, —> —; Kumbor 7. 767.4, 18.0, 80, SEJ4, 10. t.0-. SpMt 7, 7614. 12.0. 80. 8K7. 10. —* —{ RosaSka Slatina 7, —, 9 0, 85, W», 10. Sei. 04. Temperatura; LtfcrMJaiM IM, M; bor 1J.0, 7.S; Zagreb 14.0, 1.1; 16.0, 4-0; Skoplje 4-0, —16-1; Kumbor 11.0; Rog. Slatina 11.0, 7.6. razcapanega potepuha, ki je namenjen tja kakor jaz. Postaven Senegalec naju odvede v pisarno. »D' oni etez-vous?« me vpraša prijazen uradnik. »Iz Jugoslavije —« »Dobro. Pridite jutri — Danes komisija ne dela več — In vi?« se obrne k drugemu. »Francoz sem —« »Če ste Francoz, ne morete služiti v tujski legiji. Saj vam vendar ime samo pove —« To je lepo —! Pridite jutri — A kam naj grem dotlej? Kje naj spim in jem? Pač, pač, še vem rešitev! V hotelu imam še dovolj obleke — Kar v kraj s njo! Za silo bo le nekaj — Francoz mi potoži, da že dva dni ni ničesar jedel. Brž zamenjam tistih nekaj švicarskih frankov in italijanskih lir, nato pa v skromno gostilno na kosilo in steklenico vina. čemu ne bi šel tudi Francoz z menoj, ako mu tako trda prede? Naj se siromak naje, ko je že poldrugo leto brez zaslužka. Vsaj ne bo silil v tujsko legijo. Po kosilu odideva v hotel. On je no-soč, jaz »gospod«. Z vso mojo prtljago sva kmalu v dolgi ozki ulici, kjer je polno trgovcev - starinarjev. Najprej dam Francozu površnik, da ga proda. Možak stopi v trgovino, sam pa čakam na ulici »Nič ni,« mi pride povedat. »V Mar-seilleu nihče ne noei v avgustu površnika —« Kakor je to naravno hi resnično, je vendar v tem trenutku žalostno. Treba 1e v drugo, v tretjo trgovino. Ni vrag, da bi bili vsi starinarji tako zakrknjeni! Možak zopet gre, med tem pa jaz opazujem življenje in vrvenje na ulici. Kakor daleč neso oči, stoje po obeh straneh ulice otroci in ženske, vrišče kakor jata papig, in ponujajo razno blago. Vročina narašča, vzduh je neznosen in prepoln vonja po raznih živilih. V vrvežu malone pozabim na Francoza. Saj res: pred več nego pol ure je odšel, pa ga še vedno ni — Ga ni in ga ne bo — Bog mu daj zdravje in dolgo življenje pa še dosti Kranjcev z mojo pametjo! Brez dvoma se bo še v pozni starosti, ako jo učaka. spominjal Jugoslove-na. ki ga ,1e nakrmil in napojil ter mu za nameček še poklonil skoraj čisto nov površnik. — Naj mu bo! Nič mu ne zamerim in tudi sam rad mislim na to veselo pot. Potop parnika »Vile44 Podrobnosti katastrofe v gosti megli, ki je najzavrat nejši sovražnik mornarjev Sušak, 22. februarja Katastrofa našega parnika »Vile«, o ka-leri j« »Jutro« že poročalo, je globoko Užalostila vse prebivalce primorskih krajev. Parobrodarska društva so razobesila črne zastave. Na Sušak je dospela vest, da je italijanski motorni brod »Rodi« s člani rečene posadke »Vile« že včeraj dopoldne prispel v Trst. Člani rešene posadke so sporočili naslednje podrobnosti o katastrofi: Parnik »Vila« je zaradi goste megle srmanjšal svojo brzino, dajal predpisane zvočne signale ter pozorno meril globo-cino morja. Tedaj jc naletel nanj italijanski motorni brod »Rodi« s toliko silo in brzino, da je napravil v boku »Vile« ogromno razpoko, ki je povzročila potop parnika v nekaj minutah Poveljnik nesrečnega parnika in vsi mornarji so ohranili popolno prisotnost duha in v najkrajšem času so spustili v morje reševalne Čolne, v katere se je vkrcala večina posadke. Nekaj mornarjev je skočilo v morje. a so jih potem še lahko sprejeli v reševalne čolne. Štirje člani posadke so pa hiteli v spodnje prostore parnika, da bi rešrli svojo prtljago. To skrb so plačali s svojim življenjem, zakaj parnik, ki se je '•■e potapljal, jih je potegnil s seboj v vrtinec aNT motornem brodu »Rodi« so nudili rešenim mornarjem vso pomoč in nego. Tudi v Trstu so jih lepo sprejeli in tam bodo ostali še danes, da bodo italijanske pomorske oblasti zaključile poizvedbe o poteku katastrofe. Parnik »Vila« je bil last Brodarske a. d. Oceania že od L 1938., službo pa je opravljal na brzi potniški in tovorni progi Ja-dran-Francija-Alžir-Maroko-Kanarski otoki. Prej je bil ta parnik last neke severnoameriške parobrodarske družbe in imenoval se je »Munwood«. Zgrajen je bil leta 1914. v Greenocku na Angleškem. Njegova brzina je znašala 10 morskih milj na uro. »Vila«, ki je imela svoje domače pristanišče na Sušaku, je bila krasen in močan parnik ter eden od najlepših in naj-nrikladnejših, kar jih je imela Brodarska n- d. Oceania na prej navedeni progi Samo parnik »Timok«, ki so ga bili nabavili pred poldrugim letom, je mogel z »Vilo« uspešno tekmovati. Nesreča, ki je zadela z izgubo tako lepe ladje našo mlado trgovsko mornarico, pa ne bo omejila podjetnosti Oceanie, ki si bo s svojo energijo gotovo čimprej oskrbela sredstva za nabavo druge ladie, ki bo nadomestila izgubo ponosne »Vile«. Tragična usoda, ki je zadela ta parnik in štin vrle mornarje, je posebno pretresljiva zaradi tega, ker se je pripetila tako rekoč pred vratmi domovine. »Vila« bi bila morala v Benetkah izkrcati tovor fosfata, potem pa bi bila odiplula na Sušak. da spet nastopi službo na svoji redni progi Ponosni parnik, ki je prestal na morju že toliko najnevarnejših neviht, je postal sedaj žrtev megle, ki je najhujši in nejzavrat-nejšri sovražnik vseh mornarjev. Poveljnik ponesrečenega parnika Josip Kalafatovič. kapetan dolge plovbe, je star izkušen mornar, ki se je že nekajkrat proslavil s svojo iniciativo in odločnostjo v najnevarnejših momentih. Posebno se je izkazal avgusta 1924. ko je prihitel na pomoč nekemu poštnemu letalu, ki je na Sredozemskem morju med Alicato (Španija) in Oranom (Alžir) padel v morje. Vkljub strašni nevihti in močnemu vetru je kapitan Kalafatovič rešil pilota, dva potnika in vso pošto. Takrat je bil kapitan Kalafatovič poveljnik parnika *Ko-strene«, ki je tudi last Brodars-ke a. d. Oceania na Sušaku. Po izvrstnem manevriranju svojega broda se je kapetan Kalafatovič približal ponesrečenemu hidroavi-onu ter v zadnjem hipu rešil posadko in •pošto. Za to junaško in nesebično delo ie predsednik francoske republike odlikoval kapitana Kalafatoviča z diplomo, ki mu je bila izročena na francoskem konzulatu. Na kraju nesreče, 7 morskih milj od Benetk nasproti izlivu reke Piave, kroži noč in dan nekaj remorkerjev, ki iščejo trupla štirih ponesrečenih mornarjev, istočasno pa vršijo varnostno službo, dajajoč mimo vozečim ladjam svarilna znamenja z zastavami in lučjo, da ne bi kaka ladja nasedla na potopljenem parniku Strokovnjaki so ugotovili, da »Vile« ne bo mogoče dvigniti iz morskih globin in jo bodo zaradi tega razstrelili z minami. Dokler ne bo to izvršeno, bodo remorkerji ostali na straži. Motorni brod »Rodi« je zadel »Vilo« s svojim sprednjim dedom v bok ter napravil veliko odprtino poleg njenega poveljniškega mostu. Ne samo zaradi hude poškodbe, marveč tudi zaradi velikih tovorov fosfata in žita se je moral ponesrečeni parnik potopiti v najkrajšem času. V trenutku, ko je prišlo do katastrofe, je bila večina »Viline« posadke, ki je štela 32 mož, zbrana v obednici. Pri trčenju se je tudi motorni brod »Rodi« znatno poškodoval. Sedaj ga popravljajo v tržaški ladjedelnici. Gosta megla, ki je zakrivila to h odo nesrečo. jc uničila že mnogo ladij in mornarjev. Vsako leto se v gosti megli ponesreči večje število parnikov zlasti v severnih vodah in v kanalu La Manche. Na Jadranskem morju take megle niso tako ceste, kakor na drugih morjih. Nevarna področja goste megle so okrog Zadra in otoka Krka ter blizu Benetk. V srednjem in južnem delu Jadrana pa se goste megle pojavljajo le redko kdaj. Zanimivo mizarsko delo V št. Petru na Medvedjem selu je brezposelni mizar g. Vincenc Krum-pak umetniško izdelal nizo, ki simbolizira jugoslovensko državno edinstvo. Njegovo delo bi la-nko krasilo kako slavnostno dvorano. Mojster je nameraval svoje delo pokloniti blagopokojnemu kralju Aleksandru, a ker je kruta usoda preprečila to namero, je sklenil svoje delo prodati, ker je v hudi stiski potreben iaslužka. Mojster Krum-pak je vsa svoja mlada leta preživel v tujini. V stroki se je izpopolnjeval na Dunaju in v raznih drugih mestih. Po Vodnikovih stopinjah Nekdaj in sedaj — Vodnikove »Besede" — „ Vodnikova družba" ima 15*000 članov Dan 3. februarja je bil naš prvi narodni slavnostni dan. Bili so časi, ko so ga praznovali ne le v šiški pri »Kame-niti mizi«, ampak tudi po drugih mestih in trgih. Leta 1858. je bila ob stoletnici rojstva prva velika slavnost v Vodnikov spomin. Vršila se je na Vodnikovem rojstnem domu v Zg. šiški. Ko so se od 1. 1860. ustanavljale čitalnice, so se v njih vsako leto prirejale t. zv. Vodnikove »Besede«. Tako je postal Vodnik nekak naš prvi narodni svetnik in njegov rojstni dan naš prvi narodni praznik. Dasi ona višja družba, ki je že takrat slavila spomin našega prvega pesnika, še ni pojmovala v vsej globo-kosti njegovega življenjskega dela, so vendar te slavnosti prebujale našo narodno zavest in dvigale naš ponos. Takrat res še nismo imeli drugega velikega imena, ki bi ga bili slavilL Prešeren je bil še zatemnjen in nerazumljen, Trubar pozabljen in oddaljen — drugih takih imen pa ni bilo. Vsa naša velika imena so takrat šele rastla, saj je bil 1. 1858. ustanovljen »Slov. Glasnik«, ki je prvi zbral vse naše pesnike in pisatelje na skupno delo. Res so takrat slavilci gledali Vodnika v nekaki zarji pesniške slave in poznali komaj par njegovih pesmic — a važno je to, da smo se začeli zavedati, kakšen pomen imajo pesniki v narodu. V polni meri smo se tega zavedli šele potem, ko smo začeli razumevati Prešerna. Cim bolj smo kulturno rastli, tem bolj se je odmikal v mMM "/SS/^. Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka m gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan m noč. daljavo naš prvi narodni svetnik, a zato je tudi tem bolj rastlo število onih, ki so postajali njegovi častilci. Dočim je bilo iz početka le nekaj gospode in mladine, je prihajal počasi pred njegov duševni kip narod, ki je zanj delal, ljudstvo, ki ga je bolj razumelo, dokler se ni dvignil pred staro gimnazijo in liceal-no biblioteko njegov spomenik, ki ga je narod postavil svojemu možu, pesniku, voditelju. Velika je bila naša rast, če pogledamo od 1. 1858. pol stoletja naprej. Kje smo bili že 1. 1908.! Takrat je bil že vzrastel Prešeren iz nas. Žetev na našem leposlovnem polju je bila tako obilna, da je stopilo Vodnikovo delo, — zbrano v eni sami knjigi »Slov. Matice«, — daleč v ozadje. Videlo se je, da so bile njegove še nekoliko trde besede, drobne pesmi in zdrave misli komaj prve kali na naši premlajeni njivi Zdaj smo segali že v svetovni krog. Njegova pesniška slava je dobivala drugo vrednost in njegovo delo je prešlo v zgodovino. Toda v njem je toliko večno življenjskega, da je bilo zelo primerno, da je njegovo ime dala na čelo svoji organizaciji družba, katere namen je skrbeti za dobro slovensko knjigo. Tako je program Vodnikove družbe ozko zvezan s programom, ki ga predstavlja ime Vodnik. Danes ni več Vodnikovih »Besed« po naših čitalnicah in drugih društvih. Edino zvesti šiškarji se ga vsako leto na rojstni dan spominjajo. A Vodnikovo ime j« tako živo med narodom, da skoraj ne potrebuje proslav. Namesto proslav je vsako leto v tem mesecu živahno delo za njegovo Vodnikovo družbo. Ona mu bo postavila med narodom najlepši spomenik. Ona ga bo za Vselej najožje zvezala z narodom. »V delih svojih sam boš živel večno...« In na vse, kar nam nudi Vodnikova družba, se nam zdi, pada od daleč njegov dobrohotni blagoslov. Tudi letos ob času najhujše krize smo Izvidniške patrulje v loviščih tuberkuloze Zagorje, februarja. V zadnjem času je banovinski zdravnik tfr. Slavko Grum započel obširno akcijo, ki naj izloči deco, katera je sumljiva, da je okužena s turberkulozo. Sef protituberku-loznega dispanzerja v Trbovljah dr. Prodan mu je stavil na razpolago potrebni serum in dodelil v pomoč požrtvovalno zaščitno sestro PliberSkovo. Bistvo teh preiskav za razpoznavo jetike pa je med nepoučenim ljudstvom še premalo znano in so preiskave vzbudile popolnoma neutemeljeno bojazen, da gre v večini Izsledkov za akutno obolenje. Namen teh vrst je, da na poljuden način pouče vso našo javnost, kako je s takimi preiskavami. Pri vsaki bolezni je najvažnejša hitra razpoznava, kajti v samem početku je mogoče ozdraviti vsako bolezen. Uprav pri znakih jetike je sumnja bolezni podana šele potem, ko nastopijo v znani, že jasni sliki, ki je precej resna in zahteva dolgotrajnega zdravljenja in z njimi zvezanih stroškov, ki jih pa slabše situirani sloji izvečine ne zmorejo. Zato so šla prizadevanja zdravniških krogov vedno za tem. da bolezen ugo-tove v kali. V to svrho so uporabljali in še danes uporabljajo razna cepiva, ki jih v telo ubrizgajo ali kako drugače vanj spravijo. Po znakih, katere to cepivo izzove, bodisi na koži ali drugje, sklepajo potem, če se je obolenje že pojavilo. V svrho razpoznave jetike uporabljajo dan«, tuberkulozni serum Dermotubin. katerega Je treba vtreti v kožo. navadno na prsih. Kaj je Dermotubin T Postopek z* oridobitev Je v glavnem ta ,da baci jtabcrkuloze) prenesejo na nekak co, ki predstavlja nad vse ugodna tla za njihov nadaljnji razvoj, živi ali aktivni bacili se na žolici bohotno razvijejo, nekako tako kakor plesen. Ko je razvoj in razplod dosegel najvišjo točko, vso tako pridobljeno kulturo z vročino ali z drugimi sredstvi umorijo in na poseben način iz njih Iztisnejo strupe. Dermotubin je raztopina teh strupov v znanem glicerinu. V prenešenem pomenu predstavlja ta serum nekakšno iz-vidniško patruljo, ki jo je treba napotiti v človeško telo, da tamkaj izpolni svoje poslanstvo. Ce bomo pa hoteli to poslanstvo prav razumeti, moramo vedeti: z jetlko so danes več ali manj okuženi skoro vsi ljudje, a s to razliko, da nekateri od teh sploh nikoli za jetiko resno ne obolijo, dočim druge ugonobi. Odpornost posameznih ljudi Je namreč odvisna od ustroja njihovega organizma, to je: čim boljše življenjske (in seveda tudi organsko podedovane) prilike so Jim dane, tem bolj se telo še pravočasno postavi v bran. Ce vdre v telo bacil jetike, mu rdravi sokovi telesa takoj postavijo v bran svoje vojščake, tako zvane protistrupe, katere ob lahnem obolenju producirajo, za kar pa človek največkrat niti ne ve. TI proti-strupi razkrojijo bacile jetike ne samo v prvem njihovem vstopu v telo. temveč tudi pozneje v življenju. Kajti protistrupi ostanejo v telesu za vedno kot nekaka obram-bena četa s točno določenim namenom, torej edino za obrambo proti Jetičnim bacilom. Tako vsak bacil, kl v telo vdere, že takoj na vhodu trči s počitimi četami, kl navadno Jzvojujejo zmago. S tem Je organizem zavarovan, kar je zanj velika pred-lost. Organizem, kl pa takega boja Se nI doživel, je na slabšem, kajti nihče ne ve, kako ae bo morebitni boj končal. Ce telo nima dovolj zdravih sokov, takrat bacili jetike ne poznajo usmiljenja. Dermotubin, katerega z vtiranjem prisilimo, da pride v telo, je torej sicer neškodljiv strup, ki ima nalogo izzvati proti- strupe, če so že v telesu. V teku 72 ur se na mestu vdrgnjenja pokaže rezultat tega boja, če Je sploh prišlo do njega, v obliki izpuščajev. V najugodnejšem primeru izpuščaja na koži sploh ni. Organizem torej še ni imel prilike, da bi se boril proti je-tikl ln torej ni produciral protistrupov. Iz zgoraj povedanega pa Je ta primer nekako na slabšem, ker se ne ve, kako se bo morebitni boj končal. Nadalje pa je mogoče nakupe"01^ . • w<-te. Zahtevale morate T^erih ni*a i« TUNGSRAMD * Ui »OSMO CTita ▼ dTOini v« .. dekaltimeniH ^ \rL v Vašo korist ie tol £ y vrat tik' v ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih ^^^ čutili, da je Vodnikova družba globoko vkoreninjena med nami. Poročila poverjenikov so bila do srede leta še zelo negotova. Odbor se je vkljub temu odločil, da tiska 15.000 izvodov pratike in drugih knjig po 500 več. Težka kalkulacija. A dobra vera je zmagala!-. Do danes je skoraj vse oddano. Ostalo je le še nekaj izvodov za naknadne naročnike, ki pa bodo kmalu pošli, ker je pri- MobiMS a* Miniftentvo •ocnaln« politik« h> MrstfMf* ttfmU« - " t M <4 11911 s- ii« glasov še vedno dovolj — in nekaj garnitur za zaostale poverjenike, ki se bodo gotovo še oglasilL Tako more družba z zadovoljstvom gledati na uspeh letošnjega leta. Vstopili smo v jubilejno leto prve desetletnice. Odbor bo storil vse, da bo ta desetletnica vredna Vodnikovega spomina. Najlepše pa počastimo ta spomin, če v jubilejr.em letu pomnožimo število članov zopet na prvotno število 20.000 in če bo mogla družba izkazati novo vrsto ustanovnikov in dobrotnikov, ki na ta način lahko zvežejo svoje in svoje hiše ali družine ime z Vodnikovim imenom. Mislimo, da bo to vsakemu Slovencu v čast in da bo to najprimernejša in najvrednejša proslava Vodnikovega imena v našem modernem časti. Na avtomobilski razstavi v Berlinu Berlin, 17. februarja. 14. t. m. je otvoril Hitler mednarodno avtomobilsko razstavo v mestnih razstavnih prostorih. Devet ogromnih razstavnih lop s stalno površino 50.000 m* je napolnjenih z osebnimi, športnimi, dirkalnimi in tovornimi vozovi, z motornimi kolesi in vsakovrstnim avtomobilskim blagom. V dveh urah prideš ravno lepo skozi vse dvorane, ako namreč neprestano hodiš, brez prestanka! Sam Fiihrer je potreboval za obhod razstave polne tri ure! Poleg nemške avtomobilske industrije z znamkami BMW, Mercedes-Benz, Adler, Auto-Union, Framo, Hanomag, Hansa-Lloyd, Imperia, Kaiser Fahrzeugbau, May-bach. NSU, Opel, Standard in Stoewer je zastopana Češka industrija z znamkami Ceskomoravska-Kolben-Danek (Praga) in s Tatro (Smichow), dalje avstrijska z Austro - Dainilerjem-Steyerjem, angleška z Austin-Motor Co., francoska z znamkami Citroen in Renault, italijanska s Fiatom in ameriška s Fordom. Vse tovarne so razstavile svoje najlepše in najboljše izdelke zadnjega leta v prvi razstavni dvorani. Posebno zanimivost razstave tvori lopa Mercedes-Benza, kjer je predočen celotni historijat razvoja dirkalnega voza. Tu vidimo kočije ozir. zapravljivčke z vdelanim prvim bencinskim motorjem, s katerimi je postavljal Benz v Parizu v letih 1886 in 1890 rekorde s tem, da je vozil i maksimalno brzino 26 km na uro in seveda s cilindrom na glavi. In potem na mah popoln preokret v obliki vozila. 2e leta 1900 je izdelala tvrdka Benz vozilo, ki ima že obliko avtomobila, a leta 1907 že dirkalni voz s 100 HP in 200 km maksimalne brzine! Potem tako dalje do poslednjega, ki ki je grajen v aerodinamični obliki in iz duraluminija, na katerem je v novembru lani zmagal Caraeciola in postavil z njim nov rekord. Ob straneh I. dvorane ima industrija sestavnih delov svoje koje, kakor tudi tovarne pnevmatik. V dvorani II. so razstavljeni izključno težki tovorni avtomobili in avtoomnibusi. Posebno pozornost vzbuja Benz-Dieeel avtoomnibue v aerodinamični obliki. Lopa III. je posvečena razstavi »Ceste«. Ta razstava je poglavje zase. Nazorno razlaga vsa vprašanja, nanašajoča se na gradnjo cest, posebnih za avtomobilski promet. Dvorana IV. je polna motornih koles od najcenejših do najdražjih. Najcenejša so že po 500 mark in to NSU in Zundapp. So pa tudi po 2000 mark n. pr. BMW. In za lo ceno dobiš že avtomobilček! V lopi V. najdeš lahke tovorne avtomobile, industrija pogonskih sredstev ima tu svoje prostore in modele sodobnih garaž vidiš tu. Lopa VI. vsebuje vozila na nadomestna pogonska sredstva, kot parna vozila, težke vozove na lesni plin, na generatorski plin itd. Tudi elektroindustrija je tu razstavila svoje izdelke in pa vsakovrstna orodja, ki spadajo neposredno ali posredno k avtomobilu. V dvoranah VII. in VIII. pa vidiš vsakovrstne opreme in oprav* ra avtomobili-sta in mehanika. V splošnem prevladuje pri osebnih vozovih aerodinamična oblika, ki je pri nekaterih znamkah okusna, pri drugih pa nikakor ne. Kot novost je prinesla tvrdka Kaiser majhen lahek športni voz na treh kolesih, z zrakom hlajenim motorjem. V 1,5 literskem razredu je ličen BMW športni voz s 6 eilinderskim motorjem. Imperia športni voz spada po dplazmožnosti v ta razred, čeprav ima le 750 cem vsebine, a doseže z dvotaktnim, tricilindr. zvezdnatim motorjem visok efekt. V močnejšem razredu so Auto-Union-IIorch s 3.51itr., 8cilindr-skim V-motorjem in kot najmočnejši športni voz je Mercedes - Benz - Kompresor s 5 litri vsebine, ki je tudi najdražji voz razstave (24.000 mark). Pri običajnih potniških modelih ni mnogo tehničnih novosti. Prevladuje v splošnem posamično obešanje koles in brezšumne prestave. Kot najcenejši in najekonomičnejši voz te razstave je smatrati Opelov izdelek: eena 2000 mark, poraba 7—8 litrov. Ford ima svoje nove modele zopet v živih barvah, vendar se tip voza še vedno razlikuje od drugih evropskih po svoji višji težiščniei. Med sestavnimi deti bi bilo omeniti nove žaromete proti megli, dalje Boschevo novo »Alni-jeklo«, ki ima boljša magn"-ticna svojstva in je lažje, ter karoserije iz stekla v upognjenih oblikah. Dr. M. F. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« za v. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan n slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. __j_-JL'-S8 zasledovati lahno pordečenje kože, dalje male mozoljčke in slednjič gnojne mozoljč-ke, ki jih zaznamenujejo s tremi križčki. V vseh teh treh primerih Je organizem popisane boje že prestal, a v zadnjem primeru je verjetno, da se boj Se vrši, kar bi pomenilo resnično nevarno obolenje, M zahteva takošnjo klinično preiskavo. TI zadnji postanejo torej kandidati, katere z vso skrbjo preiščejo in Jim dado napotke za zdravljenje in kar je s tem v zvezi. Oni z dvema ali enim križčkom pa vsebujejo za enkrat dovolj protistrupov, zaradi česar so proti bolezni v nekem pogledu bolj zavarovani kakor oni, pri katerih je razpoznava negativna. Iz povedanega je msumljivo, da je vsak strah od strani staršev neutemeljen, sa osumljence bo pa vse potrebno preskrbljeno. Po dosedanjih ugotovitvah izkazuje zdravniški izvid okroglo 52 odstotka pozitivnih, med njimi pa prav mal odstotek takih, ki pridejo do klinične preiskave, to je na rSntgen itd. Po mnenju dr. Slavka G ruma je to izredno razveseljiv odstotek, kajti bati se je bilo, da bo zaradi vladajočih socialnih razmer katastrofalen. Doslej je bila pregledana okroglo polovica Šolske mladine obeh šol. Požrtvovalna zaščitna sestra iz Trbovelj gdč. Pliberškova z vso ljubeznijo opravlja vtiranje Dermotubina, kar ni malenkost pri skoro 1700 dece. Na sliki jo vidimo, kako vrši to delo. Debelolični abecedarček je imel negativni izvid. Zahvala velja vsem, ki se zavzemajo za zdravje naše rudarske mladine. Na toaletno mizo lepih dam, ld hočejo ohraniti zdravo kožo In zdrav naravni tata spada le RIVIERA TOALETNO MILO, kl Je Izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja Potop parnika „Vile" Podrobnosti katastrofe v gosti megli, ki Je najzavrat- nejši sovražnik mornarjev Suiak, 22. februarja Katastrofa našega parnika »Vile«, o kalen je »Jutro« že poročalo, je globoko užalostila vse prebivalce primorskih krajev. Parobrodarska društva so razobesila črne zastave. Na Sušak je dospela vest, da je italijanski motorni brod »Rodi« s člani rešene posadke »Vile« že včeraj dopoldne prispel v Trst. Člani rešene posadke so sporočili naslednje podrobnosti o katastrofi: Parnik »Vila« je zaradi goste megle manjšal svojo brzino, dajal predpisane zvočne signale ter pozorno meril globo-cino morja. Tedaj je naletel nanj italijanski motorni brod »Rodi« s toliko silo in brzino, da je napravil v boku »Vile« ogTomno razpoko, ki je povzročila potop parnika v nekaj minutah Poveljnik nesrečnega parnika in vsi mornarji so ohranili popolno prisotnost duha in v najkrajšem času so spustili v morje reševalne čolne, v katere se je vkrcala večina popadke. Nekaj mornarjev je skočilo v morje, a so jih potem še lahko sprejeli v reševalne čolne. Štirje člani posadke so pa hiteli v spodnje prostore parnika, da bi rešili svojo prtljago. To skrb so plačali s svojim življenjem, zakaj parnik, ki se je ?.c potapljal, jih je potegnil s seboj v vrtinec aN motornem brodu »Rodi« so nudili rešenim mornarjem vso pomoč in nego. Tudi v Trstu so jih lepo sprejeli in tam bodo ostali še danes, da bodo italijanske pomorske oblasti zaključile poizvedbe o poteku katastrofe. Parnik »Vila« je bil last Brodarske a. d. Oceania že od L 1928., službo pa je opravljal na brzi potniški in tovorni progi Ja-dran-Francija-Alžir-Maroko-Kanarski otoki. Prej je bil ta parnik last neke severnoameriške parobrodarske družbe in imenoval se je »Munwood«. Zgrajen je bil leta 3914. v Greenocku na Angleškem. Njegova brzina je znašala 10 morskih milj na uro. »Vila«, ki je imela svoje domače pristanišče na Sušaku, je bila krasen in močan parnik ter eden od najlepših in naj-prikladnejših, kar jih je imela Brodarska tL d. Oceania na prej navedeni progi Samo parnik »Timok«, ki so ga bili nabavili pred poldrugim letom, je mogel z »Vilo« ospešno tekmovati. Nes-reca, ki je zadela z izgubo tako lepe ladje našo mlado trgovsko mornarico, pa ne bo omejila podjetnosti Oceanie, ki si bo s svojo energijo gotovo čimprej oskrbela sredstva za nabavo druge ladje, ki bo nadomestila izgubo ponosne »Vile«. Tragična usoda, ki je zadela ta parnik in štiri vrle mornarje, je posebno pretresljiva zaradi tega, ker se je pnpetila tako rekoč pred vratmi domovine. »Vila« bi bila morala v Benetkah izkrcati tovor fosfata, potem pa bi bila odplula na Sušak, da spet nastopi službo na svoji redni progi. Ponosni parnik, ki je prestal na morju že toliko najnevarnejših neviht, je postal sedaj žrtev megle, ki je najhujši in nejzavrat-nejši sovražnik vseh mornarjev. Poveljnik ponesrečenega parnika Josip Kilafatovič. kapetan dolge plovbe, je star izkušen mornar, ki se je že nekajkrat proslavil s svojo iniciativo in odločnostjo v najnevarnejših momentih. Posebno se je izkazal avgusta 1924. ko je prihitel na pomoč n-ekemu poštnemu letalu, ki je na Sredozemskem morju med Alicato (Španija) in Oranom (Alžir) pade! v morje. Vkljub strašni nevihti in močnemu vetru je kapitan Kalafatovič rešil pilota, dva potnika in vso pošto. Takrat je bil kapitan Kalafatovič poveljnik parnika »Ko-strene«, ki je tudi last Brodars-ke a. d. Oceania na Sušaku. Po izvrstnem manevriranju svojega broda se je kapetan Kalafatovič približal ponesrečenemu hidroavi-onu ter v zadnjem hipu rešil posadko in pošto. Za to junaško in nesebično delo je predsednik francoske republike odlikoval kapitana Kalafatoviča z diplomo, ki mu je bila izročena na francoskem konzulatu. Na kraju nesreče, 7 morskih milj od Benetk nasproti izlivu reke Piave, kroži noč in dan nekaj remorkerjev, ki iščejo trupla štirih ponesrečenih mornarjev, istočasno pa vršijo varnostno službo, dajajoč mimo vozečim ladjam svarilna znamenja z zastavami in lučjo, da ne bi kaka ladja nasedla na potopljenem parniku. Strokovnjaki so ugotovili, da »Vile« ne bo mogoče dvigniti iz morskih globin in jo bodo zaradi tega razstrelili z minami. Dokler ne bo to izvršeno, bodo remorkerji ostali na straži. Motorni brod »Rodi« je zadel »Vilo« s svojim apreeknjkn delom v bok ter napravil veliko odprtino poleg njenega poveljniškega mostu. Ne samo zaradi hude pogodbe, marveč tudi zaradi velikih tovorov fosfata in žita se je moral ponesrečeni parnik potopiti v najkrajšem času. V trenutku, ko je prišlo do katastrofe, je bila večina »Viline« posadke, ki je štela 32 mož, zbrana v obednici. Pri trčenju se je tudi motorni brod »Rodi« znatno poškodoval. Sedaj ga popravljajo v tržaški ladjedelnici. Gosta megla, ki je zakrivila to hodo nesrečo. jc uničila že mnogo ladij in mornarjev. Vsako leto se v go6ti megli ponesreči večje število parnikov zlasti v severnih vodah in v kanalu La Manche. Na Jadranskem morju take megle niso tako ceste, kakor na drugih morjih. Nevarna področja goste megle so okrog Zadra in otoka Krka ter blizu Benetk. V srednjem in južnem delu Jadrana pa se goste megle pojavljajo le redko kdaj. Zanimivo mizarsko delo V št. Petru na Medvedjem selu je brezposelni mizar g. Vincenc K ru napak umetniško izdelal mizo, ki simbolizira jugoslovensko državno edinstvo. Njegovo delo bi la-nko krasilo kako slavnostno dvorano. Mojster je nameraval svoje delo pokloniti blagopokojnemu kralju Aleksandru, a kei je kruta usoda preprečila to namero, je sklenil svoje delo prodati, ker je v hudi stiski potreben zaslužka. Mojster Krum-pak je vsa svoja mlada leta preživel v tujini. V stroki se je izpopolnjeval na Dunaju in v raznih drugih mestih. Po Vodnikovih stopinjah Nekdaj in sedaj — Vodnikove »Besede" — „Vodnikova družba" ima 15*000 članov Dan 3. februarja je bil naš prvi narodni slavnostni dan. Bili so časi, ko so ga praznovali ne le v šiški pri »Kame-niti mizi«, ampak tudi po drugih mestih in trgih. Leta 1858. je bila ob stoletnici rojstva prva velika slavnost v Vodnikov spomin. Vršila se je na Vodnikovem rojstnem domu v Zg. šiški. Ko so se od 1. 1860. ustanavljale čitalnice, so se v njih vsako leto prirejale t. zv. Vodnikove »Besede«. Tako je postal Vodnik nekak naš prvi narodni svetnik in njegov rojstni dan naš prvi narodni praznik. Dasi ona višja družba, ki je že takrat slavila spomin našega prvega pesnika, še ni pojmovala v vsej globo-kosti njegovega življenjskega dela, so vendar te slavnosti prebujale našo narodno zavest in dvigale naš ponos. Takrat res še nismo imeli drugega velikega imena, ki bi ga bili slavili. Prešeren je bil še zatemnjen in nerazumljen, Trubar pozabljen in oddaljen — drugih takih imen pa ni bilo. Vsa naša velika imena so takrat šele rastla, saj je bil 1. 1858. ustanovljen »Slov. Glasnik«, ki je prvi zbral vse naše pesnike in pisatelje na skupno delo. Res so takrat slavilci gledali Vodnika v nekaki zarji pesniške slave in poznali komaj par njegovih pesmic — a važno je to, da smo se začeli zavedati, kakšen pomen imajo pesniki v narodu. V polni meri smo se tega zavedli šele potem, ko smo začeli razumevati Prešerna. Cim bolj smo kulturno rastli, tem bolj se je odmikal v Ca$no, Mttdnv Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka m gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. Izvidniške patrulje v loviščih tuberkuloze ."s, daljavo naš prvi narodni svetnik, a zato je tudi tem bolj rastlo število onih, ki so postajali njegovi častilci. Dočim je bilo iz početka le nekaj gospode in mladine, je prihajal počasi pred njegov duševni kip narod, ki je zanj delal, ljudstvo, ki ga je bolj razumelo, dokler se ni dvignil pred staro gimnazijo in liceal-no biblioteko njegov spomenik, ki ga je narod postavil svojemu možu, pesniku, voditelju. Velika je bila naša rast, če pogledamo od 1. 1858. pol stoletja naprej. Kje smo bili že 1. 190S.! Takrat je bil že vzrastel Prešeren iz nas. Žetev na našem leposlovnem polju je bila tako obilna, da je stopilo Vodnikovo delo, — zbrano v eni sami knjigi »Slov. Matice«, — daleč v ozadje. Videlo se je, da so bfle njegove še nekoliko trde besede, drobne pesmi in zdrave misli komaj prve kali na naši premlajeni njivi Zdaj smo segali že v svetovni krog. Njegova pesniška slava je dobivala drugo vrednost in njegovo delo je prešlo v zgodovino. Toda v njem je toliko večno življenjskega, da je bilo zelo primerno, da je njegovo ime dala na čelo svoji organizaciji družba, katere namen je skrbeti za dobro slovensko knjigo. Tako je program Vodnikove družbe ozko zvezan s programom, ki ga predstavlja ime Vodnik. Danes ni več Vodnikovih »Besed« po naših čitalnicah in drugih društvih. Edino zvesti šiškarji se ga vsako leto na rojstni dan spominjajo. A Vodnikovo ime j« tako živo med narodom, da skoraj ne potrebuje proslav. Namesto proslav je vsako leto v tem mesecu živahno delo za njegovo Vodnikovo družbo. Ona mu bo postavila med narodom najlepši spomenik. Ona ga bo za vselej najožje zvezala z narodom. »V delih svojih sam boš živel večno ...« In na vse, kar nam nudi Vodnikova družba, se nam zdi, pada od daleč njegov dobrohotni blagoslov. Tudi letos ob času najhujSe krize smo Zagorje, februarja. V zadnjem času je banovinski zdravnik dr. Slavko Grum započel obširno akcijo, ki naj izloči deco, katera je sumljiva, da je okužena s turberkulozo. šef protituberku-loznega dispanzerja v Trbovljah dr. Prodan mu je stavil na razpolago potrebni se-mm in dodelil v pomoč požrtvovalno zaščitno sestro Pliberškovo. Bistvo teh preiskav za razpoznavo jetike pa je med nepoučenim ljudstvom še premalo znano in so preiskave vzbudile popolnoma neutemeljeno bojazen, da gre v večini izsledkov za akutno obolenje. Namen teh vrst je, da na poljuden način pouče vso našo javnost, kako je s takimi preiskavami. Pri vsaki bolezni je najvažnejša hitra razpoznava, kajti v samem početku je mogoče ozdraviti vsako bolezen. Uprav pri znakih jetike je sumnja bolezni podana šele potem, ko nastopijo v znani, že jasni sliki, ki je precej resna in zahteva dolgotrajnega zdravljenja in z njimi zvezanih stroškov, ki jih pa slabše situirani sloji izvečine ne zmorejo. Zato so šla prizadevanja zdravniških krogov vedno za tem, da bolezen ugo-tove v kali. V to svrho so uporabljali in še danes uporabljajo razna cepiva, ki jih v telo ubrizgajo ali kako drugače vanj spravijo. Po znakih, katere to cepivo izzove, bodisi na koži ali drugje sklepajo potem, Ce se je obolenje že pojavilo. V raz- poznave jetike uporabljajo danes tuberkulozni serum Dermotubin. katerega je treba vtreti v kožo. navadno na prsih. Kaj je Dermotubin? Postopek z* pridobitev Je v glavnem ta .da naci tuberkuloze) prenesejo na nekak co, ki predstavlja nad vse ugodna tla za njihov nadaljnji razvoj, živi ali aktivni bacili se na žolici bohotno razvijejo, nekako tako kakor plesen. Ko je razvoj in razplod dosegel najvišjo točko, vso tako pridobljeno kulturo z vročino ali z drugimi sredstvi umorijo in na poseben način iz njih iztisnejo strupe. Dermotubin je raztopina teh strupov v znanem glicerinu. V prenešenem pomenu predstavlja ta serum nekakSno iz-vidniško patruljo, ki jo je treba napotiti v človeško telo, da tamkaj izpolni svoje poslanstvo. Ce bomo pa hoteli to poslanstvo prav razumeti, moramo vedeti: z jetiko so danes več ali manj okuženi skoro vsi ljudje, a ■ to razliko, da nekateri od teh sploh nikoli za jetiko resno ne obolijo, dočim druge ugonobi. Odpornost posameznih ljudi je namreč odvisna od ustroja njihovega organizma, to je: čim boljše življenjske (in seveda tudi organsko podedovane) prilike so Jim dane, tem bolj se telo Se pravočasno postavi v bran. Ce vdre v telo bacil jetike, mn rdravi sokovi telesa takoj postavijo v bran svoje vojščake, tako zvane protistrupe, katere ob lahnem obolenju producirajo, za kar pa človek največkrat niti ne ve. Ti proti-strupl razkrojijo bacile jetike ne samo v prvem njihovem vstopu v telo, temveč tudi pozneje v življenju. Kajti protistrupi ostanejo v telesu za vedno kot nekaka obram-bena četa s točno določenim namenom, torej edino za obrambo proti Jetičnim bacilom. Tako vsak bacil, ld v telo vdere, že takoj na vhodu trči s počitiml Četami, ki navadno izvojujejo zmago. S tem Je organizem zavarovan, kar Je zanj velika prednost. Organizem, ki pa takega boja Se ni doživel. Je na slabšem, kajti nihče ne ve, kako se bo morebitni boj končal. Ce telo nima dovolj zdravih sokov, takrat bacili jetike ne poznajo usmiljenja. Dermotubin, katerega z vtiranjem prisilimo, da pride v telo, Je torej sicer neškodljiv strup, ki ima nalogo izzvati proti- strupe, če so že v telesu. V teku 72 ur se na mestu vdrgnjenja pokaže rezultat tega boja, če Je sploh priSlo do nJega, v obliki izpuščajev. V najugodnejšem primeru Izpuščaja na koži sploh ni. Organizem torej Se nI imel prilike, da bi se bori) proti Je-tiki in torej ni produciral protistrupov. Iz zgoraj povedanega pa Je ta primer nekako na slabSem. ker se ne ve, kako se bo morebitni boj končal. Nadalje pa Je mogoče Pff^Uih. V Vašo konst 1 ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina ▼ dekalumenih ^^^ čutili, da je Vodnikova družba globoko vkoreninjena med nami. Poročila poverjenikov so bila do srede leta še zelo negotova. Odbor se je vkljub temu odločil, da tiska 15.000 izvodov pratike in drugih knjig po 500 več. Težka kalkulacija. A dobra vera je zmagala!-. Do danes je skoraj vse oddano. Ostalo je le še nekaj izvodov za naknadne naročnike, ki pa bodo kmalu pošli, ker je pri- Odsbrana Ministerstra točna!«« politik* 1» Mra (Mobraas *6 Ministerstva •odlaln« politik« 1» S. itn." Ii. 11911 glasov še vedno dovolj — in nekaj garnitur za zaostale poverjenike, ki se bodo gotovo še oglasili. Tako more družba z zadovoljstvom gledati na uspeh letošnjega leta. Vstopili smo v jubilejno leto prve desetletnice. Odbor bo storil vse, da bo ta desetletnica vredna Vodnikovega spomina. Najlepše pa počastimo ta spomin, če v jubilejr.em letu pomnožimo število članov zopet na prvotno število 20.000 in če bo mogla družba izkazati novo vrsto ustanovnikov in dobrotnikov, ki na ta način lahko zvežejo svoje in svoje hiše ali družine ime z Vodnikovim imenom. Mislimo, da bo to vsakemu Slovencu v čast in da bo to najprimernejša in najvrednejša proslava Vodnikovega imena v našem modernem času. Na avtomobilski razstavi v Berlinu Berlin, 17. februarja. 14. t. m. je otvoril Hitler mednarodno avtomobilsko razstavo v mestnih razstavnih prostorih. Devet ogromnih razstavnih lop s stalno površino 50.000 m* je napolnjenih z osebnimi, športnimi, dirkalnimi in tovornimi vozovi, z motornimi kolesi in vsakovrstnim avtomobilskim blagom. V dveh urah prideš ravno lepo skozi vse dvorane, ako namreč neprestano hodiš, brez prestanka! Sam Fflhrer je potreboval za obhod razstave polne tri ure t Poleg nemške avtomobilske industrije % znamkami BMW, Mercedes-Benz, Adler, Auto-Union, Framo, Hanomag, Han9a-Lloyd, Imperia, Kaiser Fahrzeugbau, May-bach, NSU, Opel, Standard in Stoewer je zastopana Češka industrija z znamkami Ceskomoravska-Kolben-Danek (Praga) in s Tatro (Smichow), dalje avstrijska z Austro - Dainilerjem-Steyerjem, angleška z Austin-Motor Co., francoska z znamkami Citroen in Renault, italijanska s Fiatom in ameriška s Fordom. Vse tovarne so razstavile svoje najlepše in najboljše izdelke zadnjega leta v prvi razstavni dvorani. Posebno zanimivost razstave tvori lopa Mercedes-Benza, kjer je predočen celotni historijat razvoja dirkalnega voza. Tu vidimo kočije ozir. zapravljivčke z vdelanim prvim bencinskim motorjem, s katerimi je postavljal Benz v Parizu v letih 1886 in 1890 rekorde s tem, da je vozil t maksimalno brzino 26 km na uro in seveda s cilindrom na glavi. In potem na mah popoln preokret v obliki vozila. 2e leta 1900 je izdelala tvrdka Benz vozilo, ki ima že obliko avtomobila, a leta 1907 že dirkalni voz s 100 HP in 200 km maksimalne brzine I Potem tako dalje do poslednjega, ki ki je grajen v aerodinamični obliki in iz duraluminija, na katerem je v novembru lani zmagal Caraecioia in postavil s njim nov rekord. Ob straneh I. dvorane ima industrija sestavnih delov svoje koje, kakor tudi tovarne pnevmatik. V dvorani II. so razstavljeni izključno težki tovorni avtomobili in avtoomnibusi. Posebno pozornost vzbuja Benz-Diesel avtoomnibus v aerodinamični obliki. Lopa III. je posvečena razstavi »Ceste«. Ta razstava je poglavje zase. Nazorno razlaga vsa vprašanja, nanašajoča se na gradnjo cest, posebnih za avtomobilski promet. Dvorana IV. je polna motornih koles od najcenejših do najdražjih. Najcenejša so že po 50o mark in to NSU in Zfindapp. So pa tudi po 2000 mark n. pr. BM\V. In za to ceno dobiš že avtomobilček! V lopi V. najdeš lahke tovorne avtomobile, industrija pogonskih sredstev ima tu svoje prostore in modele sodobnih garaž vidiš tu. Lopa VI. vsebuje vozila na nadomestna pogonska sredstva, kot parna vozila, težke vozove na lesni plin, na generatorski plin itd. Tudi elektroindustrija je tu razstavila svoje izdelke in pa vsakovrstna orodja, ki spadajo neposredno ali posredno k avtomobilu. V dvoranah VII. in VIIJ. pa vtdiš vsakovrstne opreme in oprav« ra »vtomobiS-sta in mehanika. V splošnem prevladuje pri osebnih vozovih aerodinamična oblika, ki je pri nekaterih znamkah okusna, pri drugih pa nikakor ne. Kot novost je prinesla tvrdka Kaiser majhen lahek športni voz na treh kolesih, z zrakom hlajenim motorjem. V 1,5 Iiterskem razredu je ličen RMW športni voz s 6 cilinderskim motorjem. Imperia športni voz spada po delazmožnosti v ta razred, čeprav ima le 750 cnn vsebine, a doseže z dvotaktnim, tricilindr. zvezdnatim motorjem visok efekt. V močnejšem razredu so Auto-Union-Horch s 3.51itr., 8c.ilindr-skim V-motorjem in kot najmočnejši športni voz je Mercedes - Benz - Kompresor s 5 litri vsebine, ki je tudi najdražji voz razstave (24.000 mark). Pri običajnih potniških modelih ni mno-tična svojstva in je lažje, ter karoserije iz stekla v upognjenih oblikah. Dr. M. F. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. zasledovati lahno pordečenje kože, dalje male mozoljčke in slednjič gnojne mozoljč-ke, ki jih zaznamenujejo s tremi križčki. V vseh teh treh primerih Je organizem popisane boje že prestal, a v zadnjem primeru Je verjetno, da se boj Se vrši, kar bl pomenilo resnično nevarno obolenje, ld zahteva takoSnjo klinično preiskavo. TI zadnji postanejo torej kandidati, katere s vso skrbjo preiščejo in Jim dado napotke za zdravljenje in kar je s tem v zvezi. Oni z dvema ali enim križčkom pa vsebujejo za enkrat dovolj protistrupov, zaradi česar so proti bolezni v nekem pogledu bolj zavarovani kakor oni, pri katerih Je razpoznava negativna. Iz povedanega Je mmmljhro, da je vsak strah od strani stsrtev neutemeljen, ca osumljence bo pa vse potrebno preskrbljeno. Po dosedanjih ugotovitvah Izkazuje zdravniški izvid okroglo 52 odstotka pozitivnih, med njimi pa prav mal odstotek takih, ld pridejo do klinične preiskave, to Je na rčntgen itd. Po mnenju dr. Slavka G ruma Je to izredno razveseljiv odstotek, kajti bati se je bilo, da bo zaradi vladajočih socialnih razmer katastrofalen. Doslej je bila pregledana okroglo polovica Šolske mladine obeh Sol. Požrtvovalna zaščitna sestra iz Trbovelj gdč. Pliberškova z vso ljubeznijo opravlja vtiranje Dermotubina, kar ni malenkost pri skoro 1700 dece. Na sliki jo vidimo, kako vrši to delo. Debelollčni abecedarček je imel negativni izvid. Zahvala velja vsem, ki se zavzemajo za zdravje naSe rudarske mladine. Na toaletno mizo lepih dam, ld hočejo ohraniti sdravo koto ln zdrav naravni tata spada le RIVIERA TOALETNO MILO, Id je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja Domače vesli i * Spomini aa našega kralja Aleksandra. Pod tem naslovom bo prve dni nieseea apnka otvorjana v Jakopičevem paviljonu razstava, ki jo priiedijo ljubljanska društva Kolo jugoslov. sester, Klub Primork in Kne-ginja Zorka. Ob polletnici mučt,uiske smrti Velikega kralja bodo Njegove slike, reprezentativna platna naših umetnikov, umetniške fotografije in bežni, po amaterjih v ka mero ujeti trenutki ix življenja nepozabnega pokojnika priklicale med oae Njegov ljubljeni lik Med Njegovimi slikami in slikami kraljevske rodbine pa bomo gledali tudi drobne spomine, ki jih je delilo Njegovo blago srce. Njegova dobrotna roka. Razstavni odbor, ki je sestavljen iz članic omenjenih ženskih društev, je razposlal proš nje na umetnika, društva, korporacije in privatnike širom države, naj bi mu proti povrnitvi stroakov prevoza in jamstvu za varovanja, prepustila v poštev prihajajoče objedcte. V sveži s temi prošnjami je izšel pred dnevi v našem časopisju tudi tozadevni poziv »Zveze za tujski promet« Ves čisti dohodek razstave bodo omenjena ženska društva oddala kot svoj prispevek Odboru za postavitev spomenika Nj. Vel. Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. »Jajnine«, ta izborna jed naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh dragih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. P9 • Obisk bolgarskih akademikov. Prihodnji mesec bo obiskalo našo državo okrog 60 bolgarskih vseučillških dijakov ta dijakinj. Bolgarski goetje bodo prispeli v Beograd 23. marca, potem pa bodo obiskali vse dele naše države tn Jih bo vodila pot t naslednji smeri: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Karlovac, Split, Dubrovnik, bara je vo, NSš, Skoplje, Caribrod Organizacijo ekskurzije vodi v Bolgarij! Rolgarsko-jugosJovenska liga v Soffijl, pri nas pa Jugoslovens-ke akademske lige r Beogradu in Zagrebu ter ligln odbor v Ljubljani. Naši akademaiti bodo potem bolgarskim tovarišem vrnili obisk in a* bo ta ekskurzija vršila konec maja ali pa šele v začetku Junija. NAJBOLJŠA SMUKA te ne veseli. Če te muči kašelj .»II prehlad. Zato uporabljaj stalno Mr. Bahovčeve SmreQa** bonbone lz smrekovega ekstrakta in mentola, ki delujejo zoper kašelj in hrlpavost, desinfici-rajo usta in grlo, ti preženejo žejo in oživljajo utrujeni organizem. Originalni zavitki po Din 3.— in 5.— v apotekah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. • Za pravnozgodovinskl državni Izpit se je oa Juridičiri fakulteti v Ljubljani v februarskem terminu prijavilo 139 kandidatov. Od teb Je odstopalo 25, en kandidat pa o! bdi pripuščen. Od ostalih 113 kandidatov, ki so izpit polagali, je bilo reprob'-ranih Z5 za en semester, 2 sta reprobirana *a dva semestra. Z zadostnim uspehom lih je položilo iapat 50. s dobrim uspehom 28 in x dobrim uspehom pa z odliko .r enega predmeta i. z odiliko iz dveh predmetov 2, z odliko 1« vseh predmetov S Izpiti so se vršili od L do 21. februarja, dopoldne v dveh komisijah, popoldne v eoi komisiji. Komisijam so predsedovali predsednik prof. dr. Grej»or Krek tn podpredsednika prof. dr. Rado Kušej in profesor dr. Janko Polec. Predsedniki »o hkratu tudi izpraševaii U svojih predmetov. ♦ Doktorat -Izpit aa doktorja tehničnih ved Je napravil univerzitetni docent inž. Milan Fafcin. Iskreno čestitamo! • Is finančne službe. Napredovali so: za višje poverjenike finančne kontrole v VIII. položajni skupini: Crepinko Alojz pri gi. oddelku finančne kontrole v Novem mestu; Stajer Koloman pri gl. oddelku finančne kontrole v Kočevju; Gaberščik Fran pri gi. oddelku finančne koutrole v Ljubljani levi breg; Torka r Ivan pri gl. oddelku finančne kontrole v Kranju; za poverjenike finančne kontrole v IX. položajni skupini: Golob Davorin pri gl. oddelku finančne koutrole v Dravogradu; Bačič Svetozar pri gl. oddelku finančne kontrole v Celju; za podpoverje-nike TinanČne kontrole v X. položajni skupini: Klemene Anton pri gl. oddelku finančne kontrole v Celju; Stanič Stanislav pri gl. oddelku finančne kontrole v Ljubljani levi breg; Conradi Leopold pri oddelku finančne kontrole v Beltincih; Kranjc Vinko pri oddelku finančne kontrole pri Sv. Juriju ob Ščavniei; Sepelj Mane pri gl. oddelku finančne kontrole v Novem mestu; Ovin Anton pri gl. oddelku finančne kontrole v Ljubljani levi breg. ♦ Iz železniške službe. Nameščeni so za uradniške pripravnike: Lasrfč Zvonimir lu Perhavc Rudolf v Ljubljani glav. kol.: Pajovič Miiivoje na Bledu jezeru; Lamper Avguštin v Brežicah; Bogataj Frančišek v Celju; Arhar Vinko pri progovni sekciji na Jesenicah; Nanut Ivana v kurilnici v LJubljani glav. kol ; žura Anton v kurilnici v Mariboru; za zvantčnika i. kategorije: Drovenik Engelbert v Vuzenlci-Muti; zvaničniki II. kategorije: Grilec Janez na Jesenicah; Sket Franc v Trebnjem; Mayer Josip v Ljubljani glav. kol.; Ferlič Anton. Stok Josip. Berlič Janez, Skaza Mihael. 