OB 25-LETNICI LOŠKIH RAZGLEDOV (Slavnostni nagovor sodelavcem) »Le v kup, le v kup, uboga gmajna,« poziva urednik Branko Berčič v prvem letniku pišoče z Loškega k sodelovanju. Večpomenski je ta poziv in težko je za deti, kaj je urednika vodilo k izboru. Morda je hotel opozoriti na težke tla čanske čase, ko je ne le naš prednik, am pak tudi njegova beseda sodila le k tež kemu poljskemu delu, k opravljanju v hlevu in ki se je le ob nedeljah, družno z njim, bahavo ogrnila v molitev. Je imel v mislih težke dni osvobodilne vojne in narodnega preporoda, ko je pi sana beseda usmerjala prekipevajočo mladost, hrabrila omahljivce, ponovno odkrila himno našega tolikokrat na smrt obsojenega naroda — Zdravljico in od- pihala prah z Jernejeve zgodbe? Kaj pa, če urednik ni zatrepetal, da bi mogli v skrbi za materialno obnovo naše domovine prezreti kulturno poslanstvo, ki je lastno vsem resnično revolucionarnim gibanjem, torej tudi naši samoupravni poti, na katero smo boječe stopili, — pa je zato zahrumel po puntarsko, po par tizansko. Bodi kakorkoli. Pred 25 leti je bilo spo četo veliko kulturno dejanje, ki ob vsa kem januarju prinaša dokaze naše tisoč letne prisotnosti na tem geografskem pro storu, odkriva bogastvo narave, ki je na kopičeno med porečjema obeh Sor, opo zarja na izvirnost kmetske in umetelne arhitekture, govorijo o umetnikih vseh vrst, ki odkrivajo nam vsem dodeljeno, a pogosto spregledano lepoto, prinašajo dokaze našega materialnega bogatenja in zapisujejo dogodke, ki polnijo naš go spodarski, politični, športni in kulturni vsakdan. Priznati moramo, da dandanašnji še ne cenimo, predvsem pa ne vsi v dovolj ni meri, pomena in vloge naših Loških raz gledov. Sodim, da je njihov pomen pred vsem v naslednjem: 1. So zrcalo času, ki ga živimo, 2. Zbirajo gradivo za lokalno zgodovi nopisje, prirodopisje, arheologijo itd. 3. Nudijo možnost, da morejo zlasti mlajši razumniki publicirati svoje razi skave oziroma literarne prispevke. Kljub temu, da nisem povsem sezna njen, kakšne so razmere po drugih obči nah na Slovenskem, upam reči, da smo pri nas prav po zaslugi kulturno osvešče nih in priznanih strokovnjakov naše krvi uspeli iztrgati iz pozabe burno zgodovino naših prednikov, preprečiti nadalinje propadanje večjih kulturnih spomenikov, obvarovati nekatera umetniška dela, oh raniti nekatera delovna sredstva, ki so omogočala življenje našim ljudem ter uspeli zbrati zlasti dragocene eksponate iz naše osvobodilne vojne in revolucije. Vsaj štiri, reči jim smem stebri naše mu zejske in publicistične dejavnosti, moram z vsem spoštovanjem omeniti. To so prof. Planina, Sveto Kobal, dr. Blaznik in dr. Berčič. Ne bom razmejeval njih posamičnega pomena, še manj tehtal njih deležev, ki so jih in jih še prispevajo vsak k svoji stroki. Moram pa reči, da so ti prizna ni strokovnjaki na našo srečo komple mentarne osebnosti in so z vsem svojim bistvom zraščeni v našo občino. Njim gre v prvi vrsti zahvala, da se moramo hvaliti z muzeji, ki z vso znanstveno dosledno stjo govorijo o našem prostoru v vseh njegovih razsežnostih, pa tudi z Loškimi razgledi, katerih 25-letnico slavimo da nes. Ti tovariši pa so hkrati znali ani mirati tudi druge, predvsem naše obča ne, ki so vešči peresa in razgledani v svo jih strokah, da so postali sodelavci Loš kih razgledov. Ob tej svečani priliki pa kaže opozoriti tudi na nekatera manj razveseljiva dej stva, ki jih moramo prav zato, da bi jih združeni presegli, omeniti. Skrbi nas lahko, da trenutno nimamo mož, ki bi mogli enakovredno prijeti za ralo tam, kjer so ga pustili dr. Blaznik, pa prof. Planina in še nekateri drugi. Pa radoksno zveni, da nimamo mladega zgo dovinarja, ki bi bil sposoben Blaznikove raziskave podaljšati vsaj še za 100 let, kljub temu, da imamo denar in veliko 171 volje ter vse polno študirajoče mladine. Podobne razmere so tudi na drugih pod ročjih. Rekel