PRIMORSKI DNEVNIK Postuma piacatia v gotovini or 1» Abb postale 1 gruppo “ Vocila OD lir Leto XVIII. - Št. 290 (5374) TRST. sobota 29. decembra 1962 RAZGOVOR PREDSEDNIKA VLADE Z DOKAČIMI_IN_ TUJIMI NOVINARJI Fanfani o stališču italijanske vlade do notranjih in zunanjepolitičnih vprašanj Govorice o krizi vlade ga sicer ne zanimajo, vendar pa poudarja, da si bo prizadeval, da ne pride do nje - Vlada levega centra z zunanjo podporo PSI «resnično zgodovinski dogodek» - Po političnih volitvah se bo poglobilo sodelovanje med KD in PSI RIM, 28. — V palači Chigi je predsednik vlade Fanfani imel danes razgovor s 15 domačimi in tujimi novinarji. Razgovor so oddajali tudi po televiziji. Po krajši izjavi je Fanfani odgovoril na vprašanja prisotnih novinarjev. Spričo dejstva, da ne moremo navesti vseh vprašanj in odgovorov, se bomo omejili le na bistvene poteze tistih odgovorov predsednika vlade, ki so najbolj značilne za stališče italijanske vlade glede najvažnejših notranjih in zunanjepolitičnih vprašanj. V zvezi z vprašanji tujih no- vinarjev Klingerja (DPA) D’Ho-spitala («Le monde»), Jakšeta (Tanjug), Wollenborga («Washington Post»), Al Hawaryja («Men» — Egipt), Rokacha (Radio Izrael), Meichsnerja («Die Welt») in Earlea (Reuter), je Fanfani dejal med drugim, da I-talija smatra zbližanje med Francijo in Zahodno Nemčijo za pozitivno in si želi, da ne bi predstavljalo nobene ovire za politično združitev Evrope, ki si jo Italija zamišlja kot politično integracijo, ne pa kot skupnost držav (de Gaullova Evroipa) niti za razširitev te skupnosti na Vel. Britanijo. Italija bo podprla prošnjo Izraela za priključitev k evropskemu skupnemu tržišču, da pa ne misli menjati svoje politike do arabskih držav. Kar zadeva atomsko oborožitev NATO po sestanku med Kennedyjem in Mac Milla-nom, je Fanfani dejal, da bo Italija povedala svoje stališče v okviru atlantskega zavezništva in da gleda tudi na to vprašanje le s stališča ohranitve miru. Najvažnejši mednarodni dogodek v letošnjem letu je po mnenju Fanfa- iimiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniitiiimiiti Komentarji o pismu Hruščova Adenauerju BERLIN, 28. — Na svoji tiskovni konferenci ob zaključku leta je zahodnoberlinski župan Brandt izjavil, da so perspektive za prihodnje leto bolj optimistične kakor za leto 1962. Vendar pa je dodal, da se je treba paziti «pred pretiranim upanjem». Trdih je, da je pismo Hruščova Adenauerju «nov dokaz, da si ne moremo delati iluzij». «Prihodnje leto, je dejal Brandt, bi utegnilo prjti do kriz ali do trenutkov napetosti, toda predvsem bo treba videti, ali bo mogoč začasen sporazum o Berlinu, t.j. neke vrste modus vivendi.» Izrazil je mnenje, da zahodne države ne smejo «prekomerno pritiskati». «Ce hoče Sovjetska zveza likvidirati krizo,. ki traja štiri leta, je dodal Brandt, bo našla ljudi, ki so pripravljeni začeti razgovore.» Omenil je nato «razumen toni) nekaterih nedavnih izjav vzhodnonemških oblasti in dejal, da je Berlin samo «termometer o napetosti» med Vzhodom in Zahodom; «Mi nismo nikoli spravili v nevarnost svetovnega miru in prav gotovo nočemo tega storiti v prihodnosti.» Kancler Adenauer in zunanji minister Schroeder pa sta objavila v biltenu demokristjanske stranke vsak svoj članek, v katerih v glav- nem poudarjata, da mora Zahodna Nemčija še dalje tesno sodelovati s svojimi zavezniki, predvsem pa z ZDA. Adenauer zavrača obtožbe Hruščova, da bi hotela Zahodna Nemčija povzročiti oborožen spopad med ZDA in SZ. Nato dodaja, da bo njegova vlada skrbno proučila «vse nove predloge Sovjetske zveze za rešitev nerešenih vprašanj, če jih bo SZ predložila». Tildi bilten socialdemokratske stranke je objavil komentar o pismu Hruščova. V biltenu vodstvo stranke pobija vse trditve Hruščova in trdi, da je celotno pismo «tako nejasno, da daje vtis, da je rezultat nasprotnih mnenj v sovjetskem zunanjem ministrstvu, pri katerih so zmagali prijatelji Ulbrichta in Pervuhina». Bilten dodaja, da je Hruščov «ob drugih priložnostih, kakor n.pr. ob kubanski krizi, tako realistično nastopil, da se zdi skoraj neverjetno njegovo tedanje obnašanje, če se ima pred očmi njegovo zadnje pismo Adenauerju». Podtajnik za informacije v bonski vladi von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da je najbolj prizadela Adenauerja in njegovo vlado obtožba Hruščova, da bonska vlada pripravlja Nemce na misel o bratomorni vojni. nija premostitev krize okrog Kube; če bosta državnika, ki sta odgovorna za svetovno politiko, pokazala isti čut odgovornosti tudi glede drugih spornih vprašanj, bo. sta dala velik prispevek k miroljubnemu razvoju človeštva. Jakše in Wollenborg sta dala Fanfaniju priliko, da se je dotaknil tudi vprašanja levega centra; poudaril je, da je sestava vlade levega centra z zunanjo podporo socialistične stranke «resnično zgodovinski dogodek»; sodelovanje med katoličani in socialisti je vzbudilo zanimanje tudi v mnogih državah na svetu, in iz tega srečanja «med svobodo in pravičnostjo, ki je lastna krščanskemu idealu, m socialnostjo socialističnih sil, ki hočejo živeti v okviru demokracije, se more poroditi sila, ki bo v stanju zagotoviti napredek v svobodi in miru za ves svet». Vprašnja domačih novinarjev so se sukala okrog notranjih vprašanj in so odražala stališča poedinih časopisov do vlade in politike levega centra. Na vsa vprašanja je imel - Fanfani ustrezen odgovor in nobeno ga ni našlo nepripravljenega: temu je odgovoril s statističnimi podatki, onemu z argumenti s področja gospodarske in finančne vede; pastem se je spretno izognil, odgovor pa je odklonil le takrat, ko bi odgovor ne oil odgovor predsednika vlade, ampak strankarsko opredeljenega državljana (v takem primeru je inter-pelanta napotil k Moru). Kar zadeva deželno ureditev, so ustrezne parlamentarne komisije strumno na delu, da bi vladne zakonske osnutke za uveljavljenje deželne ureditve mogli predložiti v razpravo parlamentu. Vprašanje krize sedanje vlade ga ne zanima: odkar je na vladi, je vsaka dva ali tri mesece vedno slišal govoriti o krizi, videl pa le eno in jo je prebrodil; s svoje strani si bo prizadeval, da ne bo nihče skušal prekiniti sedanje politične izkušnje, ne da bi zato obstajali utemeljeni razlogi; pri tem ga "ne vodijo osebni razlogi: po dveh letih in pol bi mu malo počitka koristilo. Glede sporazuma med strankami vladne večine za vso prihodnjo zakonodajno dobo, ki ga predlagajo socialisti, je Fanfani dejal, da so prvo važno vprašanje splošne volitve: najprej je treba počakati, da bi videli, kaj mepijo volivci o dosedanjih rezultatih politike levega centra; volilni izidi, glede katerih je Fanfani optimist, bodo narekovali nadaljnji razvoj; vsem italijanskim davkoplačevalcem naslednje darilo: zagotovilo, da ne bodo doživeli presenečenj». spričo njegovega prepričanja v vo- sedujem, bi hotel prinesti vam in lilni uspeh strank sedanje vlad- ------- —’*x 1 ne večine, se bo po njegovem mnenju vse ostalo odvijalo v logičnem zaporedju ob določenih ro. kih, kar bo dalo najboljše rezultate. Proti tistim časopisom (in jih ni malo), ki zatrjujejo, da je sedanja vlada v precejšnji meri povečala davčni pritisk in uvedla nešteto novih davkov, je Fanfani dejal, da je sedanja vlada sicer odobrila mnoge fiskalne ukrepe, ki pa so jih bile predložile že prejšnje vlade; kar zadeva prihod-njosti pa da se vlada mnogo trudi, da ne bi naprtili prebivalstvu novih davkov; tudi kar se tiče iz datkov v zvezi z nedavnim povišanjem prejemkov državnih nameščencev, sta zakladni minister in minister za proračun ukrenila vse potrebno, da bodo te izdatke krili iz rednih dohodkov; za leto 1963, vsaj kar zadeva vlado, ki ji pred- Vodstvo CGIL bo razpravljalo o draginji RIM, 28 — Izvršilni odbor CG-IL bo imel 3. januarja zjutraj sejo z naslednjim dnevnim redom: 1 Pobude CGEL zaradi naraščanja cen in najemnin. 2- Izvedba nacionalizacije električnih podjetij in pobude sindikalnih organizacij. 3. Proučitev položaja, ki je nastal po razsodbi ustavnega sodišča glede'zakona, ki določa minimum za mezde in za normativni del pogodb (erga omnes). NA SEJI IZVRŠNEGA KOMITEJA ZKJ Titovo poročilo o obisku v SZ Razprava o družbenem načrtu Načrt predvideva 9,7-odst. povečanje dohodka Drago Kunc o Kardeljevem obisku v Indiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Včeraj se je pod predsedstvom generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije maršala Tita sestal iz? vršni komite CK ZKJ. Na seji je poleg proučevanja tekočih vprašanj maršal Tito poročal o svojem obisku v Sovjetski zvezi in o razgovorih s Hruščovom ih z ostalimi voditelji Sovjetske zveze. Izvršni komite je ugotovil, da so bili razgovori, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem o-zračju, zelo konstruktivni in da pomenijo velik korak naprej v razširitvi vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v interesu narodov obeh držav in socializma, «Razgovori predstavljajo zelo važen prispevek k naporom na svetu v borbi za mir in dosledno izvajanje načela miroljubne koeksistence,» ugotavlja sporočilo, ki je bilo objavljeno pozno sinoči. Maršal Tito je prav tako obvestil izvršni komite, da je na oot.i skozi Madžarsko imel konstruktivne razgovore z državnimi in s političnimi voditelji Madžarske o nadaljnjem napredovanju sodelovanja med obema državama. Seje so se poleg članov izvršnega komiteja udeležili tudi nekateri člani CK ZKJ. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da sta prisrčen sprejem in pozornost, ki je bila izkazana podpredsedniku Kardelju med obiskom v Indiji, ponovno potrdila prijateljske odnose med Jugoslavijo in Indijo. Med razgovori o vrsti aktualnih vprašanj, tako s področja dvostranskih, kot tudi mednarodnih odnosov so prišli do izraza podobni oziroma enaki po- Jutri izide Primorski dnevnik v povečanem obsegu na šestnajstih straneh s številnimi novoletnimi voščili in oglasi. Na podlagi sklepa združenja založniških podjetij na dan Novega leta v Italiji ne bo izšel noben dnevnik. . ...■■.■mi. m,um, » Odločen odgovor po veijstva Združenih narodov na izzivanja in napade Čombejevih žandarjev Čete OZN so sinoči po celodnevnih spopadih zasedle glavni štab Čombejevih žandarjev in so začele odstranjevati cestne bloke - Oddelki indonezijskih padalcev na poti v Elisabethville ...............................................» Sporazum o «izhodiščni točki» za indijsko-pakistanska pogajanja Danes zadnji sestanek obeh delegacij ■ Drugi del pogajanj se bo začel 16. januarja v Novem Delhiju - Nehru poziva prebivalstvo, naj bo pripravljeno na morebitne nove kitajske napade RAVALPINDI, 28. — Kakor napovedano, sta se včerajšnje popoldanske seje pakistanske in indijske delegacije udeležila samo voditelja obeh delegacij. Tudi današnje jutranje seje sta se udeležila samo oba voditelja. Glavni tajnik pakistanskega zunanjega ministrstva je sinoči na tiskovni konferenci govoril o nezadovoljstvu, ki ga je med indijskimi delegati izzvalo sporočilo o pakistansko-kitajskem sporazumu o meji. Pakistanski minister je skušal dokazati, da so ta sporazum že zdavnaj pripravljali in da so ga le slučajno objavili prav dan pred začetkom pogajanj z Indijo glede Kašmira. Dejal je, da «ne razume», zakaj so Indijci nezadovoljni zaradi tega. Pripomnil je, da bi moral ta sporazum «nuditi dokaz o želji Pakistana, da uvede prijateljske odnose s sosednimi državami, in dokazati, da bi sedanja pogajanja med Indijo in Pakistanom lahko bila uspešna, če bi se vodila v tistem duhu medsebojnega razumevanja, ki je vladal pri pogajanjih med Kitajsko in Pakistanom». Po današnji sej) voditeljev obeh delegacij je pakistanski predstavnik izjavil, da si sedaj oba voditelja obrazložujeta stališče obeh vlad in se trudita, da bi ta stališča medsebojno razumela. Pripomnil je, da do sedaj n prišlo do nobenega takega elementa, ki bi dajal milliti, da je zaman nadaljevati razgovore. Obe delegaciji sta se ponovno sestali popoldne. Voditelja delegacij sta izključila vsako možnost prekinitve pogajanj. Izjavila sta, da sta danes proučila vse plati spornih vprašanj in se sporazumela o «izhodiščni točki». Pakistanski predstavnik je izjavil, da želi Pakistan plebiscit za rešitev spora o Kašmiru, Jutri bo nov sestanek obeh delegacij in nato se bodo pogajanju nadaljevala v Novem Delhiju 16. al: 17: januarja. V Novčm Delhiju je Nehru na letnem zasedanju združenja za industrijo izjavil, da mora Indija mobilizirati vse svoje moči za primer,* dà bi Kitajci obnovili napal. Toda to ne sme vplivati na 11* dijski petletni načrt. «Naj bo mit prie teh priporočil, priporoča podali vojna, je nadaljeval Nehru, odbor, naj se resno upoštevaj«? o- moramo razvijati in modernizirati naše kmetijstvo in našo industrijo Sedaj se ne bojujemo; vlada zatišje. Toda ne vem, koliko časa bo trajalo. Pripravljeni moramo biti za vsak primer in okrepiti našo obrambno moč bodisi na vojaškem kakor tjjdi na drugih sektorjih. Živimo v razdobju, ki se lahko označi za zgodovinsko». Iz Washingtona poročajo, da se je indijski poslanik razgovarjal danes z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. Po razgovoru je poslanik izjavil, da ga je vlada poklicala v Novi Delhi na posvetovanje in da bo odpotoval IZ Washingtona 4. januarja. V Indiji bo ostal kakih deset dni. Pritisk ZDA na države EST NGTON, 28. — Poseben ZDA. Dokument priporoča, naj ZDA skušajo doseči od svojih zahodnih zaveznikov večji prispevek za skupno obrambo in gospodarsko pomoč razvijajočim se deželam. Študija dodaja, da bi morale ZDA začeti pogajanja za znižanje tarif skupnega tržišča in da bi morale zahtevati od šestih takojšnje znižanje carin. Ameriški kongres bi moral razen tega vnesti spremembe v zakon o trgovini, tako da se bo moč pogajati z državami skupnega tržišča (z Veliko Britanijo v tem tržišču ali pa brez nje) o znižanju carin do 80 odstotkov. Komisija poudarja, da bi se morala ta pogajanja začeti prihodnje leto. ZDA bi morale Iskati z glavnimi industrijskimi državami sporazum o plačilih, da nevtralizirajo negativne učinke premikov kapitalov na kratek rok, in ne bi smele razvrednotiti dolarja ali nuditi splošnega jamstva v zlatu za dolarje, ki Jih imajo druge države kot valutno rezervo. Razen tega bi morale ZDA dati pobudo za uvedbo sistema zn povečanje mednarodnih rezerv. Ce ne bi zavezniške države pod- mejitveni ukrepi, med katerimi so omejitev možnosti tujemu kapitalu, da priteka na ameriški trg; omejitev izdatkov ameriških turistov tujini ih uvedba nekaterih davkov na uvoz. Predsednik pododbora je izjavil, da evropske države «kopičijo zlato in dolarje, namesto da bi posvetile uvozu, prispevkom za medsebojno obrambo in dolgoročni pomoči razvijajočim se deželam večji del dohodkov, ki prihajajo iz njihovega izvoza, ki je v razmahu». ELISABETHVILLE, 28. — Čombejevi žandarji so zadnje dni začeli nove napade na čete OZN v Elisabethvillu. Posamezni napadi so se ponavljali, včeraj ponoči pa so žandarji začeli večji napad na položaje OZN, na katere so streljali s težkim avtomatičnim orožjem in z možnarji. Po sinočnjem napadu je poveljstvo OZN dalo ukaz svojim četam, naj se branijo in naj odstranijo vse cestne bloke. Zvečer so čete OZN zasedle prostore glavnega štaba čombejevih žandarjev, potem ko je čombe odklonil podpis ukaza za ustavitev ognja. Cete OZN niso na prejšnje manjše incidente odgovarjale, včeraj pa so bile prisiljene braniti še tev cestnih blokov. «Ker ni nihče poslušal teh ukazi-v, ,ie dodal Gardiner, se zdi jasno, da Combe ne more več dajati ukazov svojim žandarjem. Nočem reči, da ravna Combe v slabi ali dobri veri. Pogajam se z njim deset mesecev: danes daje ukaze, :n nihče ga ne uboga. Vprašati se je treba, koga uboga katanško orož-ništvo». V New Yorku je predstavnik OZN prebral uradno sporočilo, v Prišlo je do hudih spopadov, ki katerem je rečeno da je vse ne-so se nadaljevali tudi danes. Po- sp^dJ po(,z?0ČUo Comoe- veljstvo OZN v Elisabethvillu je dalo danes ukaz svojim četam, naj odstranijo dvajset cestnih blokov, ki so jih postavile Combejeve čete, ter naj uporabijo tudi silo, če bo to potrebno. Poveljnik OZN Gardiner, ki je to sporočil, je izjavil, da so to sklenili v glavnem štabu OZN v New Yorku in da se je om posvetoval glede tega z U Tantom. «Ne vodimo ofenzive, je dodal Gardiner, streljajo na nas in ka-tanški vojaki uporabljajo cestne bloke, izza katerih streljajo na naše čete. Odstranili bomo vse cestne bloke in bomo storili vse, kar bo v naši moči». Dodal je, da bodo čete OZN odgovorile na vsako streljanje katanških vojakov. Neki častnik OZN je1 izjavil, da so katanški žandarji uporabljali davi možnarje proti četam OZN in iz-strélili skupno dvajset strelov. Pet etiopskih vojakov je bilo ranjenih. Gardiner je izjavil, da katanške čete niso prekinile ognja, kljub temu da je čombe obljubil včeraj predstavniku OZN v Elisabethvillu, da bo odredil ustavitev sovražnosti. Dodal je, da je bil Combe obveščen, da so čete OZN dobile ukaz, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, če bodo katanški vojaki odklonili odstranitev cestnih blokov. Čombe je obljubil, da bo poklical po telefonu poveljnika katanških žandarjev generala Mošejo in zahteval od njega, naj odredi ustavitev ognja in odstrani- jevo orožništvo. 