Po ftaftšniti pofili ie S?o dila pro§Ą€<a. Naši slovanski bratje v solnčni Goriški so pod italijansko oblastjo. Pred evet.vno vojno eo bili dobro organizirani. Imeli so celo vreto prosvetnih društev, zadrug in posojilnic. Ko 6(0 ,i|a prišli fašisti na oblast, jim ni bila jpo volji slovenska prosveta. Zato so prosvetna društva razpustili, v pos^jilnice so pa vrinili svoje ljudi. Vei Slovenci, ves omikan svet, je obeojal to postopanje italijanske oblasti kot kulturni škandal. In prišel je gospod, rojen i solnčni Goriški; povzpel se j. na vieoko mesto v naši banovini ter je naznanil konec naei krš.anski prosvetni organizaciji. Razpustil je obe slovenski prosvetni zvezi z vsemi včlanjeniini prosvetnimi društvi. Zakaj je to storil? Ker ni maral za &mer in načela sloven- ske krščan.ke prosvete. Zato jo je hotei uničiti. Svobodni razv.j pa <.e je pustil e-ocijalistični »Svobodi« z vsemi včlanjenimi društvi. Kaj vsj se je na sestankih »Svo-bode« učilo, govorilo in predavalo, nam ni znano. A znano nam je, kakšni so tisti postali, ki so hoclili ta predavanja poslušat. So večinoma fanatični komunisti, ki širijo, zagovarjajo ista načela kot boljševiki v Rusiji. In tudi naše dobre fante so vabili, da bi hodili poslušat ista predavanja. Oznanjali so torej in še oznanjajo prevratna, državnemu redu eovražna načela. Čisto mirno in neopaženo so se vzgajali komunisti na sestankili »Svobode«. Po uradnem razpustu »Svobode: je opažati na deželi zanimiv pojav. Bivša kmetijska stranka je ustanovila in ustanavlja društva kmečkih fantov in deklet. Društva so kmečko pobarvaua, a tisti, ki jih v resnici vodijo, o kmetijstvu malo vedo. Komunisti so mislili, da bi se tu znalo kaj pridobiti/ln res nam je znanih več slučajev, da so najboljši agitatorji za ta društva bili obiskovalci razpuščenih druItev »Svobode«. Ni nani znano, a mogoče bi le bilo, da bi se komunisti skušali utihotapiti v ta draštva. Delali so natanko po navodilih zadnjega shoda mookovsske inteniacijonale. Udejstvovanje društev kme.kih fantov in deklet je tako, da mladino odvrača od cepkve, jo napedjuje k veeeljačenju in nedeljskim tekmam. To bi bilo kot nalašč za komuniste, da bi opravljali ,3voje podtalno delo. Namen je bil tudi, da bi ta društva pritegnila nasa člane naših razpuščenih prosvetnih društev. In nekaj so jili tudi dobila, drugi so obiskovali sestanke drušfva »Svobode«. Razpust naših društev je bil za našo kršf. prosveto velika škoda. In če bi bil razpust teh društev še dalje trajal, bi škoda postala nenadomestljiva. Hvala Bogu, da se je po vzpostavitvi naše velike pa.svetne organizacije začela ta škoda po.tusi popravljati. Ti pa, Ijuba slovenska mladina, ti se zopet raduj, vzgajaj se, izobrazuj, bistri si um in plemeniti si sree v naših prosvetnih društvih! Loči pa se od društev kmečkih fantov in deklet, ker so le kmečko pobarvana, da bi tebe preslepila. Pojdimo složno na novo prosveino d"lovanje! Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo dne 1. septembra se je v večernem mraku izven cerkvo po ljudt-ko odpevanih lavretanskih litanijah in angelovem češčenju domačega konz. svetnika, župnika g. Jerneja Frangež, proizvajal na veličastnem, od cerkvenih pevk s svežimi cvetlicami krasno ozaljšanem tridelnem mogočnem odru tik cerkve velik verski misterij »Slehernik«, pri katerem so do-mači igialci pod režijo g. Rakuše svoje' težke vloge rešili 7. največjo sigurnostjo in pohvalnim vsestran&kim priznanjem. Sv. Lenari v Slov. gcricah. Prosvetno chuštvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Siov. goricab vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje našega prosvetnega dela na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil dne 15. sepUctnbra, popoldne po večernicah ob treh, v dvorani Navodnega doma. Podali bomo pregled čez vse naše delo in načrt za bodoče leto. Takoj nato ima gospod kapian predavanje o vtisih na potovanju v Vestfalijo. Ker se je izrecno za- liimal za vsa pereča vprašanja v Nemčiji, bo predavanje zelo zanimivo in kratkoCasno. Obrazložil bo vtise, ki jih je dobil med vestfalGkimi Slovenci, o razmerju med elovečim liitl-.rjanizmom in nemškim rasizmom ter jedrnatira, globokim krščani-tvcm v Vestfaliji, o vprašanju judov itd. Št. Peter pri Mariboio. Praznik obnovljenja prosvetnega društva »Skala« je za nami. Nedelja dne 1. septembra 1935 bo zabeležena v društveni kroniki kot trajen spomin in opomin poznejšim rodovom. Krasno okinčan zborovalni prostor, slavolok v pozdrav vsem z fJržavnirni in narodnimi zastavami, na steni lepo ok.nčane slike kralja Petra II. in naših največjih prosvetarjev Slomšeka in Kreka, to vse je že nekako povzdignilo veselo razpoloženje pnjateljev katoliške prosvete. Predsednik prosvetnega društva je pozdravil Šentpeterčane in došle goste. Za njim sta govarila piofesor Jakob Richter, bivši šentpeterski kap.an, ter profesor Ivan Prijatelj. Po rani služLi božji pa se je vrSil občni zbor, bil izvoljen novi odbor ter se je izdelal program za nadaljno delo. Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo dne 25. avgusta je priredilo tukajšnje prosvetno društvo v našem Siomšekovem dcmu Lavtižarjevo »Uarinko«, ljudsko igro s petjem v treh dejanjih. Pred igro je obrazložil vsebino dejanja sedmošolec naš g. Vitko. V krepkih besedah je pi.kazal on trpljenje potlačenega slovenskega km.ta in krutost graščaka, ki je bil v sred.ljem veku edini gospodar življenja in imetja svajih tlačanov. Svojim eustvom je govornik dal izraza, ko je razlagal, da ni tlakoval slovenski kmet samo v tedanjem s.ednjem veku. ampak se je boj za pravico in svobodo končal šele pred decenijem in pol. Svojo moč v vztrajnasti je črpal sloveneki živelj samo v veri v Boga, v kateri moramo tudi mi vztrajati za poboljšanje in izpopolnitev naroda. Igi-a. ki se razvija skozi vsa tri dejanja s saniim petjem, je bila odigrana z natančnostjo m naravnim predvaja.njem, tako da je izvabila marsikatero solzo posluSalcev. Vsi igralci, prav vsi, so lepo podali svoje vloge. Zlasti pa nositelji dejanja: graščak llrastar s evojira zvonkim glasom, graš.akinja Helena in pa seveda Darinka, ki so se v svoje vloge tako vživeli, da je gledale. imel občutek resničnosti dogodka pred stoletjem. Veliko truda je imel z igralci naš g. organist Ivan Brglez. Požrtvovalnost in trud sodelujočih so poplačali gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, z gromkim aplavzom. Cela krasna p>rireditev služi igralcem v čast in v epodbudo k novemu p.csv.tnemu delu. Ljutomer. Ne zamerite nam, ker nismo mi krivi, da smo v naglici morali preložiti našo prireditev, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo. Kolikor smo mogli, smo obvestili vse sosede, nekaj jih je pa le prišlo, ki niso nasli obvestila v »Slovencu«. Prosimo oproščenja! Sporočamo, da je celotna prireditev z istim programom preložena na nedeljo dne 22. 