2'berna Karel, Babič Franc, Obrojnlk Iv in Kotnik gtefan v Mariboru glav kot.; Peklar Rihard na Pragerskem; Kotnik 81- Zahvala. Za številne čestitke na Najvišjem odlikovanju, za vse tako številne izraze prijateljskih simpatij in za prisrčne ovacije ob sedemdesetletnici se naijskreneje zahv-a ljuje V Kranja, dne 23. februarja 1935. Ciril Pire. moa, Bo gorita Frane ln Lešnik Janea na Pragerakem; Ograjenšek Ivan ln Uriep Franc v Olju; Piki Leopold, Repo vi Alojz, Simončdč Alojz la Ravnikar Leopold v Trbovljah; Pire AJojssiJ in Blenkuš Janez na Jesenicah; Grabil Alojzij, Hana-ček Mihael, Šinkovec ivan ka Knavs Jožef sa Zidanem mostu; Trajar Viktor v Slov. Javomikn; Cuznar Jožef ma Jesenicah; Godler Jožef v Brežicah; Drakuler Franc, na Bregu; Petrič Jakob tn Filipčič Martin v Brežicah; Bizjak Alojz v Ormožu; Barle Avguštin v Medvodah; Resni k Matija v Zalogu; Koritnik Anton v Vidmu Krškem; Mlakar Franc prt Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Jerman Jožef v Črnomlju; Lupša Alojzij v Velenju; PovaJej Franc v Ponikvi; Gorišek Jožef v Novem mestu; Kapš Alojzij v Rožnem dolu- Pri-bišju; čepon LavrenciJ pri progov. sekciji v Ptuju; Rogelj Anton pri progovni sekciji r Novem mestu; Novak Alojzdj; Bele Jožef, Hnovatln Franc ln Korošec Anton v kurilnici v Ljubljani glav. kol.; Zdenko Herman. Hrnec Štefan, Stražar Peregrin, Gomolj Jožef, Selan Albin in Sauperl Vik-to v kurilnici v Mariboru, Svenda Tomo in Korunič Franjo v strojni stanlci v Ca-kovcu; Ivndk Franc v strojni stanlci v Rogatcu, Brumee Anton v strojni Izpostavi na Pragersikem; Zrtnskil Josip, Bejek Ignac, Flegar Alojz in Cagran Štefan v ku-rilniškl izpostavi v Murski Soboti; za »lu-žitelja: Medved Oskar v kurilnici v LJubljani glavm kolodvor. ♦ Velike Investicije banske uprave v LJubljani. Ban g. dr. Puc je podpisal odlok. s katerim se odreja gradba novega uradnega poslopja kr. banske uprave v Ljubljani za preračunano vsoto 6 milijonov dinarjev. Novo moderno uradno poslopje bo zgrajeno v zvezd s poslopjem Banovinske hranilnice v KnafLievi ulici ia na Muzejskem trgu po idejnem načrta prof. Plečnika. V bežigrajskem okraja bo banovina »gradila veliko moderno poelop-Je za III. drž. realno gimnazijo. Tudi ta projekt Je že odobren ln bodo dela v kratkem razpisana. Nove monumentalne stavbe bodo v velik okras Ljubljane, a bodo Istočasno odgovarjale nujnim potrebam državne oprave, oda. našega Šolstva. Zgradba uradnega poslopja banske oprave Je v ostalem v zvezi a velikim projektom, po katerem naj bi se val uradi kr. banske uprave koncentrirali v Knafljevi nlioi ln na Muzejskem trgu s sedanjim muzejem kot reprezentativno bane ko palačo, dočim bi se muzej v katerem je Teki k nedostatek prostorov, premestil v prostore sedanje banske palače oa Btelvrerteo-vi cesti. ♦ Lep dar varažidlnekemu muzeja. Rodbina pokojnega hrvatskega pisatelji dr. Frana Markoviča je poslala vara£dlneke-mu mestnemu muzeju 1« pisem, ki jih je bil Markovičo pisal is Varaždina njegov prijatelj, hrvatski pesnik Vladisiav Vežlč v 90 letih preteklega stoletja. Ta pisma razpravljajo o tedanjih literarnih razmerah na Hrvatskem. Vsa ta pisma bo letos objavila Jugoek) venska akademija v Zagrebu. Pisec teh pisem. VBadisiav Vestč )e bil plodovi t pesnik ta prevajalne. Rodil se Je 1805. v Dalmaciji, umri pa Je v Va-raždlnu L 1884. Ob stoletnici njegovega rojstva so na hiši. v kateri je zaključil svoje življenje, posvetili spominsko ploščo. ♦ Odbor Aerokluba v Dubrovniku. TUdI v Dubrovnika Je bdi to Ani asianovtjea odbor Aerokluba. Na oborovaaja se Ja mnogo razpravljale o ureditvi in topopol-rritvi zračnih prog ob Jadran«, ki naj M imele svojo postajo tndl v Dubrovnika. Za ureffitev aerodroma Jb a©vi odbor Aerokluba že nabral potrebna denarna sredstva ♦ veliko zanimanje sa volitve v Zagrebu. V petek, ko Je bil »adnJS dan oa reklamacije vollhie pravice. Js Mo skozi zagrebški reklamaelJaM urad okrog 1600 volilcev, vsega skupaj pa Je bilo vloženih preko 7000 reklamacij. Zadnji dan Je re-klamaoijskl urad posloval Ao poznih večernih ur. Zagreb bo imel okrog 60.000 volilcev, veliko število reklamacij pa Je najboljši dokaz izredno velikega zanimanja za volitve. ♦ Poroka. V Beograd« se Je porofld včeraj g. dr. Lojze Kanit, dvorni adravulk z gospo M aro Marlnkovičevo Iz Ze-muna. Priči sta bila g. dr. Mildvoj Petrovič, eanitetni polkovnik v p. in norveški generalni konzol g. DJordrimeru nesklepčnosti se bo vršil pol are pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov. ♦ Iz »Službenega listac »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 16 z dne 23. t m. objavlja ukaz o razpustu narodne skupščine, volitvah narodnih poslancev in sklicu nove narodne skupščine, ukaz o zaključitvi rednega zasedanja in sklicu senata, pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za stalnega veroučitelja narodne šole, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih spe-cijalitetah, popravek v zakonu o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo, izpremembe in dopolnitve uredbe o prejemkih v naravi, izpremembe in dopolnitve v naredbi o zavarovanju drž. prometnega osobja ia bolezen in nezgode, razglas o odgoditvi ponovnih volitev občinskih odborov za občine Kam-pri Kostanjevici, razglas o odslužitvi ljudskega dela v proračunskem letu 1935/36 in razne objave iz »Službenih Novin<. ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu Je Imela v nedeljo 17. t. m. v društvenih prostorih V redni letni občni zbor Udeležba Je bila nepričakovano lepa Predsednik g. vseuč prof. dr Zamik Boris Je toplo pozdravil vse navzoče ln predlagal vdanoetno brzojavko NJ. Vel. ^^ POZIMI, m&flra ko je hrana teSka tn kri go* ostaja v krvi več strupenih ^^^^ tvarin, ^ piti morate Radensko! Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravlco ln podriganje, pospešuje delo želodca. Z ojačenim mokrenjem (kot lz vodovoda!) lzpere m očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega se počutijo zdrave m dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO! 28 Kralju, kar ae je z navdušenjem sprejelo Sledila bo poročila društvenih funkcionarjev in nadzornega odbora. Po kratki debati o bodočem društvenem delu je bil izvoljen naslednji novi odbor: za predsednika soglasno in z velikim navdušenjem zaslužni vseuč. profesor dr. Zarnik Bona, o -omiki pa so: gg. Jerman Ivan, Verdl-kon Slavko, Mešiček Janko, Dvornik Miško, Rajh Mirko, Štrukelj Franc, Hudoklin Kadoje, Miklavži« Joža, Majertč Josip. 21-vec Din ko. Bele Miroslav, Vrtovec »do, Kocelj Slavko, Ccmermaa Zvonku. Oren ftanskl Mladem, Kerkoč Franjo, Mervar Jožica in Pengal Slavko. Nadzorni odbor: gg. Industrijec Bizjak Vi Hm, vseuč prof dr. Kogoj Fran. vseuč. prof. dr. Zavrolk Fran ln Korden Viktor, tajnik. Raasodl-eče; Novak Ivan, nadsvetnik. dr. Arselin Avgust, dr. Konjček 0rih. Novi odbor ae je na prvi seji 19. t m. konstituiral takole: n L podpredsednika Jerman Ivan. EL podpredsednik Verdlkon Slavko, tajnik Živec Dinko, H. tajnik Kerkoč Franjo, blagajnik Vrtovec Edo, knjižničar Majerič Josip, gospodar Recetj Slavko, GttaLnlčar Grenčareki Mladen. OdUčen kroj ln kvaliteta, a nfacks Imajo stezniki ln nedrčki od L Sala J, Aleksandrova cesta it. 2 L • Smrt zaslužnega prekmurskega aa> družnHca. V visoki starosti Je preminil žopnlk pri Sv. JariJ« g. Jožef Carlč. Rajnki Je ustanovil pri Sv. Jurija posojilnico in • svojim zadružnim delovanjem mnogo koristil tamošnjema prebivalstva. Na njegovo pobudo se Je tam zgradila tudi aova cerkev, ki Je ena izmed najlepših daleč oa okoli. Kot vnet sadjar Je »elo dvignil sadoarstve v svojem kraja. Bodi nn časten spomin. CIHEAN Mm »Tudi Tm bo nuBvlla!« m i • Novi grobovi. V LJubljani Jo v petek •večer Bedela kap preglednika Onantee kontrole g. Ivana Štora, ki Js sapostll soprogo, dve hčeri, sina, aktivnega poročnika, ln 9(2 let starega očeta. Pogreto blagega pokojnika bo danes ob 1746. — V Maribora je umrl komaj M let star g. Frane Kocjan, električna podjetnik. K večnemu počitku ga kode sprem« Jutri afe 14. — Pokojnima Mag apiunla. Iiiajn din nafte Iskreno sožalje! • Razpis občinske službe. OMhat Bw. Kril pri Kostanjevici raapdsaje note občtoskega delovodja. Prošnje m sprejemajo do L marca. Vabimo Vas na breaobvesno poskuftnjo ■ Aa* gušti novimi esencami pripravljenih likerjev. Ce si sami pripravite liker, je poceni ,pa Se bolj Vara tekne! Prepričajte se pri nas! Malo SUce Vam ne bo Škodovalo. DROGERIJA GREGORIC LJUBLJAJSfA. PREŠERNOVA ULICA 5. * Posavska podružnica Slovenskega planinskega društva Zidani most bo Imela svoj letošnji redni občni »bor v nedeljo 10. marca v Zidanem mostu v hotela Juvančič. Začetek ob ld. Članstvu vljudno vabljeno. Odbor. « Cerkven konflikt pod Krimom. tem naslovom amo poročali pred dnevi o sporih, ki že dalje časa trajajo med Sapnikom in župljani na Golem pri Iga in ki so se zaostrili tako daleč, da so žapljanl zagrozili s prestopom v starokatolbsko cerkev ter v nedeljo res že Imeli v Gasilskem domu starokatoliško mašo. Pretekli torek sta po naročilu ljubljanskega škofijskeg* ordlnarlata prišla na Golo šentviški dekan Zabret, v čigar dekanljo spada golavska fara, in ISId kaplan Milavec. Zaslišala sta £upn ka in nezadovoljne farane, ki Se od svečnioe nočejo več hoditi v domačo cerkev. G. dekan Je, kakor nam poročajo, takoj na mestu ustregel nekaterim zahtevam faranov, o drugih pa bo poročal škofijskemu ordlnariatu. Sklenili so tndl oe-kako premirje na ta način, da bo prišel danes maševat na Golo drug duhovnik lo da bodo k njegovi maSI ljudje zopet HM v cerkev. ♦ Predavanja ZKD. Sokolsko druStvo v Ribnici priredi danes ob 11. predavanje o manjšinskih problemih. Predavanje bo v Sokolskem domu, predaval pa bo predavatelj ZKD g. dr. Verčon. — Vajenski dom v Ljubljani priredi Jatri 25. L m. ob 19. VELIKA ODPRODAJA KRAVAT 9 DIN 1 8 DIN 27 IZKORISTITE TO IZREDNO UGODNO PRILIKO MELA o. z o. i. TyrScva cesta 9 Komorni Alfred Ptecav drž. opera, Wlen Tako vilo Rad Vam potrjujem, da ao ml VaSe Kaiserjeve PRSNE KARAMELE pri kaSlju, zagrljenostl in kataru vedno pomagale. Wlea, 1992. ALFRED PICCAVER 1886 drž. opera, Wien. predavanje: FašlsUčne korporadja. Predaval bo lati predavatelj. • Novost v zagrebških kavarnah. Kakor smo baši Informirani, se dofei v kavarni ►Utoptanade« vsak ftaa pe nasnrik ns>h tadi anana rad Mae pijača Ovumatttaa, ki Je »elo dobro la okusno prirejena. • Zveza gradbenih poslovodij to risarjev kraljevine Jugoslavije v Zagreb« prost gradbene poatovodjs aa potoodja dravske banovina, naj se aaradl evtdenos prijavijo z.ve»i gra—eadk poslovodij la risarjev v Zagreba. Oica *L tt. Prijava Js potrebna zaradi nredotve postavnega varstva tega poklica. balončka. Knajsta vrwnenosiovska' puttajia vojaškega letališča v Pleštany aa Češkoslovaškem Js 12. februarja ob 2. zjutraj spustila poizkušal balonček »Meteor ftL 2«. Balonček je Se oaslednjega dne padel na tli pri Budandh, kjer ga Je oašel neki deček. Balončku Je bila pridana doptotoca na gornji naslov. • Za izvoz naših KI v arettojsevrspsfcs drtave. Ribiči ie>ws> Detonacij* m apo-rasumno s ribiči lo jutalk krajev ovadil akcijo za nredltev kmoaa rib na trge srednje Evrope, zlasti pa v Avstrijo, Češkoslovaško Iu Madžarsko, t zastopniki teh držav se bodo v pribodaJUl dneh vršila pogajanja on ovedbo rednega ovoca naših rib. Ce ta pogajanja ne bodo uspela, bodo Jadranski ribiči prid« v hude stiske, ker sedaj ae anorato Bšstl rifc t Kalija • ktMjB šča to Js sš suši to IM m sad normato. Prt Besdaa« Js dosegel 4 m. pri A patina 2JB m. pri Zeoau-aa pa 2 b> nad aoivusto. Drava. VriMs. Bosna to Driaa sa aa normaB to nt zaenkrat od ojlk nobene poplavne nevarnosti. Sava Je dosegla pri SreaMkJ Ra« 222 aa. pri Beograda pa 2J« as aad rtoa aaflBfta oarsš&aM v aad to Ja »ri pri Ttvsto pa ta fettai to. Na Savi to Dravi ni toda. aa Ttoi la Donava pa ga Je precej, a Je Se nek tanek tsr al ved nevaren. PopJ-raCB ae varnosti aa aakrat al. kar ae aaag al topli preveč aagto. • Pobijanje malarijo v dalmatinski Zagori. Za veliko drulško občino to nekatere Aruge kraje je najvažnejše vprašanje regulacija rake Cikoto, M Je tapremenlla svoje etvato v nevarno močvirje, kjer mrčes Siri malarijo- Z regulacijo te reke se pečajo že od leta 1)09, lo ker doslej ol bilo enotnega načrta ln zadostnih sredstev, nt ao vsa dela dosegla svojega pravega namena. Zastopniki banovine in občin »o se daj ovedii korake, da bi se regulacija Cikoto izvedla z državno pomočjo ter se tako skrenilo najpotrebnejše pri pobijanja malarije v dalmatinski Zagori. • Novn afera v zvezi z graditvijo vsNVs beograjske cerkve. Gradba velike cerkve sv. Marka v Beogradu Je naletela že na mnogo zaprek to po prestolu!šk i h listih Je bilo to mnogo polemik zaradi te cerkve Nekajkrat bo se Se sprli odborniki, vršila so se burna zborovanja, vmes pa so prišle še razne tehnične zapreke, ki bo ovirale delo. Sedaj pa ae mudi oa atovbišču komisija inšpekcije deto. da ugotovi pogoje, pod katerimi delajo kamnoseki nekega, pri tej gradbi udeleženega velikega podjetja Podjetje Je namreč te dal odpustilo okrog 50 delavcev, ki so v najhujši zimi klesali kamen za 15 Din aa dno. Odpuščeni delavci so se pritožili pri Delavski sbornid ln tako je prišlo sedaj do preiskave. Odposlancem inšpekcije dela so tudi delavci, k! so še ostali pri podjetju, drastično opisali svojo bedo. Delavci delajo v akorda ln zaslužijo nekateri, če fmajo prijatelje med nadzorniki, tudi do 30 Din na dan, ker Jim nadzorniki pač dajo v obdelavo kamenje, ki nI preveč trdo. Vsi drugi pa zaslužijo na dan komaj po 10 do 15 Din. • Velika nesreča na Prološkem Jezeru. V VTgorskem srezu v Bosni Je oni dan divjala huda nevihta. V velikem Prologu bo tistega dne Joeo Saljlnovič, An te Dno-kuHč in Joeo Heroeg prevažali s splavom drva čez Prološko Jezero. Pomagala Jim Je tadi Joeova zaročenka Mara fialjinovi-čeva. Nevihta Jim Je delala velike težave, toda bo vendar hoteli dovršiti delo io so i zadnjim splavom. Id so ga naložili okoli devete ure »večer, odrioill v temni viharni noči po Jezeru. Zaradi silnega vetra Je bilo jezero zelo razburkano in so komaj vzdržali splav v ravnotežju, ko Je prvi veliki val pljusnil čezenj. Toda veter Je postajal vse močnejši In se Je zgodilo, da se Je ob silnem njegovem udarcu splav tako zazibal, da se Je prevrnil z vsem tovorom io ljudmi vred. Dasi bo bili vsi trije možaki dobri plavačd, se vendarle nihče oi mogel rešiti to so atooili vsi trije Ravno ta ko pa tudi Mara, ki Je bila I njimi oa splava Za nesrečo se Je Izvedelo šele naslednji dan. Ko be Je Jezero pomirilo, bo že naslednji dan potegnili Iz valov trupla treh žrtev, dočim trupla Jose Saljinoviča ni bilo mogoče najti. obstoječo to 4 sob. ■ pripravno tudi za 2 rodbini vam zgradi za Din 109.CC9 P IRC GABRIJEL, stavbenik LJUBLJANA, 6 KLEN B URGO V A ULICA 7 ♦ Umor glavne priče. V okolld Urošev-ea Je bU pred tednd umorjen nekdanji četnik Todor DJulovlč. Preiskovalna oblast Je Izsledila nekaj krivcev »avratnega uanora Ln razpisana je bila že o tem tudi razprava. Kot glavna priča pri tej ras-pravl M moral nastopiti mladi kmet M»-rat RuS! to vlč lz Košare bllro Oro*wrvea Te dm! je bil Mnrat &e na s«\*mra v UroAev-on ln je nekim svojim prijateljem pripovedoval, da Je v velikih skrbeh za svoje Sivi Jen Js. ker mu aarotoikl hi prtjatelj' osumiJenoev grozijo s poiglnoca OawW tedaj nI nihče prtpleovai poeetme vatao-sti, (ha dni pozneje pe eo naAH Morata umorjenega poleg telezndške pi\*e. N«ot nI »orlici ne ga nstrelld »avra.tSM> s re-vofrverjl Omodutkl se zaprli nekaj laatf-vih oeeb, zagonetni smrti btvšesra čertndk* pa »e Je talto pridružila še sova taJoesC zvoam kino »soholsiu v šlškL — Telefon »-87. ESKIMO Režija W. 8. Dyfca. ekspedtclje to Eaktmi Nanooruk tn drugI. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave samo v nedeljo ob 2^ JL, 7. ta k ter v ponedeljek ob 7. tn 9. url Vsled Izredne dolžine filma cenjeno občinstvo za točen V torek opereta; »VESELITE SE 2IVLJENIA« • Za Jožeta to druga podov« Jn sej mernejše daHle lepa knjiga. Ena najboljših knjig, kar jih je bito v času prevedenih, je Eor.meoitl VOssov šaman »Dva človeka«. Knjiga, ki Stejs SO strani, stane moderno v eelo plat aa &0 Din. en&Joo vezana, a papirju tisk ena le >4 Din. brodtrana pa M Din. NaročUa sprejema In prt> ntumU uredništvo JIMkMms Knefljeva fdtoe |» LJubljana NaroČite m, pa se poiožnlca. Ko prejme saioSba odpošlje knjigo. ai naročite pestre rtrvtjn „Rejec malih živali" • Volčja tolpe v svdf s*aJL ajtoo to precej časa ograšaje tolpe ssa danih volkov v vasi Luka se Js aa motnem posestvu kmefta JeroatiJevtča poneOolješ pooačl erteito t«šp« 12 v ovčjo staja. VoCkovi m rmsdrtl to streho ter v staji poklali 16 ovne. HI »trebo meods niso naogh več nssaj so ostali v staji do jutra, too js spodlnja ter odprta vrvta. pUurtila ven voičja tolpa, ki js vrgla v sneg ha se potem razkropila bližnjem goedu Druga večja tolpa pa v Isti no« vdrla tudi v vefiko stajo Koričanca ter začeto klati drobnico »tirJU ki so spali v koHbi poleg staje, se Se pravočasno zbudili ter s streil p gnali zveri. Ce ne hI bilo teto čuvajev, bili volkovi poklali preke VX> gtov alea. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čaao naravne »Fi fove« grenčioe. • »Samo pet dUnerjev assssšas. -» to J* Oridku odmev spričo banovinske takse, ki gre meu aašual radijezuni postošaici ta ki Js dobil lai asa to os v noLdem pestadal-trkem giaslto. prvem sk>vena.k*aa tednika za radiofonljo »RaKako ne dela sa širjenje radia«. Na uvodnem mestu pa prtoaša to številka počastitev velikega dogodka v us-&em radiu — prvega samoetojuega stoven-skega mednarodnega večera. — List ima tudi filmu ko rubriko z zanimivim pregledom sporeda naših kinematografov to prinaša v vsaki številki nad 20 strani izčrpni t indijskih sporedov. — Pripomniti moramo, da Je vsak naročnik zavarovan za nezgodo, da Ima zavarovan svoj aparat ia iu da se sme udeleževati nad vse priljubljenega ugankarskega natečaj« (dobitki so Tungsram-elektronke). — Brezplačno Številko pošl^ na ogled uprava tednika »Radio LJubljana«, Miklošičeva oeeta 7-L Ljubljana. Za pomlad se priporoča konfekcija PAULIN Ljubljana, Kongresni trg 5 x najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo izbiro in najnižjimi cenami. " Tovarna JOS. REK'H sprejema mehke ia Skrohljens perilo v najlepšo izdelavo. • Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. Tudi za 1. 1935 Je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode prt »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani Pogoj: točno plačevanje naročnine! ►JUTRO« ft. 46 Iz LJubljane a— Dobrodelna prireditev v knM pomota* akcije naeetne občine ijiitejens*« Ua, kakor te javljeno, v soboto 2. anarc* W vsfliu amonani iTonai. K«r m w*l te prireditev ravno aa pastno *oboU», Ja v*s spored latjega veeelej&ega snačaja V L dete sporeda, ki traja od 8. do f. are aa-stopijc pomnoženi Radio-orkeater, ženski atx»r »estne ienske realne gimnazije s B^rmljevuijein orkestra, dalje mešani sbor Zvona« ter Narodno 4<<-te«niCikrsi(o ln frlas-beno društvo »Sloga« s mešanica sDorom ln orkestrom. V II. deta, ki »e bo vršil ke pri pogrnjenih mizah, tHsiBo najprvo gli&aM komično opero Rinal-d» Bi najdite, ki jo tevaj* aasambl Narod-čitalnice 1« Kranja, zatem pa kuharsko kasno gojenk gospodinjskega tečaja Mladik« KI. (M pa bo Imel posebno pester sjiroed. israi bo Radio-orke&ter, Radio jazz elttaii bmao »ajpriljubljeoejše gramofonske plošč«, vmes pa bodo nastopali ■ rai-B ani *aijivtzr« zaibavttltte stvarmi rasni so-»Jekmdci, videli bomo ptesne akrobate ln toalet nad« opere. Ker val sodelujoči hrez-paCao sodelujte^o i« Je sploh v*e brezplačno aa r«»po4a»o gre Čisti dohod e>k oeie pri-n*Btv* a* koeist Pomofcn« akcije. Vstopal«* bodo od torka dalje v predprodaji t knjigarni Oteshene Metle*. m— K Igra na f\dMi Der-frieJJ Altert, pri ktevti ju Ostere Marta, Končno »poje Pratnlk Štefanija Webrov reettathr ta arijo Aeaite te opere Oarostre. fao, ki Jo fn>re*n#)a na klarirjn šapi]* Bo-Ina prost proti Mlratn sporeda, ki se , Cesar PVandr: Sonata t «-dtrrn. Y (dragem defn pa kraJSe »trrari, te steer: Btech: ^oraček: ppsrpetnTjm mobfle, Oetmssv: T^a nn« bi Mlmftrels, Paranlni: Caprtce ftt tU, s*Yvmavr>-w**?: La fVmtaln« d* Aretnn-Pnk- Bnrle^Tra Va klerirte soremlja nTnotn^kn eteln! spremUlJevalee Hel- nvrt Baerwa!rt Vstopnice v knjigarni Gla*-t^n* Mattce, od Jft. do T>1n. o— Klub tbibltellev jamarjev. Te dn! pe > rrSM obfirrl zbor Kluba MnMteljev /arnarjev v M^kHčevem hoteln T>osedan.t! odbor je d ob TI soErla«mo razreAnilco tn se >> Izrekla zahvala za društveno Bodelova-cV zr Med^nn. dr. Lovrenčiča, ramateljn Starem !n Seknll. povemo odboru stoj' ra kot predsednrk direktor g. Bruno Hnso S+»re. kot tm>^»»edTrfk e. Iv Baho-rer i* tajtmtk kapetA« r. Drente- Klnb Fi )e nadel naloeo pospeševati eojn'tev ftl-stokrvT)-'h jazbečarje-v in terrlerjev ter 1e r »trr-kov-no Tlteratnro ln vreml nasvet? vsakemu Interesenta dra?re roi}e na raz-pofapo. Pi?mor!1m vpraša/nJem Je prflojHfcl znamke za oden-Tor KbibsM lokal Je n* Aleksandrov! cesti 5-. LjublJasna, telefon št SS-*4. o_ Gospod doktor te hftlerjevske Nem- flje. človek spreten, podjeten te ite- ho-vit in če Ittki po vrhn k«'} prida prak-za *>boJ, nrn prav lnhko tndi današnji »•■vTopckl politični položaj, o katerem ne«1-f*»r niti d z kdo re kakšnim zadoToTJjvtvom, nn-rM dohrv 5an«>e za itfVtV-n.te tn prospeh Spoštovani moH prijatelji, znanci in odjemaici! MnoHo Vas je bilo. ki ste mi čestitali k mojemu SOletnemu obrtnemu jubileju toliko, da se Vam moram tem potom najpresrčneie zahvaliti za prejete čestitke. - Tudi iiW pisfu, ki se me je tudi spominjalo in voščilo, mofa najlepša hvala. Ljubljana, 19 februarja 1935. Z odličnim spoštovanjem vdani Goldstein Josip Filip, Optik aa Dona Jo, pa Ja pride* pred askaj meseci poizkoait srečo ▼ LJubljano. Den-ttetev ima Dobljena ft* sama preveč, tate te Je v stroki občutna brezposelnost. Kaj naj pa-čn* takte popoten človek v Ljebtteni, p* čeprav mo je Bog nakloniH prikupno, skrfc-ao negovano sonanjote, sivo brado te sive lase, da je kar ljubezni to podoben boš-jemu truSnema očeta sv. Jožefu? Kaj saj v resnici takle človek počne? šel je moč na socialni oddelek pristojne oblasti, se predstavil kot zobni zdravnik, U so ga hitlerjevske oblasti Izgnale, ker je tu Jeseni ec, io tako laprosil skromno podporo. Navezal je dobre stike tndi t nekaterimi na&iinl sobnimi zdravniki in je nekje izmaknil nekaj materiala, ki ga je potem prodal in zase potrošil denar. Potem so ga aretirali. Ko so na policiji pogledaM v njegov cnrrionhim vitae, eo našM, da Ima sa podobne reči ie 16 kazni sa seboj. T« dni je odsedel zapor na sodišču, nato pa ga je policija sa nedoločen ftaa poslala r domovinsko občino. u— Alpinistična šota TK Skal« > tepo-pohijena tudi s strokovnim predavanjem planinskega živalstva. G. Joža Herfort je v dveh predavanjih podal j«»no stlko o tavte. M tvori poglavitni (tel prelestn« »a-rave. Predavate^ Je predavanji ispopotell v besed« in tfikd ter n&somo ohrazlojttl po-samesne prebivalce naMh planin. Iaiedno ■anhniv je Ml podani pregled, katere vttl-a* doeeiejo posameme ptfee. Drugo n«da-Dsvalno predavanje Je veebovailo temo • lova aa Klvateteo s toto-kamero. Kettko tepte te posrečenih posnetkov se lahko do-eefte s tem. dosedaj tete maSo gojenha te-tecraftranjem; Toda ob teh prlMkah se potrpeSJlvoet teto-smaterja postavi as te-radno tnte preisfeoftnjo. Neštetokrat Je treba aa tate posnetke tekati več dni ter porsOMt aa nje tmtt več plošč. Posnetki se pa izredno hvateteri, kar Je dokaiai predavatelj s Merilnimi tfiapoasttivL Za lepo tsvajanl predavanji Je M mnogo prisaa-nja. — TK Štela priredi danes <*ied pte-■butega ttvatetva v Rnrodnem aosejn ped wdrtw gcep. Jofee Hertorta. 2Sbor ob H. pred Tatvanur jevtea apomenltom. s_ OeekeeUfenskš Oboe ▼ Ljnbljanl priredi danes ob 17. ▼ Narodnem doma pred* Mam lutkovnega gledališča. Na apereds setoigra »GaAperJek te povodni moic Oort-je dobrodnfiE. *— Klub sa. 36. aa __bo terio asoj redni občni rfbor ▼ ponedeljek, i. mana, ob 17. n* UL dri realni gtmnazgi v Ljubljani (v twsttlH _ ...