26. decembra so Combejeve čete streljale proti patrulji OZN, ki ni odgovorila. 27. decembra ob 2.30 po krajevnem času so katanški žandarji začeli znova streljati z avtomatičnim orožjem na cesti, ki pelje v Jadotvil-le. Streljali so pol ure, ne da bi čete OZN odgovorile. Istega dne zvečer so katanški žandarji začeli streljati z avtomatičnim orožjem in z možnarji na položaje OZN v predmestju Elisabethvilla. Se prej je predstavnik OZN sporočil, da so sile OZN zaradi premišljenega napada katanških žandarjev na sile OZN dobile ukaz, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe1 za zakonito obrambo. Izjavil je tudi, da so začeli evakuirati iz Elisabethvilla vse civilno osebje OZN. Pripomnil je, da očitno Combe nima več nadzorstva nad svojimi četami. Tudi britanski konzul Derek Dodson, ki je danes govoril s Čom-bejem, je izrazil mnenje, da je Combe zgubil nadzorstvo nad svojimi četami. Dodson je v svojem sporočilu Foreign Offieeu omenil, da je Elisabethville brez luči in brez vode in da so se spopadi nadaljevali, kljub poizkusom, da bi sklenili premirje. Pripomnil je, da je skupno z ameriškim konzulom stopil v stik z katanškimi oblastmi, da bi dosegli premirje. Kakor rečeno, pa so se spopadi nadaljevali ves dan. Pozno zvečer so javili, da je četam OZN uspelo razbiti nasprotnikov odpor in so zasedle glavni štab katanškega o-rožništva. Med četami OZN je bilo sedem ranjenih (šest etiopskih vojakov in en indijski). Vse civilno osebje OZN v Elisabethville je dobilo ukaz, naj zapusti mesto. Po zadnjih vesteR so boji zvečer prenehali. Vendali» pa je Combe odbil poziv OZN, naj v najkraj? šem času umakne svoje čete. Združeni nabodi pripravljajo pomoč ranjenim katanškim žandarjem; ni pa še znano, koliko je ranjenih med njimi, in ne ve se, ali je bilo ranjenih tudi kaj civilistov. Zvedelo se je tudi, da so prišli v Albertville novi oddelki indonezijskih padalcev v sklopu OZN, ki se pripravljajo na odhod v Eli. sabethville. - V Washington« je ameriški general Truman podal včeraj Deanu Rusku in- Pentagonu prvo poročilo o svojem poslanstvu v Kongu, od koder se je vrnil včeraj. V prihodnjih dneh bo podal Truman podrobnejše poročilo. Nocoj je v New Yorku predstavnik OZN iifavil. da je Combe še vedno v svoji uradni rezidenci v Elisabethvillu, medtem ko ni bilo njegovih ministrov videti že nekaj dni, in ni izključeno, da so se skrili. Sile OZN nadaljujejo odstranjevanje cestnih blokov, ki so jih postavili Čombejevi žandarji, in nadzorujejo sedaj vse poti, ki vodijo v prestolnico. Predstavnik je potrdil, da so čete OZN zasedle prostore glavnega štaba Combeje-vih žandarjev v Karavii blizu prestolnice, in da je Combe pred tem odklonil podpis ukaza za u-stavitev ognja, čeprav je bil ustno to obljubil. Combe je še vedno v stiku s predstavnikom OZN v Katangi Eliudom Mathiujem. V OZN so objavili tudi pismo, ki ga je Mathiu poslal včeraj Com. beju pred zadnjimi spopadi. Mathiu pobija Combejeve obtožbe, češ da nameravajo Združeni narodi aretirati katanške voditelje ali začeti vojaško ofenzivo proti Katangi. Combe pa je s svoje strani objavil nocoj sporočilo, v katerem ponavlja «predlog za sporazum» ter kritizira ravnanje Združenih narodov v kongoški krizi. Torej stara Combejeva igra. Anglija je odrekla sovjetskemu letalu dovoljenje za pristanek LONDON, 28. — Foreign Office je sporočil, da ni dovolil sovjetskemu letalu «Iljušin-18» pristanka na letališču v Gatwichu. Letalo bi moralo leteti iz Moskve v Havano io bi moralo pristati danes v Gatwichu. Sovjetska vlada je javila, da ima letalo 12 članov posadke ter 59 potnikov, ki sestavljajo delegacijo kmetovalcev, arhitektov, trgovcev in industrijskih funkcionarjev. Izgovor za odklonitev dovoljenja je, da SZ ni članica mednarodnega združenja, za civilno letalstvo in da bi morala zaradi tega javiti vsaj pet dni prej prihod letala. V Moskvi so izjavili, da ho letalo kljub temu c-dletelo iz Moskve, toda odhod so odložili /a 24 ur. PEKING, 28. — Agencija «Nova Kitajska» javlja, da je danes odpotovala z letalom v Burmo in v Pakistan delegacija kitajske vlade, ki jo vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovino. Ameriški prcuncdiiik Kennedy je sprejel v Palm Beachu vojaške voditelje, s katerimi sc je posvetoval o vojaškem proračunu Po ustavitvi sovražnosti na ki-tajsko-indijski meji je v zadnjih tednih zavladal na svetu mir in kazalo je, da bo trajal vsaj do konca letošnjega leta. Toda predvčerajšnjim so začeli v Elisabethvillu Čombejevi žandarji streljati s težkim avtomatičnim orožjem in z možnarji na čete OZN, tako da je prišlo do hudih spopadov, ki so trajali tudi včeraj ves dan, dokler niso čete OZN zasedle glavni štab Čombejevih orožnikov. Toda vse kaže, da to še ne pomeni konca spopadov, ker sam Combe igra pri tem, kot vedno, zelo dvolično vlogo. Čeprav je ustno večkrat obljubil in tudi zagotovil, da je že ukazal orožnikom, naj prekinejo ogenj, so orožniki napade nadaljevab, Combe pa je odklonil podpis pismenega ukaza. Combe je še vedno v svoji uradni rezidenci v Elizabethvillu, njegovi ministri pa kaže da so se poskrili. Medtem so prišli v Al-bertville nov» oddelki indonezijskih padalcev v sklopu OZN, ki bodo odšli v Elizabethville. V Leopoldvillu je bilo včeraj zasedanje vseafriškega gibanja za osvoboditev Vzhodne, Centralne in Južne Afrike (PAFMESCA). Na zasedanju so poudarili nujnost neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Konga. Med Indijo in Kitajsko še vedno ni prišlo do pogajanj o ureditvi mejnega spora, čeprav se zdi, da bodo v Pekingu sprejeli predloge, ki jih je osebno izročila predsednica cejlonske vlade. Pač pa so se zaključila pogajanja med Kitajsko in Pakistanom glede tistega dela meje, ki zadeva sporno mejno področje Kašmira, zaradi česar je indijska vlada izrazila svoje nezadovoljstvo, včeraj pa je na to pakistanski pred- stavnik izjavil, da indijskega nezadovoljstva «ne razume.» Istočasno so se nadaljevala včeraj indijsko-pakistanska pogajanja glede Kašmira samega. Vse kaže, da so se doslej sporazumeli le o «izhodiščni točki». Pakistanski predstavnik je izjavil, da želi njegova vlada plebiscit za rešitev tega spora. Po današnjih pogajanjih sc bodo vnovič sestali šele prihodnje leto 16. januarja. Glede Kitajske pa je Nehru včeraj dejal: «Sedaj se ne bojujemo; vlada zatišje. Toda ne vem, koliko časa bo trajalo. Pripravljeni moramo biti za vsak primer.» V Berlinu in Zahodni Nemčiji so seveda neugodno sprejeli odgovor Hruščova Adenauerju, ki se je najbolj užalil zaradi obtožbe, da bonska vlada pripravlja Nemce na misel o bratomorni vojni. Vendar pa je zahodnoberlinski socialdemokratski župan Brandt včeraj izjavil, da so perspektive za prihodnje leto bolj optimistične, da bo potrebno videti, ali bo mogoč začasen sporazum o Berlinu. Omenil je tudi «razumen ton» nekaterih nedavnih izjav vzhodnonemških voditeljev in se branil pred očitki, da bi «mi kdaj koli spravili v nevarnost svetovni mir». Adenauer pa je v nekem članku zapisal, da bo njegova vlada «skrbno proučila vse nove predloge Sovjetske zveze za rešitev nerešenih vprašanj, če jih bo ta predložila». V ZDA stavka trenutno peti dan okrog 60.000 pristaniških delavcev, že 21 dni pa stavkajo novinarji. Samo njihova stavka je povzročila baje za 3 milijone dolarjev škode tedensko stavkajočim in 1,300.000 dolarjev dnevno založništvom samo zaradi oglasov. gledi. Pri tem je bila posvečena posebna pozornost vlogi nevezanih držav in ostalih naprednih sil na svetu, ki se bore za krepitev miru m za miroljubno rešitev sporov. Razgovori člana zveznega izvršnega sveta Kira Gligorova z ministri gospodarskih resorov so bili, po izjavi Kunca, prav tako zelo koristni za nadaljnjo poglobitev gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Indijo. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da se jugoslovanska vlada strinja z mnenjem generalnega tajnika OZN U Tanta, da je letošnje zasedanje generalne skupščine potrdilo koristnost in važno vlogo OZN v reševanju važnih mednarodnih vprašanj, in da se strinja z mnenjem U Tanta o potrebi nujne in neodložljive prekinitve vseh jedrskih poizkusov ter novih naporov v okviru svetovne organizacije za hitrejši gospodarski in socialni napredek držav v razvoju. Priznanje jemenske republike s strani ZDA je Drago Kunc ocenil kot priznanje realnega stanja :n dodal, da bi bilo normalno pričakovati da bodo tudi ostale države dale pobudo za priznanje jemenske republike posebno še sedaj po sprejemu zastopnika nove arabske republike za zakonitega zastopnika jemenske republike v OZN. Zvezna skupščina Jugoslavije je začela danes razpravo o družbenem načrtu in proračunu za leto 1963. Po poročilu ravnatelja zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje Nikole Minčeva je družbeni načrt rezultat pazljivega poučevanja možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja in ukrepov, M spodbujajo nadaljnji razvoj istih pozitivnih tendenc, ki so prišle do izraza v drugi polovici letošnjega leta. Pri določanju osnovnih gospo-darsko-političnih smotrov načrta se je upoštevala potreba hitrejšega povečanja narodnega dohodka, krepitve proizvajalni/h sil, nadaljnjega razvoja in krepitve družbenega samoupravljanja. Družbeni načrt predvideva 9,7-odstotno povečanje narodnega dohodka, kar predstavlja važno povečanje v primeri s 5-odstotnim povečanjem v letu 1961 in letos. To povečanje bo doseženo z 10-odst. povečanjem industrijske, 10 do 11-odst. povečanjem kmetijske proizvodnje in s 5,5-odst. poveča? njem produktivnosti dela. Predvideva se, da se bo v prihodnjem letu zaposlilo novih 120.000 delavcev in nameščencev. Načrt predvideva tudi občutno povečanje trgovinske izmenjave z inozemstvom, in sicer 13-odst. povečanje izvoza in 7-odst. povečanje uvoza. Predvidevana blagovna izmenjava z inozemstvom pa bo omogočila nadaljnje znižanje deficita plačilne bilance od 34 milijard na 20 milijard dinarjev in povečanje deviznih rezerv. Predvideva se, da bodo realni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečani za 4,5 odstotka. Investicije v prihodnjem letu bodo ostale na letošnji višini s to razliko, da bo sistem investicij bolj decentraliziran. V primeri z letošnjimi investicijami bodo investicije za zidanje stanovanj povečane za 7,7 odstotka, investicije za razvoj nerazvitih področij pa za 11 odstotkov. V obrazložitvi dela družbenega načrta, ki se nanaša na zunanjo trgovino, je državni tajnik za zunanjo trgovino Sergej Kraigher ugotovil, da bo letošnji načrt izvoza občutno prekoračen kljub težavam, s katerimi se je borila jugoslovanska zunanja trgovina na zahodnem tržišču. Kljub neugodnim pogojem plasmaja jugsolovan-skega blaga v Zahodni Evropi In zadnji čas tudi v ZDA, je bil letos .zvoz na to področje povečan za 6,4 odst. Kot rezultat ugodnega razvoja izmenjave z inozemstvom je prišlo tudi do povečanja deviznih rezerv. Spričo rezultatov, doseženih v letu 1962, posebno pa še v drugem polletju tega leta, je povečanje izvoza v letu 1963 v višini 26 milijard dinarjev realno. Od tega zneska bo 53 odst. odpadlo na povečanje izvoza strojegradnje, elektroindustrije in tekstilne industrije. V družbenem načrtu se predvideva, da bo izvoz v države v razvoju Azije, Afrike in Latinske Amerike v prihodnjem letu za 15 odstotkov večji od letošnjega izvoza. V zvezi z izvozom na zahodnoevropsko tržišče je Kraigher posebno poudaril, ugodni razvoj gospodarskih odnosov z Italijo, kjer se zunanja trgovina razvija v raznih oblikah vedno tesnejše^ ga sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. B. B. Razgovori Kardelj-Kasem BAGDAD, 28. — Iraški vladni predsednik Abdul Kasem je v spremstvu zunanjega ministra Ha-Šima Dzavada obiskal danes v bagdadski palači podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Edvarda Kardelja. Med razgovorom sta Kasem in Džavada izmenjala s Kardeljem poglede o splošnem položaju na svetu, o odnosih med obema državama in o vprašanjih poglobitve sodelovanja nevezanih držav. Ob tej priložnosti je Kardelj Izročil Kasemu in iraškemu ljudstvu pozdrave maršala Tita in se zahvalil za prisrčen sprejem. Danes popoldne je Kardelj obiskal Kasema v palači ministrstva za narodno o-brambo. Ob tej priložnosti so se razgovori nadaljevali. Dopoldne je Kardelj s člani svojega spremstva obiskal svet suverenosti, najvišji organ iraške države, zatem pa je položil venec pred spomenik neznanega junaka. Surovina, ki zanima industrijo Na trgu bombažnega tekstila postaja neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem čedalje bolj reden pojav. To je toliko pomembnejše, ker dežele, ki se razvijajo, začenjajo svojo industrializacijo običajno z izgradnjo tekstilne industrije, temprej, ker so nekatere zimed njih proizvajalke surovin oziroma bombaža. Po «Cutton Board» je sedanji položaj precej neugoden, pa tudi perspektive ne obetajo kakšnega večjega napredka. Na Zahodu se je ustavila ekspanzija proizvodnje bombažnega prediva. V prvem tromesečju je proizvodnja še naraščala za okrog 3 odstotke