6eptembra. Takrat pa gotovo. Upajmo, da bo tudi ta teden lepo vreme. Fantje in dekleta, okrašen in prenovljen Katoliški dom Vas tega dne prieakuje in nov prapor Prosvetnega druStva Vam kliče v pozdrav: Bog Vas živi! Dekliški tabor KA pri Sv. Erižu pri Planini. V nedeljo dne 1. septembra se je višil pri Sv. Križu tabor dekliške KA. Na predvečer je bilo spovedovanje, večernice in pri krešu govor bogoslovca g. Fajdige. V nedeljo je Ijudstvo v velikem številu pi-istopalo k sv. zakramentom. Po procesiji je bila slovesna sv. maša s slavnostnim govorom g. kanonika dr. Žagarja iz Maribora na prostem. Po službi božji je isti kot odposlanec prevzvišenega v njegovem imenu izroeil pozdrave vseinu ljudstvu ter mu nato govoril o smernicah in delu KA. Nato je provorila gdč. Horvatičeva iz Maribora. Zborovanje je bilo zaključeno ob pol enih, na-kar se je zače.la ogromna maša Ijudi, kakršne v teh krajih še msmo videli, razhajati. Popoldne ob tieh je bila pri farni cerkvi sv. Vida velika versko-narodna proslava. Pred skoro 2000 gledalci so domači igralri ob splošnem navdušenju odigrali novo igio o Miklovi Zali. Lepo je bilo letos pri Sv. Križu, pravijo ljudje in kaj takega, kot je bia igra pri Sv. Vidu, menda ne bomo v teh :rajih več doživeli. Sv. Jurij ob južni žel. Piostrana iu lepa št.ur.-jka fara ee pripravlja na novo sv. mažo domačina g. Ivana Žličarja, ki bo 22. septembra, 15. pobinkoštno nedeljo, ne pa 15. septembra, kakor se je pivotno reklo; ta dan bo šele posveeen v mašnika. Da se pa prav zavemo lepote in nadnaravnega veličastva nove sv. ma^e in sv. maše sploh, bo šs.itjurska fara priredila za sprejem novomašnika v nedeljo dne 15. septembra, popoldne na trgu pretl cerkvijo, ob slabem vremenu pa v podružtii cerkvi na Botričnici, duhovno igro »Skrivnosti maše«. Kaže nam ta misterij na podlagi obreda sv. maše vso zgodovino božjega razodef ja i. našega oclrešenja, katerega eredišče je Kristusova daritev na križu, v maši, spre.menjenje, povzdigovanje, oJ Adama do KristusaOdrešenika. Kogar zanimajo globoke venske igre, bo prišel pogleclat, druga leklama ni potrebna. Na novi maši pa govori g. novomašniku g. Ivan Šolinc, župnik slovenjebistriški. Mogočen tabor iantov iz Posavja ia Solle. 33 velikih kresov po gričih. Posavja in ob Kolpi je v soboto na predvečer vabilo Łanle na zbor fantovskih vrst v Brežice. In odziv je bil velik. I>o 2500 Ijudi, povečini fantov, se je bilo zbralo v nedeljo dopoldne v Brežicah. Ob 9. uri dopoldne je Jiil na brežiškem koloftvoni z godbo sprejem gostov, ki «o «e pripeljali iz ve.h krajev od Zidanega mosta do Brežic. Mnogo pa jih je prišlo z velikimi ovenčanimi kmetskimi vozovi in še več s kolesi. Po sprejemu se je od kolodvora razvil proti podružnici Sv. Roka tik pred mestom, kjer se je vršil tabor, mogočen sprevod z godbo na čelu. Slavnost se je pričela ob 10. uri. Ker cerkev ne bi mogla sprejeti tolike množice, je bila tudi pridiga in sv. maša na velikem zborovalnem prostoru pred cerkvijo. Fantom namenjeno pridigo je imel g. ravnatelj mariborskega bogoslovja in stolni dekan kanonik dr. Franc Cukala. Po pridigi