--•— —*— Qd~ cr0 pogmtenfli poroftnih te puAA ▼ nedeljo »d l d« tt ta «d 14 te tt; ▼ ponedeljek S5.tm.paodS.def2.v jft dfrftvenft proetorih a* Brepi K VaM-n%> k Mevdlnenan obisk«. a— IJdrsšenj* p. fc t ii*sW«*wi te Hteljev, pododbor Lja^jana, priredi 2. Marca T prostorih Kacine svof drogi dniafcul večer pod pokroviteijMvoia c- ravnatelja dr. Jarfca Tavaesa. Spored je obaeian te bo • aso^* pestrostjs vsakega sndovoijfl. OWte-teeo vijudno vdMmo, da nas s filerOno ade-teSbo podpre ▼ našth stremljenjih. Odbot m— Zborovanja JU *8tia )Mt la ** Mene*napovedano ta dane« ▼ BL Tkte» se ne bo vnMlo. a— »J srček grm aa Triglav« m ayrteorl jutri r nedelj« ob pol ld. ▼ Sokolsken -mka Budihne te blagajnika Pilaja so btli tevoljeni v odbor: višji kontrolor Roirnan, predsednik, Pcrmc, Amalietti, Budama, SooK, Pila J. Prolog. Trdeč, Schwarx, Golob, Pegan. Pteter, Bizjak, Paučnik, Med-vedček odborniki. Nadzorni odbor: Jošd, KenK, Peroarčič. živko Rustja. Pri ate-čateoetib je tajnik oblastnega odbor* Pire poročal o nskupu Mladinskega dom« kralj« Aleksandri v Bekra._ DB. MED. UNIV. METOD SPINDLER p. n. Občinstva, da bo OTVORIL a L marcem 18S5 v StrossmayerJeri nHd 28 fbenovtnska hiša), IL nadstropje Ordinacije oh delavnikih dnevno od 12. do IA. ure (4. mre popoldne), ob nedeljah od 10l do 12. ure. 1895 a— Smernica za Mariborski teden. V petek zvečer se je sestala oprava Mariborskega tedna k seji pod vodstvom mestnega predsednika dr. F. Ljpolda. Prvenstven poudarek bo podan razstavam mariborske industrijske te obrtne prodt&cije. Pri ta-dartrijski produkciji bi prišla zlss« v po-fltev tekstilna industrija. a— Mariborski akvaristi se organizirajo. VZeraj je bil ostanovni občni zbor društva mariborskih akvaristov, Iri ga Je vo-dfl g. Tugomer Koser. V uvodnih izvajanjih je pojasnil pomen društva, nakar so bili »voljeni: Tugomer Koser, predsednik, Lušicki, Slkarget, Kleinwachter in Toth, odborniki. Društvo bo ob priliki Mariborskega tedna priredilo razstavo akvarijev r. dragocenimi eksotičnimi ribami in rastlinami. a— Dve novi volišči. Sresko sodišče je odločilo, da se delavci koroškega kolodvora, delavnic te kurilnice drf. ieL vpišejo v seznama mariborskih volilnih opravičencev. S tem naraste število volilcev za 1500, tako da bo v Mariboru upoštevajoč 174 reklamacij skupno 11.370 volilcev. Obenem se bo »višalo tudi število volišč od 15 na 17. a— Občni sbor Društva jugoslovenskih državnih upokojencev in upokojenk v Maribora bo v nadel jo 3. marca ob 8.30 v mali dvorani v I. nadstropju Narodnega doma. a_ Iz davkarije. V smislu zadevnega razglasa davčne uprave je dne 15. t m. potekel skrajni rok za plačilo uslužben-skega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bed*iostni fond za mesec januar 1935. Nadalje je potekel rok za plačilo prvega četrtletnega obroka in sicer zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet rn luksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojoice. Davčni zavezanci, ki »o zaostali s plačilom, se opominjajo, da plačajo v osmih dneh. a_ Novi studenški občinski proračun. V petek zvečer s« je vršila proračunska razprava študentskega občinskega odbora. Zupan g. Kaloh je poudaril, da je proračun sestavljen v znamenju varčevanja. Dohodki in izdatki novega proračuna znašajo 671.657 Din. Osebni izdatki znašajo 106.800 Din, kmetijstvo 4800, zdravstvo 2400, pokojnine in miloščine 6000, imovinska varnost 22.395. šolstvo 115.744, šolstvo v Razvanju 67.000. nakup zemljišča za so-kolsko igrišče v Rad van ju 5000. prispevek k meščanski šoli 10.000, vzdrževanje cest 45.000 socialno skrbstvo 35.550. brezposelne podpore 30.000. elektrifikacija 30.000 terensko postajališče 15000 Med dohodki je 58 odstotna občinska doklada z 258.314. občinske trošarime z 290.273, občinske takse 36.700, dohodki od pooostev 73.420, ne- Na trga. Stanfoar* so I ▼ so- boto 52 vozov svinjine, kmetje 4 vose krompirja, 5 vozov kurilnih drv te 4 voze jabofle. Piščanci »o bili po 20 do 25, kokoši 22 do 35, gotske te parate 30 do 60, domači zajci 5 do 30. _ ^ _ _ _ ,— Ribice na trga. BMr* J* bite proeej včerajšnjem petkovem trga. Karpov Je tillo 83 kg te so se prodajali po 10 Din kg; raki po 32, sardele po 10, ribe Sv. Petra po 28, moli po 20. Žrtev športa. 2ffletn4 grarričar Hano Džamovič je pri smučanju treščil v štor in si poškodoval prsni koš. Prepeljali oo ga ▼ bolnišnico. a— Beda ustvarja talente... V Rogoel domuje v največji bedi 281etnl viničarskj sin Ignacij Belec, oče treh otrok te brezposeln. Poročali smo že, da je pred tedni Izdelal iz lipovega lesa velik državni grb, kar je prejel od uprave dvora najvišje priznanje. Četudi ima Belec samo ljudsko šolo, je postal v bedi kipar - samouk ta bo sedaj izrezljal kip osvoboditelja Maribora, blagopokojnega generala Maistra v naravni velikosti. Kot material bo uporabil 150 let staro lipo. Kip namerava razstaviti na letošnjem Mariborskem tednu. a— Specialist za med in panje. Pred sodnikom poedincem vss. I-en a rtom se je včeraj zagovarjal 251etim kočarski sin Gh-fiper Snabl iz Višnje. Obtožen je bil, da je ukradel 13 posestnikom v bližini panje m med, ki ga je potem prodal čebelarski podružnici v Sehrici ter raznim strankam v Marenb ergu m okolici. Škode je okoli 2000 Din. Bil je obsojen na šest mesecev mtro gega zapora, pogojno za tri leta. a— Obsojena divja lovca. N« satoSrri Idopi sta nedela včeraj brata Anton In Alojzij T. te Pristave. Lani poleti sta v lovišču občine ftrna ustrelila vsak po eno srno. Obsojena sta bila vsak na štiri mesece strogega zapora »n 120 Din globe. a— Dva priznata, tretji ne. Preiskovalni sodnik Emil Kramer je pričel t zasliševanjem krivcev umora v Nunski grabi pri Ljutomera GBletni Jakob Bud j a. sosed umorjenega Jakob« Vrhovnika, dosledno taji vsako krivdo. Njegov »in Ivan Budia pa je izpovedal natančno, kako se je umor v celoti izvrši!!. Prinnal je, da je prejel očetovo dopisnico, naj pride domov na koline. Zanimivo je, da je dal oče Budja njemu ra 251etnemu rejencu Vincenou Koliba ob štirih zjutraj pol litra žganja. Ta izpoved mlajšega Budje je tem važnejša, ker doslej tega ni izpovedal ali priznal. Sin Ivan Budja priznava nadalje, da sta s Kofbora iz ri ši I a zločin te da ni bil pri tem navzoč oče Budja, izpoveduje pa obenem, da sta to storila po očetovem navodilo. Težko ranjena Neža Vrhovnik, Id je ▼ oskrbi pri bratu m ki je bila zaslišana, izpoveduje, da se ničesar ne spominja, kako je bik). a— Z gnojnimi vilami is teka jene oka. 381e*ni posestnik Srečko Muršee is Spodnjih Žerjeveev si je pri dehi po nesrečnem naključju ietaknil desno oko. Njegov vid je ▼ nevarnosti. Marše«« eo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnico. a— Mariborska »staviskijadm me sodišču. Včeraj je bil ves material v aferi znanega P. C., ki ga je zbrala mariborska policija, izročen sodišča. K doslej zbranem« materialu se je priključil še zanimiv primer, da je P. C fevabil od nekega mariborskega trgovca večji snesek denarja, čol, da teče proti trgovca neka preiskava, kar pa da bo on, P. C potlačil, češ da ima na policiji važno besedo. Dotični trgovec je P. G verjel te mu denar izročil, nato pa izvedel, da nimajo nikjer ničesar proti njemu. s— Vihar odnaša etrehe. Vferaj Je dirjal pod Pohorjem silen vihar, pravcati orkan, ki je lomil drevje. Vihar se je čatil tudi v Mariboru. Posestniku Juršetu iz Ruš je vihar odnesel streho. Vihar je napravil mnogo škode na tipičnih podpohor-skih kozolcih in kopicah slame. Iz Celja e— Rezervnim oficirjem. Mestno poglavarstvo opozarja rezervne oficirje na predavanje, ki bo v sredo 27. t m. ob 18.30 na istem mestu kakor zadnjič. Udeleženci naj pridejo nekoliko prej, da bo mogoč točen začetek. Udeležba obvezna. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. znani finančni strokovnjak g. dr. Stanko Lapajne " Ljubljane o sedanjem stanju denarne krize. Pridite! e— Pedagoški krožek učiteljskega društva je čine 15. t m. prvič zboroval skup- PROfZVOD: »UNION«, ZAGREB. no s staaS. Poleg številnih učiteljev in učiteljic je bilo navzočih fcudi 70 staršev te vseh stanov. NTa>mestu običajnega predavanja, kjer ima besedo samo predavatelj, so udeleženci pod vodstvom profesorja g. dr. Zgeča v obliki ra7go>vora rar-pravljafi o mlad i nos lov ju. psihologiji in pedagogiki ter določili, da se bo na vseh bodočih sestankih obravnavalo mladino-slovje, ki obsega celega otroka. Po določitvi razvojnih dob je prišla v raapravo definske doba. n kateri bo še govora na prihodnjem sestanku, ki bo v petek 1. marca ob 16. v mestni narodni šoli. Tako se bo na teli sestankih, ki bodo vsak drugi petek, obravnavalo postopno vprašanj« otroka v vsetn njegovem razvoju. Vsakdo bo lahko v debati z vprašanji «Ji lastnimi izkustvi pripoimogel k reševanju te red no v«7>ne.g« problemi« vzigoie otrolc«. Za moške obleke in površnike dospelo spomladansko najfinejše blago, moderni' vzorci na razpolago. Modni atelje- FRANC MESKO, Celje e>— Stovfta plesalka Katja Del.tknva »nerava gostovati prve dni marc« v Mest nem gledali«*-« v Celju « «vojo duhovito plesno reportažo »^lesto«. Ponovno opo zarjamo občinstvo, da «i do kooca teg* meseca rezervira vstopnice v knjigam »Oomovini«. Ce bi predprodaja ne M1n zadovoljiva, bi moralo gostovanje tenstsH. S tem bi prišK Celjani ob redek umetni flti užitek. e— Igra in akademija celjskih dijakov. Društvo jugoslov. srednješolcev ■"»Sloga« v Celju uprizori v torok 26. marca ob 20 v Mestnem gledališču komedijo »Igra »j »m rt jo«, podmladek Jadranske straže n«. drž. realni giinmaziji v Celju pa bo prire dil 13. aprila akadelja. Glede na veliko brezposelnost v celjskem srev.u pričakujemo z vso upravičenostjo, da bo podjetje zaposlilo prvenstveno domače delavce. Kakor čujeino pa ponuja podjetje nezaslišano nizke mezde. Podjetje naj, upošteva običajne mezde v celjskem srezu in naj jih ne licitira navzdol, iskreno želimo, da bi se ta ttržns zadeva uredila r*— dovoljivo. e— Brezposelnost še vedno narašča. Pr? celjski ekspozituri javne borze dela se jo od 11. do 20. L m. na novo prijavilo 105% brezposelnih, posredovanj je bilo 10, odpotovalo je 7, odpadlo 14 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 879 brezposelnih (836 moških in 43 žensk) nasproti 803 (759 mrr&im in 43 ženskam) dne 10. t m. Pričakujemo, da se bo z zaposlitvijo domačih delavcev pri regulaciji Savinje število brezposelnih znatno znižalo. e— Dve tatvini. Trgovski vajenec Viktor Klenovšek je prijavil, da je nekdo v torek Za kresijo ukradel dvokolesni ročni voziček, last veletrgovca g. Ivana Ravnikarja. Dijaku Ivanu Zarkoviču je neznar* storilec ukradel te garderobe v prvem nadstropju Narodnega doma v Celju temno-rjavo, črno karirasto dolgo mo^ko suknjo. c— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 14.15. 16.15, 18.30 m 2D.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Fra-squita«1 in zvočni tednik. .RIVIERA* pralno, terpentinovo in marseljsko milo, pralni prašek »Samorad« so vsi izdelani na bazi čistega olivnega olja, kakor tudi sloviti »Riviera« kozmetsld produkti, toaletna in medi-cinatea mila. Vsi „Riviera" izdelki so pristni domači jugoslovenski produkti tvornice mila in kozmetskih potrebščin ,Riviera4 v Kotom št Lastniki podjetja, v katere je investiran Izključno le domač kapital, so bratje Vučkovič, vseskozi nacijonalnl ljudje. V podjetju so zaposleni le jugoslovenski državljani. Kemičnim laboratorijem, ki jim je poverjena naloga kontrole surovin in produktov, zlasti kozmetskhn in higienskim izdelkom, načelujejo strokovno povsem usposobljene osebe, ki so si svoje znanje ln usposobljenost pridobile v najslovi-tejših Inozemskih kemičnih laboratorijih za higijeno ln kozmetiko. Le ta visoka usposobljenost kemikov, stroga kontrola predelave surovin in produktov ter brezmejna solidnost podjetja, so bili v stanu, v razmeroma tako kratkem času, pridobiti tolik sloves »Riviera« pralnemu terpentinovemu, toaletnemu in me-dicinalnemu milu, zlasti pa po kakovosti ne-nadkriljivim kozmetskim in higijenskim produktom. Poznavalci najboljših toaletnih In kozmetičnih potrebščin nesporno prisojajo odličnost »Riviera« izdelkom, zato naj vsakdo v svojo korist sega le po teh pristnih domačih Izdelkih, ki jih Je dobiti v vsaki trgovini s ko-lonijalnim blagom In v vsaki drogeriji. Zastopstvo za Ljubljano Ima Oroslav Jezeršek, Tjrrfteva cesta štev. 3L 245 Gospodarstvo Izjema za avstrijsko blago v Italiji K Rim« poročajo, da je »Agencija Štefani« objavlja naslednje pojasnilo k dekreta o omejitvi uvoza v Italijo. Odredbe, s katerimi se omejuje uvoz se nikakor ne smejo tolmačiti kot nenaden f&kt, ki bi lahko izzval reakcijo. Inozemski listi namenoma ignorirajo bližnjo preteklost gospodarske borbe. Zato je treba pojasniti namen poslednje uredbe, ki jo je bila Italija prisiljena izdati. Tudi v drugih državah je trgovinska bilanca podvržena motnjam in diferencam, ki lahko povzročijo znatne skrbi. Te države si privoščijo športno zabavo valutnih manevrov in zamrznje-nja plačil, da bi tako popravile pasivne efekte. Italija pa hoče redno plačevati blago, kl ga uvaža. Zato je potrebno, da izenači vrednosti uvoženega in izvoženega blaga. Ker pa je leta 1934. znašal uvoz po svoji vrednosti več kakor 7 in pol milijarde, izvoz pa 5 milijard in 200 milijonov, je jasno, da je treba za razliko, ki znaša skoraj dve milijardi in pol, najti kompenzacijsko normo, ki ima izključno namen ohraniti odnosno po možnosti povečati izvoz, ki pa nima namena parali-zlrati uvoza, marveč le njegovo graduacijo. Da se izvrši ta operacija je treba začeti ■ omejitvami, ki vsaj spočetka niso elastične. Omejitve, ki so bile določene s poslednjo uredbo, imajo tak začetni značaj. Preko teh omejitev bo mogoče dovoliti večji uvoz, če bosta na razpolago dva osnovna elementa, namreč dovolj deviz in neposredna kompenzacija blaga za blažjo v odnošajih med posameznimi državami, tako da se bodo lahko popravile velike diference, ki so sedaj v škodo Italije, in da bodo istočasno varovani intere&i onih držav, ki bodo pristali na uvoz našega blaga. Izenačenje v odnosih s posameznimi državami bo lahko ustvarilo dobro iniciativo sa Italijansko produkcijo in trgovino. Vsekakor pa bo to izenačenje predmet bližnjih pogajanj za spremembo številnih trgovinskih pogodb, ki jih ima Italija s sosednimi državami in kl bodo v kratkem zapadle. Kompenzacija blaga za blago je nujna pre-mlsa, ki je privedla do kontinerentlranla uvoza posameznih vrst blaga. Uredba o »voznih omejitvah je bila le odsrovor na •lične ukrepe drugih držav. Stališče Švice. jCNeue ZOrcher Zeltung« poudarja, da je namen italijanskih omejitev, da si ustvari Italija orožje za pogajanja pred vsem z onimi deželami, s katerimi je pasivna. Švicarski gospodarski krogi so prvotno smatrali, da so omejitve v prvi vrsti naperjen« proti Nemčiji in Zedinjenim državam, ne pa proti Švici, ki ima z Italijo pasivno trgovinsko in pasivno turistično bilanca Anketa o vprašanju socialnega zavarovanja zasebnih nameščencev Na anketi o nekaterih vprašanjih natega socialnega zavarovanja, ki se je vršila dne 20. t. m. v Delavski zbornici v Ltjubljani, sem podpisani obrazložil vse razloge, ki so bili merodajni za zasebne nameščence, da so odklanjali in še danes odklanjajo reformo nameščenskega zavarovanja v smislu sklepov SUZOR-ja od 29. decembra preteklega leta. Poudarjal sem, da se ne moremo strinjati a predlagano reformo iz razloga, ker hi prinesla z uvedbo novih mezdnih razredov le nova bremena za nameščence ln delodajalce brez primernih in doslej pogrešanih koristi za same zavarovance Nasprotno pa sem poudarjal načelno ■tališče, da se mora privatno-nameščensko socialno zavarovanje reorganizirati na specialni zakoniti podlagi, ločeno od delavskega, odn. da se mora glede na sedanje stanje našega socialnega zavarovanja privatno - name&čenskim blagajnam v okviru SUZOR-j a dati kar najširša samouprava. Končno sem tudi zahteval, da se izvede teritorialna razmejitev delokroga obstoječih treh nameščenskih blagajn in da je zavarovanje trgovskih in ostaiih privatnih nameščencev pri teh nameščenskih blagajnah obligatorno. Pozitivni uspeh ankete je torej prvenstveno v tem, da so zastopniki SUZOR-ja osvojili stavljene zahteve privatnih nameščencev. Peter Klinar, predsednik T. B. P. D. Zastoj našega izvoza vina Po uradnih podatkih generalne direkcije r.trin je znašal lani naš izvoz vina komaj 126 in pol vagona v vrednosti 3.2 milijona Din. To je najmanjši izvoz, ki smo ga kdaj zabeležili, naravnost malenkost pa je v primeri z leti 1930. in 1931., ko so, kakor znano, obstojale izvozne premije. V zadnjih petih letih se je naš izvoz vina gibal ta-ko-le: vagonov milij. Din 10r50 1239.0 48.4 1931 1702.4 42.4 1932 931.6 17.2 1933 301.1 5.8 1934 126.5 3.2 Naš lanski izvoz vina je znašal komaj 0.3 */• povprečnega jugoslovenskega pridelka, tako da izvoz vina za naše vinogradni štvo skoro nič več ne pomeni. Lani in predlanskim smo imeli razmeroma slabo letino in zato se ta padec izvoza še ni toliko občutil. V normalnih letih pa imamo vedno izvozni presežek in zato bo treba v bodoče napeti vse sile, da najdemo nove možnosti za izvoz našega vina. Za vinogradništvo dravske banovine je bilo prejšnja leta važno avstrijsko tržišče, kamor pa se je izvoz občutno zmanjšal. Uvoz jugoslovenskega vina v Avstrijo je lani padel od 10.000 na komaj 3000 hI (skupni izvoz vina v Avstrijo pa je nazadoval od 65.000 na 48.000 hI in je Avstrija uvažala naiveč iz Italije in Madžarske). Nedavno je bil med Madžarsko in Avstrijo sklenjen sporazum, po katerem bo Avstrija uvozila 25.000 hI madžarskega vina s preferenčno ugodnostjo 10 zlatih kron pri hI. Glede na ta sporazum obstoja nevarnost, da bo sploh prenehal izvoz našega vina v Avstrijo. Nedavno se je splitska Trgovinsko - industrijska zbornica pečala « težavnim položajem dalmatinskih vinogradnikov in je bilo ob tej priliki iznešeno. da obstoja precej zanimanja za naše vino v Nemčiji, vendar p;t ne pri«je do kupčije zaradi plačilnih težko? In dniTih ovir V no^ehni spomenici ie je splitska zbornica obrnila ua vlado 8 prošnjo, da bi se izvozne železniške tarife a Glede na to je vzbudilo v Švicarskih gospodarskih krogih precej vznemirjenja dejstvo, da veljajo tudi nasproti Švici te omejitve, ki se približujejo zapori meje. Diplomatski predstavniki Švice so zaradi tega že intervenirali v Rimu. List izraža upanje, da bo uapelo vprašanje urediti tako, da bodo zaščiteni interesi švicarskega uvoza ln da se bo Švica lahko izognila protiukrepom, ki bi bili pri današnjem stanju švicarsko-italijanskega prometa gotovo učinkoviti. Po najnovejših vesteh iz Svtce Je švicarska zvezna vlada v petek odredila, da se kot protiukrep proti uvoznim omejitvam Italije, ki onemogočajo švicarski izvoz na tak način, ki je v nasprotju s smislom tr-govinsko-političnih dogovorov, ne bodo za enkrat izdajala nobena nvozna dovoljenja za uvoz kontingenti ranega blaga iz Italije. Avstrija in Madžarska uživata privilegirano stališče Vesti, ld so bile že pred dnevi iznešene, da uživa Avstrija privilegirano stališče in da italijanske omejitve ne zadenejo avstrijskega izvoza, se deloma potrjujejo. »Neue Freie Presse« objavlja informacije neke dunajske spedicijske tvrdke, po katerih so italijanski carinski uradi dobili najprej dekret (številka 4371) italijanskega finančnega ministrstva, po katerem se omejitve ne nanašajo na avstrijsko blago, razen malih izjem. Iz poznejših obvestil pa je razvidno, da veljajo omejitve generalno tudi za blago lz Avstrije, vendar z naslednjo važno izjemo: Uvozna prepoved ne velja za blago lz kontingentne liste od 14. Julija L 1934., za ono avstrijsko blago, kl uživa p referenčne carine, in za pošiljke, ki so opremljene s certifikatom za carinjenje. Avstrija bo Izvažala še več lesa. Pt> Informacijah dunajskih listov pričakujejo Avstrijci od Italijanskih uvoznih omejitev celo prav znatne ugodnosti v pogledu izvoza lesa na eni strani zaradi tega, ker se italijanske uvozne omejitve ne nanašajo na uvoz avstrijskega lesa bo one-mogočenje uvoza lesa iz drugih držav olajšalo avstrijski izvoz lesa v Italijo, na drogi strani pa bodo avstrijski uvozniki lahko še izkoristili znaten dvig cen za les na italijanskem trgu, ki je bil zabeležen zadnje dni. Avstrija, kakor znano, lani ni mogla izkoristiti uvoznega kontingenta, ki ga JI je priznala Italija, sedaj pa bo lahko ta kontingent v celoti izkoristila. Tudi iz Budimpešte poročajo, da niso točne vesti, po katerih bi italijanske uvozne omejitve zadele madžarski izvoz živine v Italijo. Po kratkem zastoju gre izvoz madžarske živine v Italijo zopet nemoteno dalje. Oči-vidno uživa tudi Madžarska enako privilegirano stališče, kakor Avstrija. vino znižale, da bi »e dosegla v Avstriji ugodnejša tranzitna tarifa za pošiljke našega vina v Češkoslovaško, Nemčijo in Švico, nadalje, da bi se v Avstriji izposloval uvozni kontingent za naše vino po enakih ugodnostih, kakor za Madžarsko, da bi se v Nemčiji izposloval kontingent za 25.000 hI industrijskega vina in 50.000 hI križanega vina in da bi Privilegirana izvozna družba, ki ae bavi tudi z izvozom vina, ustanovila svojo podružnico v Splitu. Znižanje železniške tarife in prtljago Istočasno z znižanjem železniške potniške tarife bo s i marcem znižana tudi železniška tarifa za prtljago in ekspresno blago. Dosedanja tarifa ia ekspresno blago, ki datira še iz dobre gospodarske prosperitete, je bila vsekakor previsoka, kar je imelo za posledico, da je promet prav občutno nazadovaL Zaradi visoke voz-nine so se gospodarski krogi za ekspresne pošiljke pričeli posluževati drugih prevoznih sredstev, zlasti avtomobilov in pošle, medtem ko so potniki samo še v skrajni sili oddajali svojo prtljago za prevoz v uradnih železniških vozovih. Iz železniške statistike je razvidno, da je železniški prtljažni promet nazadoval od 15.280 komadov v letu 1928. na 9456 komadov v letu 1932, v zadnjih dveh letih pa je Se nadalje popuščal. Isto opažamo pri prevozu ekspres-nega blaga. Promet brzovoznega in eks-presnega blaga je znašal 1. 1929. 115.500 ton, leta 1932. pa le Še 63.200 ton. Z novo tarifo so prevozne cene za prtljago in za ekspresno blago znižane ln pričakuje železniška uprava, da bo • tem znižanjem omogočeno oživljenje prevoza ekspresnega blaga po železnicah'. Zlasti pričakuje, da bodo potniki svojo prtljago po mižani tarifi reje oddali ieiezniei na prevoi ln se bodo na ta način rešili vseh neprijetnosti zaradi natrpane prtljage v potniških vozovih. V naslednjem navajamo nekaj primerov iz nove tarife za ekspresno blago in prtljago. Vozna cena znaša po novi tarifi za vsakih 10 kg v dinarjih: pri oddaljenosti za za km ekspres. blago prtljago 1— 10 0.70 0.40 11— 15 1.10 0.60 16— 20 1.40 0.80 21— 25 1.80 1.00 20— 30 2.10 1.20 31— 35 2.50 1.40 36— 4o 2.80 1.60 41— 46 3.20 1.80 46— 50 3.50 2.00 91-100 7.00 4.00 191—200 12.00 8.00 291—300 16.50 12.00 391—400 20.50 15.00 491-500 24.50 18.00 591-600 28.00 21.00 691 -700 31.50 24.00 Sanacija Jugoslavenske ndrnžene banke Trgovinski minister dr. Vrbanič je na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov v soglasji* z ministrskim svetom odobril izvedbo sanacije Jugoslavenske udružene banke d. d. v Zagrebu V svrho sanacije bo banka odpisala 90 odstotkov svoje glavnice, ki bo na ta način reducirana od 185 na 18.5 milijona Din. Za dopolnitev glavnicf se bo 40% terjatev vlagateljev in upnikov, ki niso izvzeti v smis'u uredbe, spremenilo v prvenstvene delnice zavoda in v specialni rezervni fond, in sicer 41.5 milijona Din v prvenstvene delnice (tako da bo glavnica zopet povišana na 60 milijonov Din) in 53.5 milijona Din ▼ speci al- ftud, U ko enako protlpostavko odnosno kritje v izločenih dubiozah po Izvršenih deflnltivnih odpisih. Domači upniki (fizične osebe), kl Imajo terjatve do 250.000 Din, imajo pravico zahtevati, da se jim pripadajoči del specialnega rezervnega fonda v celoti ali deloma spremeni v prvenstvene delnice, če to zahtevo v 30 dneh po objavi ministrovega odloka predložijo komisarju trgovinskega ministrstva pri zavodu. Takim upnikom ae imajo prvenstvene delnice dodeliti na breme onega dela prve.istvenih delnic, ki ima pripasti velikim inozemskim upnikom s terjatvami preko 10 milijonov dinarjev. Zavodu se nadalje dovoli odlog plačil za 6 let in posebna obrestna mera za stare vloge v višini 4% za terjatve do 50 tisoč dinarjev ln 3 odstotke preko 50 tisoč dinarjev, počenši s 1. Januarjem. Na Jugoslavenski udruženi banki Je v znatnejši meri interesiran inozemski kapital, in sicer znana belgijska finančna skupina Solvay (Mutuelle Solvay, Bruxelles) in Anglo - International Bank Ltd., London, pa tudi avstrijska Kreditanstalt in Peštanska ogrska komercialna banka v Budimpešti. Zavod je bil ustanovljen leta 1892. kot Hrvatsko - slavonska deželna hipotekama banka, ki se Je leta 1926. združila a Hrvatsko eskomptno banko, nakar je spremenila naziv v Jugoslavensko-eskomptno in hipotekarno banko. L. 1928. je ta banka s fuzijo prevzela Bosansko banko (Beograd, Sarajevo) in Agrarno tn komercialno banko (Sarajevo, Beograd) ter naslednje leto Agrarno in industrijsko banko v Beogradu, nakar Je ponovno spremenila svoj naziv v Jugoslavensko udruže-no banko. Velika likvidnost zagrebške Gradske štedionice O bilanci zagrebške Gradske štedionice Je »Jutro« že objavilo nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da so se v teku lanskega leta stare hranilne vloge zmanjšale od 307.3 na 186^0 milijona Din, medtem ko so vloge v novem poslovanju istočasno narasle od 65.0 na 187.4 milijona Din. Bilanca Gradske štedionice, ki nam je sedaj na razpolago, izkazuje novo znatno povečanje likvidnosti. Gotovinska sredstva zavoda (gotovina v blagajni, blagajniški zapisi Narodne banke in dobroimetje na ži-rovnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici) so ob koncu lanskega leta dosegla ogromno višino 157 milijonov nasproti 128 milijonom sredi lanskega leta, 76 milijonom ob koncu 1. 1933. in 11 milijonom ob koncu 1. 