v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Toda že v drugem tromesečju je nastopila stagnacija. Sočasno se je zmanjšal tudi obseg svetovne trgovine z bombažem. Izvoz iz pomembnejših dežel — proizvajalk je bil v drugem tromesečju za okrog 7 odstotkov manjši kot v prvem tromesečju leta 1961. Do podobnega padca Izvoza je prišlo že v prvem tromesečju tega leta. Povečal se je izvoz iz Japonske, hkrati pa se je zmanjšal izvoz iz Indije, Velike Britanije, ZDA in večine zahodnoevropskih dežel, razen iz Portugalske. Prav tako se je zmanjšal izvoz iz Hong Konga zaradi ukrepov, ki jih je izdala ameriška vlada, da bi omejila uvoz iz te dežele, sočasno pa tudi v skladu s sporazumom o trgovini z bombažnim tekstilom, ki je bil sklenjen v okviru GATT, h kateremu je pristopilo že nad 20 dežela, nedavno pa tudi ZAR. Medtem ko trgovina z bombažnim tekstilom upada, pa je svetovna trgovina s tkaninami iz kemičnih vlaken v polni ekspanziji. V drugem tromesečju se je povečala za okrog 6 odstotkov, enak porast pa so zabeležili tudi v prvem tromesečju. V Veliki Britaniji je stanje industrije bombažnega tekstila precej nezadovoljivo. Zaprli so več tovarn, v tistih, ki še proizvajajo, pa se vse bolj pogosto dogaja, da skrajšujejo delovni čas. Julija je bilo v industriji bombažnega tekstila zaposlenih 25.000 delavcev manj, kot leto prej. V avgustu so bile zmogljivosti v predilnicah za 19 odstotkov manjše kot pred recesijo, a v tkalnicah so dnevno proizvodnjo tkanin v juliju zmanjšali za 18 odstotkov. Proces zmanjševanja zglog, ki je v pretežni meri povzročil recesijo, traja že leto dni. Pričakujejo, da se recesija že bilia kčncu. Vendar gibanje trgovine na drobno ne daje prav nobenih vzrokov za optimizem, ker so se v prvih 7 mesecih tega leta prodaje zmanjšale za 2 do 3 odstoke glede na ustrezno razdobje preteklega leta. V drugem tromesečju je začel padati uvoz, ki je znašal 141 milijonov kvadr. jardov. Zmanjšal se je uvoz iz Indije, Španije in Formoze, delno pa je porastel uvoz iz Pakistana in Hong Konga. Izvoz se je hkrati znatno zmanjšal. V drugem tromesečju je znašal vsega 58 milijonov jardov nasproti 05 milijonov v pr-vem tromesečju letos in 73 milijonom jardom v drugem tromesečju leta 1961. V Združenih državah je bilo opaziti nezmanjšano aktivnost tudi v drugem tromesečju tega leta. Potrošnja surovega bombaža ln fibrana se je povečala za 6 oziroma 30 odstotkov glede na ustrezno razdobje leta 1961. Proizvodnja bombažnih tkanin se je povečala za okrog 3 odstotke, vendar vse kaže, da se «boom» postopno približuje h koncu. Naročila upadajo že od februarja, medtem ko so tovarniške zaloge v porastu že od aprila. Sočasno se je zmanjšal izvoz, zlasti v Kanado in Veliko Britanijo. Prve letošnje mesece je uvoz dosegel rekordno raven. Uvoz bombažnega prediva je v prvih petih mesecih dosegel 14,7 milijona liber, kar je mnogo več, kot pa znaša uvoz v vsem letu 1961. Največji del je bil uvožen iz Portugalske. Uvoz bombažnih tkanin v drugem trome-aečju je znašal 137 milijonov kvadratnih jardov nasproti bore 55 milijonom v drugem tromesečju lani. Najbolj se je povečal uvoz iz Hong Konga in Japonske, le v manjši meri pa iz Portugalske , Formoze in Francije. Japonski izvoz bombažnega prediva že najmanj leto dni ni bil tako majhen, zlasti zaradi izgube indonezijskega trga. Nasproti predivu se je izvoz bombažnih tkanin precej povečal in je tako ekupni izvoz za prvo polletje nekoliko večji od izvoza v istem razdobju lani. Nekoliko se je povečal izvoz v ZDA, Hong Kong, Avstralijo in.britanski del Vzhodne Afrike, medtem ko je neznatno upadel izvoz v Indonezijo, Holandijo, Veliko Britanijo, Indoki-no in Iran. Proizvodnja prediva se je v Indiji drugo tromesečje povečala za 1 odstotek, hkrati pa se je zmanjšala proizvodnja bombažnih tkanin. V prvem tromesečju fe kil izvoz s 141 milijoni kvadrat, •ih metrov v porastu glede na 2 in trgovino po vsem svetu predhodni četrtletji, vendar je še zmerom manjši od izvoza v prvem četrtletju lani. Pričakovati je še nadaljnji, znatnejši padec izvoza v Veliko Britanijo. V Belgiji se je v drugem tromesečju nekoliko zmanjšala proizvodnja bombažnega prediva, vendar so bile dobave redne, medtem ko so se zaloge gibale na enaki ravni, t.j. v količini, ki približno ustreza enomesečni proizvodnji. Dobave tkalnic za domači trg so se v drugem tromesečju zmanjšale za okrog 15 odstotkov glede na predhodno tromesečje in za okrog 10 odstotkov glede na drugo tromesečje 1961. Izvoz se je povečal za 10 odstotkov glede na ustrezno razdobje leta 1961, hkrati pa se je zmanjšal za 20 odstotkov glede na'prvo letošnje tromesečje. V Zahodni Nemčiji se je proizvodnja v drugem tromesečju zmanjšala za 9 odstotkov. Uvoz bombažnega prediva se v glavnem ni spremenil, medtem ko je izvoz v prvih petih mesecih nekoliko porastel. Položaj se je poslabšal v tkalnicah, kjer je proizvodnja glede na prvo tromesečje manjša za 8 odstotkov. Velike zaloge tkanin, ki so konec junija narasle na 331 milijonov kvadratnih metrov, občutno vplivajo na cene, in to v trenutku, ko je pričakovati novo povečanje mezd, inozemska konkurenca pa postaja čedalje ostrejša. Po padcu v prvem tromesečju je v Franciji v drugem tromesečju opaziti povečanje prometa v trgovini na drobno. Na splošno so perspektive ugodne, razen v moški konfekciji, in to zlasti glede delavskih obiek. V predilnicah beležijo povečanje naročil :n zmanjšanje zalpg, ki so konec maja znašale vsega okrog 16 tisoč ton. Neto izvoz bombažnih tkanin narašča in je v prvem polletju v povprečju znašal okrog tisoč ton. V Italiji je prišlo do sorazmernega povečanja aktivnosti tako v tkalnicah, kot tudi v predilnicah/ Maja in junija so se nekoliko nnvpčnjj) jntr hkrati pa 'je prišlodo večanja zal?£*. 'mNb&.v. ‘,rvih petih mesecih letos zmanjšal za ste p0raba el 10 odstotkov, prediva pa za 12 odstotkov. V Zahodni Evropi je proizvodnja bombažnega prediva v drugem tromesečju letos z izjemo Velike Britanije upadla za okrog 5 odstotkov .glede na isto razdobje lani. Po padcu za 10 odstotkov v prvem tromesečju letos, se je izvoz v drugem tromesečju nadalje zmanjšal za 4 odstotke. Zmanjšal se je izvoz iz vseh dežel, razen iz Portugalske. * * * Sočasno se svetovna proizvodnja bombaža zadnja tri leta giblje na ravni nekaj pod 11 milijonov ton. Največji proizvajalec so Združene države z nekaj nad 3 milijoni ton oziroma s 30 odstotki nasproti 40 odstotkov v razdobju 1948-53. Po zaslugi državnih subvencij, ki so znašale 8,5 centov na libro, so Združene države v letu 1961 izvozile 1,4 milijona ton bombaža. Po pomembnosti drugi proizvajalec je Indija, vendar le-ta v svetovni trgovini z bombažem ne zavzema pomembnejšega mesta, ker skoraj vso proizvodnjo v celoti predeluje sama. Razen ZDA so pomembnejši izvozniki Egipt, Su- dan, Mehika in Brazilija. Egipt izvaža skoraj polovico svoje proizvodnje, nedavno pa je spremenil svojo izvozno politiko, uvedel prodajne kvote za vse dežele — kupce in obnovil prodajo v Zahodni Evropi. Zadnje čase se kot pomembnejši konkurent Egipta pojavlja Sudan, ki je v kampanji 1961-62 dosegel žetev v višini 173 tisoč ton nasproti 114 tisoč tonam v predhodni žetvi. Med svetovnimi kupci bombaža so na prvem mestu dežele Evropskega skupnega trga, na katere odpade okrog 35 odstotkov svetovnega izvoza (nekaj nad milijon .ton so v letu 1961 uvozile dežele EST). Drugo mesto z okrog 800 tisoč tonami zavzema Japonska, tretje pa Velika Britanija z 229 tisoč tonami. V kampanji, ki pravkar teče, pričakujejo porast proizvodnje za okrog 2 do 3 odstotke. Nenavaden prizor pri Turinu; neki potok v Valsalice se je spremenil v ledene stebre in kapnike 4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l|lll|||||llll|||||ll|||||||||l|llllllllllllllllllllllll,llllllllllllllll,lll,,||,||l,l,,l,llllllllllllll|l|llll,,ll,,I||lllllllllllllllllllllllll|||llllllllllllllllllll||lllll|||||lll||||||||||||||||Ml|||||||||||inillllll|||||||||||H ELEKTRONUKLEARNA CENTRALA Električna energija iz Latine bo zadostovala za mesto, veliko kot Rim RIM, 28. — Električna centrala SIMEa v Latini, katere reaktor je včeraj nastopil kritično fazo, je največja med vsemi, ki sedaj delujejo na evropskem kontinentu. Graditi so jo začeli novembra 1958. Ko bo centrala v Latini razvila vso svojo sposobnost, bo proizvajala toliko električne energije, kolikor jo zadostuje za mesto, kot je Rim. Centrala bo lahko začela delovati 1. 1963. Električno energijo bodo speljali v razdelilno mrežo in jo odvajali v industrijsko cono v Latini, v Rim in Neapelj. Uporabljena bo torej prav tako kot električna energija, proizvedena s tradicionalnimi sistemi, ker je tej povsem enaka. NI se je . odločila za centrale v Latini zaradi tega, ker potreba po elek-»talno in hitro ra» ste. Poraba elektrike se je v Italiji dvignila mnogo bolj kot v drugih deželah. Ce označimo porabo elektrike 1. 1953 z indeksom 100, znaša indeks za 1961 196,3; v osmih letih se je torej poraba električne energije v Italiji podvojila, drugod po svetu pa se je v zadnjih 12 letih Roraba elektrike dvignila za nekaj čez 71 od- me stoikov. Da je reaktor v kritični fazi pomeni, ko je nabit z zadostno količino goriva, da nastane verižna reakcija, ki ga potem pogajanja. Festival v Piedigrotti NEAPELJ, 28. — Prvi večer so se v Piedigrotti uveljavili za konč. ni finale, ki bo pojutrišnjem, naslednje popevke: 1. Serenata a Surriento (97 glasov); 2. L'ultimo sole d’esta’ (90); 3. Tu iste a Surriento (89); 4. Tammurriata twist (84); 5. Carolina Saint Tropez (78); 6. Cielo e mare (74). Letalska nesreča AMSTERDAM, 28. — Neko letalo se je pri pristajanju na letališču Zestienhoven štirikrat prekucnilo ter obležalo na kupu snega s kolesi navzgor. Poveljnik letala se je ubil, trije člani posadke so bili ranjeni, vsi potniki, ki jih je bilo 12, pa so ostali živi in zdravi. UGOTOVITVE PO PODATKIH «MARINERIA II» Morda je na Veneri življenje le mogoče Hruščovu se ne mudi na Luno - Mnenja sovjetskih kozmonavtov Z novoletnih voSčilnic. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Še vedno sibirski mraz v raznih deželah Evrope V Italiji je mraz ponekod nekoliko popustil in včeraj zvečer je začelo snežiti v Milanu, Turinu, Genovi in drugod PARIZ, 28. — Preteklo noč je v raznih francoskih mestih termometer zabeležil nove rekorde: Bordeaux: —9, Pariz in Marseille —11, Toulouse —12 in Dijon —20. Zaradi mraza je umrlo vsaj 44 oseb. V Veliki Britaniji je bilo pri nesrečah, ki Jih Je povzročil mraz In led, najmanj 100 smrtnih žrtev. Tudi na Holandskem Je pomrlo okrog 50 oseb, med katerimi je tudi 12 drsaicev, ki so zaradi neprevidnosti utonili, ko so se drsali po zamrznjenih prekopih in drugih vodah. Iz Amsterdama tudi poročajo, da sta izgubljeni dve ladji holandske notranje plovbe, na katerih je bilo osem oseb (med temi 4 otroci). Ladji sta pluli po jezeru Ijssel (prej Zuyder Zee), kjer so ju videli zadnjič v sredo. Obdajale so jii ledene plošče. Neki helikopter je tistega dne odvrgel v bližino ladij živila in druge potrebščine; ladji sta se nahajali 25 km severnovzhodno od Amsterdama. Včeraj pa je neki ledolomilec ladji zaman iskal. Na Južnem Švedskem več dni sneži. V Saerni je bilo —32 stopinj. V Nemčiji je najbolj mraz na Bavarskem. Preteklo noč je v Ntirn-bergu ln Regensburgu termometer pokazal —23, v Weisenu —24, v MiinchenU pa Je bilo še davi —21. V švicarskem pogorju Jura je vas La Brevine, ki ji pravijo «švicarska Sibirija»; tu je živo srebro padlo na —34,5. Tudi Španija močno čuti mraz in njegove posledice. V Grčiji pa so v Tesaliji poplave V Jugoslaviji je močno oviran promet v Bosni, kjer je ponekod do 2 m snega. Davi je med evropskimi prestolnicami zabeležil najhujši mraz Stockholm —22, potem Praga in Dunaj —16, Moskva in Ziirich —15, Beograd —11, Pariz —10, Varšava —8, Oslo in Berlin —5. RIM, 28. — Vreme se v Italiji ne bo bistveno spremenilo do začetka januarja. Tako napovedujejo meteorologi. Najhujši mraz je deloma popustil. Pozno zvečer je začelo danes v Milanu in okolici snežiti. Sneži pa tudi po drugih pokrajinah Lombardije. Prvi sneg v letošnji zimi je začel padati zvečer tudi v Turinu. Prav tako pada od desete ure zvečer v Genovi prvi letošnji »neg. Sneži celo v zelo zavetnih krajih na Rivieri. Vendar pa so tudi danes zabeležili marsikje zelo nizke temperature. V Bocnu se temperatura sploh ni dvignila nad —1 medtem ko je bila najnižja današnja temperatura —17. V L’Aquili je bilo —12. v Turinu —8 itd. Snega je v vseh zimskošportnih središčih dovolj. V Trbižu in Zab. nicah ga je 70 cm, na Višarjah pa celo 170 cm. J. P. Sartre v Moskvi MOSKVA, 28. — Jean Paul Sar. tre in Simone De Beauvoir sta prispela v SZ, kjer se bosta mudila približno deset dni. NEW YORK, 28. — Najbolj po-membna ugotovitèv na podlagi podatkov, ki jih je zbral «Mariner II» o Veneri, je ta, da življenje na tem planetu ni nemogoče. Posredno so prišli znanstveniki do tega zaključka po ugotovitvi, da na planetu ni magnetnega polja ali je pa vsaj zelo slabo. Razen tega so podatki pokazali, da se Venera vrti zelo počasi okrog svoje osi. Popolna ali vsaj delna odsotnost magnetnega polja bi bila element za okrepitev teorije, po kateri temperatura okrog 250 stopinj ni temperatura površja Venere, temveč neke zelo vroče ionosfere, ki obdaja planet. Tako ni nemogoče, da ne bi na Veneri obstajala kaka oblika življenja. Poročilo ameriške delegacije, ki je pod vodstvom podtajnika za notranje zadeve Udalla avgusta in septembra obiskala SZ, navaja ne. ki razgovor med Hruščovom in Udallom. Hruščov je pri tej priložnosti dejal, da se lahko zgodi, da SZ — dokler se mora posvečati napredku razvoja svoje industrije in svojih električnih rezerv -— ne bo prva dežela, ki bo dosegla Luno. «Vesolje nam daje nove znanstvene ugotovitve, je dejal sovjetski premier, toda s tem nič ne zaslužimo. Nikakor ne mislimo, da bi morali nujno biti prvi na Luni, čeprav ne smemo priti tjakaj pozno. Naša glavna skrb sedaj je razvoj energije in industrije. Vesolje seveda dviga ugled, ni pa-temeljna potreba.» Sovjetski kozmonavti Titov, Gagarin, Nikolajev in Popovič so dali agenciji Tass intervju. Titov je dejal, da je po njegovem mnenju za potovanje na Luno potrebno spraviti v orbito veliko medplanetarno postajo z ljudmi, ki bi bila izhodiščna baza za vesoljske ladje, namenjene na Luno. Dostavil je, da je bil prvi, ki se je javil kot kandidat za potovanje na Luno. Gagarin pa je dejal, da bo treba za potovanja na Mars in Venero zgraditi velike vesoljske ladje, na katerih bo moralo biti mesta za inženirje, telekomunikacijske tehnike ter znanstvenike. Tako potovanje bo po mnenju Gagarina trajalo več let. Gagarin meni, - da bo mogoče doseči, da se bo na vesoljski ladji proizvajalo vse, kar je potrebno za življenje človeka. Gagarin je še dostavil, da bi za začetek rad poletel na planete sončnega sistema, potem pa morda čez meje sončnega sistema. Potem je točno opre. delil: «Hotel bi poleteti na Luno, Mars in Venero,» Nikolajev je izrazil mnenje, da bo Luna postala velika in opremljena baza za lansiranje vesoljskih ladij, namenjenih na Mars in Venero. stolpce, določijo