je opravil g. stolni dekan ob a<5istenci eevniškega g. kaplana in salezijanskega duhovnika iz Racinje sveto daritev, med kat&ro je pel brežiški cerkveni zbor. Kmalu po 11. uri se je pričelo fantovsko zborovanje. Zborovanje je otvoril in vodil domačin dipl. iur. g. Zupančič France, ki je podelil besedo p_dpredsedniku šk. odbora FKA g. Mirku Geratiču iz Maribora. Nato so sledili pozdravi fantovskih zastopnikov iz posameznih župnij, vmes pa je igrala godba. Drugi govornik je bil akademik g. Zebot Ciril iz Maribora. Sv. Martin pri Slovenjgradeu. Nemila smrt Bi vedno išče med nami novih žrtev. Pred tremi meseci si je utrgala rožo žen. pridno gospodinjo in dobro mater Franeiško Pečolar. Pa komaj smo nekoliko pozabili. že so nam zvonovi naznanili, da je v Gospodu zaspal tudi oče umrle, vzoren gaspodar in dober krščanski oče Franc Marzel. »Bog pač ljubi Marzelovo družino«, je bilo mnenje vseh faranov. Pired dvema letoma jim je odpoklical mamico, pred enim mesecem hčerko in sedaj še očeta. Težki udarci! — Umii je dalje vzoren fant Avguet Kalinšek, stir šele 22 let. Zjutraj je V6tal še zdrav, le nekoliko je tožil, da ga boli glava. Nihče ni pričakoval kaj hudega. Pa okoli 12. ure je že postal žrtev smrti. — Zopet se je razširila žalostna vest, da je v pokoju zaspala gospa Antonija Kac. Dolga in zavratna bolezen jetika jo je spravila k počitku. Bila je dobra krščanska mati in žena. Dokaz za to vidimo v njenih otirocih. Vse j« vzgojila v lepem krščanskem duhu. Ena tudi služi Bogu v tihem eamostans.kem zidovju. Ravne pri Šoštanju. Ali je res? Ali je mogoče? Teh vprašanj polna je pred nedavnim po vsej okolici odjeknila prežalostna vest, da so nas tako nenadoma in tako tragično zapuetili ljubljeni naš Hojnikarjev oče g. Hriberšek Ja.nez. Marljiv kot čcbelica so razen v molitvi in službi božji le še v delu našli svoje razvedrilo in tako tudi sredi dela vsled padca z drevesa žrtvovali življenje. Pobožni kot svetnik io bili ne le svoji rodbini, katero eo s svojo ogrevajočo ljubeznijo vzgaja!i le Bogu in poštenju, ampak vsej svoji okolici lesketajoč vzgled moža-značaja, kakor jih vzgaja le krš.anstvo. Dober kot angel so bili do vsakega človeka. S smehljajočim obrazom in s prijazno in dobrohotno besedo eo delili pomoč domačinu, pa tudi brezposelnem:_ tujcu. Kaj čuda, če jim je ljudstvo tako zaupalo, da jih je volilo v vse odbore tukajšnjih organizacij. Bili so Janez Hriberšek predsednik moškega odbora Katoliake akcije, bili so dolgoletni član načelstva Gospodareke zadruge, član nadzorstva tukajšnje Hranilnice in po.ojilnice. Bili so vsa leta sem jaJ_o agilen član odbora Proevetnega društva. Resnična večina ljudiske volje jih je pred dvema letoma izvolila tudi kot zastopnika svojih pravic v občinski zastop. In povsod so bili Hojnikarjev ooe. mož na svojem mestu, vesten in P-žrtvovalen, da jih bodo vsi ti odbori občutno pogrešali. Počivajte sladko, dragi oče Hribenšek, večni Bog Vam poplačaj vse Vaše plemenito delo! Mi pa, ki smo Vas radi imeli, Vas hočemo zvesto posnemati, dobro vedoč, da je bila pot, ki ete jo Vi hodili, edino prava. Gornjigiad. Dne 28. avgueta je za vedno zati&nil svoje trudne oči naš priijubljeni mežnar in cerkovnik Janez Trepel. Krog 60 let je zvesto upravljal službo mežnarja, dokle-r ga niso zapustile moči. Prav rad se je povspel