1932 V dveh letih so se torej gotovinska sredstva Gradske štedionice povečala od 11 na 157 milijonov Din. Ob koncu lanskega leta je Imela Gra/t-ska štedionica samo gotovine v blagajni za 87 milijonov Din. Od teh 157 milijonov gotovinskih sredstev odpade 129 milijonov na novo poslovanje ln 28 milijonov na staro poslovanje. Dolg zagrebške občine nasproti Gradski štedionici Je zaradi lanskih transakcij, ki Jih je izvedla mestna občina v korist hranilnici, zmanjšan na 60.8 milijona Din nasproti 117.6 milijona Din ob koncu prejšnjega leta Skupno stanje hranilnih vlog Dri Gradski štedionici znaša ob koncu lanskega leta 373 milijonov Din nar sproti 372 milijonom ob koncu prejšnjega leta in je skoro nespremenjeno; vendar je treba upoštevati, da so se v teku leta stare vloge v zvezi z emisijo desetletnih občinskih zadolžnic zmanjšale za 40 milijonov. Ce pa primerjamo novo stanje vlog s stanjem sredi lanskega leta, tedaj vidimo, da so hranilne vloge pri Gradski štedionici v drugi polovici leta narasle navzlic znatnim izplačilom starih vlog v celoti za 16 7 na 878.4 milijona Din. Rezervni fond Gradske Štedionice Je v novi bilanci vneten s vsoto 30.9 milijona Din nasproti 28.3 milijona Din v bilanci za prejšnje leto. Gospodarske vesti = Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka poroča, da je znašal 21. L m. neiz-ravnani saldo ▼ nemško - jugoslovenskem kliringu (nemški dolg) 252 milijonov Din nasproti 249 milijonov pred enim tednom (zadnje izplačilo dne 21. t m. je bilo po avizi št. 3263 od 28. oktobra 1934); neiz-ravnani saldo v italijansko - jugoslovenskem kliringu v našo korist je znašal 15.7 milijona (pred enim tednom 16.2 milijona Din); v švicarsko - jugoslovenskem kliringu pa 5.4 milijona Din (pred enim tednom 6.3 milijona Din). = Obrestna mera ta lomhardsa posojila pri Državni hipotekami banki S sklepom upravnega odbora Državne hipotekarne banke od 21. februarja se zniža obrestna mera pri lombardu državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev od 8*/* na 7 •/•. = Žrebanje obresnie Vojne škode. Na podlagi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o izplačilu Vojne škode, se bo v oddelku državnih dolgov in državnega kredita vršilo L marca žrebanje dobitkov loterijske 2 in pol odstotne državne rente za Vojno škodo. = Za naše izvomike v Francijo. Kakor znano, je uvoz jajc, fižola, zaklane perutnine, sira, čebule in svežega ovčjega mesa iz Jugoslavije v Francijo kontingenti ran. Francoski uvozniki dobijo od pristojne francoske oblasti uvozno dovoljenje samo v okviru določenih kontingentov. Zbornica za TOI v Ljubljani ima seznam francoskih uvoznikov, ki so dobili uvozna dovoljenja za uvoz navedenega blaga v I. tromesečju. = Nova delniška druiba. Gospoda ini. Milanu Lenarčiču, industrijcu in velejjosest-niku v Ribnici na Pohorju, je kraljevska banska uprava dovolila ustanovitev delniške družbe z imenom >In£. Lenarčič d. d.< s sedežem v Ribnici na Pohorju. Osnovna delniška glavnica bo znašala 500.000 Din. Namen družbe je: trgovina z lesom in lesnimi izdelki, ustanavljanje in obratovanje podjetij za mehanično in kemično predelavo lesa in lesnih proizvodov, obratovanje električne centrale za lesno industrijo, opekarne in kamnolomskih obratov. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.0 milijona Din nasproti 5.6, 2.6, 3.1 in 4.5 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Devise. Curih. Beograd 7 02, Pariz 20.38, London 14.9650. Newvork 308. Bruselj 72.0750. Milan 26.1750, Madrid 42.2250. Amsterdam 208.75, Berlin 123.8750, Dunai ^6.90. Sto.k-holm 77.15. Oslo 75.15, Kob«nhavn 6680. Praga 12 9^75. Varšava 58.3250. Alene 2.90. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaj? v priv kliringu 1 Pograd —. London 26 Milan 45.41. Newvork 534 0g« in >0gg« 192.50—215; »2< 172.50—196; >5< 152.50 — 175; »6< 135 — 14750: >7« 110 _ 115; »8< 80 — 85. — Otrobi: baški ln sremski 82 - 84; banatski 81—83. - Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50 ▼tJTO. ♦ Vinsko triilte » dravski buovijri (tS. L m.) Vinske trgovce je U mesec gteds kupčije precej razočaral; nakupi so namreč prav majhni in redki Splošni konzum je šibek, bolje je pri producentih; pri teh pa je kupčija nekoliko oživela zaradi pritiska producentov na kupce, da se svojega pridelka čim prej znebijo, čeprav pod ceno, samo da pridejo do kakega denarja, ki ga v tem času prav nujno potrebujejo. Tako s« zaloge pri malih vinogradnikih vidno krčijo in se utegnejo do pomladi do malega izprazniti. Nato pridejo večji producenti v poštev, ki pa tudi ne razpolagajo • prav obilnimi zalogami razen nekaterih graščin, ki imajo še stare zaloge. Cene običajnim namiznim vinom se gibljejo med 4 in 5 Din, malenkostne množine so tu p« tam tudi izpod 4 Din, boljšim in sorti ranim po kvaliteti med 5.50 in 7, pa tudi do 8 Din. Zato se povsod močno uveljavljajo konkurenčna južna vina, osobito dalmatinska. BOMBAŽ. + Lirerpool, 22. februarja. Tendenc« stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.S9 (6-88), za julij 6.80 (6.78). Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Sreski odbor Rdečega križa v Kranju je imel redno skupščino 17. t. m. Skupščino je vodil predsednik sreski načelnik g. dr. Ogrin in podal izčrpno poročilo. V uvodu se je spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja. Lanski samaritanski tečaj je obiskovalo 51 udeležencev. Dečji teden je imel na programu predavanja z vzgojnimi filmi. Poletni dan Rdečega križa se je priredil skupno B tukajšnjo gasilsko četo. Društvo šteje pet ustanovnih, 51 rednih in 199 podpornih članov. Predsednik je v govoru podrobno orisal vse delo sreskega odbora. Ob zaključku svojega poročila s« je spomnil še visokih zaščitnikov RX Nj. Vel. kralja Petra II„ Nj. VeL kraljice Marije in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Na predlog nadzornega odbora je bila odboru izrečena razrešmica. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor i izjemo obolelega tajnika g. Rusa, katerega je po njegovem dolgoletnem vestnem delu pri društvu zamenjal učitelj g. Ado Klavora. r— Iz podružnice SPD. Dosedanji blagajnik podružnice SPD g. Rici Mayr je odložil svojo funk-iio. Novi blagajnik je zdaj g. Zmago Kozman, tajnik Združenja trgov- cev Iz Tržiča t_ kino predvaja dane« ob 4. pol 7. In •/« na 9. velefilm >Grand hotele, v glavni nlogi slavna Greta Garbo. Iz Kamnika ka— Novo strellSče. Uprava državne smodnišnice Je prepustila mekinjski strelski družini velik travnik za novo strelišče. Travnik je Se izven tovarniškega zida blizu velikih »atvornlc ln Je kakor nalašč pripraven sa strelišče. Mekinjeka strelska družina, katert ao se »daj priključili tudi člani stranjeke družine, bo imela zdaj najlepše strelišče, kl bi ga 1« davno lahko dobili Karnničami, če bl ustanovili svojo strelsko družino. ka— Odbor Jadranske straže se Je konstituiral takole: predsednik dr. Franc rr ampul, podpredsednik poetajoi načelnik Ivo Keržar, tajnik Solsk* nadaonuk Anton Ajrrifcler, Magajnttarka ga. Hdlda VouSkova, soproga sreekeg* aačebrika. ka— Za volitve v odbor Meščanske kor-poracije sta vloženi dve listi. Na eni Je nosilec g. Nefinia i* Grabna, na drugi pa g. Lap iz Sntne. ka— Kino Kanvilk predvaja Saoee in Jutri sabavno fikrnsko delo »Bn dan brei laži«. V torek, sredo in četrtek Je na programu film »Pasjeglavci« v koriM pomešal akclJL Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 in 20.15 uri veselo opereto »Osibi«. Iz Novega mesta n— Sovi treski sanitetni referent g. dr. Božidar Kussel je doapel iz Črnomlja in začel uradovati. n— Srečen invalid. V Kamencah Hvi na domu svojega očeta okrog 40 let stari vojni invalid Fran Progar. Mož ni prejemal do preteklega leta nikake invalidnine. Bil je večkrat pozvan na vojašiki pregled, naposled pa spoznan za popolnega invalida. Vendar invalidnine do zadnjega časa ni prejemaL Nedavno pa je prejel ček, ki se je glasil na 33.000 Din. To je prejel na račun neizplačane invalidnine. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Nocoj ali nikolic Predigra Foxov zvočni tednik. Iz Ptnja j— Občni zbor ptujske gasilske župe je bil te dni. Zbor Je vodil župni predsednik Šolski upravitelj g Muzek od Sv Vi- prej vlomili t živinski hlev posestnika Ve-čeriča Antona v StraJat Ker oš Utk> pripravnih pcedeaetov, so * napoti* v via*-čarijo poeestnfice ŽuakoTlčev« Torealje v Strajni ter v kleti popili 15 Ktnor Nato so še vlomih v sobo nad stt&kalirioo. odkoder so odnesli rasno porcelanasto ia stekleno posodo. Odtod so r»o7xiJd obteka-li Ae nenastanjeno btAo ge W*we*y Marije iz Ptuja ln vinsfcjo klet i>oeeetndee Btroclove Marije, kjer so razkopali *!4 ter se skozd bik njo splazfld v klet in odneeC 10 litrov Za rk>m3o8 so pot*v**4p*a- 11 orožniki ter se Je po dolgem trade komandirju postaje narednike g. T ončarjo posrečilo izslediti delavca Kcsrimika Jakoba Us Mencingerja JUoJza te LeAJa, Majšperk. Oba sta bila aretiraj hi dena v ptujske sodne zapor" 8RA8LOVČE. Dramski otfse* ne bo gostoval na Vranskem 5i t a marveč 3. marc*. G-ostovaa^e J« pr«*o*eeo, *er priredi Sokol d&nea na Cooallskeca svojo igro. — Občini zbor obrtnega an«&, Plut in Pianecky. Glavno vlogo inženjerja igra g. Kralj, ki delo tudi režira. Veljajo znižane cene od 24 Din navzdoL — Ob 20 : se ponovi Goldonijeva cominedia dellarte »Sluga dveh gospodove Dovtipno in igrivo se razvija povsem teatrsko pisano dejanje. Zasedba je običajna. Veljajo znižane re-ne od 24 Din navzdol. Nedelja v operi. Ob 16. se poje pestra in zabavna opereta »Pri belem konjičkuc, ki spada med najprivlačnejše točke operetnega repertoarja. Sodelujejo dame: Polifce-va, Španova in Smrkoljeva ter gg. GostiČ, Zupan, Peček in J. Rus. Cene so znižane od 30 Din navzdol. — Ob 20. se poje Verdijeva »Traviata«, ki se odlikuje kakor vse Verdijeve opere po izrednem bogastvu, mo-zikalnih lepot in dejanja. »Traviato« poje ga. Zlata Gjungjenac, Alfreda i>oje g. Ba-novec, očeta Germonda poje g Janko, ostala zasedba je običajna. Veljajo znižane cene od 30 Din navzdoL •ETfTJ AKOBSKO ULFPALlSfJ? Nedelja, 24. ob 15.; Matajev Matija MARIBORSKO gledališč*. Začetek ob 20 Nedelja. 24 ob 15.: Okence. Znižane cene. Ob 20.: Veseli kmetič. Ponedeljek. 25.; Zaprto. Torek. 26.: Pe«tri večer Pmerkoljeve, Jela-fina in Vondrnika D SOKOL Sokol Unec-Rakek priredi v nedeljo 24. t. m. predavanje »Dober Sokol, dober Iržavljan«. Predaval bo br starosta. Pri iito! — Dramska odsek ponovi 3 marca ob 15. dramo »Prababico« v režiji br Ko-eroja — Proslava 85 letnice rojstva predsednika češkoslovaške ^pnbllke Wa*ary-ka bo ▼ nedeljo 14. marca za vse članstvo. Kraljestvo mode Gube v pomladni modi V hladni letni dobi cenimo stroge linije *n težka tvoriva, spomladi si tudi v modnih rečeh zažeiimo tiste neprisiljene lahkotnosti, ki odgovarja radostnemu nastrojenju ▼ naravi. Ravne oblike se bodo Se nadalje obdržale t modi, novi modeli bodo le mnogo bolj lahkotni od prejšnjih. Poživljajo jih namreč zanimivo vstavljeni deli raznovrstnih gub, ki so med ženskim svetom že od nekdaj priljubljene, ker se podajo prav vsaki postavi. Vitke žene se zde v nagubani obleki Se vitkejše in ljubkejše, bolj zalitim postavam pa dado ravno gube tisti videz podalj-iiane linije, ki Je skrivnost vseh modnih uspehov dobro oblečenih ln ne posebno vitkih dam. Letos nam moda tudi za vsakdanje obleke prinaša rahlo tkana blaga, ki se dado Izvrstno nagubati. Torej se ne smemo čuditi, če bodo izdelane v znamenju gub prav vse obleke, dopoldanske kakor popoldanske! Vsakomur Je znano, da razlikujemo predvsem dve vrsti gub: širše, z roko položene, itn ozke, s strojem narejene. Z uporabo teh dveh različnih načinov, ki seveda dopuščata razne variacije, nam nudi moda toliko spremembe, da se modernih gub ne borno mo-gli tako kmalu nasititi ln naveličati. Modni krogi »e tudi trudijo, da bi gube vstavili tako, kakor da Izhajajo lz kroja obleke. Na ta način gube ne učinkujejo prisiljeno, temveč se zde spojene z linijo obleka, kar je za celotni vtis nedvomno velikega pomena. Zaenkrat de prevladujejo modeli z ravnimi gubami, vendar predvidevamo, da se bodo s toplejšim vremenom pojavile na oblekah takozvane »sončne« gube, ki imajo podobo sorčnih žarkov ta so prav posebno ljubke. Seveda opažamo tudi tukaj veliko razliko med vsakdanjimi oblačili in popoldansko garderobo, kar pa je povsem naravno, če pomislimo, da je tvorivo za popoldanske stvari mnogo lažje ln zato prikladno za fine pliseje, dočim si na športnem blagu moremo zamišljati le široke gube! Pričnimo z vsakdanjo obleko, ki jo najdete na naši drugi skici! To je ljubka obleka iz »pepita« blaga, ki ima okusen štirikoten izrez, vrsto svetlih gumbov, športno zapete žepe in mladostne bele manšetke na poldolgih rokavih. K črno-belemu ali mo-dro-belemu pepita blagu spada živordeč usnjen pas ln svilen šal enake barve, ki ga zataknemo za Izrez. Gube so položene ob obeh straneh krila. Naslednja slika nas seznani s športnim plaščem, ki je izdelan iz trpežnega blaga srednje barve. Gube pričnejo že na životu, a so skoraj do kolen čvrsto prešite ln se torej šele spodaj razpustijo, kar daje plašču novo, spodaj nekoliko razširjeno linijo. Na popoldanskih modelih so gube mnogo bolj bogato nameščene. Zanimiva modna stvaritev je komplet ■ kepo m, ki je naguban v isti liniji, kakor krilo obleke (3. skica). Vzor popoldanske obleke pokaže naša prva skica. Obleka je zamišljena lz temno-modre svile ter ima dva plisirana volana prišita na gladko krilo, ki je po zadnjih modnih predpisih dolgo ln ozko. Rokavi s plisiranim volanom učinkujejo kakor bi bih kelihasto ukrojeni. Garnitura lz belega or-gandija daje obleki pomladanski videz. Na drugi skici vidite popoldanski plašč iz lepe svile, čigar neenakomerni spodnji del je drobno plisiran. Ovratnik Ima zanimivo zvončasto obliko vsled prešitih robčkov, Id so ob robu razpuščent Lepe rokavice ao večinoma sestavljene lz kontrastno barvnega usnja. Posebno lep je model iz svetle jelenje kože, Id Ima vstavljen trikoten del iz krokodilovega usnja. Nadalje so Izredno zanimive tudi prešite rokavice, ki sestoje iz podolgovatih, prešitih prog. Moderni pasovi Izkušnja nas ud, da more okusen pas poživiti še tako preprosto obleko. Posebno veljavo pa so dobili pasovi, odkar se z nji- mi ukvarja umetnostna obrt, ki nam je v zadnjem letu dala nekaj umetniško dovr-šenih modelov Tu so popoldanski pasovi iz prepletenih vrvic, ki jih zapenjamo s ko-vinasto zaponko v obliki pentlje (skica), nato športni pasovi s kovinastimi kroglami namestu zaponke ali pasovi iz grobo stroje-nega svinjskega usnja s trodelno zaponko lz živobarvnega usnja. Zanimivost zase je pas z barvastim usnjenim grbom, ki tvori nenavadno zaponko, pas sam pa je sestavljen iz treh klobučevinastih vrvic, ki v barvah ponavljajo barve na grbu. Zdravniška posvetovalnica R. S. Ozaena je jako trdovratna bolezen, ki se zdravi z nebroj zdravili — dokaz, da ni niti eno zanesljivo. Posvetovati se mote s strokovnjakom. Proti neprijetnemu zadahu se uporablja sledeča mast: A ris to 1 2.0—01. oliv 4,0 — Lanolin ad 20,0. — Obupana. Proti omenjenemu vnetju Vam svetujemo vsak večer sedeče kopeli z izcedkom hrastove skorje. Pred poroko pa je potrebna zdravniška preiskava, — A. B. C. Verjetno je, da izvira nerednost v perilu lz oslabljene funkcije žlez z notranjim izločevanjem. Poskus s hormonskimi preparati jajčnikov in drugih žlez bi bil torej na mestu. Ce so pa kake organske napake (vnetja), je treba predvsem te zdraviti; priporočljive so vsakodnevno sedeče kopeli. — L. M. Srbečico na omenjenem mestu olajšate z Desitinovim mazilom; v trdovratnih slučajih pride v poštev obsevanje. Predvsem se pa mora dognati vzrok in preiskati urin. — R. O. P. Vodikov su-peroksid povzroči, da postanejo lasje svetlejši; zato uporabljajte to sredstvo samo tako dolgo, dokler ne dosežete te stopnje plave barve, ki si jo želite. Nato pa umivajte lase s kamiličnim čajem. Pri izpadanju trepalnic poskusite s sledečim mazilom: Bals. peruv. 1,0-Ungt. emoll. 25. — S. J. Pri katarju na mehurju se morate ogibati ostrih Jedi in alkoholnih pijač. Tudi mlačni obkladki so priporočljivi. Da boste imeli mirnejše spanje, vzemite pomirjevalna sredstva, v tem primeru posebno kafro. — J. S. Ce je rdeči madež, ki se Vam je napravil na nogi, samo kožno obolenje, t. J. če ni v vzročni zvezi s kakšnim drugim notranjim obolenjem, ga poskusite najpreje odpraviti s toaletnim kisikom. Ce to ne bi pomagalo, pride v poštev kura z luščenjem, n. pr.: Lac. sulf.-Glycerini Špirit. vini aa. 5,0-Acet. glacial. 1,0. Zvečer se namaže, zjutraj pa odstrani. Tudi obsevanje se je obneslo. — F. S. v B. Pri več-krs.1 nastopajočih bolečinah na desni spod-ujl strani trebuha je treba vedno misliti na možnost vnetja slepiča. Ce bi nastopile močne bolečine, posebno pa če je temperatura povišana, mora takoj k zdravniku Da bi bi' tur na roki tn bolečine v ušesu v kaki zvezi z oolečinami v trebuhu, ni verjetno. Skrb. Pri zlati žili morate predvsem skrbeti za redno odvajanje tudi omenjeni čaj rabi tej svrhi. Obenem Vam pripoiočamo vsak večer sedeče kopeli. Srbečico omilita INGJinPUtN OftU-SU&JNK Levstikova ulica aa Vrtati ■ mentolovlm mazilom. — Vedno Ker je Izpuščaj skoraj vedno v zvezi s prebavo je predvsem potrebno, da al uredite dleto: ogibajte se ostrih jedij, alkohola, preobilnega vživanja mesa, močnega čaja, kave itd., skrbite pa za redno odvajanje. Ce ste slabokrvna, priporočamo arzen. Gibajte se veliko na svežem zraku. Vsak večer si umijte obraz z žveplenim milom ali si pa namažite s sledečim mazilom: Sulf. depurat. 4,0— Vasel. amerik. alb. 80,0—. Proti Izpadanju las (pil mastnih laseh) ae je dobro obnesla sledeča voda: Euresol 3,.— Špirit. Lavandul.-Špirit. Rosmarin. aa. 100. — Skrb St 1. Izcedek je v vzročni zvezi s splošno oslabelostjo. Priporočamo Vam zdravljenje z železom ln arzenom, pro*i Izcedku pa Deveganove tableta. — Dieta. Pod lahko hrano se razume: goveja juha, krompirjev pirš, zelenjava pasirana in prirejena s sirovim maslom ali oljem, telečje meso to perutnina, pudingi, biskviti, kisla voda, kompot — Neža P. Pege (znamenja) se najbolje odstranijo opera- sa festllco tudi ■ itrirano karbolovo kislino, elektrolizo ali radijem. — M. B. M. V starejši dobi pride do omenjenih pojavov pogosto vsled tega, ker je obtok krvi oslabljen. Tu se lahko poskusi s hormonskimi preparati, tudi obsevanje s Rdntgenom pride ▼ poštev. Proti srbečici si namažete prizadeta mesta vsak dan po kopeli s bromokolovim mazilom. — Lice: Proti pegam priporočajo nebroj sredstev. Poskusite s sledečim: Kloramonia 5,0 solne kisline, 5,0 glicerina, 30,0 benzoo-t* tinktura, 80,0 torberjeve vode, 30,0. Zvečer nalahko natreti, zjutraj z raztopino bo-raksa umiti. NI Izključeno, da Je omenjeni pojav v zvezi a tabletami, vendar m vzroka, da jih ne bi dalje jemali, če Vam pomagajo. — Rano N. m. Varujte kožo pred mrazom, čez noč jo pa namažite ■ 5% Ichtyolovtm mazilom. Zaželjem naslov Je: Morfološko-biološki Institut, Zagreb, šalata. — M. P. Proti belemu toku so se dobro obnesle Deveganove tablete. O priliki pa pojdite vendar k zdravniku. — M. M. Za časa dojenja Je oplojenje prav malo verjetno. Malo krvavega iztoka pač nI mogoče smatrati za perilo, posebno, če je bilo to poprej vedno normalno močno. — Fr. K. Na VaSe vprašanje Vam odgovorimo, da ste lahko popolnoma brez skrbi, ker Je funkcija ohranjena, kar Je glavno, in po opisu soditi m anatomskih napak. Razlika, ki jo navajate, nI tako velika in brez pomena. — N. M. Zadeva je čisto pedagoškega značaja to ne spada v zdravniško posvetovalnico. Feljite pa otroka o priliki k zdravniku ,da se Izključijo morebitne organske napake. — 6. V. n. Lj. Za reklamna priporočila je na razpolago oglasni oddelek »Jutra«. PoSilJatev amo vrnili prinašaica pisma. ZA ODGRNJENO ZAVESO POGLED V KIRURGOVO DELAVNICO f, - ::. K. •;'/ .'•'. ■ '* '•'■'■ " S' -', j : .•:•'>-■<. rk V ; «J IL 9 1 p i: 9 U m »Pesnik ta pisatelj prirejata večere, na katerih čitata svoja dela, dramatik jih spravlja na oder, glasbenik na koncert, likovni umetnik Jih razstavlja, znanstvenik jih objavlja — le kirurg nima prilike, da pride s širšim občinstvom v stik. Saj vendar ne more vršiti operacij javno! Njegovo torišče Je v malem prostoru. ▼ zaprti operacijski sobi, pred očmi le par pomočnikov. In še ti morajo prisostvovati zgolj v strogo predpisanem stanju, kakor to veleva ozir na operiran ca to skrb sa njegovo dobro. In operiranee sam TI Ta je zaradi obolenja to zaradi potrebna mu operacije popolnoma predrugačen, nekam v čisto drugem svetu. Največkrat aa pozneje nekako sramuje svoja rahlosti, v kateri ga ja videl operator, to se kaj nerad spominja tistega časa. Nemara Ima v tem svoje korenine dejstvo, da prav zdravniki, prav posebno Se kirurgi, okušamo neko posebnost v svojem poklicu, da aa nam namreč bolniki, ko oadrava, včasi naravnost Izmikajo. In vendar ves svet trdi ravno narobe.. a. Tako pravi specialist za kirurgijo prtmarfj dr. MIRKO CERNIC v uvodu svoje aktualne to naravnost senzacionalne razprave o »STEBRIH SODOBNE KIRURGIJE«, ki bo zajela izhajati v prihodnjem zvezku ilustrirane revije »ŽIVLJENJE IN SVET«. V razpravi bo dr. Mirko Oernlft obrazložil ftlrftemn krogu svojstvenosti sodobne kirurgije, odgrnll bo zaveso, za katero delajo kirurgi ter bo omogočil tudi laiku vpogled v kirur-govo delavnico to razumevanje za njegovo delo ter njegove potrebe. • ? iTS-t- ".V^r. 1 -T-"' se** r.vr.Vf; r. .. r m j-k. . ..v.-vt .-.-.-i nrrrrrnt'1-. txm-rn • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••v ..................H • ••••••••••••••••••••••••••••a« • • • • • • • .................... • •••••••••••••••••••••a** • • • • • •••••• • • • •••••• • • • • • • •*•'•'•'»*•*•'•*•'•*•*• • • • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a • • • • • • • • • • • • • • « t...............•••••••t...... • • ••••••••••••••••••••••• • • • • • • • • • • v* ••••• • •* • • • • ••••••••••••••••••••••»•••••••••••••a •••••• • • * • • • • • • • • • € *•*•*•* *•*• •*•* m'm'm*J ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a** •••••• J Š A H Na velikem mednarodnem Šahovskem turnirju v Moskvi je mladi češkoslovaški velemojster Flohr dne 15. februarja v L kolu Igral a šahovskim prvakom Tiflisa, Goglidzejem, in partijo v sijajnem stilu dobil. Indijska obramba Bell: Goglidze And: Flohr 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sgl—f3 Lf8—g7 4. g2—g3 0—0 5. Lfl—g2 d7—d6 6. 0—0 Sb8—d 7 7. Ddl—c2 Bolje e4, b3 to Lb2. 7..........s7—«6 8. d4 : eft Bolje je s to zamenjavo ia počakati. 8..........d6 : e5 9. Tfl—dl Dd8—e7 10. Sbl—c3 c7—c6 IL Sc3—a4 TO—«8 12. h2—hS Oslabitev pozicije, ki se hitro maSčuje. 12..........Sf6—hS! 13. c4—c5 e5—e4 14. Sf3—d4 e4—e3! Drugače bi z Le3 dobil beli dobro igra. 15. Lcl—e3 Sh5 : g3 16. Tal—cl Sd7—f6 17. Sa4—c3 Sf6—e4! Bolje nego Sge4. Lovec na e3 Itak Se ved- i no »visi«. 18. ScS : e4 Sg3 : e4 19 LeS—f4 Se4 : (2!! Zelo elegantno. 20 Kgl—f2 De7—h4+ 21. Kf2—f3 Lc8 : h3 22. L&2 : hS DM t fci 23. Kf3—f2 24. Kf2—fZ Po odstranitvi lovca vzdržen. 25. e2—e3 26. e3 : f4 27. Kf3—f2 28. Tel—gl 29. Tgl—g2 ln mat najkasneje v 4. DhS—h4-f-Lg7—e5! postane napad ne- Le5 : f4 Dh4—h3+ Te8—e3 Ta8—e8 Dh3—h4 -f-potezl (na el). Vasja Pire. Zlogovnica 1 druga mati 2 velikonočni spev 3 huda jeza 4 neka vinska trta 5 poturčen kristjan 6 napev 7 premetena žival S šege to navad« prt ljudeh visokega stanu • vrsta psa 10 oksidlranje železa 11 maltno vezilo 12 novodobno prometno sredstvo 13 primitivna koliba, bajta 14 vzor 15 izdajalec Kristusa 1« plemič Ia slogov: a. a, a, al, ap, ba, be, ca, čar. Ce. de. dež. do, a, ga, go, ha, i, 1, ja, ja, Ja, Ju, ka, ke. ko. krat, la, le. II. Iu. ma, ni, nje, no. plov. ra, rt ri. rja, si. sto. ta, ta. ti, to. ve, za, zra sestavi besede zgoraj navedenega pomena. CitaJ začetne ta tretje črke od zgoraj navzdol. Povejo ti narodni rek. Točno plaču) »Jutra« naročnino Varuj fvojcein zavarovalnino Za hladne zimske dneve ko ae koža prehladi, uporabljajte J patentirano svileno milo, ki varuje kožo, da ne razpoka, ker nadomešča nevtralnost tega mila potrebno maščobo. Zahtevajte SEMO SILK milo v vseh lekarnah, drogerijah ta parfumerijah. Dobiva se za ceno 8.