tudi, kako naj se besede delijo na koncu vrst, in končno dajo tako prirejeno besedilo v linotype. Pri tem je vse o-sebje eliminirano. Računajo, da se s tem skrajša čas za tisk lista skoraj za 48 odstotkov. Pol avtomatično tiskanje časopisov NEW YORK, 28. — Neki veliki ameriški dnevnik uporablja od prvega tega meseca nov avtomatičen tipografski sistem, ki je dal sijajne rezultate. To »ta objavila v poročilu «Radio Corporation of America», ki je »istem pripravila, ter «Los Angeles Times», ki ga je prvi uporabil. V poročilu je rečeno, da je ta novi korak v izpopolnitvi tipografske tehnike največji od takrat, ko je bila uvedena lino-tipija. Novi sistem se oslanja na elektronske možgane, ki združujejo in avtomatizirajo razne tipografske procese od trenutka, ko posamezni uredniki besedilo napišejo na »troj. Besedilo se napiše z električnimi stroji, ki ga udarjajo na trak. Električni možgani potem poskrbe za morebitne popravke in črtanja, razdelijo tekst na vrste in Trije mrtvi pri prometni nesreči MESTRE, 28. — Na poti iz Benetk se je avto, v katerem je bila poleg 24-letnega vozača njegova e-nako stara žena ter 26-letni prijatelj, zaletel v prikolico tovornjaka, na kateri je bil velik hlod. Vse tri osebe so bile ranjene ter so po nekaj urah v bolnišnici u-mrlg. COMO, 20. — Leto star otrok Je pogoltnil cel fižol, ki mu je ostal v grlu, tako da ni mogel dihati. Čeprav so ga takoj prenesli v bolnišnico, ga ni bilo mogoče več rešit; in je umrl. linfirje ^ tjledali&CG bliUn*ibtvo ^ giubba * Zagrebška Opera bo gostovala v Neaplju ta seveda ne v Trstu) V začetku januarja bosta Opera in balet Hrvatskega narodnega gledališča odpotovala na gostovanje v Neapelj. V gledališču •San Carlo» bo Opera izvedla • Pikovo damo» in •Borisa Godu-noua», balet pa bo priredil večer jugoslovanskega baleta. Če bi vprašali, zakaj se pri tem potovanju zagrebška Opera (ali vsaj balet) ne ustavi tudi v Trstu, bi pač slišali nekaj stereotipnih izgovorov. Moderen je tudi postal izgovor «ni v sporazumu», namreč v italijansko-jugoslovan-skem sporazumu o kulturnem sodelovanju. Znano pa je, da prihaja do raznih stikov in gostovanj tudi izven sporazuma in prav te dni je v Ljubljani gostovala skupina opernih umetnikov iz Italije. V «Dela» intervju z Marijo Mijotovo Včerajšnje ljubljansko «Deto» objavlja intervju Franceta Nov-šaka z Marijo Mijotovo. Kot je znano, se je pesnica zbirke «Sou-ze jn smeh» mudila v Ljubljani, kjer je nastopila tudi na televiziji; njene pesmi pa je recitirala Alenka Kravosova. Matačič je registriral vseh devet Beethovnovih simfonij Pred dnevi je dirigent Lovro Matačič dirigiral Beethovnovo IX. simfonijo ter tako zaključil ciklus Beethovnovih simfonij, ki ga je zaposlil za več kot mesec dni. Pri IX. simfoniji so peli Edith Cdbry (sopran), Alice Oehlke (alt), Andor Kaposy (tenor) in Ivan Sardi (bas). Vseh devet simfonij sta izvajala v veliki dvorani milanskega konservatorija milanski orkester in zbor RAI. Zborovodja je bil Giulio Bertola. Hudi napadi na pesnika Aleksandra Jesenina • Volpina MOSKVA, 28. — Trenutno je v SZ predmet hudih napadov pesnik Aleksander Jesenin-Vol-ptn, sin znanega pesnika Sergeja Jesenina. Aleksandru je namreč uspelo, da je poslal v* inozemstvo rokopis svojih pesmi, ki to potem izšle na Zahodu v knjigi. Današnja •Pravda» pa objavlja pismi dveh starih sorodnic Jesenina, ki trdita, da je njun nečak nor, njegovi verzi pa so slabi, protisovjetski, mizantropski in sploh blazni. Proti pesniku - v./ .. Z'-:. Z novoletnih voščilnic. Sv. Just l. 1842 iimtiiiuiiiiiiiiMiiiiiniMMitifiiiiiiiifimiiiiiuiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiUifuiiiiiMiiiii VČERAJ V LJUBLJANI Pričel se ie proces proti bivšim belogardistom LJUBLJANA, 28. — Pred okrož. nim sodiščem v Ljubljani »e je pričel danes proces proti trem bivšim belogardistom in sodelavcem okupatorja, ki so na spodbudo vojnih zločincev v Zahodni Nemčiji ustanovili «organizacijo slovenskih protikomunistov» z namenom ru. šiti enotnost jugoslovanskih narodov. Na obtožni klopi je bil glavni obtoženec in organizator, kurit podjetja Javnih skladišč v Ljubljani, bivši belogardist Anton Kre-gar, ki je bil zaradi udeležbe v mnogih akcijah proti NOV obsojen po vojni na 20 let strogega zapora, zatem pa pomiloščen. Na zatožni klopi sta tudi kurir podjetja Metalka v Ljubljani Franc Jevšek, namestnik Kregarja, in Leon Ber. lot, ki je bil po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem najprej obsojen na smrt, nato pa mu je bila kazen znižana na 20 let atrogega zapora. Po prestani polovici kazni je bil Izpuščen. Vsi trije so pričeli z nezakonitim delom spomladi letos, toda organi notranje uprave go jih kma. lu odkrili in junija aretirali. V današnjem zasliševanju je Kregar priznal, da je od Ferdinanda Urbančiča iz Zahodne Nemči. je prejel program organizacije, da so pripravljali atentat na najviije voditelje in da je pripravil in poslal v Zahodno Nemčijo seznam 25 komunistov. Današnja razprava je pokazala, da so pred sodiščem tri- je fanatiki, toda duševno zelo siromašni ljudje, ki so se kompromitirali že s svojim delovanjem proti svojemu narodu še za časa NOV in s kriminalnimi dejanji po vojni. je ie nastopil Leonid Iličev, ki je na zborovanju pisateljev vpričo Hruščova Jesenina označil kot •strupeno gobo». Pri tem jc obtožil nekatere turiste in zahodne časnikarje v Moskvi, da •love ljudi, ki so s čim nezadovoljni pa znajo držati v rokah pero, ter potem govore o mladi sovjetski generaciji, ki se upira». Pesnik Jesenin je baje sedaj « nekem sanatoriju. Bruno Pontecorvo kandidat za Leninovo nagrado Te dni so v Moskvi objavili seznam kandidatov za Leninove nagrade za znanost. Obsežen seznam navaja 132 imen vidnih sovjetskih znanstvenikov. Med nji* mi so jedrski fizik italijanskega rodu Bruno Pontecorvo, skupina zdravnikov, ki je izdelala umetne ledvice, skupina geologov, ki je odkrila v Sibiriji bogata ležišča nafte, skupina arhitektov, ki je planirala krožno avtomobilsko cesto okrog Moskve in drugi. Nagrajene skladbe za mladinske zbore Žirija, ki so jo sestavljali prof. Janko Ravnik, Rado Simoniti, prof. Egon Kunej, Milko Skoberne in Alojz Srebotnjak, je ocenila skladbe, poslane na razpis Mladinskega pevskega festivala v Celju, Zveze Svobod in prosvetnih društev LRS in RTV Ljubljana na vokalno instrumentalne skladbe za mladinske zbore. Prve in tretje nagrade žirija ni podelila, dve drugi pa je prisodila Vilku Ukmarju za kompozicijo «V plavžu» (mešani mladinski zbor in komorni orkester) in Ivanu Ščeku za pesmi •Juri s pušo», •Pozni mesec» in •Pust» (za mladinski zbor in orkester). Poleg teh je odkupljeno «Kolo» Slavka Mihelčiča. Spominska plošča skladateljem padlim v narodnoosvobodilni vojni Ob 20-letnici smrti dr. Vojislava Vučkoviča, ki so ga leta 1942 ubili fašisti, so v Domu Zveze skladateljev Jugoslavije V Beo-1 gradu odkrili spominsko ploščo vsem skladateljem, ki so izgubili življenje v letih narodnoosvobodilne vojne. Na spominski plošči so vklesana imena naslednjih štirinajstih skladateljev: dr. Vo-jislav Vučkovič, dr. Pavao Mar-kovač, Ladislav Grinski, Robert Herci, Žiga HirŠler, Svetozar Marolt, PanČe PeŠev, Rudi Pešl, Alfred Pordes, Ivan Rabadan, Erih Samlaič, Albin Sever, Franc Sturm in Rihard Švare. Cuhraj bo režiral «Ano Karenlno» Sovjetski filmski režiser C rigori] Cuhraj, ki sr je pridobit svetovni ugled s filmi «Enain-štirideseti», •Balada o vojaku», • Človekova usoda» in «Cisto nebo», bo režiral najnovejšo filmsko verzijo Tolstojeve •Ane Korenine». Film bodo posneli v sovjetsko - italijanski koprodukciji. Glavno vlogo bo, kot pravijo, igrala Alida Valli. V Beogradu dve stoti predstavi Ansambel Sodobnega gledališča o Beogradu je v' četrtek stotič uprizoril «Nevidno predstavo» Vase Popoviča, ki jo j« zrežiral Predrag Dinulovič. Premiera tega dela je bila marca 1961. Stoto predstavo je odigrala premierska zasedba. V začetku januarja pa bo Jugoslovansko dramsko pozorište odigralo stoto predstavo Strindbergove drame «Ofe», obenem pa bo počastilo tudi SO-letmco Strindbergove smrti. «Očeta» so proti uprizorili decembra 1955. • • • V beograjskem Sodobnem gledališču so začeli te dni študirati komedijo sovjetskega pisatelja Jevgenija Svarca •Senca». Prvo jugoslovansko izuedbo tega deta bo pripravil režiser Aleksander Glovacki. Igralec Paul Newman s Patriclo Olson v odmoru med filmanjem. d-son Je bila manekenka pa ae sedaj naglo vzpenja v ameriškem (Um* INDIJSKA NAPORNA POT K NAPREDKU Protislovja ki pa niso protislovja Prvi odmev na indijsko-kitajski spor na tuji borzi - Kljub ogromnemu pridelku riža, Indija riž uvaža • Zakaj tuji kapital? Kakor se to čudno čuje, je bila londonska blagovna borza vendarle prva, ki je reagirala v zvezi s krizo na indijsko-kitajski meji, in to še preden so se začela mrzlična posvetovanja med velikimi silami ter posredovanja ne-angažiranih dežel. Cene indijskega čaja so nenadoma poskočile. Drugih «pretresov» gospodarskega značaja po svetu ni bilo, čeprav je v Indiji investiranih o-krog 2,5 milijarde indijskih rupij (1 ameriški dolar je 4,7 rupije) privatnega kapitala. Skupna vsota tuje pomoči tako na zasebnem kot na javnem področju indijskega gospodarstva »e ceni na nekaj več kot 20 milijard rupij, bodisi v obliki posojil ali kreditov. Tudi na indijskem tržišču ni prišlo do večjih motenj, razen dviga cene za juto, čeprav se je na osnovi pisanja svetovnega časopisja mogel imeti drugačen vtis. Od kod ta protislovja? Indija je največji proizvajalec čaja na svetu. Pridela ga okrog 320 tisoč ton letno. Od tega se največ odpošlje na tuja tržišča, pretežno v Veliko Britanijo in ostale dežele Common-weltha, pa tudi v razne dežele Evrope in Azije, Od 7 milijard rupij celotnega Jetnega izvoza Indije, odpade samo na izvoz čaja od 1,2 do 1,5 milijarde rupij. Največ čaja pridela indijska zvezna država Asam, proti kateri je bil v nedavnem spopadu usmerjen prodor Kitajcev. Zvezna država Asam je nekaj manjša od Italije ali celo Jugoslavije in šteje okrog 10 milijonov prebivalcev. Tu čaj, ki je odlične kakovosti, uspeva v razmeroma visokih legah. Najvažnejša prometna žila teče vzdolž reke Brahmaputra, po kateri se čaj z ladjami prevaža do Kalkute. Prekinitev zveze *. Kalkuto ima, potemtakem, v vsakem primeru resne posledice tako na notranjem kot zunanjem tržišču. Vtem ko so plantažni delavci zapuščali slabo naseljend državo Asam ip bežali pred kitajsko vojsko v najbližjo zvezno in-! dijsko državo Bihar (zahodna' Bengalija), pa se v istem času prav nič ni pripetilo, oziroma spremenilo v znani dolini Da-modar, kjer se nahajajo številni rudniki in tovarne. To važno industrijsko področje se razteza v izredno gosto naseljeni zvezni državi Bihar, ki šteje nad 40 milijonov prebivalcev. Pri proučevanju Indije in njenih vprašanj je potrebno stalno upoštevati, da gre za deželo, ki meri okrog 3 milijone kvadratnih km površine in šteje 438 milijonov prebivalcev. Toda, poleg prenaseljenih področij v centralnih, jugovzhodnih in južnih predelih, ima na zahodu tudi veliko puščavo Tair v državi Badžastan, kjer na površini 340.000 kvadratnih km živi komaj 1« milijonov ljudi, torej samo okrog 50 na vsak kv. km. Zaradi tega je letni dohodek od 80 do 70 dolarjev na prebivalca Indije lahko samo relativen pokazatelj resničnega stanja okoliščin v deželi, ki se razvija nenavadno naglo, posebno v industrijskem pogledu. Ta napredek pa se na videz docela razgubi zaradi ogromnih prostranstev in naglega naraščanja prebivalstva. Pogosto je čuti pripombe, da se je premalo storilo za hitrejši razvoj poljedelstva, katero je v narodnem dohodku udeleženo samo s 30 do 40 odstotki in pri čemer se ne upoštevajo ne samo sušna leta, temveč tudi ne dejstvo, da je ena osnovnih nalog tretjega petletnega načrta, povečanje proizvodnje živilskih proizvodov, predvsem žitaric, kei se pač število prebivalstva vsaka leto dvigne za najmanj 10 mi lijonov. Od 22 milijard investicij v tretjem petletnem načrtu, je bila poljedelstvu namenjena sa mo tretjina. Morda to ne zadostuje. In vendar je Indija eden največjih svetovnih proizvajalcev poljskih pridelkov. Saj ima nad 300 milijonov akrov obdelane površine in ji v pogledu proizvodnje riža na svetu pripada drugo mesto. Kljub temu pa mora riž uvažati. Pridelek na privatnih kmečkih posestvih je namreč, zaradi pomanjkanja mehaniziranih sredstev, zelo majhen. Izhod iz takšnega položaja predstavlja zadružno gibanje, Pa tudi na ostalih področjih indijskega gospodarstva ter družbenega življenja se opažajo občutne neskladnosti in protislovja, ker je pač bilo nemogoče v desetih letih odpraviti vse težke posledice kolonizacije v deželi, ki sicer razpolaga z ogromnimi naravnimi bogastvi in predstavlja eno največjih tržišč na svetu. Zaradi tega tudi obstaja tako velik interes privatnega kapitala za investicije v Indiji, čeprav so mora ta tu prilagoditi pogojem, oziroma zahtevam načrtnega, socialističnega gospodarstva. Pojasnilo o tem nenehnem in povečanem zanimanju inozemstva za indijsko industrijo, ne glede na to, ali gre za javna ali privatna sredstva, bodisi iz Švice, Švedske, Japonske, Zahodne Nemčije, Velike Britanije ZDA 'ali katere, druge države, l,ahko najdemo v enem najboii konservativnih 'časopisov in z a go voi.ni-, kov privatnega kapitala v Evropi — v «Neue £uercher Zei-tung». O tem pojavu pravi omenjeni časopis: «Veliko zanimanje v Svici za Indijo, je moč pojasniti samo z dejstvom, da predstavlja ta eno največjih potencialnih tržišč na svetu v pogledu plasiranja blaga. In ne glede na Nehrujevo prisilno industrializacijo, se V3i domači in tuji gospodarski strokovnjaki strinjajo, da je sedania pot edina, ki lahko Indiji zagotovi uresničitev gospodarskega napredka, a indijskemu prebivalstvu boljšo življenjsko raven». Torej, če Indijo tako ocenjuje eden najkonservativnejših zastopnikov privatnega kapitala na Zahodu, potem predstavlja tudi to neko novo «protislovje», ki Indijo spremlja na njeni poti k nedvomnemu ' napredku, ki ga pa po drugi plati ni moč doseči brez ustreznih težav in naporov. Najhitrejše vojaško letalo? NOVA PREMIERA O nocojšnji komediji («Kadar se štorklja zabava») in njenem avtorju ) AVDITORIJU Z Roussinovo komedijo «Kadar se Štorklja zabava» nudi tržaško Slovensko gledališle svojim zvestim obiskovalcem že tretjo premiero v tej gledališki sezoni. Sovjetsko lovsko letalo «E-166», Id Ima brzino «nekje med tretjo in četrto zvočno brzino» — torej nekje med 3000 in 4000 km na uro Delo smo postavili ti naš repertoar z edino željo, da bi za konec «starega let» prineslo tisto malo lahkotne zabave, ki smo je vsi tako potrebni. V delu ni nobenih težko prebavljivih problemov, čeprav sem prepričan, da se bo že kje našel «uraden» kritik, ki bo skušal dokazovati, kako tako odrsko delo slabo pristaja «poklicnemu» gledališču. Dokazal bo s tem le ozkost svojega gledanja kajti le redka so tista dela, ki imajo povsem neoporečno izkaznico, da lahko pridejo na odrske deske, občinstvo pa si želi vedno kaj novega. Po predpremieri v Križu (postala je letos to že hvalevredna navada), smo bili lahko priča, s čim