v naš visok zvonik ter prav lepo potrkaval. Bil je nTož-značaj, goreč kristjan, zaveden Slovenec, da se tudi ni ustrašil vsakega vetra. Bil je tudi odbornik pri kmečki posojilnici, prejšnja leta tudi pri Prosvetnem društvu, kjar je vneto delovai. Pogreb rajnega je bil dne 30. avgusta. Ob odprtem grobu se je ocl rajnega poslovil g. župnik Šlander. Pevci pa so mu zapeli par žalostink v slovo. Dragi oče, počivaj v miru na rodni zemlji slovenski, po kateri ei hodil celih 82 l.t. Toinaška vas pri Sloveajgiadcu. Mrla je v starosti 58 let poeeistnica Antonija Kac v Tomaš-ki vasi pri Slovenjgradvu. Pokojnica je bila verna katoliška ženi in je tudi vse svoje otroke vzgajala v katoliškem duhu. Uživala je spoštovanje in ugled med vsemi znanci in sorodniki, kar je pričal zlasti ve.ličasten pogreb in množica vencev in šopkov, ki so jili poklonili pokojnici v.i oni, ki so jo cenili in ljubili. Izrekamo topio sožalje vsem njenim otrokom, zlasti še najstarejši hčerki, ki je kot šoleka eestra prepozno došla iz daljne Dalmacije, da bi še zadnjikrat videla blag obraz ljubljcne matere in prejela njen zadnji blagoi3lov. Ko je dospela v rotliio vas, je že kvila go.mila zadnje ostanke predrage matere. Njo in vse žalujote naj Bog potolaži, pokojnici pa blag s.pomin! Velika Nedelja, Smrt ohromelega. Od Vel. Nedelje nam pišejo: Dne 4. septembra je preminul na Lunovcu pri Veliki Nedelji kočar Andrej Grašič v 64. letu njegove starcsti. Pokojni je že pred 15 leti ohromel tako da je ta celi čas morai v postelji biti; niti jesti ni mogel sam. Tudi premikati se ga je moralo. Ves ta čas je opravljala, poeel samaritanke z vso potrpežljivostjo njegova dobra ženka ter njen najbližnji sosed Majcen in njegova hčerka Nežika. Rogates. Kruta smrt nam je pobrala izbornega moža v osebi Jakoba Prah, po domače Veber, posestnika v Brezovcu. Une 1. septembra, ob pol itirih je preminul v 7i. letu svoje etrosti. Zadela ga je srena kap. Vzgojil ei je izvrstno družino, ki se drži gesla: Moli in delaj! Etlen sin je kapucin, ki je pred kratkim odišel v Belgijo med sloven&ke izseljence. Pokojni je bil prvi župan razširjene občine Rogate.c, ki obsega nekdanje občine Rogatec, Donačka gora, Sv. Rok, Sv. Florijan in Stoprce. Ves ča=. svojega življenja je bil odločen katoličan, ki je pred vsem svstom neustrašeno kazal svoje versko prepričanje, obenem pa ludi jednako jeklen narodnjak, ki je neustrašeno visoko držal elovensko zastavo v sredi nekdaj razburkanega nem.kega morja, ki se je poBtavilo niočiio obmejno trdnjavo ob Sotli v trgu Roantec. Že 50 let js bil ud Diužbe sv. Mo- horja in naroenik katoliških lietov. Xad 40 let je bil cerkveni klju.ar nadžupne cerkve za časa treh tuk. nadžupnikov, kalerim je krepko o-b slrani stal s svojim modrini svetoni in dejansko podporo. Bil. je nied ustanovitelji tuk. Katoliškega bralnega društva, ustanovljenega leta 1.892. V vseh rečeh je bil izveden; vsak, ki je potreboval kak dober svet, ga je pri njem gotovo našel. Zraven tega je bil veselega značaja in skrajno dovtipen. Vsi so ga spoštovali, tudi nasprotniki. Pogreb je bil veličasten ob navzočnosti šestih duhovhikov in mnogih odličnjakov. Ob grobu sta se poslovila od njega domači gospod nadžupnik v imenu faranov in g. zdravnik dr. Ogorevc v imenu občine. Čast njegovemu spominu! Svetila mu večna luč!