sem že, da bi mogli mladi raz iskovalci in sploh pišoči ljudje v Loških razgledih objavljati svoje študije oziro ma literarne prispevke. Opažam, da teh ni. Med sodelavci so redki tudi delavci muzeja, učiteljski kader z naših šol pa tudi mladi strokovnjaki iz gospodarstva. Kaj je temu krivo? Je to komodnost, po polna ustvarjalna impotenca? Kaj pa, če to ne korenini v potrošniških idealih, v katerih se utapljamo in med katerimi bi zaman iskali vzpodbude za takšno delo. Sodim, da bo tudi to moral razmisliti ured niški odbor, Muzejsko društvo in še kdo in podvzeti ustrezne ukrepe. Tistim pa, ki pogrešajo v Loških raz gledih več aktualnosti, v premislek na slednje: Ali je uredništvo krivo, da letos ne najdemo v jubilejni številki kratkega zapisa o Avtokovinarju, ki je slavil 25- Loški razgledi so začeli izhajati leta J 954. Pojavili so se kot neposredni rezul tat razgibanega družbenega dogajanja v škofjeloški občini na začetku petdesetih let, posebej vse bolj živahne in poglob ljene dejavnosti na področju kulturno- prosvetnega in muzejskega društvenega delovanja. Za izdajanje publikacije je bila dana iniciativa na občnem zboru Muzej skega društva spomladi 1954, da bi se v njej zbiralo gradivo o zgodovinskem in sočasnem dogajanju na območju nekda njega loškega gospostva kot prispevek za proslavitev bližajoče se njegove tisočlet- nice. Društveni odbor je po zgledu na tradicijo (npr. Doneski Fr. Kosa iz 1894, gradivo A. Pokorna v Domu in svetu 1894, sokolski Spominski spis iz 1931. zbornik Skofja Loka in njen okraj iz 1936, poseb ni natis zgodovinskih razprav P. Blazni- ka v 1938 in 1940, Škofjeloški prosvetni list od 1952 dalje) in ob nekaterih sočas nih spodletelih poskusih (posebna števil ka Tovariša, publikacija Turističnega društva, urbanistični zbornik) jeseni po skrbel, da je ob financiranju mestnega odbora SZDL prvi zvezek Loških razgle dov izšel za škofjeloški občinski praznik v decembru 1954. letnico, ali o mizarstvu iz Zirov, ki je pro slavljalo 30-letnico? Ne! Zavest o funk ciji Loških razgledov še ni potrkala na vsa vrata, kar dokazuje tudi relativno nizka naklada. Se bi človek lahko razpletal misli, ki se mu sprožijo ob listanju teh 25-letnikov, a čas je, da prepustim besedo tudi vam, ki ste nosili breme izhajanja te cenjene pu blikacije v preteklosti in boste — to sem prepričan — sodelovali tudi pri rojstvu 26-letnika. Spoštovani! Vsem, katerih delo je vtka no v teh 25 številkah Loških razgledov iskrena hvala za opravljeno delo. Bodite ponosni na delo, ki ste ga opravili. Loš kim razgledom želim novih 25 let, vsem vam, sodelavci, pa zdravja ter telesnih in duševnih moči, ki naj rojevajo vedno bo gatejše letnike. Viktor Žakelj predsednik Skupščine občine Škofja Loka V pravilih Muzejskega društva je do ločeno, da izhajajo Loški razgledi kot do moznanski zbornik enkrat na leto ob ob činskem prazniku, da so namenjeni po speševanju domoznanskega raziskovanja ter poglobljenemu seznanjanju društve nih članov, naročnikov in drugih bralcev z dogajanjem na loškem ozemlju s tem, da prinašajo znanstvene, poljudne in le poslovne prispevke, ki obravnavajo zgo dovinsko, kulturnozgodovinsko, zemlje pisno, prirodopisno, narodopisno, gospo darsko in drugo družbeno dogajanje na ozemlju nekdanjega loškega gospostva v preteklosti in sedanjosti. Zbornik ureja uredniški odbor, ki ga določi društveni odbor, njegovo izhajanje pa spremlja, us merja in nadzoruje družbeni organ uprav ljanja, ki ga poleg delegatov uredniškega odbora sestavljajo delegati občinskih or ganizacij SZDL in ZZB NOV, Loškega muzeja, oddelka Zgodovinskega arhiva in regionalnega zavoda za spomeniško var stvo. V vseh 25 letnikih se je obdržala prvot na zasnova ureditve na štiri vsebinske dele: prispevki z vseh strokovnih podro čij in časovnih obdobij o dogajanju na loškem ozemlju (50 odstotkov obsega); LOŠKI RAZGLEDI: OB 25-LETNICI 172