je naše občinstvo zadovoljno. Ne sme to postati gledališki moto, o tem sem prepričan, a enkrat toliko je to povsem v redu. In po podrobni analizi dela se končno res ne bi drznili izraziti, da je to brezproblemsko —nasprotno! — vse polno je takih misli, o katerih bi bilo potrebno razmisliti in veliko misli je kot nalašč napisanih tudi za nas. Vesela, pa tudi zelo resna, lahkotna, pa vendar zelo žgoča je ta Roussinova komedija. Obravnava moralna vprašanja, pa ne tiste drobne vsakodnevne prekrške in spodrsljaje, marveč oisoka moralna vprašanja o zakonu, a rojstvu otrok, o vzgoji mladine, o profesionalni hipokriziji, o mo- aiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiin imiiiniiimiiiii iiiiilliiiiliiMiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiitiMiiHiiHiiiiimiuiiiniiiniiiiiiiiiniminiiliiiiiMiiiiiitiiiiiiiimiinmniiiiiimiilililiiilllliniillHlitiiiiiiilillilltiiiitiiiiiiiiniiiiiiuniliiliiiiiiiMiniiiiiitiiitiHimiii V KO BI JIM ČLOVEK LE MOGEL VERJETI. Po napovedih «prerokov» bo leto 1963 na neki način dobro leto Po «logičnem sklepanju», bodo Sovjeti že na Luni - Vojne ne bo, toda le atomske, ker da bo drugih še preveč - Prav tako bo veliko neviht, poplav in potresov - Toda tudi zbližanje med ZDA in SZ in «velik mir» Sovjetski astronavt Titov bo prihodnje leto pristal na Luni! Da bi ne bilo pomote, bomo takoj dodali, da tega ne trdimo kategorično, pač pa da to izhaja le iz logičnega sklepanja dveh trditev iz prejšnjih dni. Se več! Dodajamo še, da s svoje strani nismo niti malo prepričani, da bi bila astronavtika že pripravljena na tolikšen podvig in če bi do tega ponovnega zgodovinskega dogodka res prišlo, bi bili izredno presenečeni, hkrati pa prav nič manj navdušeni. Sicer pa prepustimo besedo sa-* mim virom tega «logičnega sklepanja». Skupina sovjetskih astronavtov je pred dvema dnevoma dala sovjetski agenciji TASS intervju, kjer je bilo med drugim rečeno, da je astronavt Titov «prvi kandidat za polet na Luno», Hkrati pa je bilo v tem intervjuju posebej poudarjeno, da bodo za polet na Luno potrebne še dolge priprave, ker bo treba najprej postaviti okoli Žemlje nekakšno bazo, s katere bo nato astronavt v drugi da morejo videti v bodočnost, kot bi jih priroda bila obdarila z neko posebno, nadnaravno preroško sposobnostjo. In kaj ti pravijo? raketi odletel proti Luni. Potemtakem so potrebne še dolge, dolge priprave. Od kod torej naša gornja trditev? Ob koncu leta bi bilo bolj primerno dati nekakšen obračun čez minulo leto, vendar bi vsakdo raje pogledal v bližnjo bodočnost, saj preteklo dobo več ali manj že poznamo. Ker pa človeku ni dano gledati v bodočnost, se mnogi lahkoverneži zelo radi oprijemajo napovedi, ki jih dajejo tisti na srečo redki ljudje, ki so si prilastili sloves, ..........................................................imiiiniiiiinu.... Živi n ozd ra vri i k svetuje in pojasnjuje Še o normiranju krmljenja Zanimivo je, da kar cela vrsta teh «prerokov» zatrjuje, da bo prihodnje leto prvi človek stopil na Luno. «Prerok» in a-strolog Romano Santelli na pr. pravi, da bo prihodnje leto prvi človek stopil na Luno. Enekega mnenja je «prerok» Waldner. I-sto potrjuje «prerok» Barbanera, dočim rimski «prerok» Fabriani meni, da bo človek zasedel prihodnje leto Luno, toda le «mehanično», torej še brez človeka. Nekdo teh je datum za osvojitev Lune postavil celo bolj točno. Nekje aprila naj bi se to zgodilo. Le «logičen sklep* Od tod torej ona napoved, ki je, ponavljamo, le «logično sklepanje», nikakor pa ne trditev, ki bi temeljila na resnih elementih. Ker pa človek tako rad veruje v napovedi, če so te prijetne, ustavimo se pri tem, kaj vse nam ti « veliki preroki» napovedujejo za prihodnje leto. Preteklo soboto smo pisali o pomenu normiranega krmljenja živine in prinesli tudi daljšo tabelo o krmni normi za krave različnih tež ip pri raznih količinah mleka na dan, vse od 1 kg do 20 kg mleka na dan. Nato smo govorili še o krmnih obrokih na splošno, sedaj pa Si oglejmo, kako bomo sestavljali OBROK » ki prav dobrega sena 3 kg sena črne detelje i kg otave ib kg sllaže mlade koruznioe ID kg krmne pese SKUPNO dnevne obroke za 500 kg težko kravo, ki nam daje 13 litrov mleka dnevno. Najprej si bomo ogledali tabelo, ki smo jo obja- vili preteklo soboto, in še!e nato bomo sestavili naslednji normirani obrok. prebavljive i škrobna beljakovina dkg vrednost dkg 40 288 27 106 18 114 8 90 4 60 97 677 L Takoj po, tglitvi bomo kravi dali malenkost večji obrok, ker koli^na mleka še raste. k>r pa letos zaradi suše ima- jo naši kmetje bolj malo sena, lahko zgornji obrok zamenjamo z naslednjim, ki bo približno odgovarjal prejšnjemu: OBROK prebavljive beljakovine dkg 8 kg pšeničnih otrobi 8 kg odličnega sena 4 kg slame jwin« SKUPNO 66 52 4 122 škrobna vrednost dkg 270 304 72 646 V naveden obroku bo sicer nekoliko več prebavljivih bellako-vin kakor v .prejšnjem ter nekoliko manj škrobne vrednosti. Vendar pa navedeni obrok v bistvu lahko zamenja prejšnjega, ker je v njem ne samo u-strezna količina hranilnih vrednosti, ampak tudi primerna ko- ličina sušlne, zaradi katere bo žival >pcrčutila dovolj .sito. Sušine dobi , v 14 kg sena in otave v 10 kg silaše v 10 kg pese Skupno V drugem obroku, ki prvega, pa dobi aušine 11,9 kg 1,7 kg 1,4 kg 15,0 kg zamenja v 6 kg pšeničnih otrobi 5,2 kg v 8 kg dobrega sena 6,8 kg v 4 kg jare slame 3,4 kg Skupno 15,4 kg. V uvedbo drugega obroka bo živinorejec pri kravi, ki daje 13 litrov mleka na dan, prihranil 6 kg sena, silašo in pa krmno peso. To je za letos zelo važno, ker je na kmetijah, zaradi suše, malokje najti krmno peso in pa silirano koruznico. Ce bi naši kmetovalci imeli doma tabele, na katerih bi bila naznačena hranilna vrednost krmil, bi na podlagi prve tabele lahko poljudno doma z razpoložljivo krmo sestavljali normirane krmne obroke. Tako tabelo o vrednosti posameznih krmil bomo pa enkrat prihodnjič priobčili v našem listu. Dr. D. R. Y splošnem nam «preroki» o-betajo kar prijetno leto. Predvsem so v večini prepričani v to, da vojne ne bo. To bi bila kar vesela napoved, če bi ti «preroki» ne jemali vojne v njenem najstrahotnejšem smislu. Vsi namreč pravijo, da se je po kubanski krizi svet rešil nevarnosti «velike vojne», s čimer hočejo reči, da se je svet rešil atomske katastrofe. Z druge strani pa prav isti ljudje trdijo, da bo na Bližnjem vzhodu in v Afriki kar cela vrsta «manjših spopadov» in «prask», torej manjših vojn. K tem «napovedim» bi mirno mogli dodati, da nas ne bi prav nič presenetila kaka vojna tudi v Latinski Ameriki. In to trdimo mi, pa čeprav se ne prištevamo med «preroke», saj so majhne vojne ali vsaj državni udari v Latinski Ameriki na dnevnem redu. Ce so si «preroki» glede a-tomske katastrofe edini, da je ne bo, je med raznimi njihovimi napovedmi kar cel prepad, ko gre za nekaj drugih «pomembnih dogodkov», ki da se bodo zgodili prihodnje leto. Cela vrsta «prerokov» meni, da bo po prebroditvi kubanske krize prišlo med Moskvo in Wa-shingtonom do zbližanja in trajnega miru. Tako imenovani «rimski prerok» to svojo trditev u-temeljuje tudi s tem, da je to zbližanje med Moskvo in Wa-shingtonom napovedal že leta 1945, ko je rekel, da bo «vojna likvidirana šele leta 1963.» Proti takim napovedim bi ne imeli prav nič. Nasprotno, kar rade volje bi tak dogodek spre- jeli. Toda neki drug «prerok», ki je doma v deželi faraonov, pravi, da bo v prihodnjem letu Hruščov moral odstopiti, kar da nujno vodi k celi vrsti dogodkov, ki da bodo vse drugačni od onih, ki jih napovedujejo drugi «preroki». Ce bi držala «napoved» egiptovskega preroka, bi tudi v Franciji prišlo do večjih sprememb. Predvsem bi naj de Gaullu odklenkalo, v deželi pa naj bi prišlo do izrednih notranjih trenj in borb. V nasprotju z napovedmi e-giptovskega «preroka» pa drugi trdijo, da bo de Gaulle svojo oblast še utrdil, pač pa da Se bo zamajalo pod nogami njegovega soseda —• diktatorja Franca. Sicer pa se pod Francovimi nogami že dolgo maje in če bi se mu v prihodnjem letu, pošteno zamajalo bi ne imeli prav nič proti temu. Lahko bi naštevali še druge tovrstne «napovedi». Omenili bi lahko «prerokbo», ki napoveduje utrditev levičarskih sil v Italiji in velike težave, ki da jih bo imel Fanfani. To pa ni več ni-kakšna «prerokba», pač pa registriranje dejanskega stanja. In kaj ti «preroki» še «napovedujejo»? «Prerok» Barbanera na primer napoveduje velikanske nevihte, izredno ostro zimo v januarju, spomladi pa nalive in nevihte. Celo v aprilu bo močno snežilo, da bi se izredne padavine v juniju spremenile v nove poplave in da bi imeli nato poletje, ki bi bilo bolj vroče kot kdaj koli. In ta suha vročina bo trajala in se stopnjevala vse do oktobra, ko bo nastopilo zelo nagla in ostra zima. Seveda bomo vmes imeli potrese in izredne poplave, ki ne bodo pri- Ameriška filmska umetnica in pevka E die Adams na londonskem Tra- falgar Squaru dejstvu, da je Zemlja podložna velikim spremembam na Soncu. Čeprav napovedim «prerokov» in astrologov ne verjamemo, smo prepričani, da se bo marsikatera njihova napoved uresničila. Že prej smo rekli, da so nekatere njihove napovedi de- jansko le registracija že sedanjega dejanskega stanja, ki se bo v prihodnjem letu nadaljevalo ali ponavljalo. Sicer pa, kaj se bo v prihodnjih 11 mesecih zgodilo, kaj se bo od tega uresničilo, bomo videli čez leto dni, ko bomo delali obračun. čez minulo leto. zanesle niti Italiji, Napovedujejo nam nadalje velike prometne nesreče, predvsem v letalstvu. Skratka tudi prihodnje leto bo eno običajnih let, polnih neurij, suš, padavin ter letalskih in drugih nesreč, kot jih beležimo vsako leto, le da se te zrušijo zdaj tu, drugič tam, včasih pa po nekem čudnem prirodnem zakonu tudi vse hkrati v eni deželi, ali vsaj na eni celini. Nekaj pa zares Da pa bi ne ostali le pri napovedih teh «prerokov», bomo glede meteoroloških napovedi za prihodnje leto povedali, kaj o tem meni znan meteorolog Raffaele Bendandi, direktor astronomskega observatorja v Faen-zi, ki pravi, da prihodnje leto zares ne bo mirno leto, ker da bomo imeli veliko potresov, viharjev in neviht ter tudi veliko poplav, kar bo vse posledica velikih izbruhov na Soncu. Seveda gre tokrat za znanstveno napoved, ki nima nobene zveze z astrologijo prejšnjih «prerokov» pač pa, ki temelji na ..............................................................................................................umi« OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh nekega posla Je odvisen samo od vaše ekspeditivnostl. Zanimiv pogovor v teku večera. BIK (Od 21.4. do 20.3,) Izbrali boste res najboljši trenutek za premostitev nekaterih težav. Bodite plemeniti in dobrosrčni. DVOJČKA (od 21.3. do 22.6.) Utegne se vam zgoditi, da boste Izgubljal! dragocen! čas z nepomembnimi vprašanji. Vaša dobrota bo poplačana. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne bodite v svojem delu lahkomiseln!. Pomagali boste prijatelju z dobrim nasvetom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pomanjkljl- I n organizacija bo la pool ah šala val HOROSKOP poslovni položaj. Nepozabne ure z drago osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ostanite zvesti svojemu programu ne-glede na kritike. Razpoloženi boste za Izpolnitev tudi najtežjih nalog. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) S svojo spretnostjo boste povsem kos neki dokaj napeti situaciji. Brzdajte svojo domišljijo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Okoristili se boste posredno z uspehom svojega kolega. Večer bo ze- lo primeren za napeto ln zanimivo diskusijo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Našli boste najprimernejšo rešitev za neki zapleten finančni problem. Vaša upanja se bodo izpolnila. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce želite doseči uspeh, delajte s previdnostjo. Prejeli boste dobre novice glede neke drage osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnem pogledu je dan zelo primeren tudi za najbolj tvegana poizkusa. Pozabite na krivico, k! vam je bila nehote storjena. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neka dobra zamisel vam bo zagotovila do-poln uspeh. Z izmenjavo misli b! utegnili utrditi svojo osebnost. Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče; 14.40: Marjana Deržaj in Gaby Novak; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Kulturna prireditev v Novi Črni mlaki»; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Italijanske pesmi; 20.00: Športna tribuna; 20.40: Zbor s Proseka-Kontovela ; 21.00: Men- delssohn-Bartholdy: Kneert za violino; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Godalni orkestri; 23.00: Ted Heat-hov big band. II. program 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 15.35: Eno uro v diskoteki; 14.30: Furlanski glasbeniki; 14.45: Dantejev «Pekel». Koper lil. program 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro lutto; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Avsenik; 16 00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki ln odmevi; 16.45: «Slovanski plesi»; 17,00: Srečanje med notami; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL; 19.00; Poje Stane Mencini; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Slovenija rali, ki je taka le takrat, ko ti prija. Ne bomo podrobno govorili o komediji, da ne bi razkrili drobne vsebine, ki jo dela od začetka do konca vabljivo, naj ts omenimo, da je to delo doživelo na pariških odrih *Thč&tre des nouveautés« in v «Théàtre de l’Athénnèe» kar 1696 ponovitev. Lepo število, ne? Roussinovi literarni začetki se vežejo z gledaltškimi. Ti in ont pa imajo svoj vir v marseillskt avantgardistični sceni «Rideau gris». Prav za njih je Roussin napisal svojo prvo satirično komedijo «Am stram gram». Od takrat je napisal kar čedno število komedij, od katerih naj omenimo le glavne. Te so: «Bobosse», «Mož, žena in smrt», «Nina», «Mama», «Helena ali sla po življenju», «Slavne žene», «Zenska, ki govori resnico». Poleg teh številnih «boulevard-skih» komedij je napisal tudi igro, ki je po motivu in dramaturgiji popolnoma drugačna. To je drama o Molieru, ki ji je dal ime: «Jean Baptiste le mal aimi». V čem je čar teh Roussinovih komedij? Zelo preprosto, v avtor, jevi spontanosti. Ta mojster lahkotnih, veselih, tipično «pariških» iger (rodil se je 22. januarja 1911 v Marseillu) je med številnimi poklici (zastopnik zavarovalnice, časnikar, komediograf) tudi gledališki človek, igralec in režiser. Pozna, torej, svoje občinstvo, njih navade in njih želje. Ve, do kod lahko sega s svojo satiro, s svojim moraliziranjem, z vsiljevanjem svojih idej. Zaradi teh svojstev ga publika ceni in spoštuje. Tisti, ki so si ogledati našo predpremiero, mi bodo gotovo pritrdili: Roussinova komedija «Kadar se štorklja zabava» v resnici zabava, hkrati pa neprisiljeno biča naše napake. Delo je, žal, prepovedano mio-dini izpod osemnajstega leta. Ne zaradi kakšnih nemoralnih scen, temveč zaradi novih zahtev gleda. Iiške cenzure, katera zahteva, naj se delo izroči komisiji v pretres dva meseca p red uprizoritvijo. Ta postopek je za nas še toliko daljši, v kolikor morajo kompetentni cenzorski uradi predložena dela na novo prevesti v u-raden jezik. Za tokrat ne bo torej mladina v naših dvoranah! Vpajmo pa, da bo kmalu tudi za njih kaj primernega, ADRIJAN RUSTJA ini! e 1 . o! 