— Din komad. R : Nacionalna ura: Stevan Nemanja (prof. Stanojevlč iz Beograda) — 20: Cas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Koncert pevskega društva »Sava« — 21.10: Radio orkester, vmes čas in poročila — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Klarinet — 17: Narodna glasba — 20: Orkestralen ln klavirski koncert — 21.30: Narodne pesmi — 22.20: Plošče — 22.30: Lahka ta plesna muzika — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Moški pevski kvartet — 20: Rezervirano za prenos — 22.15: Narodna glasba — PRAGA 19.50: Spevoigra — 21.05: Koncert na čelo — 21.35: Schonbergova »Komorna simfonija« — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Khk-virski koncert — 19.50: Prenos iz Prage — 21.20: Lahka glasba — 22.15: Iz Prage — VARŠAVA 19.30: Klasični menueti — 2o: Operni večer — 22.15: Lahka ln plesna muzika — DUNAJ 12: Orkestralen koncert — 14: Klavirski koncert — 15.40: Otroške pesmi — 16.15: Plošče — 19.30: Prenos Verdijeve opere »Ples v maskah« — 22.55: Orkester to solisti — 23.45: Dunajska glasba — BERLIN 20.15: Simfoničen koncert — 21: Spevoigra — 22.20: Prenos iz Stutt-garta — KONIGSBERG 19.30: Za dobro voljo — 20.15: Prenos iz Berlina — 21: H&ndlov o ra torij »Samson« (2. del) — 22.50: Ples — STUTTGART 19: Godba na pihala — 20.15: Prenos lz Berlina — 21: Zabaven program — 22.25: Plesna glasba — 24: Orkestralen ln klavirski koncert — RIM 17.15: Mešan glasbeni program — 20.45: Pevski in klavirski koncert — 22: Igra ta plesna muzika. Naročite se na na$ prvi tednik za radiofonifo Radio Ljubljana Id zastopa Interese poslušalcev že nad 6 let. Aktualni članld, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem In tujem radio, strokovne kritike, rubrika za film In gramofonske plošče, Številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. VSAR REDNI NAROČNIK IMA ZAVAROVAN SVOJ APARAT IN JE SAM ZAVAROVAN ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE! Ugankarski natečaj v vsaki Številki, dobitki elektronke za aparat po izberi. Četrtletna naročnina Din 35, polletni i>ia 70, celoletna Din 140. ena številka Lin 3. Zahtevajte brezplačno Številko na ogici, pišite Se danes upravi tednika RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7, LJUBLJANA reku«a rorvsn nsujuio nm n rasni Naši predniki - ali ne? Okatnenine pritlikavcev, ki niso bili večji od novorojenčka - Ob doslej neznani zibelki človeškega rodu? Listi so te dni poročali iz Bombaya da po v Vadnagarju v Indiji odkrili fosilne ostanke, ki so v znanstvenih krogih zbudili veliko pozornost, ker izvirajo po vsej priliki od človeškega rodu, ki je meril v višino komaj 15 palcev ali 38 cm. Odkritelji menijo, da so našli s tem morda zibelko človeškega rodu. Ce je temu res tako, nas mora presenetiti vsekakor majhnost teh naših prednikov, kajti najmanjše človeško pleme, kar jih poznamo, pigmej-ci v Srednji Afriki, doseže visokost 4 do 5 čevljev, t. j. do 160 cm. Jasno pa je. da znanost ne sprejema brez nadaljnjega domneve, ki so jo izrekli odkritelji teh fosilnih pig-mejeev, posebno ker še ni pobližjih podat-l knn^.nnn po računih v dveh letih in pol Pestri svet Psi kot čuvaji ali govedo in konji kot vprežne živali, to so skoraj vsi resni »poklici«, ki jih je Evropec namenil svojim štiri ali manjnogatim živalskim spremljevalcem. Bolje se na te stvari razumejo v eksotičnih deželah. V Siamu srečaš n. pr. na stotine opic, ki so jih zdresirali za preizkušnjo pristnosti ali nepristnosti novcev. Na trgih, v malih bankah, bazarih, menjalnicah vidiš poleg blagajnika opice, ki vgriznejo v vsak novec, ki jim ga dado. Vzrok je preprost. V Siamu kroži nešteto ponarejenih zlatnikov in srebrnikov. Ce ostavi ugriz živali v novcu sled, potem je ta gotovo ponarejen ta le v nasprotnem primeru ga sprejmejo. Menjalci so večinoma stari, nimajo zob ali pa si jih nočejo kvariti. Opice so za takšno reč pripravnejše. Čudne živalske čuvaje imajo na Japonskem: čričke. V vsaki bambusovi hiši či-ričkajo neprestano v svojih malih kletkah Če pa pride v hišo ponoči kakšen nepovab- ljen gost tn zaškripa pod, živallce takoj utihnejo. Japonci so njih petja še v spanju tako -razvajeni, da jih ta nenadna — tišina pr«*bo-di... i>Božje sodbe« Je pri nas odpravil tp zgodnji novi vek. na Madagaskarju pa jih poznajo še danes. V bližini glavnega mesta Tananarive je jezerce, v katerem mrgoS »svetih« krokodilov. Nihče jim ne sme storiti Žale ga. toda navzlic vsem strogim odredbam oblast! Se dogaja vedno znova, da postanejo tn živali izvrševalke >pravice«. Ce imajo domačini kakšnega svojega rojaka na emrtu, da Je storil nekaj slabega mora svojo nemotenost dokazati s tem, da preplava leeere^ Ce ga pri tem krokodili raztržejo'tn po-zobijejo, je bil pač kriv. še pred kratkim se je zgodilo, da je takšen nesrečnik postal žrtev požrešnih kuščarjev in pet domačinov se mora pred sodniki zagovarja« zavoljo umora. Skrivnosti sanj Razlaga, ki nasprotuje Freudovi teoriji Hlodi iz lesnih odpadkov Dunajski raziskovalec dr. Kari Siebert je podail te dni na nekem predavanju, kakor že prej v knjigi, novo razlago sanj, ki se v mnogem razlikuje od doslej prevladujočih Freudovih teorij, ki pravijo, da so vse sanje izpolnitev želj v podzavesti. Siebert pojasnjuje sanje kot pogrešno razlaganje dejstev. Kar vpliva na spečega človeka notranjih in zunanjih dražljajev, jih ta nerazločno dojema in potem v splošnem napačno razlaga. Gladko napeta rjuha, na kateri leži, se mu v sanjah spremeni n. pr. v dobro asfaltirano cesto, ld hipoma dobi majhno gričke tn krtvtne, de se rjuha zgubanči. žejen človek sanj* o potovanju skozi puščavo, ker pogrešno meni, da izvira njegova žeja odtod, Siebert je svoje mnenje skušal dokazati z eksp**-rimenti. Umetno uspavanim (hipnotiziranim) osebam je sugestivno dopovedal, da so v pragozdu ali v ribiški koči. v usta jim je dal sladkorček in takoj se jim je ta v sanjah spremenil v datelj ali pa v poje. (fino rib. Mnoge sanje predstavljajo »dražitev -več vplivov kakor v tem primeru. V Kaliforniji se je našel Iznajdljiv podjetnik, ki Izdeluje umetna debla iz lesenih rajbritodja se vril pod visokim pritiskom NEKAJ ZA VSE Bolj adravo je na vsak način bivanje v manj toplem prostoru z dobrim zrakom nego v tnplesn prostoru z slabim zrakom. Rictoovo olje uftinkuje običajno dve do < tri ure po zaužitju. Na ženski kliniki v Ltpskem skušajo pomlajevati starejše ženske z obsevanjem as rdečim* žarki, ki krepijo spolne žleze. Kodbt odda v M urah nnrmatno <*3n g vode. * BOtniSka stražnica naj v bolnikovi sobi vse, kar potrebuje, očisti takoj po rabi, da Je vedno pripravljeno za novo rabo. Nič ne sme ležati umazano naokrog. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vaš sinček je, kakor čujemo, zelo nadarjen za glasbo?« »Čudovito, vam pravim. 3te sedaj igra štiriročne skladbe z enim samim prstom!« »Zakaj pa imaš naočnike še v spanju A nos*?« »Veš, tako-sem kratkoviden, da oseb, ki -Jih vidim v spanja, ne morem razločiti.« • »Sfn, M&mtea, kako Je bOo poleti na deteti?« »Bilo je zelo zabavno. Kadar je teta Pavla sedla na vrt, so vrabci zmerom odleteli ta sedli na sferatfta.« • [»Marsikatera ženska preko tridesetih let ima dandanes lepšo polt nego mlada dekleta* »Da, da, vaja napravi mojstra.« • »Mislite, da je za dirkača sreča če najde neposredno pred dirko konjsko podkev* »Gotovo ne, če izvira podkev od konja na katerem sam sedi!« • »Tako, Micika, zapustili nas boste, ker se poročite? Pomislite, da Je zakon često razočaranje.« Služkinja: »Vem, gospa, a upam, da bom fenela več sreče nego wL« Šahovska olimpijada v Monakovem L 1936 Prihodnje leto bodo v Berlinu olimpijske igre in istočasno kanijo prirediti v Monakovem olimpijado, ki jo bo organizr rala nemška šahovska zveza. Prireditev je zamišljena tako, da bo največja svoje vrste v zgodovini. Prejeli smo: »Vaše »Hubertus« milo in »Perion« prašpk za pranje, ki ju uporabljam, sta me vedno zadovoljila, želim, da bi Ju uporabljale vse vrt rčne gospodinje.« SVOJI K SVOJIM! ANEKDOTA Saljapin jc pel Mefista v nevrvorški Me-tiopolitani. Predsednik Coolidge je priso-s-tvoval predstavi in je izrazil željo, naj bi ga posetil pevec v Ion kostumiTan kakor nastopa na odru. Šaljapin je vstopil in sc globoko priklonil z besedami: »Ni stvar prezidenta Zedinjenih držav, d« bi poiskal bodica, marveč je dolžnost hudiča, da rz-kaie prezidentu svoje spoštovanje!« VSAK DAN ENA »Pravite, da ste brezposeln? Kaj pa de-tate, da se tako sitno debeftte?« . »Kaj delam. Po pr&vtei povedano — a*či< por t II. table teniški turnir Reke Danes v Sokoiskem domu na Viču Z današnjim turnirjem prekine SK Reka odmor v prirejanju table teniških prireditev ki je nastal v dravski banovini po državnem prvenstvu zaradi znanih nezdravih razmer v jugoslovenskem table teniškem savezu v Zagrebu. Dasi te razmere še niso urejene, so se odločili slovenski klubi, da izvedejo svoj vsakoletni veliki program kot dokaz njihovega športnega pojmovanja in njihove delavnosti, vendar samostojno brez sodelovanja izven banovinskih klubov. Za današnji turnir so se torej prijavili le klubi in njih tekmovalci iz dravske banovine, in sicer; ISSK Maribor, 2SK Hermes, SK Ilirija, SK Slavija, YMCA (Ljubljana), SK Korotan ter prireditelj SK Reka. Skupno število prijavljenih tekmovalcev znaša 46 in k temu še 7 dam. Turnir bo potem takem nadpovprečen in obeta zanimivo prireditev. Tekmovanje je razdeljeno na sedem disciplin, od katerih bo po običaju tudi to pot najzanimivejši single gospodov. 32 tekmovalcev, ki so razdeljeni v štiri grupe se bo potegovalo za prvo mesto in prehodni pokal. Vodje skupin so naši prvovrstni igrači Weissbacher (lanski zmagovalec), Nagy. Horvat in 2iža. Bodo li uspeli do finala je težko reči, ker jih čakajo v pred-kolih presenečenj zmožni in izredno ambiciozni nasprotniki. Finale se bo vršil nekako ob 15. in bo višek vsega turnirja. Druga odličr.a točka bo single dam; sodelujejo najbolje jugoslovenske igračice: državna prvakinja gdč. Ljerka Tavčarjeva ter bivši prvakinji Dečmanova (lanska zmagovalka) inn Geržiničeva, poleg drugih, kl bodo odločno posegle v tekmovanje. Tudi v tej disciplini igrajo finalistke po točkah. Razen tega bo mnogo lepih in napetih partij v doublu gospodov. mixed doublu. sinelu juniorjev. v Reškem singlu in handicapu. Turnir prčne točno ob 8. dopoldne ln bo trajal približno do 13. Velike skakale tekme 3. marca na Bledu Zaključek letošnjih državnih in vseslo-vanskih prvenstev, ki se je moralo prekiniti zaradi snežnih viharjev na Pokljuki bo 3. marca na Bledu ob isti udeležbi, kot je svojčas bilo predvideno na Pokljuki. Na startu bomo imeli Čehe in naše najboljše skakače, ki bodo po vsej verjetnosti na tej skakalnici dosegli prav lepe rezultate. Kakor znano, je ostala borba za vseslovansko prvenstvo neodločena ter vodimo začasno mi. Definitivna odločitev bo padla na Bledu. Skakalnica na Bledu Ima še 30 cm stisnjenega snega. Ako ne bodo vremenske prilike popolnoma pokvarile snežnih razmer. lahko računamo s sigurnim tekmovanjem. Kot rezerva je določen Bohinj. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak za četrtinsko ceno na Bled. na kar že dane" opozarjamo vse interesente. Danafnii nogometni program Na igrišču Hermesa; ob 14. Svoboda : Zalog, ob 15-30 Hermes : Grafika. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Xa igrišču Sle rana; ob 14.30 Triglav : Slovan. Prva letošnja nogometna tekma v Celju. Danes ob 13.30 se bo pričela na igrišču SK Olimpa v Gaberju pri Celju prijateljska nogometna tekma med SK Trbovljami in SK Olimpom. Tekma bo gotovo prav zanimiva in napeta, ker sta obe moštvi v dobri formi. \SK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi trening tekme s Korotanom naj bodo danes ob 9. pred »Emono«; Pogačnik, Jy-cha, Jerman, Puterle, Podgornik. Mirtič, Vahen I, Cebohin, Mičo, Zornada, Race, Vodišek. Pri hišniku dvignite čevlje. Proti SK Slogi nastopijo ob 15. Starec, Jug, Zemljak, Boncelj, Zavrl, Kukanja, Janežič, Pupo, Doležal, Pepček, Sovine, Hasi. Igra se ob vsakem vremenu. SK Reka. Danes 13. morajo biti v garderobi; Jaka, Laznik, Tone, Korli, čiro, Ces-nik, Tine, Kokalj, Bojan T., Rožmanc, Novak; ob 14.15 pa; Pikič, (Tičar), Beseni-čar, Debevc, Drage, Korle, Kamilo, (Dane . Pino Milo, Broni, Edo, Nani, (Bojan VZORNO SADJARSTVO JE ZANESLJIV DOHODEK DIN" 50,000.000 ŠKODE JE NAPRAVILA NAŠEMU SADJARSTVU V ENEM SAMEM LETU KOSENILJNA C S NA SLIVAH. ISTA NEVARNOST GROZI TUDI DRUGEMU SADJU. ZAŠČITITE SVOJE SADOVNJAKE S ŠKROPLJENJEM Z NAJNOVEJŠIM SREDSTVOM: KI CGONABLJA RAZNE ŠKODLJIVCE EN NJIHOVA JAJČKA TER ZAPREDEK IN LIČINKE. ZAIITEVAJTE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI: ANGLO-J BEOGRAD UGOSLAVENSKO PETROLEJSKO D. D ZAGREB SARAJEVO Z-). Rezerva igra z rezervo Jadrana, I. moštvo z Marsom. Igra se ob vsakem vremenu. SK Sloga (nogometna sekcija). Danes ob 14.30 naj bodo na igrišču Primorja: Li-povšek, Czurda, Čeh, Trobec, Starman I in in, Samar, Levart, Podrekar, Dežman Pungerčar, Srebotnjak, Rihter, Praunseis. Igramo trening tekmo s Primorjem. V slučaju zelo slabega vremena se ne igra. SK Svoboda, Ljubljana. Današnja tekma rezerve zaradi slabega vremena odpade. Ob 13.15 morajo biti na igrišču Her-mesa; Marc, Kamnikar, Baggia, Hahicht II, Zemljak, Povh, (Skapin), Bibnik, Er-lich, Kitek, Jančigar. Samar, Jakše, Ha-bicht I. Opremo prinese gospodar. Reditelji: Turšič, Drapek, Jenko, Lekše. Stranski sodnik Legiša. Z ozirom :.a sklep u. o. z dne 22. t. m. se anulira izključitev Žnidar-šiča Staneta in Dežmana Franca. Turistovski klub Skala sporoča vsem smučarjem, ki povprašujejo po stalni smuški šoli na Voglu da se ta ne vrši, ker je Robert Kump zadržan pri študiju. Za to leto je imel Kump v načrtu samo dva tečaja, in to o Božiču in o Veliki noči. O Veliki noči se bo vršli pod njegovim vodstvom turni tečaj, in sicer po vseh Julijskih Alpah, ker so se pa v ta tečaj prijavili skoro vsi božični tečajniki in presega njihovo število že 15, ne more Kump sprejemati nobenih novih prijav več. Kupim rabljeno, dobro ohranjeno SJEDENICO na električni tok (frigidaire) Hotel Ozom, Rog. Slatina. mmmm^ Dunajske tovarne uživajo po pravici glas, da izdelujejo najboljše aparate na svetu. Posebno posrečeni so aparati za leto 1935 in sicer: Petelektronski luksuriozni oktodni super »EXELSIOR« za valove 18-2000 m. Sedem vglašenih krogov, za izmenični ali za istosmerni in izmenični tok. Štirielektronski oktodni super »ROYAL«, za valove 12-2000 m. Sedem vglašenih krogov. Za izmenični tok Din 6200.—. Vsi aparati imajo najfinejše elek-trodinamične zvočnike, avtomatično regulacijo fadinga ter jakosti glasu, tiho nastavitev in veliko skalo z imeni postaj. Zahtevajte posebne prospekte! ADIO« REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Semenski krompir „0NEIDA" gorenjski, priznano najboljši ter roza krompir »Rožnik« dobavlja solidno in točno Kmetijska okrajna zadruga KRANJ 1781 Znani Salvat the zdravi ioltn. kamenčke io bolezni iolčn-?a mehurja. Zanimivo bro {uro o uspešnem zdrav-Ijenju poSlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVANU« ZAGREB. KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. 27.870 Zahvala« Podpisani Izrekam banovinskemu zdravniku g. dr. Stanku Pušenjaku v Cerknici svojo najprisrčnejšo zahvalo za izkazano mi takojšnjo zdravniško pomoč in prevoz v bolnico v Ljubi, ano ob priliki mojega nenadnega obolenja, ker mi je bilo zaradi takojšnje operacije rešeno življenje. Istotako izrekam svojo zahvalo zdravnikom gg. dr. A r k o t u, dr. L a v r i č u in dr. 2 u m-r u za uspelo izvršeno operacijo. Ravno tako topla zahvala gg. prometnim uradnikom postaje Rakek, ki so z naglim prevozom potom posebnega vlaka omogočili pravočasno operacijo. Cerknica, dne 23. februarja 1935. Martinčsč Janez. Kdor je malokrven, bled tn sploh slabega zdravja, naj uporablja na] oovejfto zdravilno specijaliteto, ki se imenuje »FEHRODOVI1I« - Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo poleg kinina za vse one, ki stanujejo po nezdravih, močvirnih krajih, kjer trpi mlado in staro na malariji in dru ih infekcijskih boleznih. — »FERRODOVIM« ela izreden apetit (dobro voljo do jedi) in kaj naglo posveti osebo, ki ji je kaka bo lezen oarušila zdravje. Za dober uspeh za iostujejo dve do tri steklenire »F E R R 0 D O V I M« Bogdanovima, ki jih razpošilja po pošti mr. ph. A. Mrkušii, lastnik lekarne Bogdanovim v Mnstarju. — Cena 1 steklenici iii Din franko poStnina. Dobiva se v lekarnah Ogl. reg. pod SER 6682/32. 1006 s: POZOR, KAPITALISTI! Na najprometnejši točki, v neposredni bližini velikega industrijskega podjetja, v sredini Savinjske doline se ugodno proda dobro urejen UMETNI MLIN IN POSESTVO Mlin se nahaja na stalni močni vodi, kamor se eventualno lahko priključijo tudi še drugi obrati. Posestvo obstoji iz njiv (hmeljski nasadi), travnika, gozda, sadnega ter zelenjadnega vrta. Vsa poslopja so v brezhibnem stanju. Velik promet! Kapitalistom se nudi z nakupom tega posestva sijajna prilika za rentabilno naložitev kapitala. Cena 250.000 Din, oziroma po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je po dolgem, mukepolnem trpljenju danes preminula npša liubljena sestra, svakinja in teta, gospodična Ida Pleteršek Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 24. februarja, popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, Mokronog, dne 22. februarja 1935. Žalujoče rodbine: Pleteršek, Pleskovič, Ferlež. ottnfca provizijskega za dravsko, primorsko, savsko in dunavsko banovino iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo curriculum vltae na: M. F. žabka, Ljubljana VII Jernejeva cesta 53/L 1854 Danes ne pozabite priti v staro znano gostilno pri »Panju" Ljubljana, Vegova nlica 10, poleg Napoleonovega spomenika, kjer se toči priznano izborni dolenjski cviček m prvovrstna ljutomerska naravna sortirana vina, dobavljena direktno od priznano najboljših vinogradnikov. Tudi se toči vsakovrstno domače žganje in likerji, na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Za zabavo poskrbljeno. Torej: kdor se hoče dobro ln poceni zabavati, naj vedno zahaja le v gostilno k »Panju«. Le tam je vedno dosti zabave za staro in mlado. Zato Se danes vsi in vse v gostilno k »Panju« v Vegovi ulici štev. 10. Za obilen obisk se priporoča in vas vabi gostilničar TONE HUC. t isnn V najlepši moški dobi, v 34 letu, Je preminul danes elektrotehnični podjetnik, gospod FRANC KOCJAN Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. februarja, ob 16. uri (4. uri popoldne) iz kapelice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. februarja, ob 7. url zjutraj v Magdalenski cerkvi. Žalujoči brat Mihael Kocjan z rodbino. Mag. štev. 2845'35. 1862 Razglas. Opozarja se, da lastniki radijskih aparatov napeljujejo čez javne ulice daljše ali krajše antene. Za vsakovrstne napeljave pod ali nad cesto sme dati dovoljenje mestno poglavarstvo, odnosno kraljevska banska uprava. Imejitelji radijskih anten se s tem opozarjajo na določila § 44. v zvezi s S 43. in 45. mestnega cestnega reda. Kdor hoče napeljati anteno čez javno mestno občinsko komunikacijo, mora prositi za dovoljenje, za državne in banovinske ceste izdaja dovoljenje kralj, banska uprava Imejitelji obstoječih čezcestnih anten morajo najkasneje do konca maja t. 1. prositi za dovoljenje, sicer se bo proti nJim postopalo po kazenskih določilih mestnega cestnega reda in se bodo dale antene odstraniti na njihove stroške. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. februarja 1935. Namestnik predsednika podpredsednik: profesor J are, L r. Vse stroje in potrebščine za mlekarstvo kakor tudi hladilne naprave za mleko, lokale, za Izdelavo ledu in sladoleda reno-miranih danskih in drugih tovarn priporoča po ugodnih cenah znana strokovna tehnična poslovalnica inz. L. TEMKINA, Zagreb, Vlaška ulica 88. — Iščemo zastopnike. 1852 Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da Je naš ljubljeni sin, soprog, oče, svak in zet, gospod IVAN ŠTOR preglednik finančne kontrole v 54. letu starosti v petek 22. februarja izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 24. februarja ob 17.30 uri iz hiše žalosti, Ulica na Grad Št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. februarja 1935. ZEVKA soproga; JOSIP, sin; MARICA in ANICA, hčerki; JOSIP, oče; FRANJO, brat, ostalo sorodstvo. ►vi m Zahvala SUZANA HROVAT se ob priliki smrti svojega nepozabnega soproga, oziroma očeta VINKA HROVATA v svojem in v imenu svoje hčerke tem potom najiskreneje zahvaljujem prijateljem, ki so nama v težkih dneh stali zvesto ob strani in lajšali blagemu pokojniku trpljenje. Posebno zahvalo sva dolžni gg. č. g. dr. Romanu Tomincu za tolažilne besede, primariju dr. R. Jugu za požrtvovalnost v času bolezni, dr. Ign. Rutarju, odvetniku na Vrhniki za vso naklonjenost, čč. duhovščini, Štefanu Gojznikarju za Izkazano zadnjo čast po opernem zboru odpeti žalo-stinki in po gledališkem orkestru odigranega žalnega korala. Zahvalo tudi vsem njegovim bivšim tovarišem ter vsem prijateljem in znancem, ki so nama na kakršenkoli način izrazili svoje sočustvovanje, vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga Je toliko ljubil .in končno vsem. ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem tisočera hvala! Bog plačaj! H CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« « odgovor, priložite JLrlfl js" ' Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „J«ttra", Ljubljana. Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjigovodja (inja) ali dober vpisovalec dobi sa H dni zaposlenje. Naslov v vsoh poslovalnicah »Jutra«. 3400-1 Pekovski pomočnik Mvdnje starosti, prva moč, zmožen vsega pekovskega drla, trezen in pošten dobi dobro stalno službo v parni pekarni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prva pomoč«. 33o8-l Frizerka! perfektna, samostojna moč v trajni in vodni oudula-riji in manikuri. Brivski pomočnik! dober delavec v moškem poslu, perfekten on.luler in btibi frizer dobi stalno jnnsto. Nastop o. marca. Kiralv Josip, frizerski silen. Murska Sobota. 3344-! Delovodinjo (directrice) ;arno prvovrst »io, samostojno moč z večletno prakso, s popolnim razumevanjem za modele, kroje in konfekcijo, kar je predpocroj, sprejme tovarna pletenin. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« rw1 »Perfektna 102«. 3425-1 Praktikantinjo X lepo pisavo, takoj sprejmem v trgovsko pisarno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Praktikanti-r in«. SMlI-l Viničar ja marljivega, brez ot,rok — sprejmem. \ prašati pisme-r I 1 »obregni risarja in slikarja (ico) »i poslikanie lesenih sno minskih predmetov, zmožnega tudi lastnih osnutkov t.--r keramika, vajenega izdelave figur, ',->re>me Drago Višnar, Jesenice. Mlado natakarico »mpati^no in čedne zunanjosti. po-teno. sprejmem. Ponudbe s sliko na naslov: A. Legat, restavracija. Jesenice. X»!o-l Za lekarno jičem inteligentnega sam-s:iga slugo ali služkinjo, ponudbe na o. las. oddelek »Jutra« pod »Lekarna«. 3309-1 Boljše dekle prednjih let. polteno, spretno in zelo čisto pri kuhi t-er pospravljanju, samo z rialjsinai spričevali, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* 39'7-t Šoferja k tovornemu avtomobilu in učenko za trgovino mešanega blaga sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ttezen«. 3371-1 Prodajalko sprejmem takoj v trgovino s čevlji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka«. 3609-1 Modni atelje sprejme poslovodinjo s kavcijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna poslovodinja«. :sr>e<>-i Prodajalko zmožno gospodinjstva in boljše kuhe, staro okrog 24 let, zdravo in simpatično, čedne postave, sprejme sam ost. gospod srednje starosti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3rezposelna«. 3574-1 Mizarski pomočnik dobi stalno mesto, ako posodi 3 do 5000 Din. Vknjižba na prvo me. sto. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Pomočnik«. 3749.1 Foto-pomočnik zmožen, hiter delavec, dobi dobro službo. Z mojstrskim izpitom predno6t. Odda se tudi atelje na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Center 1935«. 3778-1 Starejšo kuharico ki zna tudi sobe pospravljati. Iščem k trem odraslim osebam na deželo. Plača po dogovoru. Nastopiti Je 1. ali 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ^Stalna služba dobre kuharice«. 3548.1 Jedilonosec (Spelsetrager) dobi namestitev z dne 15. junija v priznanem obmorskem hotelu. Takojšnje ponudbe s sliko ln opisom dosedanjih zaooslltev pod značko: »Samo prvovrstna moču na ogl. oddelek s> Jutra«. 3540-1 Pošteno postrežnieo ki zna t.ndi nekaj šivati, sprejmem. N.-uilov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Praktikantinjo sprejmemo v pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >I*isarna<. SMM Šiviljo t. večletno prakso, ffčem na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra t. Boljšo modistko z 3000 -.HM Din kavcije sprejmem takoj. Tismene ponudbe na ogla.s. oddelek »Jutra« pod šifro »2000«. 3717-1 Šiviljo ali krojača iščem za fine da,mske plašče. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 371S-1 Trg. pomočnika za skladišče in ekspedicij-ski oddelek sprejme tovarna v bližini Ljubljane. Biti mora pošten, vesten in natančen. Obzirne ponudhe z navedbo vseh slnbz, referenc in s sliko na odlasni oddelek »Jutra« pod mačko »Prvovrstna moč«. 37^1-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši zoesek 17 Din. Slaščičar, vajenca sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Vajenec«. 3510-44 Dekle pridno in polteno, z meščansko šolo, išče mesto nčenke r trgovini ali dro-geriji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3316-44 Učenca za trgovino r. mešanim blagom na deželi, iščemo. Reflektant mora biti zdrav in poštenih staršev. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Učenec«. 3407-44 Vajenca za trgovino 1 mešanim blagom sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na podružnico »»Jutra« v Trbovljah pod »Dober računar, lep* pisava«. 3506-44 Frizersko vajenko tudi takšno, ki se je že nčila, sprejme salon Po-lanc, Kopitarjeva nlica 1. »KS-44 Pek. vajenca poštenega m močnega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Josip t .avti žar, parna pekarna v Kranjski gori. 35 M-M Mehanik, vajenca samo is Ljubljane ali najbližje okolice sprejme Kristan Franc, Tyrševa 5>4 >557 44 Kovaškega vajenca takoj sprejme Jermančič Franc, Hrenov« »lica 19 — Ljubljana. t^Žflifljl Beseda 1 Dio, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Katero podjetje da v komisijsko prodajo proti sigurni varnosti nekaj parov ievljev naj javi naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čevlji«. 3604-3 Poslovodjo kt razpolaga z nekaj kapitala, podjetnega, iščemo za novo ustanovljeno zadrugo. Obširne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Zaloga«. 375H-3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik dobro vpeljan, iSče dobro specerijsko zastopstvo za dravsko banovino. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Vesten«. 340o-5 Gdč. frizerka srednjih let, priprosta. bi šla za postrežnioo k boljši družini, kjer bi bila tudi za domačo frizerko. £la bi lahko takoj. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Skromne zahteve £22«. 347-2-2 Servirka prvovrstna moč, išče mesto v sezonskem kraju. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simpatična z lepim nastopom«. »499-2 Modist. pomočnica samostojna, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna«. 3310-2 Dekle star« 15 le*. bi se rado izučilo n frizerko — z oskrbo v hi5i. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Preskrbljena«. 36711-44 Pek. vajenca velikega, sprejmem. Predpogoj pridnost, poštenost. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj 23«. 3636 44 Vajenca s takojšnjo plačo sprejmem. Kleparstvo, inštalacija vodovodov. Gustav Puc, LJubljana, — Tržaška cesta. 3713 44 Zastopnika pri specerletlh. dobro vpeljanega, sprejmemo za bivšo Kranjsko. — Plksum ln provizija. Prvovrstne mlajše agllne moči naj pošljejo ofer-te na ogl. odd. »Jutra« pod »Specerija«. 3647 5 KjffljflflffiP Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Reduciran bančni sluga zmoie.n tudi vseh pisarniških poslov, z dolgoletnimi spričevali in dobrimi referencami, ki govori in piše tudi srbohrvaško in nemško brezhibno, išče službo Gre za vsako plačo. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra r Mariboru pod »Marljiv«. 3538-2 Rudniški paznik z rudarsko šoio in večletno prakso, z izvrstnimi spričevali, zmožen za ob-r* to vod jo in jamomerstvo, žel« nameščenje. Ponudbe pod »Vesten in marljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 3389-2 Pridno dekle vajeno vseh kuhinjskih in gospodinjskih poslov, želi službe pri bol i.-ih zakoncih. v restavracijski ali kavarniški kuhinji v Ljubljani. Doprse pod »Priporočljiva« na ogl. odd. »Jutra«. 3437-2 Predilni mojster in mikavec Energičen tovarniški mojster za prejo in mikanje volne išče za takoj ali poznejši čas nameščenja. Je odlično vešč vsakemu delu v preji, ki zna dobro ravnati s stroji in pozna dela za proizvajo brezhibne niti 1—25 mm. — Prevzame tudi montažo naprav za mikanje in selfak-torje. Ponudbe pod »Spinn in Krempelmeister« na ogl. oddelek »Jutra«. 34S2-" Šofer-mehanik trezen in zanesljiv, z večletno prakso, želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3.3»2-2 Brivski pomočnik pošten in dober delavec. v«jaščinp [»rost, išče službo za takoj aJi pozneje. Ponudbe na naslov: Viktor fitko. brivski pomočnik. Rakek. 34*5-» Brivski pomočnik mlad. išče mesto za takoj Mirko Langerholc. Planina pri Rakeku. 3*30-2 Kuharica »možna vseh hišnih del. želi stalno službo — najraje k nemški družini v Zagrebu. Nastop s 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. MS2-2 Gospodična ki je sedaj pri n trnkih in za soha.ricn. 7
  • 107-2 Mlada postrežniea se priporoča v zaposlen je. — Usnjarska ulicj štev. 1. 35?e 2 2 plačilni natakarici simpatični, verrirani v po-sln in jezikih, iščeta stalno ali sezonsko službo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožne 25«. .'*»_'<>-2 Likarica z večletno prakso, gre likat na dom. — lika tudi najfinejše bale — tndi izven Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poceni moč«. 3.Y>3-2 Dekle vešča samostojnega ku hanja ln vseh hišnih del išče službo na deželi. Gre tudi k otro kom. nekaj časa tudi brezplačno. Ponudbe na orI. odd. »Jutra« pod »Pridna«. 9619.2 Natakarica simpatična in prikupljive zunanjosti, stara 22 let. s kavcijo, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prikupljiva 22«. 3:02-2 Usnjarski pomočnik z daljšo pomočniško dobo, s prav dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Usnjar«. 3»7>V-S Mesar, in prekaje-valski pomočnik i dobrimi spričevali in večletno prakso, išče službo za takoj ali j«>zncje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3VV7-2 Krojaški pomočnik želi premeniti službo s 1. ali 15. marcem. — Franc Hrup, Kostrivnica. po-ta Podplat. 9338-2 šofer trezen in zanesljiv, z garancijo, išče kjerkoli nameščenje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3.V»-2 Bilanco tudi mesečno, za vsak obrat, vzorna ln praktična vpeljava knjigovodstva. tudi za deželo t po pošti), potrebno še za davčne uprave, revizijo knjig, dopisovanje na lastnem stroju, prevzamem proti zmernemu honorarju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod i Dobiček«. 3705-2 Natakarica simpatična, mlada, čedna, išče stalno solidno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priljubljena«. 3777-2 Mlado dekle Izobraženo, valeno hišnih opravil, želi službo lc otrokom. Plača postranska stvar. Ponudbe pod šifro »Dobra oskrba« na ogl. odd. >Jt»-tra«. 3552 *2 Kuharica želi službo, ki samostojno dobro kuha m vodi ga.s.p„dinjj>tvo. Ima pet- me.>eoiu> gospodinjsko šolo ln je vajena vsega dela. Naslov F. Kocjan, Sv. Jerneja cesta. Ljubljana. 3595-2 Vrtnarski delavec mlad. nekadilec, vajen v.sakoga domačega in vrtnarskega dela ter vožnje s konji. Išče kakršnokoli stalno službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Uren«. 3580 2 Dobra gospodinja vajena vsakega gospodinjstva, čista, zdrava ln poštena gre najraje na aeželo. Ponudbe na ogl. odd. jJutra« pod »Varčna«. 3567-2 Natakar Slovenec, nuad, trezen, ki je bU nameščen v hjteiu I3i.-llevue v Ljubljani ln kolodvorski restavraciji na Jesenicah (Gorenjsko) Išče name. ščenja v meetu ali izven. Cenj. ponudbe prosi na naslov: Slavko Srebrnar 12 Gabrona, Zagreb, MeJullčeva ulica 18 a. 3544-2 Pos redovalnica za boljše službe v Selenburgovl ulici 7/ I., se priporoča gospodinjam in pomočnicam za obisk. Bre73xvsslna dekleta dobe prenočišče. 3635-2 Ondulerka prvorazredna sila z večletno prakso Išče službe z marcem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod i Samot, toj. na onduJerka«. 3660-2 Boljša gospodična želi mesto k otrokom, za popoldne. Vajena je tudi šivanja ter ročnih del. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Otroci«. Samostojna kuharica poštena in pridna, za vsa hišna dela, želi služl»o. -Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kuharica«. 3675-2 Brivski pomočnik dobro izurjen v damski stroki, išče mesto po dogovoru. — Jošk5-C Apno Spomladi bom oddal sveže žgano apno — večje količine — zelo poceni. Zidarji, ozir. stavbna podjetja naj S|>orore mno/ino, ki jo potrebujejo. Naslov pod »Apno« na PoMe re-stante Stara cerkev pri Kočevju. Štedilnik vodovodno školjko /lijak) in okna prodani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23! 4-« Vogalna vitrina starinska, poceni naprodaj v Gregorčičevi ulici 19 I. 330 M> Električno pečko za majhno sobo, prodam za 120 Din. Naslov v V6e.h poslovalnicah »Jutra«. 3354-6 Amerik, pisal, mizo hrastov rolo, novo kompletno posteljo, radio, zvočnik, akumulator — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3625-6 Ribje olje aromatlzlrano, norve ško, lz lekarne »Ku. ralt«. Gosnosvet^ka cesta 4. uživa lahko vsakdo. ker Je brez neprijetnega duha ln okusa. Priporočljivo poseonoza otroke! 3598-6 36 rabljenih šivalnih strojev glasbila, športne, gospo, darske ln gospodinjske potrebščine, ki odgovarjajo večkrat novim, dobite za malo denarja pri j Promet«, na.sprotA Križevnlške cerkve. Tam Imate tudi priliko Isto vnovčltt. 3623 6 Športne suknjiče prlma A 98 Din, pumpar-ce. modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pri Pre«kerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31^ Otroški voziček globok .dobro ohranjen — proda Kramarič, Costova št. 14. 37*56-6 Kolje /a vinograd kostanjevo, cepano, prod »Antično«. i32>4-7 Stružnico za železo 1 do 1.20 m dolžine, težkega fabrlkata z nor ton g omaro kupim — Ponudbe na: — Rudolf Jurkovlč. Zagreb. SaJ-mBn* 36. 3556 74 Dan is k o kolo ze4o dobro ohranjeno ku pim. Ponudb«' na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra znamka«. 3t Avto dvosedežnL dobro ohra njen. z malo potrošnjo bencina, vodlln" znamke. prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« »od »Ugodno P?« 3695.10 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši zne-ek 17 Din. Vaša garderoba bo elegantna in bo trajala leta, če jo daste v likanje, čiščenje in popravo paro-likalnici. modnemu ateljeju Josipu Bocu, Kolodvorska ul. 6. Najboljša in najcenejša obnovljalnica oblačil 317-M Frak skoraj po*f,olnoma nor ter smoking in žaket po nizki ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3»2-iI5 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na hrano sprejmem gospodične Najraje samo opoldan. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Gostilničarja strokovnjaka, is'm k«< družabnika za vodesvo velikega obrata. Ponudbe n» jiodružnico »Jutra« v Mb riboru pod »Potrc.hno Din 200 tisoč«. i6 Nevinkulirano knjižico Meetne hranilnice ▼ i^jurb ljani do 5000 Din r,\ odp»« doiga — knpim. Plačajn t gotovim. Ponudbe s r»-n» na oglasni odd. ».Hitra« pod »St. 5000- . ."»17-ne 70 do 80.000 Din posojila v gotovini i$čem za takTJ na vknjižbo na prvo sto na trgovsko hišo, d«»-bro vpeljano, zraven nekaj zemljišča, na odpJače-vaoje ter obrestne m»» po dogovoru. Ponudbe •» ogl. odd. »Jutra« p«>d šifro »Dober in sigurno ložen denar«. 5000 Din posojila prMi mesečnemu odplačevanju ]«o dogovor«, i š č obrtnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jotra« pod šifro »St. 32«. 3630-1« Do 15.000 Din posojila brer porokov dobijo ni. samoupravni in npok* jeni uradniki. Vprašanj* na oirlosni oddelek >Jntr%« pod »Dolgoročna«. PfVA M lada gospa prosi starejšega goa|»oda Rft 1000 IHn |>osoji]a. Dopš«* na oglasni oddelek »Jutra«-pod značko .-Hortenzija«. Vlogo Okrajne hranilnice. —. Slov. Bistrica, prlbllžnrv 25 000 prodam proti gotovini najboljšemu kup-cu. Kreditblro. Zagreb, Jurlšečeva 7. 3547 1«- Finansirja fko) iščem za rDntabiln« podjetje. Ponudi" na oglasni oddelek -Jutra« pod šifr« • Din 25.non«. 3BV-* Freditev dolgov potom sodnih ta sodnlh poravnav, Nasveti v konteirrott* zadevah ta vseh drugih trgovsko-obrtnlh posili*. Strokovne knjigovodski* revizije, sestava ln apro baclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranllnMa vlog ln plaiširanie istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesljonlran* komercllalna pisarna: Lojze Zaje LJubljana. Gledališka uitca 7. Telefon 38-18. Vlogo I. Hrvatske (5000 Dim kupim. Najnižje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za got'»vino«. 3HN>>-'»i Za svojo vzame boljša družina brez otrok, 1 'j do 2 let staro deklico. Otrok mora biti brez staršev. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Brez staršev«. 3403 121etnega fanta dam za svojega samo boljšim ljudem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra »•od »BoOočnost«. 37-l>-i4 Manjšega otroka sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3754-'lt4 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Diu. Posredujem denar na hranilne knjižice v s e ti denamib zavodov Rudo!! Zore. Ljubljana Gledališka 12. telefon 38-lt> 45-li6 Vložnice vseh bank nakup, prodaja to zaloga, vseb vrst posrjila, knlaDtno in zanesliivo »Financier«, Zagreb, Ilica 9 lelelou interurban 44-<& Naročila t ležele se iz vršujejo takoj. 2065-16 Bančne vložne knjižice Nakup, prodaja, kompen zacije najsolidneje in naj hitreje samo preko: Po sluvni zavod d. d., Zagreb Praška ulica 6/T1. Telefon interurban 38-38. Naročila tzven Zagreba izvršujemo promptno. 2509-16 Knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov kupim proti gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ►Industrija 100«. 2395-16 Posojila na hranilne knjiž.ice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov Ug 10. 37N* 16 Prvovrsten strokovnjak nsnjarske stroke s 30 letno prakso išče podjetnega fi lancijer* ta izdelavo raz nih vrst usnj/ t najboljši kakovosti. Tonudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »-Dober stalen zaslužek«. 3445-1« HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupujemo po najvišji ceni (iste tudi prodajamo). Kupujemo vrednostne papirje POSOJILA posredujemo za drž. in banovinske uradnike, kakor tudi večja hipotekama posojila preko Din 1.500.000. Obrnite se direktno na Bančno kom. zavod Maribor Din 3 v znamkah za odgovor. 100.000 Din posojila na prvomestno v Knjižno proti dobrim obieobim in visoki nagradi lice komercijahia pisarna Lojze Zaje, — Ljubljana, Gledališka ulica 7. 3672.16 30.000 Din posojila na popolno varno vknjižbo na hipoteko iščem. Ponuabe pod šifro: »Dobra naložitev« na ogl. odd. »Jutra«. 3693 16 Pora\nave sodne ta izvensodne, konkurze, davčne zadeve ta vse druge trgov- t-ko-gospodarske posle, plačanje dolgov v knji. ž:cah ter kapitalizacijo istih izvede koncesljo-n Irana Trgovsko-gospo-darska pisarna v LJub-ljani. Ramenskega ulica št. 17. 3658 1 6 Knjižico Mestne hran .v Ljubljani z vlogo 23.000 in Kmetske z vlogo 10.0000 posodim na vknjižbo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vknjižba--. 3730-16 Možno knjižico Jugoslavcnske banke d. d. Zagreb, 210000 dinarjev želim zamenia-tl za vložno knjižico Jadransko podunavske banke, Beograd. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Zameniava vloge — LJubljana 3643 16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke ta Cellske posojilnice d d prodam po nalnižll ceni. Ponudbe na ocl. odd. »Jutra« — Maribor pod »Drava«. XW*.l« Vložne knjižice Jadrauako pouunavokt bau*.«, Beograd, Uo vso te ttu.oou Duj kupun. — Pouuuoe aa ogl. odde. le* »Jutra« pod »Uro »Kupčija«. 3642-lo Mlada, simpatična oeaizujenka, trenutno brea »revistev, prosi do brosrcnega gospoda za pomoč. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« poo »Vrnitev 20« 3701-lti Šivilje dobe večjo množino mo ških srajc v delo. Sprejmem vajenca ra modno trgovino. — Boškar. Ižanska 34. 3704.16 Izdelujem edini v JuK06.avlJl izdelke, ki oo zaščiteni z visoko carino. Sprejmem dru žabnikaico) s 15.000 dinarjev. za katere nu dim garancijo. Ponud. be ix>d »Obresti od ko mada« na ogl. oddelek »Jutra«. 3742 16 Vlogo Kreditne 30.000 Din ra blm kot posojilo za fcra+ko dobo proti od ikodnlnl Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poo" »Usodno 30«. 3696 16 Dnižahnico tPčem ta povečanje obrti. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod znamko .Brezposelno knjigovodinjo«. Hranilne knjižice Posojilnice v Zagorju ob Savi takol kupim proti Kplačiiu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za sroj račun 1935« 3776-16 ■ESBS1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. *a Miro ali dajanje naslova 3 Din. Nr.imanisi znesek 17 Oin. Mesnico v večjem, prometnem kra J«, najraje na Gorenjskem viamsm v najem ali tudi knpim. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Do kei najemnik«. 3420-17 Trgovino * mešanim blagom, dobro idočo, oddam v najem na zslo prometnem kraju na deželi. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šilro »Jta-rec 1935«. Gostilno dobroidočo, v Rog. Plati -ai, oddam v najem ali pa oa račun s prvim v mesecu z vsem inventarjem ln koncesijo. — Kavcije zmožnim in brez otrok daje pojasnila Vidgaj Ivan v Rogaški Slatini. 3:199-17 Pekarno d' sro Močo, na prometnem kraju vzamem v čajem. — Natančne ponudbe na na-Siov: Dragu tin Lach, Zlatar- 3551-17 Čevljar, delavnico strojno ln ročno s stro Ji In 4 sobno stanovanje dam v najem Stroje tu d: prodam. 10 minut od kolodvora na Gorenj, sko. Naslov pove oglašal odd. »Jutra«. __3550-17 Pension vila Nelly na Bledu kompletno opremi len. oddam v najem Pola« »!la davsk» »ezona L" kal ie pripraven *nd» *» zimske prireditve lm» stiln- •»•osre n« hrani ha i, «e na nallet.iem oro Sl.--.rti Testa L««»niV let Obratov za oba t" ta vsak posamezen tok*' kupca aH družabnik' 2a«ln«»k « I e n r e a. Br*' konknrencn — Maslo* • vseh poslovalnicah »Jntra. S506 19 Trgovina i južnim »aujeiu tor osta limi ipacialitutami t stro gum ceuuu, moderno ure jen lokal, brez konkuren ce, tajamCena eksislenoa, uiimmaine režije, potrebno ca. 7U.OU0 Din. Vprašati Urakulii, Zagreb, Prcra lovičeva 16. 3343-19 Gostilna dobroidoča, naprodaj. Poizve se pri Krautbergerju v Črni pri Prevaljah. 3468-19 Mesarijo prekajevalnico dobro vpeljano, gredi me sta Celja, ugodno oddam proti odkupnini inventar ja Ponudbe na podružni co »Jutra« v Celju pod »Prilika«. 3331-19 Gostilno prvovrstno, z 19 orali posestva in vsem inventarjem ugodno prodam. — ( godno tudi za upokojen ce. Natančne podatke pri And. S n p p a n z. Maribor. Aškerčeva ulica 3. 3531-:» Veliko restavracijo v centru Ljubljane, velik vrt. lepa klet. velik pro met. oddam takoj v na.iem za 1300 Din mesečno. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8fifff-19 Lokal na Jesenicah ni najprometnejšem kraju : - raven za pisarno ali zdravnika — takoj odda Konc Marija, gostilna. Je senice. SKV16-19 V pisarniški lokal v bližini ghvn. kolodvora sprejmem podnajemnika Pripravno za c.irinskega posrednika ali Špediterja. Naslov v vseh poslovnlni cah »Jutra«. ar»4-19 Trgovino zelo dobro idofo, v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem takoj prodam pod usodnimi plačilnimi pogoji Ponudhe na oglas, oddelek »Jitra« pod »Redka prilika št. 10.920«. 3 ">31 -19 Gostilničarski obrat manjši (a 14 bufet). na na prometnejšl točki za grebške periferije pred tramvalsko postajo, popolnoma opremljen, s separejem. pivneo, ttano vanjem za gostilničarja poletnim vrtom, prosto rom za kafedžijo. prodamo z zasigurano na. 1emnin<=ko poeoribo za 7300 Din. Mesečna najemnina za vse 830 Din. Poslovnlca Pavlekovič. Zagreb. Iltca 144. 3559 19 Pridobitna podjetja trgovine, trafike, bufe te. gostilne, hotele, kavarne, lndust-ije. mle karne, parfumerije, ki nematogTafe itd. proda in in posreduje niih nakup hitro in uspešno Po;Jovnlca Pavlekovlč. Zaj-reb, Ilica 144. 3560 19 Trgovski lokal in pisarniške prostore nripravne tndi za fineiSo obrt. odda zavarovalnica -Dnnav« v svoji palači ra Aleksandrovi cesti. Infor maclie istotam v drtižbini pisarni. 3055-19 Lokal srednie velik, z lepo Iz ložbo. na prometni cesti Ponudb« z nav»dbo cene na oglasni riilelek Jutra ool zt.ačko •.:«£»»«. 2733-19 Lokal (mlekarno) ••M'"n ' strrovaniem ali brez. Naslov v vseh pošlo valnicah »Jutra«. 373l"-19 Tx>kal s stanovanjem poleg jesharne »Produkta« r.a Dunajski cesti oddam. — Pojasnila daje Figar v Vošnjakovi ulici Stev. 6. 3712-19 Majhen lokal v prometni ulici centra od-lam. Naiemnina ni^ka. — Mkup inventarja. Naslov r vseh poslovala. »Jntra« 57.10-19 Poslovne prostore 1 ali 2 sobi, z izložbami, na prometni cesti v stro •rem centru Ljubljane od da za april »Posest«, Mi klošičeva cesta štev. 4. 37«4-!9 Gostilno dobro ldočo. v centru Zagreba, z velikimi pro .itorl In modernim Inventarjem. prodam po zelo povoljni ceni, ker prem v lastno hišo. Vse ostale podatke dobite samo pismeno pri Božidar Vldakovlč. Medullče va ul. 9. Zasreb 3670.19 Prodam hišo novo, 4 »obe, kuhinja, klet in velik vrt Zavodna St. 63, Celje. »333-20 Vilo s prostori, mebllrano, t vsem komfortom, senč natim vrtom, garažo, lepa lega, t lepim razgledom, v bližin) vode ali morja ali gora. vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Dok tur« na ogl. odd. »Jutra« Ljubljana. 33o0-20 Enonadstropno hišo na periferiji Ljubljane, pri pravno za mesarja in go stilno prodam. V hiši vo da. elektrika In telefon. Ponudbe na ogl. oddelek ►Jutra« pod »Vredno« 3422-21' Parcelo prodam ob Tvrševi cesti 'sev. od Brinja) vsled iz selitve. Poizve se: ptožice št. lil 9. MS7-C0 Hišo z vrtom voda ln elektrika v hiši. v bližini postaje proda A. 9tajer, Vaše 16, Medvode. 3 99-29 Enonad. hišo novo, z vrtom, tik posta je Radeče, pripravno za obrt ali upokojenca, ugod no prodam za hranilno vio jo ali na odplačilo. Po iasnila daje Zibret. klepar stvo. Sv. Peter. Zidani most. 3J&V20 Lesena hiša iz tramov ^dosedaj lovska koča), popolnoma oprem liena, streha iz eternita. s strelovodom, zelo ugodno naprodaj. Koča se mora odstraniti In je pod ftor žičem že i?bran zelo ugo den lep prostor. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3 :rtf!-:o Zlata jama za odvetnike, zdravnike in trgovce! IVndnm hi?o z nekaj posestva na na.ipro-metnejši točki v lepem, jrosto obljudenem kraju, s središčem sreza kakor vseh drutrih uradov. Ceni. ponudbe na oglasni ocldelek »Jutra« pfWi »Tliša z not rr posestvom«. Stavbna parcela lepa. suha. prosta in solnf-na lega. kvad. metrov, na Kodeljevem, ob novo-projektirani cesti. ngo*lno na.pro Beseda 1 Din, davek 2 Din, za iifro ali dajanje naslova '» Dla. Najmanjši znesek 17 Din Večjo sobico za gospoda ali gospodično oddam ▼ Rotni dolini. Na slov t ogl. odd. »Jutra«. 3*15-23 Veliko sobo za dva gospoda ali gospo dični oddam ▼ Rožni do lini. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3406-28 Separirano sobo oddam s 1. marcem v Bolgarski ulici štev. 19. aVH -23 Sobo z 2 postel jama lepo opremljeno, oddam blizu Tabora — FOgnerje v» ulica št. 13, vrata 16. 3475-2:' Separirano sobo z ali brez hrane oddam takoj ali s 1. marcem v Mostah Zvezna ulica 10. 3132-23 Gostilno na prometnem kraju oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3706 19 Dve skladišči primerni za obrtniške delavnice takol oddam. Poizve se Gradišče 17. 3709-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH da'an;e naslova 5 Din. N^n-nniši znesek 17 Din. Parcela <<76 m' velika, v Koleziji naprodaj. Vodovod, kana lizacija in elektrika zr» ven Poizve se v Valjav ,*evi ulici 13. 3.98-20 Zamenjam manISc renovtrano hI o sred' Maribora 'Mlin ka 81 za L1ubl'ano~ ?am ugodno naprodaj. — Pojasnila daie Andrej \ž-man, Vič 120, Tržaška c. 3t>'«-2fl V centru Ljubi,jane poceni naprodaj hiša s skladiščeni in vrtom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3573-20 Enonadstropno hišo z velikim vrtom poceni prodam v Ro/.ni dolini. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3S77-20 Posestva, hiše in gostilne v Mariboru, okolici in drugod ugodno prodaja Posredovalnica v Mariboru. Slovenska ulica štev. 36. 3558-21 Posestvo z 10 parcelami prodam. Ponudbe na ogl. odd. -Jutra«. 3624-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šiiro »li daian e naslova 5 Din. Nojn-iimši znesek 17 Din. Trfsob. stanovanje solnčno, sredi mosta iščem za maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pnd šilro »Il/:n00». S">20-:il/a V Trbovljah-Lolie iščem stanovanje dveh prostorov ob glavni cesti. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah ]«od »Stan«. iV0-J!a Enosob. stanovanje v mirni hiši Iščeta mati ln sin za takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno le poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dva odrasla«. 3370-91 /a Dvosob. stanovanje s pritiklinami. iščem v mestu ali najbližji okolici. Ponudbe na ogl:u>. o«ldeJek »Jutra« pod »Stalen t" "en plačnik«. 3.778-91/a Enosob. stanovanje išče mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen, reden plačnik«. 3''>3,-31/a Enosob. stanovanje ali prazno sobo Iščem s 1. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod • Samski upokojenec«. 3007-3!/a Beseda 50 para, davek 2 Din, za šlTro ali daianie naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo s hrano v bližini univerze išče vi- sokošolec. — Ponudbe na igla s. oddelek »Jutra« pod »I. F. 500«. 359fl-23/a Hišo ln hišno upravo pro dam v Krakovski ulici št 11 v Ljubljani. 3585 20 Parna in vodna žaga z mlinom ter pripadajočim zem i j iščem, skupno 15 ha. med temi 8 ha gozda, v idiličnem in zdravem, oitoro letoviškem kraju, naprodaj za -40.000 dl narjev, veČina plačljivo v obliki hipoteka od nosno s hranilnimi knji alcaml. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 3602-20 Posestvo na Gorenjskem v bil žlnl večjega letovišča. 10 minut od postaje poceni prodam. Vpraša nja v ogl. odd »Jutra« pod »Ugodni nakup 22' 3662 2V 2 vpeljani menici nova dvodružlnska hi-1a. velik vrt (hipoteka 15 000 po 5 odst.) v Šiški ugodno naprodai Realitetna pisarna — Mubljana Wolfova 1. 3663 V Novo vilo -•nonadstropno, prodam. -Naslov v vseh posloval ni eah »Jntra«. 3633-30 Starejši gospod išče opremljeno sobo s hrano ali brez (II. razreda) Ponudbe na ogla«, oddelek •Jutra« pod »Englishman« 36.7)--33'a Akademik išče s 15 .marcem sobico. Naslove na oglasni odde lek »Jutra« pod značko »Zmirna«. 3725-23/a Delovno sobico išče Laurih, Zaloška cesta št 30. 3730-23/a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddamo za 1. maj. Pojas nila: Dvofakova ul. 3. dvo rišče, pisarna. 3&2-21 Novo stanovanje enosobno, s pritiklinami oddam — najraje samski osebi Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 3016-31 Moderno stanovanif 3 sob. kabineta, kopalni ce. sobe za služkinjo in vseh pritiklin. » -entraln-knriavo in plinskim Ste tilnikom. » sredini mesta oddamo s 1. majem. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8572-31 Gar consko stanovanje v centru mosta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. _3064-31 Trisob. stanovanje komfortno, v centru mesta oddam s 1. majem lf*V>. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3605-91 Trisob. stanovanje oddam s 1. aprilom v Povšetovi ulici 3T> — Ko-ie.Iievo. — Pojasnila daje Ilkmar, Močnikova ul. 5. 3678-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico, z marcem odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 96-'<5. 371M-91 Trisob. stanovanje komfortno, r sredi mesta oddam. Ponudbe na ogli«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra stranka«. 301S-31 Onrembeno sobo oddam na Tvrilevi cesti 1« IT. nadstr. desno (kavama Evropa). a-^6-33 Opremljeno sobo solnčno in separirano, oddam boljšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 3569-2R Opremljeno sobo lepo. za 1 ali 2 osebi, s souporabo klavirja, v bli žlnl tramvaia oddam na Glincah. cesta XIII št. 11 I. nadstr. S.-00-2T Sobico z oskrbo sli brez oddam srospodifnl. Klavir in kopalnica na razpolago. — Ornik, GlinSka ulica 4. 3431-33 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice od dam eni sli dvema oseba ma. Lift. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. SV37-23 Lepo sobo l S posteljama in strogo separiranim vhodom poceni oddam ▼ bližini Matice — Salendrova ulica štev. 61 Prazno sobo s kopalnico in nporabo ku Hnje oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra 3606-2 Dvosob. stanovanje v enodružinski hiši z vrtom oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« 3703-31 Enosob. stanovanje v pritličju oddam t Tovarniški ulici 7 — Zelena jama. 3fi«7-31 Komfortno stanovanje s 4 sobami oddam 1. maja. Poizve se Gradišče 17. 3770-3! Trisob. stanovanje solnčno, pritlično, t vsemi pritiklinami se odda s 1. majem na Aleksandrovi cesti :«i/I. Podrobne informacije v trgovini Mag-dič. 3774-31 Maj dva trgovska lokala. — trosobno stanovanje v Tavčarjevi 4. Stlrlsobno stanovanje, Kolodvorska 28. Več pri Vodnik, Ko. lodvorska 34. 3654-21 Trisob. stanovanje komfortno, z balkonom, pritiklinami, elektriko, vodovodom, parketl oddam takoj ali ■ 1. aprilom. Kolezljska ul. 21. 3652 21 Stanovanja: 3 sobno v visokem pri tllčju ne Blelweisovl ce. sti. 4 sobno na Tjrrševl cesti n 6 sobno v strogem centru oddam. — Ponudbe na ogl. odde. lek »Jutra« pod »Solnč-na«. 3687-21 Dvosob stanovanje lepo, s pritiklinami oddam miiločl.itiski družini v Rožni dolini, cesta XII št. 11 »781-31 Enosob. stanovanje takoj oddam. Ponudbe t družinsko navedbo na ogl. ■»Idelek »Jutra« pod Sitro »Centrum«. 3780-91 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami. — plinom, vrtom oddain v vili za obrtno šolo a malem. Informacije daje dr. Zalar, Sv. Petra ce sta 2. 3723-21 Enosob. stanovanje oddam na Vodovodni cesti št. 77. 3784-31 Oddam takoj: 1 veliko ln svetlo aobo n razno. 2 evetll enosob nI stanovanji ln 1 (5 krat 15 ml veliko, itiho !n avetlo klet z dvigalom pripravno tudi z« kako delavnico ali »kla 1l5če. Ivan Lapalne, — Moste, Zaloška 22. 37» JI Prazno sobo veliko in solnčno, z npo rabo kopalnice, v centru mesta takoj oddam. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 3 J-25 Sredi mesta oddam opremljeno sobo solidni osebi. — Poseben vhod s hodnika in elektrika PreCna ulica št. 8. S700-rfl Preprosto gdč. sprejmem poceni na sta no/*n;e ir. hrano. Naslov v vseh poslovaln. »Jntra«. 3763-23 Prazno sobo oddam na Resljevi c. 951 372S-23 Gospodično staro 20 do 25 let, z znanjem nemščine, nekaj premoženja želim spoznati v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na c*l. odd. »Jutra« ood šifro »Mladcrt«. 3633-25 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Dla. Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetov, fabrikate B5-sendorfer. Steinvrav. Fftr-ster, Petrof, IlOlzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! Lahka precizna mehanika, prodaja jih iz ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove nlice). 14-36 r/7 > Beseda 2 Dtn. davek 2 Din /a šilro ali daianie naslova 5 Din. NaiiraniSi znesek 20 Din. Dokazano je, da se preko »Daruvarča-na« v Daruvarju sklepajo številni zakoni. Zadostuje poslati 15 Din (znamke), pa dobite veliko izbero ženitvenih in molitvenih ponudb. 31(70-34 Dva inozemca mlada in elegantna, iščeta dve enaki nesebični dami ne čez 23 let. Nemška kon verzaciia. — Cenj. dopise pod šifro »\Yien« na ogl. oddelek »Jntra«. R7i"-:4 Meta! Jo}. Jutri in vedno ves sem Tvoj! 3«6-24 Želim poznanstvo z gospodom srednjih let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijateljica« 8610-34 Inteligenten gospod srednllh let. živel do ce daj v Inozemstvu, pre-feslonlst, želi spoznati serlozno posrpodlčno ali damo z neknl gotovine. Dopise rva ogl oddelek .T-'tra« pod »Bodo*no«:t 1935«. 3740 24 mmm Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najrrrnjšl znesek 20 Din. Vdova 46 let, popolnoma sama. z enonad-tropno trgov, hišo in večjim i>oscstvom na deželi, se želi poročiti. — Obsežni dopisi v nemSčini na anončni zavod Hinko Sax, Maribor, pod »?eni tev«. SP.86-2J Gospod večji posestnik in državni upokojenec, s premoženjem nad »10.000 Din, želi znanja z gospodično ali vdovo primernega položaja in premoženja. Ponudbe r.a ogl. oddel. »Jutra« pod »Simpatija 50«. 3*34-25 Mlad gosj)od osamljen, želi poznanstva I'po5teva se znafajnost ne glede na gmotni položaj. Cenjene dopise na oglasni odd. »Jutra« pod Značaj-nost 232«. 3K10-25 Trgovec 41? let star, se želi poročiti tudi z ločenko, ki ima pri merno premoženje. Neano nimne dopise na podrutni oc »Jutra« v Mariboru pod »načko »Tajnost«. 3527-25 Mlad drž. nradnik na uglednem položaju želi tem potom v svrho ženi tve spoznati bogato, ozi roma samostojno, matert jalno neodvisno damo. ki ji je cilj ustanoviti si res srečen dom. Resne in ne anonimne ponudbe s sliko je poslati na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Bodočnost«. 362.V25 Lateri dobrodušni gosj>od bi mo gel nuditi pravi dom 32 letnemu dekletu, gospo dinjsko naobraženemu. Do pise na oglasni odd. »Ju tra« pod »Pravi dom 32« 3195-25 Gospodična stara 26 let. z nekaj go tovlne, se želi poročiti z boljšim gospodom. — Vdovci niso Izključeni Ponudbe »Poste re»tan te 1935,« Studenci pri Mariboru. 3746-25 Poznanstvo z boljšim Inteligentnim delavcem od 28 do 40 let Iščem zaradi po manj kanja priložnosti za svojo sorodnlco. Dopise na podr. »Jutra« Marl bor pod »Getelite Rech nung«. 3752-25 Ženitvena posredovanja boljših slojev posreduje najvestneje, razpošilja informativne prospekte proti predplačilu 10 dl narjev v poštnih znam. *ah diskretno »Re-zor«, Zagreb, pošta 3 Naroči te takoj prospekte. 3561 25 Gospodična stara 36 let, s 120.000.--Din gotovine, želi resnega znanja s starejšim gospodom. Dopise poslati na ogl. oddel. »Jutra« pod »•Lep zakon«. 3500-95 Kleparski stro) (Sickenmaschine) št. ll) s krožnim vodilom pooeni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3528-29 Ženitve-poroke posredujemo najdiskretneje n najsolilneje. Prospekte razpošiljamo proti vpoši-ljstvi 10 Din v poštnih znamkah. Fide«, Zagreb, Tkalčičeva ul. 4. JM6P-2& Prodamo stroje za izdelovanje čevljev (Doppelmaschlne, PrSser- maschlne, Glaerma-schlne, Schftrtmaschlne, Walzmaschlne ter razne šivalne stroje z mizo na električni pogon. Kupca vpeljem v obrat ln po. stavim stroje v pogon. Na ogled pri: Radii. — Dolac 8. Zagreb. 3517-29 Gramat harmonike polovico, prodam. Poizve se Florljanska 40. II. nadstr. 3583-26 Tri ton. harmoniko nemško, kakor tudi mofko kolo poceni prodam. Mo ste. Korošfeva ulica lik Kratek klavir zelo malo rabljen, po ugodni ceni prodam. — Naslov: Erjavec L.. — Wo!fova ul. 12. 3709-26 Beseda t Din, davek 2 Din, za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jahalnega konja vajenega tudi vožnje ku pim. Reflektiram le na le po, popolnoma zanesljivo žival. Ponudbe na or' sni odd. »Jutra« pod »tvo «. 3129-27 Kobilo dobro tokačioo prodam, ta zamenjam gig za kolo. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. »K79-87 Jahalna kobila pol angleške - ajnerikanske pasme, z rodovnikom, radi odpotovanja naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 377937 Psa volčjaka mladega, poceni proda Zdravko SokliS, Bled D. 3178-27 Golobe odlikovane rlmljane, Indijance. dromlarje, nekaj sitih papagajev, srebrne fazane ln mlade nemške bokserje poceni razproda Josip Devetak Ljubljana. Rožna dolina. Cesta 4, 6t. 17. 3649-27 Kanarčki rod šamplona cele Nemčije odlikovani z zlati mi kolai lami. naprodai Ooeka, Tyrševa c. 9/II. desno, LJubljana. 3679 27 CB92I28BB Beseda 50 para, davek 2 Din, za šilro ali dajanje naslova 3 Din. NajmanjSi znesek 12 Din. Damska zapest. ura se Je Izgubila. Ker Je drag spomin, dobi po. Sten naldltelj zanjo dobro nagrado, ako Jo vrne na ogl. odd. »Jutra«. 3698 28 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Parne pekovske peči in stroje postavlja »Tehna«, Ljnbljana. Mestni trg 25 Zastopnike sprejme v vseh krajih 56-30 Vzg ledno oškrob-Ijeni ovratniki prvovrstno opran zastor ceneno Kilo-perllo v I. Mariborski parni pralnici R. Pelikan. Maribor, Krekova ul. 12. 3743.30 Ivan Lackner, preparator izdelovanje okraskov ta klobuke (OamsbaTt) od je lenov .gamsov ter jatbe rev. Razno okrasno perje Cena od Din 2.50 dalje Celje, Gubčeva ulica St. 2 J 3739-30 Dobra šivilja želi v svrho ženitve resnega znanja z boljšim do hrosrčnim gospodom. Po nudhe na oclasni nddelek »Jutra« pod »Maj 1035«. 35711-26 Steznike Tribuna pasove, ne-derčke po meri Izdeluje ln se priporoča. Vsako, vrstna popravUa se «*e-iemajo. Ana Hutter. — Oajeva 3/IL 3736-30 Kupim elektromotor, 380 volt. 5 do 6 konjskih «11, krožno žago ter fl&mo-reznlco. Andrej F-»rko. Zg. Siska 29. •W:9 29 Stroji Abkantmaschlne, Hebel- scherre, Slckenmaschlne poceinl naprodaj. — Po. nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skoro novi stroji«. 3667 29 Pisalni stroj Roffa v najbolišem stanju naprodaj. Na oBodi pametna, Šarlota. Če ti tvoj stari stric ponuja denar, ga lahko mirno sprejmee, ne da bi oškodovala svoj ponos.c >Ne pozabite, gospod Moschenheim, da je najina naloga čimprejšnja razdružitev sorodniškega razmerja. Čez nekaj tednov ne bom več vaša nečakinja, ako pojde vse po sreči.« »To je dlakocepstvo,< je nejevoljno vzkliknil Moschenheima. Šarlota je vstala. >Ne morem več, gospod Moschenheim. Pretrudna sem. Saj morate razumeti. Jutri zvečer vam bom od sedmih naprej na voljo.< Starec si je zelo prizadeval, da bi pregovoril Šarloto, ko je pa videl, da ji postaja obraz od minute do minute bolj razdejan, je spoznal jalovost srvojih poizkusov. »Ob šestih te bom čakal pred trgovino, če ti je prav.« Pritrdila je. Podal ji je roko in jo vprašal s prisrčnostjo, ki je ne bi bil od starega Harrvja Moschenheima nihče pričakoval: >Ali res ne morem ničesar storiti zate, Šarlota?« Z ugaslimi očmi mu je pogledala v lice. »Pač. Zelo bi vam bila hvaležna., gospod Moschenheim, če bi me ne bi več tikali.« Usta so mu za drget al a. »Moram se vdati, Šarlota — vaša volja naj se zgodi.« Dokaj neokretno se je priklonil in odšel iz salona Ko 6e je počasi spuščal po stopnicah, se ni mogel otresti smešne misli, da bi bilo prav za prav dosti laže prodati hotel >Montrose« ali ga celo iagubiti, kakor streti tej mladi ženi srce. 22 Kako je bilo mogoče, da sem preživela to noč? se je vprašala Šarlota, ko je jutro pogledalo v njeno sobo. Mnogo ur je bila negibno presedela v naslanjaču in strmela v temo, ki je ležala nad njo kakor težak mrtvaški prt. Ofl sten sobe je dihala vanjo groza, iz V6a" k«ga kota ee je prežeče režala blacnoet. Skozi okna eo buljile sluzaste nočne prikazni. Nenadoma se je ulila nanjo žarka svetloba, Šarlota je bila v cerkvi, skozi pisana okna je sijal beli dan, blag pridigarski glas je govoril, ona je stala zraven Franka pred oltarjem, a zdajci se je njena podoba izpremenila, skopnela je in se prelila v drugo žensko. Nato je iznova padla noč. Tega, da se je bil Frank poročil, ni bilo moči razumeti, pa če bi tisoč noči sedela v temni votlini in izkušala zapopasti nezapopad-ljivo. Delj ko je premišljala o tem, bližja ji je bila blaznost. Vse jt bilo sramotna la.ž: vsaka dobra beseda, vsak objem, vsak prepir, slovo v pristanišču, vabilo, naj se pelje z njim v Ameriko, ve6 ta zakon je bil laž in prevara. Nič ni več trdno stalo na svetu. Nebo in zemlja sta se majali. Oltarji so se rušili, cerkve 60 se podirale, bogovi so padali s svojih prestolov. Ničesar ni bilo več, za kar bi se bila mogla ujeti. Pastor Gisevius iz Darkehmena je bil to za časa spoznal. Treba se je bilo obesiti na prvi okenski okvir ali pa brez cilja pobegniti v svet, kakor Natalija Giseviusova A niti smrt niti beg nista mogla razvozlati uganke velike laži: človeka. To noč je Šarlota izgubila ravnotežje Njena vera se je zrušila, vera vase in v druge ljudi. Dvom se je naselil v njej, njeno srce se je do vrha napilo grenkobe. Nič drugega ni ostalo v njej kakor mrzlo, neodgovorno vodilo: Vse mine. Morda res ni bilo druge možnosti, da bi človek prenašal življenje. Vsak trenutek se je bilo treba zavedati, da vse mine. Ta tolažba je bila mrzla in siromašna, a vendar je bila v njej nekakšna omama. Šarlota je premražena vstala, =topila k oknu in se zagledala v neusmiljeni somrak Augsburške ceste. Mlekarski voz je drdral mimo, dvigali so naoknice, neki hišnik je z neumitimi očmi stal pred vrati, gledal v nebo in se razgovarjal s šupovcem, trudna deklina se je plazila mimo, dva moška sta molče pometala ulico. Da bi se mogel človek razjokati, je obupna pomislila Šarlota, da bi mogel jokati, dokler mu ne bi oči oslepele in mu srcc nc bi več drgetalo. Odtrgala se je od okna, se vrnila v sobo, pogledala na uro, se umila, oblekla drugo obleko in se vrgla delavniku v naročje. Treba se je bilo s podzemeljsko železnico peljati v mesto kakor vsak drag prostak t armadi nenaspanih delovnih rojakov. Treba je bilo stopiti v bogato prodajalno Marije Zangenbergove, ki je dišala po ženskah in po vseh vonjavah tega sveta, poizkušati dragocene plašče, slovesno stopati po stopnicah. Kdo ve katera kritična in neza.upna dama bo sedela na prestolu, Marija Zangenber-gova se bo modro smehljala, gospodična Zwolferjeva bo pokala od pikrobe, Ma.nny Ziemkejeva bo prišla prepozno, opoldne bo za kosilo jajčniea z gnjatjo, k teAli ste snoči krokali?« je radovedno vprašala Manny Ziemkejeva. >Močno zdelani ste videti.« >Nisera krokala,« je ravnodušno odgovorila Šarlota. »Saj tudi ni vredno,« je zatrdila Mannv Ziemkejeva. »To je bilo nekdaj, zdaj pa ni več. Če dandanes takle kavalir plača ja-stoga in spusti steklenko sekta, domačega, kakopak, terja za to večno ljubezen. Ne, hvala lepa. Povem vam, gospodična Šarlota, edino pametno je. da se človek omoži s kakim debelim škrnicljar-čkoni in sedi za svojo lastno blagajno. Vse drugo je navadna sleparija.« Gospodična Ziemkejeva je mrdnila z obrazom kakor malopridna šolarica in godrnjaje odšla iz dvorane. 2e ob tri četrt na šest je sedel Harry Moschenheim v avtomobilu pred trgovino Marije Zangenbergove in čakal. Slaba noč je bila za njim, nezadovoljen je bil in nerodno mu je bilo pri duši. Namesto da bi sedel v Newvorku v svoji pisarni in mirno delal, je moral tu zapravljati dragoceni čas, se pogajati z ošabno mlado damo in spravljati ločitev v tir. To, da je bil sam kriv vseh neprijetnosti, ga je pa najbolj grizlo. Če bi bil Franku, tepcu, podaril denar, ki ga je prosil zanj, bi si bil vse prihranil. A tepec ni bil Frank, tepec je bil on saim. Odriniti deset tisne dolarjev in se s tem odkupiti sorodnika — če to ni bilo glavni dobitek! Bogovi kaznujejo človeka z neumnostjo. Ob šestih je prišla Šarlota iz trgovine. Harrr Moschenheim )t» zlezel iz voza, stopil Šarloti naproti in jo pezdraviL >Zelo točna si. Zelo točni ste, gospa Šarlota.« PREVZELI SMO PRODAJO odličnih REMINGTON pisalnih in računskih strojev Oglejte si brezohvezno našo zalogo REMINGTON strojev. — Zahtevajte cenike! Velika zaloga R A DIOAPA R A TOV, GRAMOFONOV, PLOŠČ »TEHNIK" Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Telefon št. 34-1P. Telefon št. 34-19. LEPE GRUDI lahko doseče že po 10 dneh vsaka dama, tudi v primeru, če so grudi slabo razvite, ovenele, viseče, mlahave ali preveč razvite. Sarno z uporabo LE IT de ,rUNO« bost* zadobili ono polnost, čvrstost in zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno radivljenjr. Jzborno in preizkušeno sredstvo iLeit de Jiino-t vam nudi pravo življenjsko radost ter vam zanesljivo odpravi telesni »vpdostatek. Garnitura stane Din 65.— CENTIFOLIA — ZAGRER Jnrišičeva ni. 8. Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik! [GLflSBILty iSehneijJeri ppi znanja cSO Odo i . Kb\>__ M NAJPOPOLNEJŠO in cenejša kraljevni dvorni dobavite L) največja domača razpošiljalna tvrdka P. S&HNEIDKR JZ DELOVANJE- GLASBIL iN GLASBENIH PRITEKUN Zagreb,iiiKoiieevau^io/c Violine^, od Din ?1rna«zgop| Havajske k,tare. Kitare___- -M- . liJLjmritife. Mandoline..-. 98.- Harmonike •• 75.- I najceneje. ZflmVfKJTE^S^ GcNK soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Prostovoljna javna dražba se bo vršila pri sreskem sodišču v Ložu dne 27. februarja 1935 ob pol desetih o razprodaji posameznih parcel s trgovsko hišo vred ležeče zapuščine po umrli Dželebdžič Mariji (poprej Lah Franjo) iz Loža. 1741 GUMBE 73» perilo, kostume, plašče, suknj?, obleke itd. D. M. C. in C. M. S. predmete kakor prejico za vezenje v štrenah in klopkih, Moulinč, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lastiko, svilo kronsko, Primor, Guliver, Adler, Semperbene, domsko perilo, kravate, ovratnike DIŠEČE MILO zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke, vazelino za roke, NOGAVICE damske, moške, otročje in rokavice v veliki izberi nudi po najnižjih cenah Osvald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 72 Na debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno! Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku » Jutra c. Svifo, 6omfatZ. fAan/ne tn ¥Tmttmumni gobeline, ketim-t/e/a in strojno file--tenje^ Veletrgovina ZMAVKO SCHON GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsiJajneJSe ju?ros!ovenako BERMET-VINO Črnino iz FruSke gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSUj* B. MAREVKOV Sremski Karlovci, Fružka gora. ~~~—■-——— ^ PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, oblek. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AžUR za žepne robe«. AŽL RIBANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krns-a čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila a najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 8J50 Din, 5.— Din, 6 — Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nlrfte oeet>, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela štmke!}. SO [ GOSPE — ako želite, da vam *r»hj* naglo zadohijo bleščeče beli sijaj . . . (Duna}s1ci velesefetn JO. do 16. matea ?935 v rotundi do 17, marca. Predmeti za razkoije ia potreMčliie -— blitvo — Reklamni sejem — Francoska kolo-oijalna razstava — Sejem u tkanine in obla-tila — Pletenine — Moda ia koiuhovino — Posebna razstava — Gospodarstvo v podviga — Tehnični sejem — Sejem za stavbe ia za gradnjo cest — Potrebščine za pisarn« — Sejem izumiteljev. Mednarodna razstava avtomobilov ta motornih kole«. Lovska razstava. Razstava strelcev. Živilska razstava. Vzorčni seje« aa poljedelstvo Ia tamarstvo. Br« viroma potnega lista! Z veleeejetnek« izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski propustni virom se izdaje proti predložitvi sejemske izkaznice na meji. Izdatno znižanje voznine na jngosl., madi. in avstr. železnicah, na Dunavu. oa Jadranskem morju, kakor tndi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in sejemske legitimacije (ik Din 50.—) se dobivajo pri Wiener Messe — A. 6. Wien VU. in pri čaatnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, TyrSeva eesta itev, 31; Zveza za tajski promet r Sloveniji (»Pntnik.) Tyrieva eesta itev. 1 Ia njenih podrninicab; Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Pntnik«), podružnica hotel Miklič, vlsi-vis gl. kolodvora 1818 *ačnite jih snažltl s KOL.VNOSOM. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno b^ll in bleščeči. KOI,VNOS vam bo polepšal »obe, kakor rrf v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLVNOS po-čenši z ^anašnjim dnem! K0LYN0SL\8otB£ Šport Turing Lincoln zelo ugodno naprodaj. 120 HP, šestsedežen. v brezhibnem stanju i Vprašati: Zagreb, Jurišičrva la, IL nadstropje levo. ''.V V '^^Jka/isš^ - LIP5KI POHL/l&m VELESEJEH 1935 Pričetek 3. marca 60 % popust za vožnje po nemških železnicah Vsa pojasnila, tudi za nakup registermark dajejo INQ. Q. TONNIES, LJUBLJANA Tvrševa cesta štev. 33. — Telefon štev. 27-62. ZVANIČNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, Beograd, Knez Mlhajlova Stev. SS. POTOVALNE PISARNE »PUTNIK. Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F, BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4 Ceniki franko! Ceniki franko! PEKARNA Vincenca Janiča, ustan. 1. 1849. v Celju, Gosposka ul. 23 se odda v najem. Pismene ponudbe kavcije zmožnih pekovskih mojstrov je nasloviti na vdovo go. Marijo Janič, Celje. 1844 INSERIRAJTE V „JUTRU"! PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiSčeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplač- _ _ no in franko. ''T^v \ W> J? Dobavlja se v vsaki množini < *V\ E. Vajda, čakovec j Telefon Stev. 59, 60, S, 4 ^ CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! riz«** Davorin Ravljen. — izdaja sa kooaavdU »Jutra« A rinit Rlhnlliar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot dakarnarja Frane Jesertek. — Za tnaeratnft del > odgovoren Aloja Novak. — Val t LJubljani