'ida itei k-u-im reda pekovi, m. v t*. iO- U. rod iti ■od >oj< ■ Sl p 1 ski iz i en iar tva tpo dkt pri pri ni kei zi egf ali ine toš JV tJO je sto-naj-iar ejc ku-ege 'az-na-Ze Zaire-u. je Zares edinstveno poročno potovanje Svojevrstno poročno potovanje sta si zamislila 20-letni Simon Patterson in 26-letna Mary Raveli. Kdor podrobno sledi športnim poročilom, ju bo verjetno poznal, ker sta oba znana športnika. Za poročno potovanje sta si izbrala najprej potovanje v Ze- ay va- ta jih nih Agi- tisi [tè kih reto v ek. .m. edem odila-dnem ie avidi la; »to bi :ih f!J Otite. za- ra- nevo, nato pa preplavanje jezera, toda z razliko, da bo ona pio- vala na površini, on pa bo jezero preplaval pod vodo. Vsekakor ne bo to edini program njunega poročnega potovanja. j tiru tih oo M Y////MYZ, '4 w/s//Zw IWPI1 SOBOTA. 29. DECEMBRA 1962 Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Eden izmed «Tisočerih»; 11.00: Omnibus; 12.00: Jih pojemo danes; 13.30: Sodobni motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umet- nost; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Pianist Maga-loff; 18.30: Sabinovo cepivo; 18.45: Godala; 20.25: Lady Gregory: «Alba di Luna» in «Il pellegrino»; 21.05: Ital. pesmi; z2 25: Plesna glasba. 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Mara Del Rio; 9.35: Pisan program; 10.35: Pesmi; 11,00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45: Najnovejše plošče; 15.00: Filmska glasba; 15.35: Popoldanski spored; 16.50: Plesna glasba; 19.50: «Cappello a cilindro»; 20.35: Mesto ob luninem svitu; 22.00: «Pledigrotta 1962». tet; 10.15: Krek: Simfonletta; 10.40: Seznanite se s Parkerjeviml; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Radijska kmečka univerza; 12.15: Pihalni orkester LM; 12.30: Operne melodije; 13.15: Obvestila; 13,30: Glasbeno darilo; 14.05: Iz simfonije Kozine: Bela krajina, Proti morju; 14,35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Petkrat pet; 15.40: Skladatelju Petru Liparju; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Zabavni orkester Scholz; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Ansambel Moj-mira Sepeta; 18.25: Ukrajinske narodne; 18.45: Okno v svet; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Novo v studiu 14; 20.20: Iljef Petrov: Kolumb je pristal ob obali; 21.00: Za konec tedna; 22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: Glasbeni intermezzo; 23.10: Skupni program JRT. ital. televizija 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Bortolot-ti in Nono; 19.15: Bolgarska kultura; 19,30: Vsakovečernl koncert; 20.30; Revija revij; 20.40: Haydnov Kvartet op. 54; 21.20: Pesnik L. De Libero; 21.30: Simfonični koncert. 17.30: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19,20: Oddaja za delavce: 20.20: Sport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Studio 1»; 22.15: Churchillovi spomini; 22.40: Obe plati zvona; 23.40: Dnevnik, DRUGI KANAL 21.05: Nostalgia dl Tornese; 21.50: Dnevnik; 22.15: Monteverdi: «Vespro della beata Vergine». Jug. televizija 8,80: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Drobne skladbe; 8.55: Radijska šola; 9.25: Malo Instrumentov — veliko glasbe; 9.48: Vaški kvin- 18.15; Novoletna revija za otroke; 19.15: Po muzejih in galerijah: 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Kratki film; 21.05: Potovanje po Mediteranu; 22.20: Tretji človek. io. če jih ko la, na v las bi va ar- ce, bi sa- v... az mi Iti nu ri-a... Ju-rale, o v se la-r libi, io ni-sauri-A, , ferri re- ja še ■m •ei- a- di o- ?n N e- lU IU a- 29. decembra 1962 Vreme včeraj: najvišja temperatura 5, najnižja —1.3. ob 18. uri 3.6; zračr.i tipk 1014.9, vlage 7« odst., veter vzhodnik 1 kar. nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 29. decembra Tomaž Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 9.37 in zatone ob 19.14 Jutri, NEDELJA, M. decembra Evgen ZANIMIV ČLANEK TUPINIJA 0 ITALIJANSKEM LADJEDELNIŠTVU Brez hitre in temeljite modernizacije je ladjedelnica Sv. Marka zapisana smrti Vse je odvisno od tega, kam spada največja tržaška ladjedelnica v načrtih FINCANTIERI VČERAJ POPOLDNE V DVORANI P. D. «IVAN CANKAR» Dedek Mraz je obdaroval otroke vojnih invalidov in sirot NOB Predsednik FINCANTIERI posl. Giorgio Tupini je napisal za novembrsko številko «Review of the Economie Conditions in Italy» daljši članek, ki se nanaša na položaj italijanske ladjedelniške industrije. Ugotovitve tega članka so dokaj zanimive tudi za perspektive tržaške ladjedelniške industrije in predvsem največje tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Tupini uvodoma ugotavlja, da je mednarodni položaj ladjedelniške industrije še vedno zelo težak in navaja, da so prejele ladjedelnice po vsem svetu v razdobju od 1955 do 1957 naročila v skupni tonaži 43,3 milijona ton, medtem ko so v naslednjem triletju dobile naročila ■amo za 10 milijonov ton. Stanje je še vedno težavno in so leta 1961 prejele naročila za 9 milijonov ton. Nato predsednik FINCANTIERI na razne načine poskuša predvideti, do koliko se lahko povečajo naročila, odnosno koliko znaša realna ekonomska potreba po gradnji novega ladjevja. Rezultati so različni, na vsak način pa kaže končni rezultat potreb mnogo nižjo tona-žo, kot znaša trenutna zmogljivost vseh ladjedelnic po svetu, ki lahko letno zgrade 13 milijonov ton ladjevja. Položaj ladjedelniške industrije je po vsem svetu enoten, saj prav ladje predstavljajo edino blago, za katero ni mogoče uvesti carin in je plovba po vseh morjih svobodna. V praksi zato brodarji naroče ladje tam, kjer jim to bolj ustreza in jih nihče ne more prisiliti, da bi gradili potrebne ladje v domačih ladjedelnicah. Posledica teh okoliščin je dejstvo, da je končna cena vsake novo zgrajene ladje dejansko svetovna cena in ker obstaja izredno ostra konkurenca na svetovnem tržišču, je končna cena tudi dokaj nizka in mora na vsak način biti konkurenčna. V praksi pa je to vse do sedaj zahtevalo, da je država ladjedelnice podpirala na različne načine. Upoštevati namreč moramo, da ladjedelnice poslujejo v državnem okviru in kupujejo surovine, ki jih bremene razne socialne dajatve, davščine, zaščitne carine in podobno. Z uveljavljanjem Skupnega evropskega tržišča pa bo morala izginiti državne podpora ladjedelni-ški industriji in bodo morale biti vse ladjedelnice konkurenčno sposobne, ali pa bodo nujno izginile. V tej zvezi predsednik Tupini navaja, da so od leta 1951 že bile izvršene bistvene spremembe in pravi, da je pet ladjedelnic že prenehalo z delom (med njimi tudi miljska ladjedelnica Sv. Roka). Nato pa navaja nekatera načela preureditve ladjedelnic z državno udeležbo! katere je treba modernizirati, preurediti sistem upravljanja in istočasno tudi znižati zunanje izdatke ladjedelnic (dobavo surovin in polizdelkov). Pri zunanjih izdatkih gre predvsem za dobave jekla in železa, kjer je bil storjen že močan korak naprej, vendar je treba še mnogo storiti. Vse to pa zahteva obsežne načrte in velike napore, ker drugače ne bo mogoče ohranili ladjedelniške industrije. V tej zvezi ugotavlja predsednik FINCANTIERI, da bodo nujne tudi nekatere žrtve. Pred dnevi smo navedli vrsto podatkov o zaposlitvi tržaške ladjedelniške industrije in med njimi tudi podatke o zboljšani zaposlitvi največje ladjedelnice Sv. Marka. V okviru gornjih ugotovitev najvišjega predstavnika italijanske ladjedelniške industrije pa je očitno, da gre pri tem napredku zaposlitve samo za trenutni uspeh, ki nima trajnejše vrednosti. Vse je odvisno, kam spada tržaška ladjedelnica Sv. Marka v načrtih FINCANTIERI. Ali spada v okvir ladjedelnic, za katere je treba narediti resne in obsežne napore, ali pa med «neizbežne žrtve»? Praksa je v resnici še bolj kruta in neizprosna: če ne bo v doglednem času ladjedelnica Sv. Marka temeljito modernizirana, je zapisana neizbežni smrti. Q modernizaciji ladjedelnice se je že mnogo govorilo in so bili narejeni celo nekateri načrti, vendar gre do sedaj izključno za notranje napore podjetja samega, ki malnih in meglenih obljub, tako da je bodočnost ladjedelnice Sv. Marka še vedno želo resna in pereča. Prof. E. Gregoretti je včeraj umrl Včeraj je umrl prof. Ettore Gre-goretti. Pokojnik, ki je dočakal 75 leto starosti, je bil prvi povojni predsednik tržaške pokrajine. Prof. Gregoretti je bil tud: eden najstarejših voditeljev Krščanske demokracije v Trstu. Kot profesor je poučeval tuje jezike na licejih. Že v mladih letih se je vpisal v Ljudsko stranko (katoliško) in je po prvi svetovni vpjni postal prvi tržaški tajnik I te stranke. Za časa fašističnega režima je posvetil svoje delovanje Katoliški akciji. Po drugi svetovni vojni je bil pred izvolitvijo za predsednika pokrajine dolgo let vodja skupine demokristjanskih svetovalcev v tržaškem občinskem Nocoj premiera SG v Avditoriju Slovensko gledaliiče je včeraj popoldne prvič nastopilo v prenovljeni dvorani Avditorija. Uprizorilo je mladinsko igro Boška Trifunoviča «Pravljica o carju in pastirju», ki jo je pred tem prikazalo že v Križu in prejšnji petek v do kraja napolnjeni dvorani na stadionu «Prvi maj». Tokrat gledalcev zaradi neprimernega datuma in mraza ni bilo mnogo, toda tisti, ki so prišli, so se enako prijetno zabavali ob osličkovih poskočnicah in cesarjevih nevšečnostih ter sočustvovali in se veselili skupno z dobrim in poštenim pastirjem. Nocoj pa bo naše gledališče u. prizorilo v Avditoriju premiero Roussinove komedije «Kadar se štorklja zabava». Tudi to igro je moralo gledališče v predpremieri zaradi zasedenosti Avditorija že u-prizoriti najprej v Križu, kjer je doživela popoln uspeh. Komedija je nenavadno zabavna in bo kot taka kar najbolj posrečen uvod v letošnje silvestrovsko razpoloženje. Ljubitelje našega gledališča opozarjamo, da vhod v Avditorij ni več iz Ul. Teatro Romano, temveč iz Ul. Tor Bandena na začetku Borznega trga. pa nikakor ne morejo biti zadoat- svetu. Potem ko je zapustil mesto ni za temeljito reorganizacijo ir j pokrajinskega predsednika, je po- «tal upravni svetnik rotacijskega sklada. Hudo prizadeti družini izreka uredništvo Primorskega dnevnika iskreno sožalje. modernizacijo naprav, za kar so potrebna zelo velika sredstva, ki lahko izvirajo samo iz osrednjih fondov. Q taki modernizaciji pa do sedaj ni bilo danih niti for- Po naročilu zveze vojnih invalidov je tudi letos, kot vsako leto, dedek Mraz obiskal in obdaril o-troke vojnih invalidov in sirote NOB. Otroci so z mamicami pričakali dobrega možička z dolgo sivo brado v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar», kjer so bili že razvrščeni darilni paketi. Dedek Mraz jih je namreč že prej poslal, saj ne bi mogel sam prinesti po stopnicah nad 7Q paketov. Otroci so seveda prišli pred njegovim prihodom. Mirno so sedeli in poslušali duet iz Dijaškega doma (Sonja in Majda), ki jim je zapel nekaj dalmatinskih narodnih pesmi, malega Igorja, ki je igral dve Avsenikovi. Ko so utihnili zvoki harmonike je prišel v dvorano dedek Mraz v osebi gledališkega igralca Josipa Fišerja, ki j* pozdravil otroke najprej v slovenščini nato pa v tržaškem dialektu,'jim voščil srečno novo letajt in jih opozoril, da morajo Slovenski klub priredi danes 29. t. m., po končani premieri Slovenskega gledališča v Avditoriju (po 23. url), prijateljsko srečanje ob koncu leta. Na programu je nastop članov Slovenskega gledališča. NEPRITEJEN NOVOLETNI «DAR» S prvim januarjem se zvišajo vezane stanarine za 20 odstotkov To se redno dogaja vsako leto od leta 1955 dalje, tako da so se te stanarine zvišale že za skoro štirikrat S prvim januarjem 1963 se bodo zopet zvišale za 20 odstotkov stanarine v stanovanjih, za katera velja zapora nad stanarinami. To se ponavlja že od leta 1955, ko je bil sprejet zakon o 20-odstotnem višanju pokojnin. Ta zakon Je veljal za pet let, nato pa so ga z nekaterimi spremembami podaljšali do konca leta 196«, ko bodo najbrž odpravili zaporo nad stanarinami sploh. Ta vsakoletni povišek pa se ne računa od začetne stanarine leta 19J5, saj bi se s tem najemnine v vseh teh letih zvišale le za 160 odstotkov, marveč se računa vsako leto od sproti zvišane stanarine. Zaradi tega se bodo a pri-, hodnjim prvim januarjem začetne stanarine zvišale skoraj za 400 odstotkov. Ce je na primer sama stanarina (pri tem niso vračunani razni dodatki za usluge in podobno) leta 1955 znašala 1000 lir, bo znašala sedaj že okrog 4.000 Ur, to je več kot v raznih novih stanovanjih v ljudskih hišah, ki so bolj udobna in sodobna. Seveda je bilo treba pokojnine iiintnaiimiiiuiii OB BLIŽNJIH POGAJANJIH ZA KOVINARJE Rezultati bodo odvisni od borbenosti delavcev Tako je poudarila v svojem pozivu delavcem tudi tržaška FIOM zvišati, kajti lastniki hiš so bili na splošno zaradi zapore hudo prizadeti. Ce bi ostale najemnine pri starem, bi se lastnikom starih hiš sploh ne splačalo skrbeti za popravila in za vzdrževalna dela. Toda po tolikih letih so se najemnine v teh hišah močno zvišale in se bodo še v prihodnjem letu. Razen tega je ostalo tudi iz čisto naravnih vzrokov že mnogo stanovanj z iro praznih in so jih lastniki zapo: oddali v najem po prosti stanarini, to je takšni kot velja na stanovanjskem trgu. Ker pa stanuje v teh .siMpvgfljib .mnogo delavskih družin In upokojencev, bo edini izhod v tem, da se pospeši gradnja ljudskih stanovanj (IACP) z državnim' prispevkom. Žal pa so ravno v zadnjem času gradnjo takih stanovanj precej za vrli. Zgoraj omenjeni zakon je predpisal za najbolj revne sloje razne ugodnosti, ki pa se jih niso vsi stanovalci vedno okoristili, ker niso hoteli imeti nevšečnosti z gospodarji. Tako se po zakonskih predpisih zvišajo stanarine upokojencem (pri čemer ne mislimo na upokojence INPS, za katere velja drugačen predpis) za 10 odstotkov vsako leto. Isti odstotek velja tudi za družine s številnimi člani. Samo za 10 odstotkov se zvišajo tudi stanarine, za katere so bile sklenjene najemninske pogodbe med 31. oktobrom 1945 in 1. marcem 1947, ko so bile stanarine že mnogo višje kot prej. Stanarine se sploh ne smejo povišati za kletna stanovanja, stanovanja v barakah, enosobna stanovanja brez pritiklin ter stanovanja, v katerih prebivajo revne družine. V to skupino spadajo tudi upokojenci INPS, ki nimajo nobenih drugih dohodkov, slepci, gluhonemi, invalidi in pohabljenci ter svojci padUh v vojni, ki dobivajo vojno pokojnino. Ko pa so veljavnost zakona podaljšali, so ukinili zaporo nad stanarinami v razkošnih stanovanjih, kot so razne vile itd. Nadalje so zvišali odstotek vsakoletnega povišanja stanarin za javne lokale, trgovine, obrtniške delavnice itd. od 20 na 25 odstotkov. Kot vidimo, čaka veliko število družin zopet novo breme, ki se bo ;>ridružilo zvišanju cen številnih živ- enjskih potrebščin ob praznikih. Pri tem Je šlo delno za občasno zvišanje cen, toda za mnoge potrebščine, kot na primer za olje, bo zvišana cena ostala in še narasla. V zvezi z bližnjim nadaljevanjem pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko je tudi tržaška FIOM seznanila kovinarje v zasebnih podjetjih s sedanjim položajem. FIOM najprej ugotavlja, da niso imela pogajanja na ministrstvu za delo v prejšnjih tednih pozitivnega zaključka, čeprav so ustvarila nekaj predpostavk za začetek odločilnih pogajanj med strankama. Zato je končni rezultat pogajanj v celoti odvisen od pritiska in mobilizacije delavcev, ki ju bo lahko sindikat dosegel v kratkem odmoru in v dneh, Ito se bodo ponovno začela pogajanja s predstavniki indu-strijcev. Confindustria se je namreč odrekla svojemu prvemu predlogu, da bo izvedla raziskavo na tehnični ravni glede ureditve po posameznih proizvodnih panogah kovinarske industrije, akordov, kvalifikacij itd. ter sprejela začetek pogajanj, ki se bodo takoj lotila bistvenih vprašanj, pri čemer se bo prepustila tehnična spopolni tev doseženih sporazumov rednim pogajanjem v okviru stroke. Pogajanja, ki se pričnejo 4. januarja bodo lahko zaključna. Po drugi strani pa je Confindustria sprejela pogoj, naj se diskusija v splošnem okviru loti vseh spornih vprašanj : torej ne le urniki dela, plač, kvalifikacij, , razlik v plačah med raznimi kvalifika-cijami, izenačenja plač med delavkami, delavci in miadimi delavci itd., marveč tudi težjih vprašanj sindikalnih pravic in absorbiranja poviškov, ki so jih dosegli delavci po raznih podjetjih, v novo ddlovno pogodbo. S tega vidika se lahko ugotovi korak naprej v primeri s stališčem, ki ga je zavzela Confindustria na zadnjem medzveznem sestanku ter v primeri z obrekoval-no gonjo, ki jo je pričela proti sindikalnim organizacijam. ^ Končno se je Confindustria obvezala, da bo na pogajanjih predložila dokument, ki bo po njenih besedah «dokaz največjega napora, da bi se približala predlogom sindikatov». Ta dokument seveda ne bo smel imeti ultimativnega značaja, marveč bo moral biti nova podlaga za razpravljanje. Zato se bodo pač pogajanja, ki se prič-najo na ministrstvu za delo 4. januarja, nadaljevala do zaključka, pa naj bo pozitiven ali negativen. Na koncu omenja tržaška FIOM ugotovitev vseh treh všeč žavnih zvez kovinarjev, da je potek pogajanj odvisen predvsem od moči delavcev samih. Seznami pristojbin za obrt. bolniško Županstvo sporoča, da bodo dneh od 2. do 6. januarja, in sicer bd 9. do 12. ure, na občinskem oddelku za davke, Trg Granatieri št. 2, na vpogled davčni seznami druge serije za leto 1963 in prejšnja leta, ki se nanašajo na pristojbine obrtniške bolniške blagajne in obrtniškega socialnega zavarovanja. Po poteku omenjenega roka, bodo sezname poslali občinski izter-jevalnici. Proti vpisu v sezname, interesenti lahko vložijo pritožbo na navadnem papirju pri Pokrajinski obrtniški vzajemni in bolniški blagajni najkasneje v 30 dneh po objavi seznamov. Novi odloki vlad. komisariata Te dni je izšla 35. številka' Urad nega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje vrsto zakonov, kateri začnejo veljati tudi na našem področju. Uradni vestnik vsebuje tudi dva odloka vladnega komisariata. Odlok št. 31 dovoljuje začasno miljski občini, da opravlja avtobusno postajo. Mili-ska avtobusna postaja deluje dejansko že od junija 1956 vendar pa je še vedno v pričakovanju formalno pravne ureditve dovoljenja, ki ga mora izdati pristojno ministrstvo. Zato odlok začasno dovoljuje miljski občini, da uprav ljb tamkajšnjo avtobusno postajo Od junija 1956 do konca tega leta se določi 310.000 lir najemnine, ki jo plača 186.000 lir Acegat in 124 tisoč avtobusno podjetje ACNA iz Milj. Za nadaljnja peslovna leta pa se najemnina zviša na 1 milijon lir, od katerih bo plačeval Acegat 600.000, ACNA pa 400.000. Z odlokom št. 32 pa se podaljša rok veljavnosti predpisov o rekvi-žirijah. že vložili načrte za gradnjo tretjega dela, ki se nanaša na 70 stanovanj, za kar bodo porabili 234 milijonov lir. Vse te gradnje finansirajo iz proračuna vladnega generalnega komisariata. Na istem področju gradi občina zaključeno naselje in ljudske stanovanjske hiše. Poleg tega dokončujejo v Ulici Paola sedem zgradb za INA-casa. V načrtih pa imajo gradnjo 58 stanovanj za družine, ki so jih izselili na področju gradnje krožne železniške proge, 56 stanovanj v Ro-colu. 22 na Proseku in 80 v Miljah. Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli 72-letnega Romana Vida-lija iz Stare istrske ulice 31, ki je že na predbožični večer nerod no padel ko se je spotaknil pred hišo. Pri tem si je verjetno zlomil desno nogo, a skraja ni čutil hudih bolečin in si je mislil, da ne bo hudega, toda včeraj so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico. mn pesmi, maiega Igorja, ki je k» .u j««« -----■»- recitiral «Kurirček Andrejc», in biti , tudi letos pridni, “rio pa Borisa, ki je na harmoniko za- jim je začel razdeljevati darila. iiimniiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiininiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinmmimmiiiiinn SKRAJŠANJE PROGE MED TRSTOM IN PONTEBO Dodelitev del za razširitev postaj v Redipulji in Krminu Dela pri opornikih za most čez Sočo so že končali Nova proga bo za 17 km krajša od dosedanje proga V Rimu so dodelili dela za gradnjo drugega dela železniške pro-ge med Rediipulijo in Sv. Ivanom ab Nadiži, medtem ko so prvi del že izvršili. Prvi del se je nanašal na izgradnjo opornih stebrov za most na Soči, drugi pa se nanaša na razširitev železniških postaj v Redipuliji in v Krminu, kjer se bo nova železniška proga priključila stari. Gradnja te proge bo skrajšala železniško zvezo med Trstom in Pontebo za 17 km, tako da bo proga dolga 179 km. Progo gradi ministrstvo za javna dela oz. u-rad za nove gradnje v Vidmu in predvidevajo, da bodo vsa dela dokončana do 1, 1965. Dela za gradnjo železniške proge same bodo oddali na dražbah kasneje. Predvidena je modema železniška zveza, tako da ne bo niti enega cestnega prehoda. Zato bodo zgradili pet nadvozov, osem podvozov in 8 manjših mostov, kasneje pa bodo celotno progo tudi elektrificirali. Ta gradnja spada v okvir zakona o 45 milijardah lir za javna dela na področju dežele, odnosno v korist Trsta. Za izboljšave na železniških progah je v okviru tega zakona predvidenih deset milijard lir, od česar bodo tri milijarde porabili za obravnavano progo. Na ta način bodo bistveno skrajšali železniško zvezo med Trstom in avstrijskim zaledjem, ki že sedaj zelo težko zmaguje naraščajoči promet. Na tem področju še vedno obstaja enotirna proga med Vidmom in Trbižem, ki prav tako težko zmaguje promet in jo bo treba modernizirati, odnosno zgraditi drugi tir. Skrajšanje proge za 17 im med Trstom in Avstrijo bo imelo poleg ugodnosti, ki jih nudi krajša jot, tudi ugodne posledice za že-ezniške tarife v sporazumih z Jugoslavijo za razdelitev avstrijskega tranzitnega prometa. Gradnja ljudskih stanovanj v 11. Flavia IACP bo v kratkem dodelila gradnjo prvega in drugega dela stanovanjskih hiš v Ul. Flavia. Gre za 101 stanovanje, za kar bodo porabili 370 milijonov lir. Na ministrstvu za javna dela pa so DVE ŽIVLJENJI V NEVARNOSTI ZARADI PLINA Iz pečice v baraki je uhajal ogljikov dvokis V drugem primeru pa je bilo usodno uhajanje plina iz prižgane plinske peči Na 4. medicinski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli s pridržano prognozo 40-letnega Italica Amata Andreussija »z Artina v videmski pokrajini, ki bi kmalu zgubil življenje zaradi zastrupitve z ogljikovim dvokisom. Andreussi, ki je zaposlen pri podjetju Carniello iz Ul. sv. Frančiška 14, je spal v baraki blizu nove zgradbe, ki jo o-menjeno podjetje gradi v Barkov-ljah. Andreussi je bil utrujen in 'je kmalu zaspal. Da bi mu bilo toplo, je prej prižgal premog v mali pečici, toda to ga je spravilo v smrtno nevarnost. Nekoliko po 7. uri je prišel v barako delovod ja Fiorenzo De Monte iz Ul. Giuliani 19, da bi Andreussija zbudil, toda njegovi poskusi so bili zaman. De Monte je tedaj poklica) rešilni avto, da so Andreussija, ki je bil še v nezavesti, nemudoma odpeljali v bolnišnico. Prav tako so na prvi medicinski oddelek sprejeli včeraj dopoldne s pridržano prognozo 50-letnega Umberta Pontinija s Trga Tommaseo 2, ki se je zastrupil s plinom. Pontini je včeraj zjutraj vstal precej zgodaj, ker bi moral na zdrav, nišiki pregled. Pogledal je na uro in se mu je zdelo, da je še pre- iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti 911111 niiiiii mm iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiihiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiii PRETRESLJIVO ODKRITJE V POPOLDANSKIH URAH l lastno kravato zadavljen ob avto cesti na Montebelln Kdo je umorjeni in kdo je morilec ? - Policijske oblasti niso izdale še nobenega poročila Sinoči se je izvedelo, da je po- . Upati je, da bodo zločincu prišli ' ' _ _ X 1 Ann nniln nh I Irmolll na cipri in Hfl hOTYKÌ fi rt n 0 S licija včeraj popoldne našla ob avto cesti blizu razpotja na Mon-tebellu truplo moškega, starega približno 50 let, ki ga je nekdo zadavil kar z njegovo kravato. Agenti letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo, da bi odkrili, kdo je nesrečni neznanec in kdo ter zakaj je napravil ta zločin. Preiskovalni organi so pregledali vso okolico in zaslišali sosede, da bi dobili prve elemen’e, vendar niso izdali še nobenega poročila, ker se preiskava še nadaljuje. kmalu na sled in da bomo danes lahko dobili nekaj več podatkov Gastone Divo od Sp. Magdalene št. 2007 je prijavil na komisariatu javne varnosti, da so mu neznanci ukradli lambreto, last podjetja Gondrand, pri katerem je zaposlen, v Ul. Torrebianca, kjer jo je pustil za nekaj časa, 'ko je šel po opravkih. Jasna Simčič por. Dall’Agnolo iz Ul, Fabio Severo 71 je prijavila, da so ji neznanci ukradli transistor znamke Condor iz avta zgodaj. Zaradi tega je prižgal plinsko pečico in se spet ulegel na posteljo. Ko je okrog 10. ure njegova snaha, ki stanuje v istem nadstropju, šla po veži, je zaslišala mrmranje. Vsa zaskrbljena stopila v Pontinijevo stanovanje in je moža zagledala nezavestnega na postelji. Nemudoma je po. 'Klicala rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico. Plin je v pečici sicer gorel, verjetno pa je nekje uhajal. Na srečo je Pontinija pravočasno slišala njegova snaha in mu priskočila na pomoč, sicer bi ga našli že mrtvega. Razne tatvine Agenti osrednjega komisariata javne varnosti so aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine 41-letno Ottavio Pannunzio vd. Sgon-ton iz Tržiča, ki so jo zasačili, ko je kradla v trgovini Sbanda. Zenska je prišla v naše mesto in je med drugim obiskala tudi omenjeno trgovino, ki je bila polna kupcev. Zdelo se ji je, da se ji nudi lepa prilika za nečeden posel in je v torbo spravila steklenico viskija in steklenico žganja. Mlada prodajalka pa je to zapazila in je takoj poklicala agente policije, ki so žensko odpeljali na zasliševanje, nato pa v zapor Fulvio Doz iz Ul. Fabio Severo 77 se je pa pritožil, da so mu neznanci ukradli transistor in daljnogled iz avta, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Verjetno je to podvig istih malopridnežev, ki so ukradli transistor prej omenjeni ženski. Giuseppe Zacehigna, šef menze v begunskem taborišču na Opčinah, je prijavil na openskem komisariatu javne varnosti tatvino, ki je običajna med prazniki. Povedal je namreč, da so ponoči neznanci vdrli v skladišče menze skozi okno slačilnice, odn»sH jpiBo 5 kg salame, 5 kg parroei*i4,; 1 kg mortadele in platnene hlače. Policija je uvedla preiskavo, da bi odkrila vse tatove in jih spravila na varno. Medtem pa so v dobri pol uri odkrili tatvino, ki jp je prijavila Ana Tot iz begunske'-ga taborišča pri Sv. Soboti. Prito- Minister Bo o ukinitvi beneške podružnice Lloyda Minister za državne udeležbe Bo je sporočil tržaški KD, da je interveniral glede vključitve sedeža Tržaškega Lloyda v Benetkah v tamkajšnjo pomorsko družbo A-driatica. Minister je zagotovil, da bo ostal položaj prizadetih uslužbencev nespremenjen, kot tudi da ta sprememba ne bo v ničemer škodila pomorskim interesom Trsta. Slovensko gledališče v Trstu DANES 29. t. m. ob 21. uri v Avditoriju premiera André Roussin «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prevod: dr. Stojan Cigoj Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartl Režija: ADRIJAN RUSTJA Osebe: Olympa Jacquetova — Zlata Rodoškova; Annie Jacquetova — Miranda Caharija; Tereza, sobarica — Mira Sar-dočeva ; Charles Jacquet — Jožko Lukeš, Georges Jacquet — Silvij Kobal. PREPOVEDANO MLADINI POD 18. LETOM Jutri, 30. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU ponovitev «KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA» Prodaja vstopnic v Trž. knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). Opozarjamo, da je novi vhod za občinstvo v Ul. Tor Bandena. Nezgoda težaka v pristanišču Na delu v pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 50-letni Dante Albertini iz Ul. sv. Marka 52, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Pomagal je pri natovarjanju magnezita na ladjo «Althenola», pa mu je na desno nogo padla težka železna posoda in mu poškodovala palec. « * • Na I. kirurškem oddelku je včeraj umrl 83-letni Bortolo Vascotfo iz begunskega taborišča na Opčinah, ki je 14. t.m. nerodno padel in se močno udaril po glavi. Prosvetna društva Ivan Cankar, Skedenj, Škamperle in Barkovlje prirede 13. januarja 1963 skupni smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje samo do sobote 29. t.m. na sedežih prosvetnih društev In sicer: Cankar vsak dan od 19. do 20. ure; Škamperle v torek, sredo, četrtek in petek od 21.30 dalje ln v nedeljo od 10. do 12. ure; Barkovlje v nedeljo, četrtek in petek od 20.30 do 22. ure; Skedenj vsak delavnik od 20.30 do 21.30. SILVESTROVANJA KJE? KAKO? KDAJ? P. D. SLAVKO ŠKAMPERLE priredi SILVESTROVANJE NA STADIONU «PRVI MAJ», Vrdel-ska cesta 7. — Igral bo prvovrstni orkester ISKRA. — Bifč dobro založen. — Vstop z vabili. — Rezerviranje miz v nedeljo, 30. dec. od 10. do 12. ure v društvenih prostorih. Istočasno lahko dvignete vabila. HOTEL FURLAN - REPENTABOR priredi veliko silvestrovanje s tradicionalno večerjo. Igrata dva orkestra. Cena s prenotacijo 4.000 lir. — Tel. 21360. HOTEL TRIGLAV - SEŽANA priredi kakor vsako leto, tradicionalno silvestrovanje. Igral bo priznan orkester. Bogat menu. Priporočamo pravočasno rezerviranje. JAMSKA RESTAVRACIJA -POSTOJNA veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Na Silvestrovo večerja in ples 2.500 din. Novoletni ples 1.1.1963 vstopnina 400 din. Igrata priznana orkestra «BORUT LESJAK» in «POSTOJNSKI FANTJE». Rezerviranje v turistični pisarni in v Jamski restavraciji. RESTAVRACIJA ŠKABAR • VELIKI REPEN priporoča silvestrovsko večerjo. Potrebno je rezerviranje. HOTEL METROPOL - PIRAN vabi na prijetno silvestrovanje. Ples, silvestrovska večerja 1.500 din. — Ples. silvestrovska večerja z nočnino 2.000 din. — Tridnevni penzion za novoletne praznike, vključeno silvestrovanje, 5.000 din. Sprejemamo rezerviranje v hotelu SIDRO. HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS REPENTABOR priporoča silvestrovsko večerjo - tel. 21331. HOTEL TRIGLAV - KOPER prireja veselo silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500. din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje 1000 din, konsumaci-ja 1000 din. — Silvestrovanje v Nazionale 14.30 18.15 22.00 «H giorno più lungo». Nastopa 44 svetovno znanih umetnikov. ’ Arcobaleno 16.00 «I tromboni di Fra Diavolo». Eastmancolor. Tognazzi, Vianelto. Fenice 14.30 «Taras 11 magnifico» — Eastmancolor. Tony Curtis, Yul Brynner. Excelsior 15.30 18.45 22.00 «Lolita». James Mason, Sue Lyon, Peter Sel-lers. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il visone sulla pelle». Technicolor. Cary Grant, Doris Day. Supercinema 16.00 «Superspettacoli nel mondo». Eastmancolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Quel nostro impossibile amore». Technicolor. Šarita Montiel, A. Cifariello. Filodrammatico 16.00 «L’ombra di Zorro». Technicolor. Frank Latimore. Aurora 16.30 «Il falso traditore». Cristallo 15.30 «L’affittacamere». Kim Novak, Jark Lemonn. Capitol 16.00 «Sodoma e Gomorra». Technicolor. Stewart Granger, Anna Maria Pierangeli. Garibaldi 16.30 «I forzati del piacere». Technicolor. Mara Lane, Impero 16.00 «Gli amanti devono imparare». Massimo 16.00 «Maciste 11 gladiatore più forte del mondo». Technicolor. Mark Forest, Scilla Gabel. Moderno 16.30 «Zorro alla corte di Spagna». Technicolor. Giorgio Ar-dison, Livio Lorenzon. Astoria 16.30 «Le peripezie di Pippo Pluto e Paperino». Technicolor. Astra 16.00 «Senilità». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 15.45 «I sequestrati di Altona». Sofia Loren, Maximillan Schell, Robert Wagner. Abbazia 16.00 «La primavera romana della signora Stone». Technicolor. Vivien Leight. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «I tre moschettieri» —; Barvni cinemascope. Mylene De-mongeot, Gerard Barray. Ideale 16.00 «I fucilieri del Bengala» Technicolor. Rock Hudson. obratu RIZANA z večerjo in pie-som 1000 din. — Rezerviran,' jema recepcija hotela, tel. žila se je, da ji je izginila zapestna ura, ki jo je za hip pustila na svoji postelji. Agenti so malo pogledali po taborišču, da bi opazovali sumljive tipe, in so zagledali 20-letno Ano Mogorovič, M biva v istem taborišču in je že nosila brez s' rbi ukradeno uro na roki. Naivno tatico so aretirali VČERAJŠNJE CENE NA TRGI) NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, 2. naj višje, v 3. prevladujoče) pomaranče ............. 71 limone ..............118 mandarini .............83 kaki . ; . . ...... 47 jabolka » »............29 hruške ................53 pcsfl ••••• 1 artičoke ..............40 zelje .................53 cvetača . .............80 ohrovt ................77 cikorija ..............83 čebula ................55 koromač................65 solate ............... 88 325 188 krompir ...............41 paradižnik.............118 rdeči radiò......... . 350 688 350 zeleni uvoženi radiò . — 438 — zelena ... 90 špinače ...............200 Večina blaga se prodaja po i prevlad, ceni (3. stolpec) 212 88 141 129 259 165 71 59 141 33 165 106 113 — 60 55 75 53 188 141 130 83 118 106 65 55 165 153 325 188 86 61 170 141 688 350 438 — 250 220 225 200 HOTEL CENTRAL » PORTOROŽ prireja tradicionalno silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridite, prijetno vam bo. HOTEL GALEB • KOPER priredi veliko silvestrovanje. Cena v hotelu z vstopnino in menu-jem 1.500 din. V kavarni «LOŽA» 700 din. Glasba - ples - srečolov. HOTEL PALAČE • PORTOROŽ za veselo ln prijetno silvestrovanje bodo igrali trij.: priznani orkestri. Vstopnina in rezerviranja 1.000 — 2.000 din. Silvestrovski menu po naročilu. RESTAVRACIJA KRIŽMAN VELIKI REPEN priredi veselo silvestrovanje. Igra KRAŠKI ORKESTER. Priporočamo rezerviranje. Tel. 21361. HOTEL v Vipavi vabi na siivesti ovanjt — zaklju ček leta, z izrednim menu jem, glasbo in plesom. Cena z rezervacijo 1.500 din. PARK HOTEL NOV» CORICA priredi veliko SILVESTROVANJE z bogato večerjo (tudi pijača) za ceno 2.500 din igrala bosta priznana orkestra 600 sedežev - rezerviranje sprejema recepcija Hotela Vsak večer, razen ponedeljka, p 1 è s n a in zabavna glasba ZLATARNI Splendente Trst, Ul. F. Filzl 5 — Tel. 23-379 dobite ure najboljših švicarskih znamk ter veljko Izbiro zlatnine. ZAUPNA TRGOVINA OBIŠČITE NASI Razna obvestila Proivetno društvo Barkovlje. Tudi letos prireja društvo v svojih proeto, rib v Ul. Cerreto 12 za člane ln Pri, Jatelje silvestrovanje. Tisti, ki bi ra-di bili, v prijetni domači družbi za konec leta, naj se vpišejo v času, ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se lahko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih. » » • Silvestrovanje SPDT na Nanosu. — Odhod na silvestrovanje na Nanos J« z zagrebškim avtobusom ob 15. url z glavne avtobusne postaje. Zbiranje četrt ure prej. • • • Prosvetno društvo «Igo Gruden» v Nabrežini vabi člane In prijatelje na silvestrovanje, ki bo v prostorih društva. Igra orkester «La Cometa». Dobro založen bife. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. decembra 1962 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je U oseb. UMRLI SO: 79-letna Teresa Sulll-goi por. Visintln. 57-letni Domenico Favretto, 60-letna Anna Iaraoh por. Caspa rdi, 90-letna Teresa Grison vd. Bensi, 83-letni Bortolo VascOtto, 70-letna Antonia Čelani. 70-leina Angelina Bonavia vd. Ravallco, 69-letna Antonio Venier vd. Mondo, 61-letna Rosina Smaldino por. Sibililo, 83-let-na Caterina Balos vd. Zaoohlgna, 70-letna Lulsa Brod oor. Urizio. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Godina E. nea, Ul Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dell’lstrla 43 Plzzul-CIgnol», Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Seznam tržaških davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1963 Nadaljevanje seznama tržaških davkoplačevalcev družinskega davka. Objavljene številke predstavljajo obremenilne dohodke v letu. Arturo Scabar, uradnik, 5.995.000 lir; Osiride Brovedani, zastopnik, 5.S.150.000; Raffaele Campos, zdravnik, 5.915.7CO; Mario Cividin, gradbenik, 5.915.700; Felice Laici ani, u-radnik, 5.800.000; Simeone Rose-wasser, podjetnik, 5.800.000; Paolo Gerolimich, industrijec, 5.600.000; Bruno Pitassi, trgovec, 5.600.000; Mameli Castiglioni, trgovec, 5 milijonov 560.000; Carlo Frandoli, industrijec, 5.500000; Carlo Giacomelli, inženir, 5.500.000; Ferruccio Miotto, trgovec, 5.500.000; Carlo Seriani, gradbenik, 5.500.000; Guido Slataper, zastopnik, 5.500.000; Matteo Gingia, uradnik, 5.490.100; Salvatore Cirincione, uradnik, 5 milijonov 487.600; Primo Rovis, trgovec, 5.450.000; Ernesto Sospisio, industrijec, 5.450.000; Giovanni Tomasi, notar, 5.450.000; Tullio Leo-nor, trgovec, 5.300.000; Bortolo Tamburini, uradnik, 5.250.000; Arnaldo Tortini, uradnik, 5.245.000; Bzio Martinico, zdravnik, 5.200.000; Alessandro Toffoloni, slaščičar, 5 milijonov 160.000; Alessandro Mot-toni, funkcionar, 5.150.000; Aldo Albori, posestnik, 5.100.000; dr. Gianni Parisi, prokurator, 5.100.000; Antonio Canal, gradbenik, 5 milijonov 50.000; Alcide Zucchi, gradbenik, 5.060.000; Giorgio Bertocchi, gradbenik, 5.000.000; Egeo Bonet-ta, industrijec, 5 milijonov; Aldo Brandolin, uradnik, 5 milijonov; Alfonso Buttignoni, 5 milijonov, Guido Cullino, uradnik, 5 milijonov; Giuseppe Dottori, upokojenec, 5 milijonov; Albano Fabiani, mehanik, 5 milijonov; Alberto Ferrucci, zastopnik, 5 milijonov; Arturo Liciani, industrijec, 5 milijonov; Ettore Schwagel, gradbenik, 5 milijonov; Federico Wildaner, u-radnik, 5 milijonov; Vittorio Lon-go, uradnik, 4.950.000; Luigi Ros-soni, trgovec, 4.950.000; Renato Ro- stirola, inženir, 4.950.000; Giovanni Frandoli, industrijec, 4-900.000; Guglielmina Windich Graetz, posestnica, 4.900.000; Corrado Zaccaria, trgovec, 4.900.000; Giuseppe Stefani, časnikar, 4.830.000; Marino Gopcevich, zdravnik, 4.810.000; Arnaldo Bodria, funkcionar, 4 milijone 807.000; dr. Ottavio Gallinot-ti, trgovec, 4.800.000; Giuseppe Bartoli, uradnik, 4.750.000; Adolfo Fin-zi, trgovec, 4.750.000; Edoardo Dorarti, trgovec, 4.700.000; Giovanni Economo, zasebnik, 4.700.000; Mario Stock, industrijec, 4.700.000; dr. Antonio Grandi, odvetnik, 4 milijone 600.000; baron Pietro Ralli, posestnik, 4.600.000; Costantino A-nastassachi, trgovec, 4.500.000; Beniamino Antonini, prokurator, 4 milijone 500.000; Ferruccio Buttignoni, gradbenik, 4.500.000; Ugo Cardea, geodet, 4.500.000; Mario Frandoli, inženir, 4.500.000; Felice Israele, trgovec, 4,500.000. Riccardo Mari, prokurator, 4 milione 500.000; Giusto Murarti, inženir, 4.500.000; Umberto Pasini, funkcionar, 4.500.000; Alberto Polli, inženir, 4.500.000; baronica Penelope de Ralli, zasebnica, 4 milijone 500.000; Luigi Rusca, zdravnik, 4.500.000; Ferdinando Stern, hotelir, 4.500.000; Cesare Felice Gianotti, trgovec, 4.500.000; Marco Zelco, gradbenik, 4.500.000; dr. Bruno Apollonio, uradnik, 4.500.000; Giuliano Gabrielli, uradnik, 4 milijone 460.000; Adolfo Ralza, posestnik, 4.450.000; Valdemaro Sla-vich, uradnik, 4.450.000; Bruno Sticco, gradbenik, 4.450.000; Luigi Turilli, uradnik, 4.460.000; Francesco Peria, gradbenik, 4.400.000; Ettore Pizzagalli, uradnik, 4400.000. Carlo Zammattio, inženir, 4 milijone 400.000; Ottavio Guli, inženir, 4.300.000; Plinio Stuparich, industrijec, 4.350.000; Attilio Valen-tinuzzi, 5.450,000; Giovanni Zamb-ler, inženir, 4.350.000; Pietro Bevilacqua .trgovec, 4.300.000; Sergio Grandi, trgovec, 4.300.000; dr. Fran- co Lanieri, uradnik, 4.300.000; Carlo Meizi, uradnik, 4.300.000; Mario Mussinano, funkcionar, 4.350.000; Lorenzo Poggi, posestnik, 4.350.000; Nora Osvaldella por. Baldi, zasebnica, 4.300.000; Alberto' Rossi, uradnik, 4.300.000; Elisa Scaramanga de Altomonte, zasebnica, 4.300.000; Antonia Bonetti vd. de Giacomi, zasebnica, 4.262.500; Attilio Trevisan, zdravnik, 4.261.400; Gino Mon-cini, trgovec, 4.250.000; Ettore in Mario Zennaro, trgovca, 4.250.000; dr. Michele Pelliciari, bančni funkcionar, 4.250.000; Bruno Alberti, u-radnik, 4.200.000; Luisa Carniel vd. Slataper, zasebnica, 4.200.000; Angelo Comelli, gradbenik, 4.200.000; Libero Cucagna, arhitekt, 4.200.000; Giulio Cesari Mancini, trgovec, 4.200.000; Vittorio Riboldi, trgovec, 4.200.000; Emilio Sadoch, industrijec, 4.200.000; Stefano Sare, trgovec, 4.200.000; Emma Koch vd. Donauer, zastopnica, 4.175.300; Carlo Bak; uradnik, 4.177.400; Umberto Talkner, funkcionar RAS, 4 milijone 173:500; Ottone Zeller, uradnik, 4.162.000; Steno Alberto, trgovec, 4.150.000; Francesco Sare, posestnik, 4.100.000; Luigi Laboranti, mehanična delavnica, 4.050.000; Cesare Ancona, trgovec, 4’.035.300; Aldo Fabiani, občinski zdravnik, 4.035.000; Armando Merlatti, elektrotehnik, 4.031.400; Mario Cescut-ti, ravnatelj, 4.000.000; dr. inž. Sergio Cumin, gradbenik, 4.000.000; Benno Drìoli, arhitekt, 4.000.000; Enea Generosa, trgovec, 4.000.000 ; Angelo Giacomelli, industrijski izvedenec, 4.000.000; Aldo- Gianni, trgovec, 4.000.000; Piero Mamolo, uradnik, 4.000.000; Umberto Rubino, lekarnar, 4.000.000; Ernesto Sadoch, industrijec, 4.000.000; 'Antonio Sare, trgovec, 4.000.000; Ada Sepilli vd. Lekner, zasebnica, 4 milijone; Luciano Serri, lastnik garaže, 4.000.000; Eustacchio Tara-bocchia, pomorski kapitan, 4 milijone. ..................milimiiiitmiiAimiHniimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii.mimimmii.ni"i"ii»""i""""."iiiuimmiiiiiiiiii""» IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Dvajsetih pred sodnik! : 2 leti in 2 meseca zapora Toda obtoženec na razpravi ni bil prisoten, ker sedi zaradi nekega drugega prekrška v kletki v Benetkah Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pascoli zapisnikar Strippoli, obramba Padovani) se je zagovarjal včeraj 54-letni Ottone Secchiatti, ki je sedaj v zaporu v Benetkah zaradi nekega drugega prestopka. Prav zaradi tega se Secchiatti ni pojavil včeraj v dvorani kazenskega sodišča v Trstu ter mu je zato sodišče sodilo v odsotnosti. Secchiatti je že star znanec sod. nih dvoran, saj se je moral z enega ali drugega razloga zagovarjati pred sodniki že kar devetnajstkrat. V tem zadnjem primeru so ga obtožili, da je po-me-dolžnem obtožil več oseb, da so isgrešile dve tatvini, medtem'ko se je pozneje izkazalo, da j§’"t>ila obtožba izvita iz trte. Zakaj pa je Secchiatti obto- žil nedolžne ljudi, da so zagrešili tatvino? Obtoženec je skušal pozneje pojasniti svoje ravnanje s tem, da je vrgel vso krivdo na policijo. Agenti so ga bili aretirali 18. septembra 1958 zaradi nekega drugega prekrška. Kaj se je zgodilo med zaslišanjem? Obtoženec je pozneje trdil, da so mu policisti obljubili, da ga bodo izpustili na začasno svobodo, če jim pove kdo je zagrešil tatvini v baru pri sodnijski palači, katerega lastnik je Giuseppe Fioretto ter v baru Salice v Ul. A-scoli. V ta lokal so tatovi vdrli skozi okno v stranišču, kjer so prežagali železne križe. Odnesli so s seboj okoli 300:000 lfk. Na zaslišanju je Secchiatti izjavil, da so tatvino v baru v Ul. AsčOlU zagrešili 23-letni Osvaldo Martini, Bruno Lestoni (ki je znan s proce- Himna TMM&n predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. url Dear Panavision Technicolor film: IL LEGGENDARIO X-15 (LEGENDARNI X-15) _______ Igrajo: DAVID McLEAN, CHARLES BRONSON, JAMES GREGORY in TYLER MOORE KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Columbia film: NON UCCIDERE (NE UBIJAJ!) »kal za naj v Benetkah 1961 Volpljev pokal za najboljšo žensko vlogo na festivalu Igrajo: LAURENT TERZIEFF, SUZAN FLON in HORST FRANK Film je bil sneman v Beogradu; snemanja so se iidoiaM» tudi mnogi slovenski igralci. MED ŽIVAHNO IN MESTOMA CELO BURNO OBČINSKO SEJO Svetovalci so vzeli na znanje odstop socialdemokratskih odbornikov Prof. Zuccaia je pojasnil razloge za izstop strankinih zastopnikov iz odbora Dr. Battello je želel razčiščenje v sami KD ■ Zuliani je obsodi! sodelovanje na nejasnih stališčih - Odvetnik Sfiligoj je pozval stranki v sporu, naj se pobotata sa proti skupini tihotapcev, ki so jih zasačili pri Grljanu) ter Ottone Martinz. V baru pri sodnijski palači pa sta po njegovem mnenju kradla Luigi Zangrando (znani obtoženec s procesa proti trem mladeničem, ki so jih svoj čas obto-i žili, da so v bližini železniške postaje napadli nekega podjetnika! iz Tržiča) ter neki Marcello Po-sarelli. 9. maja 1959 je preiskovalni sodnik oprostil vse te osebe, ker dejanj, katerih jih je obtožil Sec-chiatti, niso zagrešile. Policija je bila namreč medtem aretirala resnične. krivce. V baru Salice sfa kradla neki Livio Bearzi in neki Aredio Perentin, v "bar pri sodišču pa se je prikradel samo Be-. arzi. ev’*«mezna 40 din, letno 1920 dip, polletno DttO din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-6374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ulica 3-1 telef 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-376 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega »tolpea: trgovski 100, finančno-upravni 180, osmrtnice 120 lir.-Meti oglasi 30 lit besede. — Vsi oglasi se naročijo prj upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst