Ili ',1 , r.I'l''lr I , ł r\ , a < ł{ f,. \ a Ketonal' kapsule 50 mg fortetabete l00mg retard tablete I 50 mg njekcle 00 mg/2 m svečke l00 mg kłema 5% KETOPROFEN Podrobnejše infoľmac]je o ŻdravilU so vam na voljo pri prol4ajalcu. hitro delujoč in zanesljiv analgetik nuien v vsokdanjem onalgetičnem zdravljenju =ĺo . 1 ! se je LaĘłe' , " .' ,' ĺl)',''. " l ''" @rcł Lek, tovaľna farmaceffikih jn kemjčnih iŻdelkov d' d' Verovškovô 57' 1526 Ljubljana Íel|o61 / 1aa21 11 SLOVENIJA PROTI RAKU Desetletni zdravstvenovzgojni prog ra m za zmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom VIII. SEMINAR )lN MEMoRIAM DR. DUŠANA REJE( PREHRANA IN RAK V organizaciji: Zveze slovenskih dľuštev za boj proti raku, onkološkega inštituta, lnštituta za varovanje zdravja, Rdeěega kriŽa Slovenije { Ú I \ 5 R BO í ł o7 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Naľodna in univeľzitetna knjiŽnica, Ljubljana 6r6-006(063) 613.2(063) SEMINAR >>In memoľiam dľ' Dušana Reje< (8;2000; Ljubljana ) _Pľehrana in ľalďVIII. seminaľ >>In Inemoľiam dľ. Dušana Reje<; v oľganizaciji Zveze slovenskih dľuštev za boj pľoti ľaku . . . [et' al']; [oágovoľni uľednik Boľut Štabuc]; - Ljubljana: Zveza slovenskih dľuštev za boj pľoti ľaku [etc.]' 2000 rsBN 961-6377-01-9 l. Gl. stv. nasl. 2. Štabuc Boľut 3. Zveza slovenskih dľuštev za boj pľoti ľaku t09690l12 Recenzent: proÍ. dr. Vera Pompe'Kirn, dr. med" Za potrebe Vlll. 5EM;NARJA ,lN MEM9R1AM DR. DUŠANA REJE" so knjiŽico zalážli: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, onkološki inŠtitut, lnštitut za Varovanje zdravja in Rdeči kriŽ Slovenije' lzdajo brošure in izvedbo seminarja so omogočili: Ministrstvo za zdravstvo Rs, zavőd za zdravstveno Varstvo Slovenije, FlHo in sponzorji' Brošura je brezplačna. Namenjena je zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju, pioÍesorjäm zdravstvene Vzgoie in Vsem, ki deluiejo V zdravstveni Vzgoji. odgovorni urednik: doc. dr. Borut Štabuc, dľ. med. Uredniški odbor: doc. dr. Borut Štabuc, dr. med', doc. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med", proÍ. dr. Andrej Kocijan, dr. med', Otmar Bergant, Amalija Zdešaĺ. Tehnično urejanje: PNT, d.o.o. Ljubljana, Slobodan Hruška Lektorirala: Alenka Kandare Tisk: Tiskarna Atlantik Naklada: 3.OoO izvodov Ljubljana, oktober 2000 rsBN lhl,-b3??-01,-0 ililililil lillililLilL 2 UYODNE nĄIsLI Sedemdeset odstotkov smrti je posledica nezdravega načina Življenja in škodĺjivih razvad. Novejše epidemiološke raziskave kaŽejo, da je ob kajenju prehrana najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka in da je tretjina vseh smrti zaradi raka posledica nepravĺlne prehrane. Zdrava prehrana zmanjšuje tveganje za nastanek najpogostejših rakov, še zlasti pa za bolezni srca in oŽil1a. Zdrava prehrana ne pomeni uŽivanje samo rastlinske hrane ali makrobiotiko, temveč je vsaka uravnoteŽena prehrana, ki vsebuje malo beljakovin in maščob Živalskega izvora ter dovolj sveŽega sadja, zelenjave in balastnih snovi. Poleg uravnoteŽene prehrane je za preprečevanje raka pomembno tudi vzdżevanje ustrezne telesne teŽe in vsakodnevna telesna aktivnost. lzboljšanje prehrambenih navad, zmanjšanje uŽivanja alkohola, vzdrŽevarye ustrezne telesne teŽe in vsakodnevna telesna aktivnost lahko zmanjšajo zbolevnost in umrljivost za rakom. Z nameno izboljšati prehrambene naüađe Slovencev, predvsem pa, da bi ljudje spoznali, da lahko sami zmanjšajo zbolevnost za rakom, če bodo upoštevali priporočila s|ovenskegá in evropskega kodeksa proti raku, smo letošnji 8. Rejev seminar, ki potéka v času evropskega tedna boja proti raku, posvetilizdravi prehrani. Seminar je namenjen Vsem, ki opravljajo zdravstveno vzgojno delo v okvĺru regijkih društev za boj proti raku, območnih zdruŽery Rdečega kriŽa, regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo, predvsem pa je ňamenjen učiteljem in predavateljem zdravstvene vzgoje v šolah. Prepričani smo, da bo Vsem, ki opravljajo zdravstveno vzgojno delo, knjiŽica, v kateri so zbrana najpomem-bnejša dejstva o vlogi zdĺave prehrane pri preprečevanju raka, v veliko pomoč pri njihovem zdravstveno vzgojnem delu na področju preprečevanja bolezni raka. doc. dr. Borut Štabuc 3 KAZALO TryODNE MISLI Borut šnbuc _4 KAZALO NAčELA zDRAvE PREHRANE _5 Dĺažigost Pokoľn vLoGA DRŽAVE PRI IZVAJANJU PREHRANSKE PoLITIKE Jožíca Mauěec Zakotnik PREHRANsKE NAvADE sLovENcEv Z vIDIKA PRIPoRočIL wcRF Verena Koch PTVSKE NAVADE PRI SLOVENCIII Zdenka čebašek-Travnik, Marjetka Hovnik-Keršmanc MOTNJE HRANJENJA 33 Anja Reljič Prinčič OCENA STANJA PREHRANJENOSTI ZDRAVEGA IN BOLNEGA čr,owxł Tina L Sentoěnik ZDRAVJE IN VARNOST HRANE Maruša Adamič PPůHRANA IN RAK Yera Pompe Kirn NARAVI\IA MINERALNA VODA DONAT MG Aljaž čoh, Wado čoh PRosTI RÁDIKALI ANTIoKSIDANTI v HRANI iŃ ŇJnĺovł vLoGÄ PRI oHRÄNJEvANJU ZDRAvJA Ladko Koĺošec POMEN KAKOVOSTIV PERUTNINI PTUJ CÍril Varga, Vera šłnigoc 79 PoMEN EKoLošKE PRIDELAvE HRANE zA oHRANJANJE zDRAvJA Anamarija Slabe - AVTORJI PRISPEVKOV SPONZORJI IN DONATORJI 3 ĺŻ 43 49 52 60 64 68 81 86 86 4 NAčELA ZDRAYE PREHRANE S KRITIčNO ocENo ALTERNATrVNE PREHRANE Draiigost Pokorn lzbira in uŽivanje hrane je odvisna od tradicije, kulture, okolja ter energijskih in hranilnih potreb z ozirom na starost, spol in Življenjski slog. Ljudje uŽivajo hľano, da zadostijo svojim potrebam po hranĺ. UŽĺvanje okusne hrane pa je tudi svojevrsten uŽitek (1 ). Prehrambenikazalci zdrave prehrane so, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (szo) (Tabela), povezani z znižano splošno in specifično umrljivostjo. Izbrana prehrambena priporočila v zdravi prehrani (WHO, Technical Report Series 880, Geneva 1998) Energija 1,5 _ 2,5 Kkal/g; za starejše otroke in odrasle; manj kot 1 Kkal/g za debele osebe Skupine maščob 15 -30%; do 35% za aktĺvne osebe, ki niso debele Nasičene maščobe do 10o/o Večkrat nenasičene maščobne kisline ro-6:3-12% ĺo-3:0'5_1,0% Holesterol do 300 mg/dan Vlaknine B-20 g/1000 Kkal Sadje, zelenjava 400 g/dan Raziskave so pokazale, da so poglavitni prehrambeni dejavniki tveganja pri nastanku bolezni srca in oŽilja, nekaterih oblik raka, sladkorne bolezni (tip2)' povišanega krvnega tlaka, cerebrovaskularne boleznĺ in debelosti v razvitem svetu predvsem povečane količine zauŽitih celokupnih in nasičenih maščob ter premajhna kolĺčina zauŽitega sadja in zelenjave. Energijsko redka hrana, prehrana z veliko sadja in/ali zelenjave in malo maščob ter alkoholnih pijač, ima pri preprečevanju civilizacijskih bolezni in vzdrŽevanju normalne telesne teŽe še dodatno zaščitno vlogo (1,2). Pri planiranju zdrave prehrane, ki predstavlja pomemben del preventivnega programa, ima vsakdanja telesna aktivnost pomembnejšo vlogo v preventivi civilizacĺjskih bolezni in pri regulaciji teka kot hrana z nizko energijsko gostoto (hrana z veliko sadja in/ali zelenjave in malo celokupnih maščob)' Dnevna prehrana mora vsebovati priporočeno količino Življenjsko pomembnih hranil, vitaminov in mĺneralov. 5 lzbrana hrana, v povezaviz določeno tradicijo, kulturo in socialno ekonomskinr stanjem, ima lahko različen vpliv na zdravje ljudi. Pľav zaradi tega so epidemiološke metode pri ugotavljanju vpliva hrane in prehrane na zdravje ljudi prednostne in so nepogrešljiv del pri planiranju zdrave prehrane. Določena oblika prehrane irna lahko pri različnih Življenjskih vzorcih povsem drugačen vpliv na zdravje ljudi (2). lz razpoloŽ[ivih podatkov (3,4,5) smo ugotovili povezavo med načinom prehrane ljudi in specifično stopnjo umrljivosti, po izbranih osnovnih vzrokih smrti starejših odraslłh ter indeksom telesne mase (lTM) po spolu in območju bivanja v Sloveniji. Čeprav nismo ugotovili visoko statistično pomembnih poveźav med vrsto zauŽile hrane in specifično umrljivostjo izbranih civilizacijskih bolezni ter lTM, pa lahko z ozirom na stopnjo povezanosti postavimo domnevo o Večjem ali manjšem pomenu posameznega prehrambenega parametra pri nastanku bolezni. lz prikaza povezav med izbranimi preńrambenimi parametri (celokupne in nasičene maščobe, sadje in zelenjava in razmerje med sadjem, zelenjavo in celokupnimi maščobami) in speciĺičnimi stopnjami umrljivosti izbranih civilizacijskih bolezni lahko opazimo, da ima razmeÚe med količino zavŻi|e zelenjave in sadja ter celokupnih maščob bolj pomembno vlogo v preventivi pred civilizacijskimih boleznimi in povečano télesno teŽo ljudi v Sloveniji, kot pa samo celokupne in/ali nasičene maščobe, sadje in zelenjava. Pri raku prebavil pri moškem in raku na dojki pri Ženskah smo opazili, da imajo vsi izbrani prehrambeni parametri pomembno vlogo v preventivi. Energijsko gosta hrana oziroma prehrana z malo sadja in zelónjave ter veliko celokupnih maščob se je še posebno očitno pokazala kot pomemben dejavnik tveganja pri nastanku raka na debelem črevesju, posebno priŽenskah, starejših od 65 let. lz omenjenega prikaza lahko tudi domnevamo, da izbrani parametri prehrane nimajo vplivá pri nastanku raka na rodilih pri Ženskah; pľi cerebrovaskularni boleźni pa imata pri Ženskah in pri moških sadje in zelenjava V preventivi Večji pomen kot maščobe. Tudi naši podatki kaŽejo, da so maščobe, še bolj pa sadje in zelenjava, pomembna Živila v preprečevanju bolezni srca in ožiĘa, raka in tudi debelosti. Sadje in zelenjava redčita našo hrano in dajeta še zaščitne snovi, vitamine, minerale in antioksidante, ki še dodatno Vplivajo na boljše zdravje. Po zbranih podatkih za leto 1995 v Sloveniji je bila povprečna količina porabljenega sadja in zelenjavena osebo na dan V mešanem gospodinjstvu 210 g sadja in skoraj357 g zelenjave, skupajs krompirjem (3)' Povprečna priporočena količina sadja in zelenjave na dan je 400 g. Ker pa domnevamo, da se najmanj 30% sadja in zelenjave ne izkoristi v neposredni prehrani ljudi, je zato priporočena količina blizu 600 g na dan' Priporoöena iBoomĺ< diete so modne oblike prehrane, kijih srečujemo v dnevnih časopisih in so >muhe enodnevnice<<. Prehrano lahko delimo tudi glede na vrsto Živila, hranilni sestav in na uporabo presne hrane (Tabela ). GLEDE NAvRsTo ŽIuL A. 1 vključuje vso hrano živalskega in rastlinskega izvora 2. Vegetarijanska: laŽja oblika vegetarijanstva (lakto-ovo-vegetarijanci), odklanjajo le meso zmerni vegetarijanci ali frutar'ljanci odklanjajo meso in Živalske proizvode (uŽivajo n pr' pecivo, p ripravljeno z jĄci, mlekom) strogi vegetarijanci _ Vegan: uŽivajo samo rastlinsko hrano in asto anci: le 3. Mesna: vsidnevni obroki hrane vsebujejo meso in mesne izdelke, mlečne izdelke ca itd I B GLEDE NA HRANILNI SESTAV 1 Ogljikohidratni tip (več kot 50o/o zauŽite energije je ogljikovih hidratov) 2. Belj akovi nsko maščobni ti p (več kot 50% beljakovin in maščob) c. GLEDE NA KoLlčlNo PRESNE HRANE 1 Mešana: a) gĺede na higiensko-dietna načela (do okoli 35%o izbranega surovega sadja in/ali zelenjave) b) alternativne oblike (do okoli 75% surovih Živil) (biogeni praktiki) 2 Povsem surova prehrana (švicarski praktiki - gibanje za >>Żivo hrano<) 3. Povsem kuhana hrana (npr.nekatere dÍete) Uravnotežena prehrana UravnoteŽena prehrana je prehrana, ki vsebuje vse bistvene hranljive snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za maksimalno potekanje vseh funkcĺj organizma, za katerega je bila prehrana uravnoteŽena, toda nobene hranljive snovi ne sme vsebovati v taki količini ali koncentracijah, da bi bilo karkoli zmanjšano ali ogroŽeno dobro počutje organizma oziroma njegovo zdravje. UravnoteŽena prehrana tudi ne sme vsebovati nobenih škodljivih snovi ali vsaj ne toliko, da bi bile škodljive (2). Zaščitna prehrana Zaščitna prehrana je tudi uravnoteŽena, s poudarkom na zaščitnih snoveh, ki ščitijo pred nastankom bolezni srca in oŽilja ter raka (11). Mediteranska dieta Dĺeta vsebuje veliko Žitnih izdelkov (ogljikovih hidratov), stročnic, lupinastega sadja, sadja, zelenjave in manj rdečega (klavnega) mesa na račun rib, perutnine, jajc in mlečnih izdelkov. Dieta vsebuje veliko maščob, malo trans in nasičenih maščobnih kislin, kijih zamenjujejo mononenasičene maščobne kisline (olivno olje). Vino je del vsakdanje prehrane. I Vegetarijan ska prehran a LaŽja oblika vegetarijanske prehrane (laktoovovegetarijanska prehrana) je lahko za sedečega, sodobnega človeka povsem zdĺava prehrana. Do pomanjkanja bistvenih hranil lahko pride le pri strogi vegetarijanski prehľani, brez mleka in jajc (vegans oblika, frutarijanstvo). Vegetarijanska prehrana vsebuje dovolj folne kisline, vitamina B1, C in A; dietnih vlaknin in ogljikovih hidratov, manj pa vitamina 812, 86 ter rudnin. Poseben problem pieostavryajo zlasti naslednji bistveni elementĺ: cink, kalcij, magnezij, Żelezo, mangan, selen in baker. Če vegetarijanski prehrani ni dodano dovolj stročnic in lupinastega sadja, lahko pride tudido pomanjkanja beljakovin. Samo rastlinska prehrana Vsebuje izredno malo ali nič vitamina B12' Pride lahko tudi do pomanjkanja vitamina 86, ker je v rastlinski hrani vitamin biološko manj aktiven kot v mesni prehrani in je tudi njegova absorbcija, zaradi dietnih vlaknin v hrani, zelo počasna' otroci, ki uŽivajo vegetarijansko hrano v času intenzivnega razvĄa in rasti, so nekoliko niŽje rasti od svojih vrstnikov, ki uŽivajo mešano prehrano z Živalskimi beljakovinami. Vzrok za ta pojav je v energijsko redki prehrani, ker ji primanjkuje vitamin D, beljakovine, vitamina B12, Bż, PP Íaktor, kalcij, Železo in cink. Vegetarijanska prehrana je lahko tudi zaščitna prehrana, če je pravilno sestavljena, zlasti z dodatkom stročnic in mlečnih izdelkov z malo maščob (12). Makrobiotična prehrana Makrobiotika je umetnost dolgega in zdravega načina življenja, ki temelji na razumevanju naravnega ritma plime in oseke v naravi. Makrobiotična prehrana je samo del zdravega načina Življenja, ki dejansko vključuje vsa načela zdrave prehrane in vključuje v jedilnike Živila, vezana samo na človekovo (dosegljivo) okolje. Sesŕav dnevnega obroka hrane (v g % živil) po makrobiotičnih načelih je naslednji: . 50o/o in več Žitnih izdelkov, o 10 _ 15o/o stročnic, različnih semen, C 25% zelenjave, vključno z morsko hrano, algami, o 15o/o ali manj ŽivilŽivalskega izvora, . občasno: sadje in orehi, lešniki, aľašidi itn. o V manjših količinah fermentirana hrana: sojini izdelki, kisana zelenjava, kislomlečni izdelki, vino, pivo itn. osnovna živila so: Žitni izdelki, stročnice in semena. Dopotnitna živita (kot priloge) so.' zelenjava, sadje, Živila Živalskega izvora, fermenti ra n a Živila) (1 2). 10 ZAKLJUčEK Bodočnost moderne medicine je v tolerantnem in vzajemnem sodeĺovanju laične in profesionalne medicine oziroma znanstvene in alternativne. Pojáv alternativne medicine v našem okolju zahteva določen strokovni in7ali znanstveni pristop k temu problemu. To pa iahko naredi hĺgiena, ki proučuje vplive okolja na boljše ali slabše zdravje človeka. Vključeřanje posameznih metod alternatĺvne medicine v uradno (preventivno in kurativđo) medicino je mogoče le z znanstveno preverjenimi učinkiteh metod. Prehranale pomembni del preventivne in kurativne, uradne ter alternativne rnedicine. VIRI: 1. WHO. Cindi Dietary guidetines. Copenhagen 1999. 2. WHO. Technical Report Series 880, Geneva 1999. 3. Statistĺčni urad R Slovenije. Anketa o porabi gospodinjstev 1994 in 1995, št.684, Ljubljana 1997. 4. Koch V. Prehrambene navgde odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Doktorska disertacija, Ljubljana 1 g97. 5. ięlo.l' Umĺljivost ĺn osnovni vzroki smrti v Sloveniji v letu 1997. Zdrav Vestn 1 999;68:499-502. 6. Duncan l-lK, Bacon JA, weinsier RL. The effect of high and low energy density diets on satiey, energy-intake, and eating time of obeše and nonobesďsunjects. Am J Clin Nut 1983;37;763-67. 7. stubbs RJ, Harbron cG, Murgatroyd pR, prentice AM. covert manipulation of dietary fat and energy densĺty; effect on substrate flux and food intáke in men eatĺng ad libitum. Am J Clin Nutr 1995;62:316-29' 8. Prentice A. Manipulation of dietary fat and energy density and subsequent effect on substrate ílux and food intake. Am J Clin ľĺutr i-ss;oz1suppl)535s_a1ś. 9. Toš N. Slovensko javno mnenje, Ljubljana.ĺ994' 10. Concise Medical Dictionary, Websteľ's, New York 1987. 11. World Cancer Research Fund. Food, Nutrition and Prevention oÍ Cancer. American lnstitute Íor Cancer Reseorch. Washington 1997' 12. Pokorn D. Alternativna prehrana za zdravo in dolgo Življenje. Forma 7, Ljubljana 'ĺ 996. 11 vLoGA DRŽAVE PRI IZVAJANJU PREHRANSKE PoLITIKE Z VIDIKA VAROVANJA ZDRAVJA Jožica Maučec Zakotnik ZDRAVJE sLoVENcEV sE Bo PosLABšALo, ce onŽłvł NE BO OBLIKOVALA IN IZVAJALA PREHRANSKE POLITIKE UVOD MEDNARODNA KONFERENCA O PREHRANI - SOGLASJE O OSREDNJI VLOGI IN POMENU PREHRANSKE POLITIKE PRIVAROVANJU ZDRAVJA. sLoVENlJA še rulľĺl LASTNE PREHRANsKE PoLlTlKE lN NAoIoNALNEGA PROGRAMA ZA PREHHANO Mednarodna Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organinisation-FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation-WHO) sta leta 1992 v Rimu organizirali Mednarodno konferenco o [rehrani. Na konÍerenci je bila sprejeta "Svetovna deklaracija in načrt za akcijo za prehrano,'' v katerem so FAo, WHo in drŽave članice dosegle soglasje o obsegu, pomenu in vzrokih različnih bolezenskih stanj, povezanih z nezadostno in nepravilno prehrano. Drżave, udeleŽenke konference so se zavezale, da bodo njihove Vlade V najkrajšem času izoblikovale in sprejele svoj nacionalni program prehranske politike. Dosegle so tudi soglasje o razĺičnih strategijah in načinih za dolgoročno izboljšanje prehrane ljudi' Strinjale so se, da je razvoj prehranske politike domena drŽave in plod tesnega sodelovanja ustreznih ministrstev. Na prehranske navade ljudi in z njimi povezane zdravstvene probleme vplivajo tudi kulturne, etnične in socialno gospodarske razmere posameznega naroda. Zato mora vsaka drżava sprejeti svoj program prehranske politike' Naloga nacionalne prehranske politike je doseči kratkoročno in dolgoročno izboljšanje prehranskega in zdravstvenega stanja ljudi ter zagotoviti vse dejavnosti za dosego tega cilja. Slovenija, članica WHo in FAo, je med podpisnicami "Svetovne deklaracije o prehrani.'' Vendar pa Slovenija še nima svojega nacionalnega programa prehranske politike. 12 ZAKAJ SLOVENIJA POTREBUJE PREI-IRANSKO POLITIKO? 1' sĹoyENc' PoGosTEJE zBoLEVAMo lN uMtRAMa zA BoLEzNIMt sRcÁ lN oŽtLJA, RAK)M tN DRUGIMI KRONtCNtMlBoLEzNlMl KoT PREB|VALaI DRŽAV EU V Sloveniji pogosteje zbolevamo in umiramo za boleznimi srca in oŽilja kot v drŽavah EU' Med boleznimi srca in oŽilja vodi bolezen srčnĺh Žil, s posledičnim infarktom, nenadno smrtjo in srčnim popuščanjem. Bolezen srčnih Žil je v 40 oÄ vzrok zbolevnosti in umrljivostĺ v Sloveniji, v veliki meri zgodnje umrljivosti moške populacije v srednjem, aktivnem Živĺjenjskem obdobju. V zadnjih desetih letih sicer opaŽamo rahel upad v zbolevnosti in umrljivosti zaradi srčno Žilnih bolezni, vendar ostaja razlika v primerjavi zzbolevnostjo in umrljivostjo v drŽavah EU stalna (1). Stanje v Sloveniji je sedajtako, kot je bilo v EtJ pred desetimi letĺ (Slika 1). Slika 1 SU, boleznl srca in ożĺlja' 0-64 let, na'l00.000 prebivalcev, Slovenija in EU, 19B5-199B SDR diseases of circulatory system, 0-64/100.000, Slovenia and EU. 19BS-1 998 (SU-standarizirana umrljivost, SDR-standardized death rates) - sLrl * EU 1lt) 1u0 Bi] tl tl 4ü ltl 85 86 |37 |]E |]''] 90 s1 s2 93 94 !5 .6 97 9B lÉtJ Razlika v zbolevnosti in umrljivosti zaradi cerebrovaskularnih bolezni med Slovenijo in EU je še večja kot prĺ kardiovaskularnih boleznĺh (1) (Slika 2). Ąą 30 2rl lI Slika2. su, cerebrovaskularne bolezni,0-64 let, na 100.000 prebivalcev, slovenija in EU, 1985-1998 SDR cerebrovascular diseases, 0-64/1 00.000' Slovenia and EU, 1 985-1 998 -_ 9LB *EU U5 t]É 8/ BB É9 9Ü '-!1 -12 13 s4 s5 3E 97 3E lei3 Tudi zbolevnost in umrljivost zaradi raka je v Sloveniji višja kot v drŽavah EU, pri nekaterih ľakih je celo V porastu (1) (slika 3) ' Slika 3: SU, rak, 0-64 let, na '100.000 prebivalcev, Slovenija in EU' 1985-1998 SDR malignant neoplasms, 0-64/100.000, Slovenia and EU, 1985-1998 12Í) 1|Ú lt0 ÉL] 4ĺ 1Ü 85 86 Ü7 8B 89 9i] !1 s3 s,ĺ !ĺ !6 9ĺ sG lÝld 14 Zgodnja zbolevnost in zgodnje smrti zaradi kroničnih bolezni, bolnišnično zdravljenje naštetih bolezni, dolgotrajna, v večini dosmrtna raba velikih količin zdravil, pogosta odsotnost z dela ali posledična trajna invalidnost' predstavljajo tri četrtine stroškov v zdravstvu in veliko finančno, stalno rastoče breme źa drŽavo. Razvite kronične bolezni, ki imajo svoj začetek pogosto Že v mladosti, predstavljajo za druŽbo in zdravstvo le še zelo drago gašenje poŽara. Vse te bolezni močno pospešuje nezdrav način Življenja, kjer ima nepravilna prehrana, tako po količini kot po sestavi (pretiran vnos skupnih maščob in predvsem škodljivih nasĺčenih Živalskih maščob in premajhen vnos sadja in zelenjave, prevelik kalorični vnos), vodilno vlogo. Z zdravo prehrano in zdravim načinom Življenja te bolezni lahko preprečujemo ali vsaj odloŽĺmo njihov začetek v kasnejše Življenjsko obdobje. Pri narodu je prehrana tisti dejavnik, ki najboĺj učinkovito vpliva na pojav kroničnih bolezni. Pri posamezniku so pomembni še drugi dejavnĺki, med katerimi je dedna dovzetnost najpomembnejša. Za preprečevanje in zmanjševanje kroničnih bolezni je zato pomembno, da so javnozdravstveni programi, posebej preventivni programi ter skrb drŽave za zdrav1e, usmerjeni na populacijo kot celoto. ZagotavljaĄe zadostnih količin varne in zdrave hrane vsem ljudem v drŽavi ter njihovo usposabljanje in motiviranje za zdrav izbor, je osnovna naloga drŽave v skrbi za boljše zdravje drŽavljanov. Zdravstvena sluŽba pa je dolŽna poskrbeti za Že ogroŽene posameznike. 2. SLOVENCI SE NEZDRAVO PREHRANJIIJEMO Poleg visoke stopnje zbolevnosti in umrljivosti zaradi kroničnih bolezni so med Slovenci razširjene dokaj nezdrave prehranske navade, nezdrav način Življenja in določeni dejavniki, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih bolezni (zvišane maščobe, sladkor v krvi, zvišan krvni tlak, debelost). Epidemiološka raziskava o prehranskih navadah Slovencev, dr. Kochove ż leta 1997, kaŽe,da se Slovencinezdravo prehranjujemo (2). Pojemo pľeveč skupnih maščob (44.3% dnevnega energijskega Vnosa; priporočena vrednost je do 30%), od tega veliko preveč škodljivih, nasičenih maščob (14.B%' priporočilo manj kot 10%), ki so glavni krivec srčno Žilnih, bolezni. Po posnetem mleku posega vedno le 1so/o ljudi, pustem siru 10% , le 52.1% pa jĺh odstranjuje vidno maščobo. Polnomastno in manj posneto mleko in mastni mlečni izdelki so med poglavitvenimi viri skritih, škodljivih nasičenih maščob. Preveč maščobe porabimo tudi pri pripravi hrane. Pojemo premalo ogljikovih hidratov (39.3%, priporočilo 55-70% dnevnega energijskega vnosa), od tega posega po bolj zdravem črnem kruhu le 43.3% Slovencev. Sadja in zelenjave pojemo premalo. V povprečju poje Slovenec le en sadeŽ dnevno, 12 % Slovencev ne uŽiva zelenjave. Priporočilo dnevnega ylosa sadja in zelenjave je vsaj 400 g. Pojemo tudi premalo balastnih snovi (le 20 g dnevno namesto priporočenĺh 27-a0 Đ' 15 Nepravilen je tudi reŽim prehranjevanja, ki se odraŽa v nerednih obrokih hrane in opuščaniuzajtrka. Širi pa se tudi uporaba enolične hitre in ulične prehrane, ki je posebej priljubljena med mladimi. Posebni problemi prehrane se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih, ki predstavljajo z vidika prehrane posebej občutfiivo starostno skupino, tako zaradi rasti in razvoja, kot zaradi dejstva, da si v tem obdobju privzgajajo prehranske navade, ki jih bodo v večini obdrŽali za Vse Življenje. Że v vrtcih so minimalni standardi in normativi za uresničevanje prehranjevalnega programa zastareli, premalo je finančnih sredstev, namenjenih nabavi varovalnih Živil (sadja in zelenjave) in opreme, ki omogoča sodobne načine obdelave Živil, priprave obrokov in transporta hrane. Tudi prehrana osnovnošolcev je neustrezna. Šolska malica, ki je za večino šolarjev edini dopoldanski obrok , je kalorično in po sestavi neustrezna.Veliko šolarjev pa tega obroka niti nima. Po zakonu mora imeti organizator šolske prehŕane izobrazbo šeste stopnje (učitelj ali profesor gospodinjskega pouka), vendar je ustrezna kadrovska zasedenost zagotovljena le v 31% osnovnih šol v Sloveniji. Za organizirano prehrano srednješolcev pa v Sloveniji ni storjeno prav ničesar. Srednješolci so najpogosteje prepuščeni hitri ulični prehrani, katere kvaliteta je močno vprašljiva. organizirana in kakovostna prehrana srednješolcev mora, po mnenju mnogih strokovnjakov okrogle mize ''Zdrava prehrana in zdravje v Ljubljani" (23. in 24. oktober, 1997), postati prednosten in kratkoročen cilj nacionalne prehranske politike. Regresiranje šolske prehrane s strani drŻave bi bila verjetno dobra dolgoročna investicija drŽave v zdravje. Pomembno je tudi poučevanje in usposabljanje otrok in mladine o zdravem izboru hrane, pravilni pripravi in kulturnem uŽivanju hrane. Pri številu in vsebini ur gospodinjskega pouka, ki ga predvideva sedanji učni program, to ni moŽno. V pripravije sicer nov program za gospodinjstvo, ki predlaga, da se V programu devetletne osnovne šole nameni gospodinjstvu '105 ur, od tega 70 ur za prehrano. Vzorec prehranjevanja Slovencev je torej nezdrav in zahteva, če Želimo zmanjšati breme kroničnih boleznĺ in zboljšati socialno in ekonomsko stanje drŽav e, nacionalno strategijo zdrav e prehranske politike. 3. SLOVENCI IMAMO VISOK NIVO IN NEUGODEN TREND DEJAVNIKOV TWEGANJA zA sRcNo Żľue N DRLJGE KRaNIěNE BaLEZNI. NEZDRAVA PREHRANA PŻMEMBM7 P)G1JUJE tN Pa'PEšUJE DEJAVNIKE TVEGANJA Od leta '1990 deluje v Sloveniji v okviru WHO mednarodni projekt za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni-clNDl (Countrywide lntegrated Noncommunicable Diseases lntervention Programme). V okviru tega projekta je bila leta 1990/91 (3) in 1996/97 narejena raziskava o dejavnikih tveganja za kronične bolezni in o načinu Življenja pri reprezentativnem vzorcu Ljubljančanov. Rezultati primerjalne raziskave kaŽĄo, da je nivo dejavnikov túegánja, ki jih pomembno pospešuje nezdrava prehrana, visok in da je 16 petletni trend neugoden. Pretiran kalorični vnos in visok deleŽ maščob v prehrani pomembno zvišujeta skupni holesterol, škodljivi LDL holesterol in trigliceride v krvi, krvni Ílak, zniŽujeta pa zaščitni HDL holesterol ter prispevata k prekomerni telesni teŽi in debelosti. Nivo dejavnikov tveganja je vĺsok in pri nobenem dejavniku tveganja za kronične bolezni, razen kajenju, ni prišlo do ugodnih trendov. Najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezen srčnih Žil je zvišan holesterol v krvi. Dve tretjini ljudi ima zvišan holesterol v krvi, vendar je spodbudno, da ima 40% teh mejno zvišane vrednosti, ki jih večinoma lahko normaliziramo s pravilno prehrano in omejitvijo maščob v prehrani (Slika 4). Slika 4. HoLEsTERoL - delež preiskovancev s 95% lZv vzorcih CIND! 90/91 in 96/97 BO 70 60 Ś50 'N Ś40 o oao 20 ĺ0 0 <5,2 nrnol/l 5,2-6,49 mnni/l D ClN D l ooloĺ 1n=ĺ ooz1 6,5-7,8 nrrpl/l >7,8 nrnol/l !ClNDl 96ĺ97 (n=1342) Neugodni trend v šestih letih se kaže tudi pri aterogenem LDL holesterolu, kjer je prišlo do statistično pomembnega upada normalnih vrednosti LDL holesterola pod 3 mmol/l iz 32,9 na 23,4 % in do porasta deleŽa tistih z vrednostmi LDL holesterola med 3-5 mmol/l (iz sg,S na 64,2%) in tistih z vrednostmi nad 5 mmol ll (iz 7 ,6 na 12,4%) (Stika 5). Pri zaščitnem HDL holesterolu so spremembe v šestih letih zelo neugodne. Statistično pomembno je porastel deleŽ tistih s tvegano nizkimĺ vrednostmi HDL holesterola (< 0,9 mmol/l) iz 10,5% na 22,2% in upadel deleŽ tistih z zaščitnimivrednostmi HDL holesterola (> 1 mmol/l) (slika 6). 36 32;6 19 .18,3 44.1 40 17 Slika 5. LDL HoLEsTERoL - deleŽ preiskorancevs 95% lZvvzorcih CINDI 90/91 in 96/97 80 70 60 s50 'Ü ło o r3o 59,5 64,2 3219 , 23i4 12,4 <3 mntĺ/l 3-5 mrnol/l >5 mnpl/l D CINDI 90/91 (n=1692) tr CINDI 96t97 (n=1342) SIika 6.HDL HoLEsTERoL - deleŽ preiskovancev s 95%lzv vzorcih clNDl 90/9í in 96/97 80,3 <0,9 mrnol/l 0,9-1 mrnol/l >'1 mrnol/l !clNDl90/9'1 (n=1692) ÜclNDl96/97(n=1 20 10 0 80 70 60 ěę 5o 'N g40 o oao 20 ĺ0 0 Le dobra polovica ljudi ima normalen krvni tlak. Trend v šestih letih je statistično pomembno neugoden. Četrtina ljudi ima zvišan krvni tlak (več kot 160/95), petina pa mejno Zvišanega, ki ga lahko zniŽamozzdravo prehrano in zdravim načinom Življenja (Slika 7). 13;3 ío,5['_.l f-lt ,*' I 9,2 tíl 18 80 70 60 Slika 7. KRVNI TLAK - deleŽ preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CINDI 90/91 in 96/97 60,9 51,2 26,9 18,9 -o 50 )N -g (, o 40 30 20 10 0 ' Ťoa2 21;9-_" <140/90 mmHg 140/90-159/94 nrri-lg >=160/95 mml-lg !clNDl90i91 (n=1692) trCtNDt 96t97 (n=1342) Prim_erna telesna dejavnost ugodno vpliva na krvni flak, presnovo sladkorja in maščob v krvi, na odpornost organizma in zmanjšanje stresa. Vendár je primerno telesno dejavnĺh le tretjina ljudi; nekoliko bolj dejavni so mośki (Slika 8). Slika 8. TELESNA DEJAVNOST - delež preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CINDI 90/91 in 96/97 Telesno dejavni l/ejno telesno dejavni Telesno nedejavni D CINDI 90/91 (n=1692) EI CtNDt 96t92 (n=1342) 80 70 60 s50 'N 940 o oao 10 Glavna zunanja vzroka debelosti, ki pomembno pospešuje kronične bolezni, sta nepravilna prehrana in nezadostna telesna dejavnost' Več kot polovica ljudije predebelĺh; prednjačĺjo moški in to Že v mladĺ in srednjiŽivljenskidobi (S|ika 9). 50,7 40,4 29p 33,8 33;4 19 80 70 60 ;ł so 'N 940 o O30 20 ĺ0 Slika 9' STANJE PREHRANJENOST| (BMl) 'delež preiskovancev s 95% lZ v vzorcih CIND! 90/91 in 96/97 35,6 36,8 42,9 40,6 20,5 21;6 podhranjeni U CIN D I 90/91 (n=1692) 4. z U'KLAJEN2 AKcIJo DRŽAVE rN sIRoKE TER SPREMEMBo PREHRÁNS KEGA vzoRcA LJUD| LAHK) P1MEMBN) ZMANJšAM) zBol-EvNosrrN UMRt-JtVosT zARAĐt sRiNo Žltulu BoLEzNl _ PRIMER USPEHA SEYERNE KARELIJE, FINSKA Preventiva in izvajanje prehranSke politike na nivoju drŽave se izplača in to dokazujejo pozitivne izkušnje iz razlićnih delov sveta. Pomemben primer je finski projekt Severna Karelija. Gre za enega najbolje organiziranih in najuspešnejših preventivnih programov nasploh. Projekt je bil v Začetku zastavljen za preprečevanje bolezni srca in oŽilja in je bil omejen na demonstracijsko regijo Severno Karelijo' Kasneje So ga zaradi uspešnosti razširili še na preprečevanje drugih nenaleZljiVih bolezni (raka, sladkorne bolezni...) in na promocijo zdravja, predvsem med otroki in mladostniki' V kratkem času je prerasel meje Severne Karelije in se razširil na območje celotne Finske. Kako je projekt potekal in kje so Vzroki za njegovo uspešnost? Smrtnost moških zaradi bolezni srca in oŽilja je v finski pokrajini Severni Kareliji leta 1970 dosegla najvišjo stopnjo na svetu. Leta 1972so prebivalci te pokrajine naslovili na finsko vlado peticijo, v kateri so zahtevali takojšnje Ukrepanje. Sile so zdruŽili vlada in finski lnštitut za varovanje zdravja (KTL)' politiki in strokovnjaki na drŽavni in lokalni ravni, ob široki podpori prebivalstva Severne Karelije. Preventivo in intervencije so izvajale in še izvajajo druŽbene organizacije in društva ter prebivalci sami. nornalno prehranjeni rnejno Prekonerno prekonerno prehranjeni prehranjeni n C|NDl 96ĺ97 (ll=1342) 20 DrŽava je imela posluh za priporočila strokovnjakov in je bĺla pripravljena poseči po koľenitih spremembah na vseh ravneh; na področju kmetijstva, prehrambene industrije, politike cen, izobrażevanja itd. Ljudi )e z izobra- Ževanjem usposobila in jim z dostopnostjo omogočila zdrav izbor prehrane, kije na Finskem cenejši od nezdravega. V kmetijstvu so se preusmerili v pridelavo jagodičevja in drugih vrst sadja in zelenjave ter zmanjšali poudarek na Živinoreji' ki je bila do zać'etka projekta glavna finska kmetijska panoga' Ponudba in potrošnja masla, ki je predstavljalo narodno jed, se je postopno močno zmanjšala' nadomestila ga je zdľava margarina, na trŽišču se je pojavilo mleko in mlečni izdelki z minimalno vsebnostjo maščob (do 0.1%). Prebivalce preko sredstev javnega obveščanja še vedno sistematično ozaveščajo o zdravi prehrani in zdravem načinu Življenja. Preko gospodinjskega zdruŽenja Mańta ucijo gospodinje po vaseh in mestih izbirati in pripravljati zdravo hrano. otroke v šoli ne le učijo o zdravi prehrani in zdravem načĺnu Žĺvljenja, ampak jim zdrav obrok hrane dvakrat dnevno tudi ponudijo. Malico in kosilo regresira vsakemu finskemu šolarju drżava. Številni programi zdravega načina Življenja so našli svoje mesto med osnovnošolci in srednješolcĺ. Zadnjih deset let so usmerili svoje sile tudi v akcijo za prenehanje kajenja in v spodł:ujanje prebivalstva k redn i telesn i dejavnosti. V Severni Kareliji se je v 20-ih letih' od leta 1972 do leta1995, zniŻala smrtnost zaradi bolezni srca in oŽilja med aktivnim moškim prebivalstvom za 680/o, za koronarno boleznijo pa za 73o/o' Prav tako se je zniŽala umrljivost zaradi raka (za 45%), posebno umrljivost zaradi pljučnega raka (za 71%), kar sĺ:vpada zizrazitim padcem prisotnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni. V letih od 1972-97 se je močno zniŽala srednja vrednost krvnega holesterola prĺ ljudeh, kar predstavlja bistveno zmanjšanje tveganja za bolezni srca in oŽilja. DeleŽ kadilcev se je pri moških srednjĺh let zmanjšal od 53% na 31% (a,5) (slika 10). Slika 10: Sprememba dejavnikov tveganja v Severni Kareliji v ietih 1972-1997 (starost 30-59 let ) Leta Moški Zenske Kajenje o/ /o S-holesterol mmol/l Krvnitlak mmHg Kajenje o/ /o S-holesterol mmol/l Krvni tlak mmHg 1972 52 6.9 149t92 10 6.8 153192 1977 44 6.5 143t89 10 6.4 141ĺ86 1982 36 6.3 145ĺ87 '15 6.1 141ĺ85 1987 36 6.3 144ĺ88 16 6.0 139/83 1992 32 5.9 142ĺ85 17 5.6 '135/80 1997 31 5.7 140t88 16 5.6 'ĺ33/80 21 ZniŽanje zbolevnosti in umrljivostizaradi boleznisrca in oŽilja na nivoju celotne drŻave je s S_letnim zamikom sledilo spremembam v Severni Kareliji (4'5) (Slika I 1). Slika 11 Coľonary heaľt dĺsease moľtality in all Finland anđ in the pľovince of Noľth Kaľelia 1969-t9r5 (men, aged,35-64) 800 700 600 500 400 300 200 100 o o o o o ŕl +) dÚ € l{ o a I I I I I { --> I of North Karelia Project extension of the Pľoject nationally \ \ I I I I I I \ \ \ \ AlI Finlanđ -657o North Karelia -737o \ I I I I t I I lł 1/\ t \ \ 69 71 73 75 77 79 8L 83 85 87 89 91 93 95 Year National Publlc H€alt tnstitute _ KTL l997 22 Finski preventivni program predstavlja dober vzgled, ki nas lahko prepriča, da je preprečevanje bolezni moŽno in lahko tudi zelo uspešno. Koristi od nje imajo seveda ljudje sami in dolgoročno predvsem drŽava, ki lahko tako bistveno zmanjša stroške zdravljenja in vseh ostalih posledic zgodnjega zbolevanja in umiranja zaradi kroničnih bolezni (5). 5. WHo PREHRA/vsr(Á KoNFERENoAV sLoVENIJl NAMENJENA lzDELAvl AKctJsKEGA NAčRTAzA PREHRAN? zA DRŽAVE Jv EvRo P E _ s LovEN lJ A P oTR EB U J E ĹÁ s INo N AC I o N ALN o PREHRÁ'VSKo PoLlTlKo Slovenija je bila od 1.-3.6. 2000 na Brdu pri Kranju gostiteljica Prehranske konference, katere namen je bila izdelava akcijskega načrta za prehrano za drŽave JV Evrope. organizator konference je bila ob sodelovanju Ministrstva za zdravstvo RS, urada SZO v Sloveniji in CINDI Slovenija Svetovna zdravstvena organizacija' Konferenca je potekala v obliki učnih delavnic in je bila namenjena predvsem strokovnjakom ministrstev. Namen delavnic v sestavi drŽav JV Evrope je bil: 1. oblikovanje prehranske politike glede na naravne danosti in geografsko- ekonomsko lego drŽav JV Evrope, 2. promocija trajnostnega razvoja v JV Evropi kot tudi regionalnih povezav v zv ezi z izvajanjem prehranskih prioritet, 3. izboljšati veščĺne za medsektorsko sodelovanje v smeri razvoja prehranske politike, 4. ustanoviti JV evropsko mreŽo za hrano in prehrano. Konference se je udeleŽilo 35 predstavnikov iz B drŽav JV Evrope. lz Slovenije so se konference udeleŽili predstavniki večine za prehransko politiko odgovornih ministrstev. lmenovana skupina lahko predstavlja osnovno medsektorsko, vladno delovno telo, ki bo začelo z aktivnostmi razvoja prehranske polltike. KAKŠNE So ZAKoNSKE osNovE z^ RAZVoJ PREHRANSKE PoLlTlKE V SLOVENIJI? V Slovenijije bil v začetku junija sprejet in v uradnem listu 13.6.2000 objavljen (6) Zakon o zdravstveni ustreznosti Živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. V skladu z odloki omenjenega dokumenta je vlada republike Slovenije ustanovi Urad za prehrano, namenjen spremljanju problematike na področju prehrane v Sloveniji. Urad RS za prehrano bo medvladno telo na področju hrane in prehranjevanja. 23 Urad RS za prehranoizvaia naslednje naloge: - spremlja prehranske navade populacije, - pripravi predlog nacionalnega programa za vodenje prehranske politike, _ koordinira dejavnosti ministrstev na področju izvajanja prehranske politke, - usmerja prebivalce v zdrave prehranske navade, - predlaga metode za izvaianie nacionalnega spremljania v zvezi z zdravo in higiensko neoporečno hrano, - koordinira mednarodno sodelovanje in dejavnosti na področju prehrane, - izvĄa druge naloge, doloóene s strani slovenske vlade. Pri Ministrstvu za zdravstvo bo moral biti ustanovljen tudi Svet za živila in prehrano, kot strokovno in posvetovalno telo na področju doktrinarnih, metodoloških in strokovnih nalog v zvezi z vodenjem prehranske politike ter zdravstvene problematike, Vezane na Živila in prehrano. Svet za Živila in prehrano naj bi sestavljali strokovnjaki s podroója zdravstva, kmetijstva, Živilstva, veterine, zaščite potrošnikov, vzgoje in izobraievanja in varstúa ter zaščite okolja. V nacionalnem programu Republike Slovenije Zdravje za vse do leta 2OO4ie naveden cilj - sprememba prehranskih vzorcev, ki so zdravju škodljivi. Da bo ta cilj doseŽen, je treba neprestano opozarjati ljudi na pomen zdrave uravnoteŽene prehrane in uresničevati naslednje aktivnosti: - ozaveščanje populacije o načelih zdrave, uravnoteŽene prehrane in uveljavljanje zdravih prehranskih navad z vidika pravilne izbire Živil in biološke sestave hrane, - organiziranje stalnega spremljanja prehranskih navad za proučevanje zdiavstvenih in statističnih podatkov o zbolevnosti in umrljivosti, ki so direktno ali indirektno vezani na prehranske vzorce in kvaliteto prehrane, - ocenitev prehranskega stanja, še posebej v rizičnih skupinah populacije, - udeleŽba pri oblikovanju nacionalne prehranske politike' - usmerjanje populacije k zdravemu načinu prehranjevanja, - ustanovitev zgoraj imenovanih teles (Urad in Svet). ZAKLJUCKIIN RAZPRAVA 1. Slovenci pogosteje zbolevamo in umiramo za boleznimi srca in oŽilja, cerebrovaskularnimi boleznimi, rakom in drugimi kroničnimi boleznimi kot prebivalci drŽav EU. 24 2. Slovenci se nezdravo prehranjujemo, jemo preveč kalorično hrano, veliko preveč skupnih maščob, preveč nasičenih maščob, premalo polnozrnatih škrobnih Živil, sadja, zelenjave in balastnih snovi. lmamo nezdrav reŽim prehrane in nezdrave načine priprave hrane. 3. Slovenci imamo visok nivo in neugoden trend dejavnikov tvegaĄa za srčno Žilne in druge kronične bolezni. Nezdrava prehrana pomembmo pogojuje in pospešuje dejavnike tveganja za te bolezni 4. Slovenija potrebuje lastno strategijo nacionalne prehranske politike, s katero bo na vseh ravneh sistematično uvedla ukrepe za zboljšanje prehrane Slovencev. Ti ukrepi morajo ljudem zagotavljati zadostne količine varne in zdrave hrane, torej zajemajo celotno prehrambeno verigo: od pridelave ali uvoza hrane do njenega uživanja, torej tudi sistematično izobraŽevanje in ozaveščanje prebivalcev o zdravem prehranjevanju. 5. Prehranjevanje je osnovni steber človekovega Življenja, zdravja in razvoja skozi vse Življenje. Zdrava prehrana in ustrezna hrana sta ključna dejavnika za preŽivet1e, rast, mentalni razvoj, delovanje in učinkovitost, zdravje in dobro počutje od najzgodnejšega fetalnega razvoja, preko rojstva, obdobja dojenčka, otroka, pubertete in naprej v odraslo dobo in starost. Dostop do varne zdrave hrane je osnovna človekova pravica, zapisana v dokumentu SZo ,,Zdravje za vse v 21. stoletju". 6. DrŻava je najbolj odgovorna za zdravstveno stanje populacije vseh socialnih skupin. Morala bi se zavedati povezave med spremembami v prehrani in posledĺčnimi spremembami v zdravju njene populacije ter z njim povezanimi ekonomskimi učinki. Zalo bi morala zagotavljati svojim drŽavljanom zadostne količine zdrave in varne hrane in si prizadevati za nji hove zdr av e prehranjevalne vzorce. 7. Vsaka drŽava mora oblikovati lastno prehransko politiko političnih, kulturnih, socialnih in ekonomskĺh okoliščĺn, zdravstvenih problemov, vezanih na hrano ĺn prehrano in ciljnih skupin prebivalcev ter danosti, povezanih z domačo pridelavo in uvozom hrane' 8. Učinkovita prehranska politika potrebuje multisektorski in multidis- ciplinarni pristop, koordinirano delovanje različnih ministrstev, ki vključujejo celotno prehrambeno verigo. Večji poudarek mora biti na zdravju pri oblikovanju kmetijske, ekonomske, uvoznolizvozne in izobraŽevalne politike. ,,Zdravje Za Vse v 21. stoletju" navaja, da so vsi sektorji odgovorni za dosego boljšega zdravja. 9. MoŽen način za integriran medsektorski pristop je ustanovitev medvladnega telesa npr. medsektorski urad za prehrano ali vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo boljše sodelovanje med različnimi ministrstvi. V Sloveniji daje zakonsko osnovo takemu delovanju Urad za prehrano in Svet za Živila in prehrano. 25 LITERATURA: 1. Zdravje v Sloveniji. Mnistrstvo za zdravstvo. lnštitut za varovanje zdravja republike Slovenije. Ljubljana 1 999 2. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, oddelek za Živilstvo, 1997 3. Gradišek A, Šoln D, Tršan V, Zakotnik Maucec J, Prešeren N, Kovač M, Cakš T, Bulc M, Gabrovšek S, Milohnoja lrĺ. Štuoija dejavnikov tveganja za nastanek kronicnih nenalezljivih bolezni v Ljubljani' Zdrav Var 1992',31:71-77 ' 4. Jousilahti P, Tuomilehto J, Korhonen HJ, Vartiainen E, Puska P, Nissinen A. Trends in cardiovascular disease risk factor clustering in eastern Finland: results of 15 year follow-up of the North Karelia Project. Preventive Medicine 1994; 23: 6- 14. 5. Puska P, Tuomilehto J, Nissinen A, Vartiainen E. The North Karelia Project: 20 yerar results and experiences. National Public Health lnstitute, KTL, Helsinki 1995 6. Ur. L Republike Slovenije, Št. sz, ĺs'o.z000, Str. 6949-6955. 26 PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV Z VIDIKA PRIPoRočrĺ, wcnľ (WoRLD CANCER RESEARCH FLIND) Verena Koch UVOD Znanost o hrani in prehrani ima v sodobnem svetu vedno večjo vlogo, saj je način prehranjevanja dejavnik, kivpliva na počutje, zdravje in pojav bolezniter posredno tudi na dolŽino Življenja. Rezultati raziskav v svetu potrjujejo dejstvo, da je neustrezna prehrana eden izmed prvih zunanjih dejavnikov tveganja za nastanek nekaterih bolezni srca in oŽilja ter nekaterih vrst raka, kijih uvrščamo med najpogostejše civilizacijske bolezni' Na podlagi poznavanja prehrane v razlĺčnih zgodovinskih obdobjih lahko sklepamo, da se je stanje prehranjenosti prebivalstva spreminjalo. Hiter socialno-ekonomski in gospodarski razvoj, posebno razvitega dela sveta, je v zadnjih desetletjih vplival na večjo dostopnost hrane in s tem povečal moŽnost uŽivanja večjih količin hrane, kar pa negativo vpliva na organizem prebivalcev. V primerjavi prehranjenosti prebivalstva razvitega in nerazvitega sveta smo tako še vedno priča pojavu bolezni zaradi nedohranjenosti predvsem v nerazvitem delu sveta, v drŽavah razvitega sveta pa se srečujemo s čezmerno prehranjenostjo in pojavom tako imenovanih civĺlizacijskih bolezni. Po dosegljivĺh podatkih v svetu upadajo bolezni, ki so povezane z revščino, narašča pa število bolezni, ki so povezane s preobilno prehrano.Żal je takšna prehrana prebivalstva eden izmed spremljajočih kazalnikov razvitega sveta. Pojem prehranskih navad prebivalstva opredeljuje poznavanje prehrane prebĺvalstva z vidika kakovosti Živil, količine zauŽitih hranljivih snovi, ritma prehranjevanja, načina priprave hrane in tudi načina njenega uŽivanja. Poznavanje prehranskih navad prebivaĺcev je toĘ temeljnega pomena tudi za oblikovanje smernic načina in vrste prehrane, ki zagotavlja varovalni učinek na človekov organizem in s tem posredno zagotavlja boljše splošno zdravje prebivalstva. Z gotovostjo lahko trdimo, da je prehľana prebivalstva zrcalo vsakdanjega Življenja posameznika in druŽine; označuje socialni ozĺroma druŽbenĺ poloŽď1, vpliv stopnje gospodarskega razvoja. pa tudi vpliv kulture in vere. ln ne nazadnje je ustrezna prehrana prebivalstva v veliki meri odvisna od znanja o zdravi prehrani, torej tudi od vsebine programov vzgoje in izobraŽevanja na vseh ravneh izobraŽevanja' Nekatere domače študije opisujejo le etnografske vidike jedi in načina prehrane pri Slovencih (Godina - Golija,'ĺ995), nekatere pa podajajo tudi 27 kvalitativno oceno prehrane nekaterih skupin prebivalstva Slovenije (Pirc, 1945; Pokorn, 19B9; Makarovič, 199í)' po opravljeni raziskavi o prehranskih navadah odraslih prebivalcev Slovenije leta 1997 smo dobili dovolj zanesljive podatke, na podlagi katerih lahko Že predvidimo nekatere nujne spremembe v prehrani prebivalstva. S temi sprenlembami lahko vsaj delno vplivamo na zniŽanje pojavnosti nekaterih civilizacijskih bolezni (Trichopoulos, Willet 1996, Doll, Peto 1981, Willet 1995, Diet,... 1990). S statistiöno-epidemiološkimi metodami lahko prehranske navade povezujemo z objektivnimi parametri zdravstvenega stanja in na podlagi ugotovitev predlagamo spremembe v prehrani z vidika varovanja zdravia. Priporočila World Cancer Research Fund (WCRF) za varovalno prehrano zoper raka so oblikovana na osnovi 'l4-tih kľiterijev: splošna preskrba organizma z Živili, vzdrievanje telesne mase, vzdrŽevanje telesne aktivnosti, uŽivanje sadja in zelenjave ter drugih rastlinskih Živil, uŽivanje alkoholnih pijai, mesa' količina skupnih maščob in uŽivanje olja, uporaba soli, shranjevanje in konzerviranje Živil, količina aditivov in reziduov v hrani, priprava hrane' uporaba dietnih nadomestkov ter kajenje. V prispevku smo povzeli najpomembnejša dognanja te raziskave in jih primerjali s priporočili WCRF in WHo. Ti izsledki pa so lahko izhodišče za pripravo smernic zdrave prehrane za prebĺValce Slovenije'. VZOREC IN METODE DELA Na področju celotne Slovenije smo z uporabo dvostopenjskega naključnega vzorčenja izbrali 2183 anketirancev, moških in Žensk v starosti med 18. in 65.letom' Anketirane smo spremljali tudi v povezavi z določenimi sociodemografskimi spremenljivkami (spol, starost, izobrazba, tĺp naselja, regija). Za metodo dela smo izmed znanih metod epidemioloških raziskav uporabili metodo Vprašalnika pogostosti uŽivanja določenih Živil (Willet' 1990)' Vprašalnik smo oblikovali na podlagi pilotske študije, s katero smo določili 64 najpogosteje uŽivanih Živiliz Vseh šestih Živilskih skupin. Z uporabo statistične analize smo rezultate ovrednotilitudi na podlagi statistično značilnih razlik med anketiľanci, ki so bili razdeljeni v skupine glede na spremljane sociodemografske spremenljivke. Vprašalnik je poleg pogostosti zauŽitih Živil vseboval vprašanja, ki so se nanašala na ritem prehranjevanja in na način priprave nekaterih Živil. 28 REZULTATI Hranilna vrednost povprečno dnevno zaužite hrane odraslega v Sloveniji v primerjavi s priporočili SZo : . deleŽ dnevno zaužitih beljakovin je v mejah priporočil, o deleŽ dnevno zauŽitih skupnih ogljikovih hidľatov je v primerjavi s priporočili premajhen, saj dosega le39,3o/o energije, . količina povprečno dnevno zauŽitih prehranskih vlaknin ne dosega niti spodnje meje priporočil, saj znaša le 20,1 g/dan, . energ|jski deleŽ skupnih maščob v povprečni dnevnĺ prehrani močno presega zgornjo priporočljivo vrednost in znaša 44,3vo. Tudi količina nasičenih maščobnĺh kislin v povprečni dnevni prehrani odraslega prebivalca Slovenije je prevelika in znaša 14,8o/o energije. Povprečna vnešena dnevna energija odraslega pľebivalca Slovenije znaša po rezultatih naše raziskave 11422,5 kJ/dan; statistično značilne razlike so opazne med nekaterimi skupinami znotraj spremljanih sociodemografskih spremenljivk. Pogosŕosŕ uživanja določenih živil lzmed vseh naštetih Živil anketirani napogosteje dnevno uŽivajo mleko in jogurt, čeprav je še vedno 10 % takih, ki mleka in mlečnih izdelkov nikoli ne uŽivajo. od sadja najpogosteje vprašani uŽivajo jabolka ĺn hruške; 33,8 % uŽiva to vrsto sadja ena do dvakrat dnevno. Rezultati kaŽejo, da odrasli povprečno zauŽýď1o en sadeŽ dnevno. Pogostost uŽivanja vrtnin kaŽe, da odrasli v Slovenĺji najpogosteje uŽĺvajo presno solato, krompir in paradiŽnik, ostale vrste zelenjave uŽivajo povprečno 1-krat tedensko. Skoraj nikoli pa ne uŽiva zelenjave kar 12 % vprašanih. Vse vľste mesa, naštete v vprašalniku, uŽivajo anketirani povprečno 'l-krat tedensko, le telečje in kunčje meso je na jedilniku povpľečno 'ĺ-krat mesečno. Glede maščobnih Živil smo ugotovili, da kar 42,3 o/o anketiranih nikoli ne uporablja svinjske masti, olja pa le 2 % vprašanih' Kruh je najbolj pogosto zauŽito Živilo med Živiliiz skupine Žit in Žitnih izdelkov - izredno malo posegajo anketirani po kosmičih, zdrobu, kašah. Odrasli prebivalci Slovenije v kar 66,1 % pijejo pravo kavo vsak dan, 21,4o/o pije dnevno č,ą, 29,3 % sadne sokove, 36,'ĺ % pa osveŽilne brezalkoholne pijače in mineralne vode. Z ozlrom na odgovore o pitju alkoholnih pijač kaŽejo rezultati nerealno sliko porabe alkoholnih pijač v Sloveniji. 29 Pogosŕosŕ uživanj a razl ično pripravljenega mesa S toplotno pripravo mesa za uŽivanje spreminjamo ne le organoleptično, temveč tudi hranilno vrednost mesa. Z vidika varovanja zdravja zato v smislu dobrih prehranskih navad priporočamo predvsem dušenje in kuhanje, le malokrat naj bi bilo na naših mizah pečeno, še manj pa ocvrto meso. Na podlagi rezultatov naše raziskave je povprečna dnevna količina zauŻitega mesa 112,8g na osebo in kar 70,6 g mesnih izdelkov, Rezultati kaŽejo, da skoraj polovica (47,5 %) anketiranih uŽiva ocvrto meso tedensko; pogosto uŽivajo vprašani pečeno meso in manj pogosto kuhano teľ dušeno. Pogosŕosŕ uživanja zelenjave Ín sadja V primerjavi s priporočili WHo in WCRF je koliěina povprečno dnevno zauŽite zelenjavá premajhna, saj Vprašani najpogosteje uŽivajo zelenjavo le 3 do 4 krat na teden. Nikoli ne uŽiva zelenjave kar 10,6 o/o anketirancev. Najpogosteje presno zelenjavo uŽivajo anketirani le v obliki sveŽe solate Q+,5Ýo vsakodnevno), zelenjavo kot prikuho pa povprečno dnevno zauŽije le 6,9 % vprašanih. lz rezultatov o pogostosti uŽivanja naštetih vrst sadja lahko povzamemo, da odrasel prebivalec Slovenije vsak dan v povprečju zauŽýe vsaj en sadeŽ' Skupne maščobe in olja v prehranskih navadah Rezultati raziskave kaŽejo bistveno večjo vrednost skupnih maščob v prehrani odraslega prebivalca Slovenije kot jo priporoča WHo (Diet'.., 1990). Prevelik je tudi deleŽ nasičenih maščobnih kislin v povprečni dnevno zauŻiti prehrani anketiranih, kar kaŽe na razmeroma pogosto uŽivanje ŽivilŽivalskega izvora, kivsebujejo maščobo (maslo, mesni izdelki in vrste mastnega mesa). Kakovost uporabljenih maščob v pripravi hrane se spreminja, saj Vedno manj uporabljamo maščobe Živalskega izvora in Vedno več maščobe rastlinskega izvora (lnštitut za higieno' 1992). Dosoljevanje hrane V naši prehrani je količina dnevno zauŽite soli prevelika in navada, da hrano dodatno solimo, ko je Že na kroŽniku, je vse prej kot dobra. Zato nas je zanimalo, koliko je ta navada prisotna med odraslimi prebivalci Sloven'lje. Rezultati kaŽejo, da kar 26,4 % anketiranih jedi na kroŽniku še dosoljuje. lndeks telesne mase Rezultati so pokazali, da se sicer največji deleŽ anketirancev povprečno uvršöa v skupino z lTM 20 do 25, vendar je prevelik deleŽ odraslih prebivalcev 30 Slovenije z lTM nad 25 (45,2 %); te Že uvrščamo V skupino z dejavnikom tveganja za nastanek civiĺizacijskih boĺezni. Telesna aktivnost Telesna aktivnost je eden izmed vplivnih posrednih dejavnikov za nastanek tveganja civilizacijskih bolezni. Ker je tesno povezan tudi z indeksom telesne mase, nas je zanimalo, koliko so naši anketiranci telesno aktivni. Vsak dan se s telesno aktivnostjo ukvarja 20,3% vprašanih, nikoli pa tega ne dela 23,9 o/o. Kajenje Poleg pravilne prehrane sodi k zdravemu načinu Življenja tudi opuščanje zdravju škodljivih razvad, med njimi je močno zastopano kajenje. Povprečno imamo med odraslo populacijo kar 32,3 % kadilcev. Med kadilcije največ takih, ki pokadijo 16 do 20 cigaret dnevno. Rezultati raziskave kaŽejo, da so prehranske navade povprečnega odraslega prebivalca Slovenije neustrezne, saj v primerjavi s priporočili WHo in WCŔF ne sledijo osnovnim smernicam varovalne prehrane in napake, kĺ smo jih z rezultati raziskave ugotovĺĺi vodijo k slabšim kazalcem zdravstvenega stanja prebivalstva. Ker odrasli prebivalci tvorijo vedenjski vzorec násĺednjim generacijam, moramo usmeriti pozornost tudi v prehransko vzgojo, ki naj bo d el vseŽivlje n s ke g a izobr ažev arya p re biva lstva. ZAKLJUčEK VIRI 1. Doll,R./Peto,R.1981. The causes of cancer: quantitative estĺmates of avoidable risks of cancer in the United States today. Journal of National Cancer lnstitute, 86, s.281-286. 2. Booth, D.A. 1994. Psychology of nutrition. London, Talor&Francis, 22g s. 3. Boyle, P./Primic-Žakelj, M. 1996. Evropskĺ kodeks proti raku. obzornik zdravstvene nege, 30, s. 3-S. 4. Braitman, L.E./Edlin, E.v./stanton, J.L. 'lggs. obesity and caloric intake: Natĺonal Health and Nutrition Examintion Suľvey of 1gi1-1g75 (NHANES |), Journal oÍ Chronical Diseases, 38, s.727-732. 5. Gatugna, N./subar, A.F./Heimendlnger, J./Kahle, L.L. 1gg2. Nutrition and cancer prevention knowledge, beliefs attitudes and practice: The 1987 National Health lntreview survey. Journal of American Dietetic Association, 92, s. 963-96g. 6. Fabry, P.Z.lFodor, Z.lĘeji, T./Zvolanskova, T. í964. The frequency oÍ meals. Lancet, 2, s.614-700. 31 7. Fox,B.A./Cameron,A.G.1995. Food science, Nutriton & Health, London,388 s. 8. Passmore, R./Eastwood, M.A. 1986. Human nutrition and dietetics. London, s. 34-39. 9. Pokorn, D' ĺ99o. Politika prehrane in ľak v Republiki Sloveniji. onkološki dnevi otočec. 10. Pokorn, D. ĺ994. Risk factors connected with the appearance oÍ cronical diseases and cancer in the Republic of slovenia. Radiological and oncology,28, s. 40-48- 11. Pompe-Kirn, V./Primicżakelr, M./Ferligoj, A. 1992' Zemljevidi incidence raka v Slovéniji 'ĺ978-1987. Ljubljana, onkološki inštitut, 104 s' 12. Prehrana in zdravje v R Sloveniji. í996. Ljubljana, Medicinska fakulteta, lnštitut za higieno, 29 s. 13' Primic - Žakelj M' í996. Prehrana in zbolevanje za raki debelega črevesa in danke. v: Tehnologija, hrana, zdravje: knjiga del = Technology, food, nutrition: proceedings. 1. slŇ'enski kongres o hrani in prehrani z mednarodno udeleŽbo' żl.-zs. Äpril 1996, Bled = 1"1 Slovenian Congress on.Food and Nutrition with lnternational Participation, April21-25,1996, Bled. Ljubljana, Društvo Živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Slovenije, 1997' 14' Primic - Žakeli, M. ĺ993. Etiologija in primarna prevencija raka' Zdravstveno varstvo, 32, s. 193-198. 15. Primic-Žakelj,M. í997. Meso v etiologiji raka. V. Meso v prehrani in zdravje. Radenci, s.57-62 16. Primic-Žakelj,M. ĺ999. Prehrana in rak. V.Pomen prehrane pri nastanku in zdravljenju malignih obolenj. 25. strokovni seminar iz onkologije in onkološke zdravśtvene nege za medicinske sestre. Radenci' s'11-14 í7. Rozin, P. 1996. The socio-cultural context of eating and food choice. V: Food choice, acceptance and consumption. London, Blackie Academic Professional, s.83-102. 18. Shils, M.E./Olson, J.A./Shike, M. 1994. Modern nutrition in health and disease. Malvern, Lea & Febiger, 1635 s. 19' Trichopoulos,D./l/t|lllet,W.c.í996. lntroduction: nutrition and cancer' Cancer Causes and Control, 7, s.3-7 20' WGRF. í997' Food, Nutrition and the Prevention of Cancer: global perspective. American lnstitut for Cancer Research, 18 s. 21. WCRF.,Iggg. Diet and Health Recommendations for the Prevention of cancer. London, 34 s. 22. wHlo. Diet, nutrition, and the prevention of cronic diseases. 1990' Repoń of WHo Study GrouP, Geneva, 1990,203 s. 23. Willet, W.G. in dr. í990. Relation of meat, Íat, and Íibre intake to risk of colon cancer in a prospective study among women. New Engl J Med, 1990,323, s' 1664-1672. 24. Wlllet, W.C./Stampfer, M.J. í990. Dietary fat and cancer: another view. Cancer Causes Control, s.1 1 03-1 1 09. 25. Willett, W. í99o' Nutritional Epidemiology. oxford university press, 1990, 396 s. 26. Willet,W.c. í995. Diet, nutrition and avoidable cancer. Environmental Health Prespectives, 103, s. 165-170. 32 PIVSKE NAVADE PRI SLOVENCIH Zd e n ka Ce b a še k-T rav n i k, M arj etka H ov n i k Ke ršm an c UVOD Pivske navade, še bolj pa pivsko vedenje, določajo nivo porabe alkohola v določenem okolju' V Slovenijije do pred nekaj let pivske navade preučevala predvsem alkoholna industrija, saj so ti podatki pomembni za načrtovanje proizvodnje in prodaje alkoholnih pijač^ Za zdravstveni vidik rabe alkohola pa je bolj pomembno pivsko vedenje posameznih skupin prebivalstva, vendar so razpoloŽl1ivi podatki premalo obseŽni in natančni, da bi omogočili načrtovanje potrebnih sprememb na nacionalni ravni. Če Želimo zmanjšati škodljivo rabo alkohola in na ta način omiliti posledice prekomernega pitja, bo drŽava morala nameniti več sredstev preučevanju pivskega vedenja. Potrebno bo ugotoviti, kako so z rabo alkohola povezani starost, spol, zakonski stan, izobrazba, poklic, socialni status, kraj bivanja, religioznost, narodna pripadnost, prehrambene navade, telesna dejavnost in splošno zdravstveno stanje posameznika. V naslednjem koraku bi bilo smiselno poiskati razlĺke med pivskimi navadami pri Slovencih in tistimi pri narodih, ki imajo zaradi rabe alkohola pomembno manjteŽav kot mi. PIVSKE NAVADT - POGLED V ZGODOVINO Stališča, prepričanja in miti o alkoholnĺh p[ačah pomembno vplivajo na pivske navade določene populacije. V Sloveniji se doslej še nismo načrtno lotili preučevanja pivskih navad, kar bi bilo nedvomno izredno zanimivo in koristno raziskovanje. O pitju in pivskih navadah imamo tudi precej zgodovinskih pisnih virov,od davčnih in zemljiških knjig do številnih literarnih in glasbenih del (1). Slovenske ljudske in ponarodele pesmi hvalijo predvsem vino, ki je bilo tudi v 20. stoletju najbolj priljubljena alkoholna pijača Slovencev' Tako poznavalcev niti ne preseneča dejstvo, da se je tńa znašla v naši himni; resda ne v uradnem besedilu, a večĺna ljudi himno povezuje s >prijatli< in >vincem<<' Zanimivo je, da večina ljudskĺh pesmi opeva pitje in ga povzdiguje podobno kot danes to počno predstavniki vinskega lobija. Pesmi z opozarjajočo vsebino so redke in praviloma kratke, kar nam nakazuje, da je strpnost do škodljivih posledic pitja bila vseskozi visoka, čeprav v pregovorih in rekih najdemo tudi opozorila (2)' Prepričanje, da so alkoholne pijače primerne tudĺ za otroke, ima svoje zgodovinsko ozadje, vendar tudi novodobne privrŽence (3). Ti povsem nekrĺtično ponujajo vino mladim, saj je očitno, da ne poznajo osnovnih zakonitosti razvoja določenega vedenja. Zgledovanje ima namreč močan učinek na pivske navade (4)' ob tem pa velja tudi ugotovitev, da zgodnejšemu začetku pitja sledi večja verjetnost nastanka odvisnosti od alkohola (s)' 33 Spoznanje, da se prepričanja spreminjajo počasi, uporabljajo predvsem pridelovalci in izdelovalci alkoholnih pijač, ki na tem dejstvu načńujejo svoje prodajne strategije. Pivsko vedenje je bilo povezano z določenimi rituali, od katerih so bili nekateri vezani na oŽje kulturno okolje, drugi pa so bolj splošni. Praznovanje pomembnih Življenjskih dogodkov pri nas praviloma ni minilo brez vina. Bolj specifični rituali so bili povezani s kmeckimi oziroma vinogradniškimi opravili. V zadnjih desetletjih se tudi pri nas obujajo vinski viteški redovi, ki imajo posebne predpisane ľituale, s katerimi izbranci častijo določene vrste vina' Pivci piva imajo svoje načine druŽenja in dokazovanja Žlahtnosti piva' Seveda ne zaostajajo niti ljubitelji Žganih pijač, ki opisujejo plemenitost ali izvirnost posameznih izdelkov. lzRĄŕJv zvlzls P|TJEM ALKoHoLNlH PIJAě Zmerno pitje (moderate drinking) V knjigah s področja (škodljive) rabe alkohola praviloma ne najdemo izĺaza )zmerno pitje<. Zmerno pitje je izrazito subjektiven pojem in odraŽa posa- meznikov odnos do rabe alkohola. Abstinent v vsakem pivcu vidi poten- cialnega alkoholika. Za redne pivce je zmernost zelo >raztegljiva<< mera in z leti narašča (podobno kot toleranca). Tudi tisti, ki so Že odvisni od alkohola, dostikrat menijo, da pijejo zmerno. Zmerno pitje bomo pač teŽko priporočali pacientom, ki bi si tako ohlapen izraz razlagali v skladu z lastnim načinom pitja. Pametno oziroma preudarno pÍtje (sensible drÍnking) Raziskovalci in drugi strokovnjaki s področja rabe alkohola so si vrsto let prizadevali najti meje med različnimi naěini pitja. Določili so meje tako imenovanega preudarnega pitja, ki naj bi posameznim pivcem sluŽile za orientacijo. Ni naključje, da se je v zadevo vključila tudi British Medical Association in v letu 1995 izdala navodila o preudarnem pitju (Alcohol: Guidelines on sensible drinking). Meje so poskušali postaviti tudi v številnih drugih drŽavah , v Avstriji, na Danskem, Švedskem, v Švici, Kanadi, Avstraliji, velřki Britaniji in v ZdruŽenih drŽavah Amerike. ceprav je bilo postavljanje meja podprto -z izsledki obseŽnih raziskav, se priporočene meje precej razlikujejo (6') Čeprav se subjektivnost odraŽa tudi v izrazu preudarno pitje' Že lahko govorimo o številkah,a so te različne tudi znotraj posamezne drŽave, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji. Tamkajšnje ministrstvo za zdravstvo je pod pritiskom vinskega lobija zvišalo ''Varne meje'', ki sta jih priporočila Royal Medical Colleges in British Medical Association' obe ugledni zdruŽenji se strinjata, da manjše koliěine alkohola lahko zmanjšajo tveganje za srčni infarkt v določenih populacijah, nikakor pa se ne strinjata, da bi ljudi spodbujali 34 k pitju zaradi "kozarčka za zdravje". Tveganje za inÍarkt je moŽno zmanjšati tudi na druge načine (7). Tudi v ZdruŽenih drŽavah Amerike se je zgodil podoben premik v smeri bolj sproščenega odnosa do alkohola, a območja "varnih meja" kljub temu niso spremenili. Pri opisovanju meja med posameznimi načini pitja (z nizkim tveganjem, s srednje izraŽenim tveganjem, z visoko izraŽenim tveganjem) se za pri_ merjavo posluŽujemo enot (units) oziroma meric (drinks) alkoholne pijače' Tako velja za naše Íazmere, da je ena merica en deciliter vina ali četrt litra piva ali eno šilce Žgane pijače. V vsakem primeru ena merica vsebuje pribliŽno 10 gramov alkohola. Upoštevajoč omenjene mere, je tveganje za nastanek z alkoholom povezanih teŽav majhno, če zdrav, odrasel moški popije do 14 meric (po 10 gramov) na teden. ZaŽenskeje ta meja niŽja (do 7 meric na teden), v času nosečnosti in dojenja pa se pitje alkohola ne priporoča. Kanadčani za moške priporočajo do 2 merici na dan, za Ženske pa le eno tretjino te količine. Švedi so bolj ''enakopravni'', tako moški kot Ženske naj ne bi popiliveč kot 110 gramov alkohola na teden ... Tako kot pri enotah in mejah preudarnega pi$a se porajajo dileme tudĺ ob definiciji pivske epizode (8). Določitije treba njen začetek ĺn konec, kar pa je odvisno predvsem od namena določanja (pri normalni populacĺji alĺ pri odvisnih od alkohola). Stout (B) navaja dva načina opisovanja pivskih epizod, ki se razlikujeta glede definicije konca pitja - alije konec dan po zadnjem kozarcu (tip 1) ali pa mora bitivmes 14 dni abstinence (tip 2). Normalno pitje Zanimiva raziskava, ki so jo opravili raziskovalci National lnstitute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAR) in National lnstitute on Drug Abuse (NĺDA) v sodelovanju s kolegi iz Turčije, Grčije, lndije, Nigerije, Romunije, Mehike, Spanije in JuŽne Koreje, (9) je pokazala, da je določanje natančne količine alkohola, ki se sme popiti v okvirih normalnega pitja, odvisna od določene kulture. Enako vel1a za določanje socialnega konteksta, v katerem se pitje alkohola šteje za normalno. Tako je pivski prag, ki še označuje normalno pitje, mnogo višji v Grčiji, Romuniji in Španiji kot v lndiji ali Nigeriji_ Normalnost pitja se torej nanaša na kulturalni kontekst in ne na posameznika in njegove pivske navade. Pitje alkohola za boljše zdrauje - ne hvala Najprej moramo omeniti znano J-krivuljo, ki opisuje odnos med porabo alkohola in splošno umrljivostjo. opis tega odnosa se pojavlja v literaturi že od leta 1920. Gre za pojav, da je umrljivost večja med abstinenti kot med tistimi, ki pijejo malo (ni enako kot zmeľno!). Vendar ta odnos velja predvsem za zahodne kulture, pri Japoncih na primer, ki ĺmajo niŽjo umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, pa ne. Upoštevajoč odnos iz J-krivulje, 35 je zmanjšana umrljivost preteŽno pogojena zznižanim tveganjem za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Posamezne študije tega odnosa so pokazale tudi drugačne rezultate (1o)'o tej problematiki p-a je pisal tudi Edwars (The individual's drinking and degree of risk) (11). Še vedno velja, da pri moških, mlajšimi od 35 let' in pri Ženskah pred menopavzo ni najti bistveno zmanjšanega tveganja. To je zato, ker kardiovaskularne bolezni niso pogost vzrok umljivosti v teh dveh skupinah' Ni pa še znano ali se s pitjem v mladih letih lahko zavarujemo pred kardiovaskularnimi boleznimi v starosti. Pri določanju priporočljivih meja pametnega pitja moramo upoštevatidejavnike kot so spol' telesna konŠtĺtucija, teŽa, zdravstveno stanje, individualna Ôbčutljivost na alkohol in način pitja. To pa je zahtevna naloga, o kateri velja dobro premisliti. Pravila v zvezi s pitjem (osebna, družinska, družbena, reklame) Vsako okolje, ki ga lahko opazujemo kot sistem, ima svoja pravila o uživanju alkohola (1Ą'ra pravila so lahko nedvoumna, jasna ali pa jih je moč razumeti v določenem kontekstu. V neki druŽini na primer velja, da majhni otroci ne smejo piti, Ženske lahko popijejo malo, moški pa več. Prepoved se izreče, količĺne, ki jih popijejo odrasli, pa so odvisne od situacije, druŽbe, razpoloŽenja. Ali drugi primer: v šoli kot sistemu je dijakom prepovedano uŽivanje alkoholnih pijač (po pravilniku), za profesorje pa velja, da v šoli ne pijejo, čeprav jim prepoved ni izrečena. V delovnem okolju je pitje lahko prepovedano, a nekateri zaposleni kljub temu uŽivajo alkoholne pijače v delovnem času (>reprezentanca<)' Vsakdo ima tudi svoja osebna pravila, po kateľih se ravna. Avtorici tega sestavka upoštevata pravilo >treh ne< (ne vozim pod vplivom alkohola, ne ponujam alkoho|nih pijač mladim in ne dovolim uŽivanja alkoholnih pijač na delovnem mestu, za katerega sem odgovorna). Pravila glede pitja se postavljajo (in kršijo) v vseh sistemih, od druŽine do drŽave. Tudi drŽava bi morala imeti svoja pravila in primeren upravni aparat, da bi bdel nad njihovim izvajanjem. Eno od redkih drŽavnĺh pľavil, kĺ jih v Sloveniji izvajamo dokaj učinkovito, je prepoved voŽnje pod vplivom alkohola za mlade voznike. Postavljanje pravil je zapleten proces, ki mora upoštevati dejansko stanje v določenem sistemu. Pravila bodo učinkovita le, če so jih |judje pripravljeni sprejetĺ in spoštovati. Zato jih je treba motivirati za spremembe. V druŽini zdravljenega alkoholika priporočamo pravilo, da ne pijejo alkoholnih pijač. To pomeni, da se alkoholnim pijačam odpovedo vsi druŽinski člani, pa tudi gostom postreŽejo le brezalkoholne napitke. Vztrajanje pri tem pravilu je dokaj težavno, vendar je odvisnemu vsaj v zaěetku abstinence v veliko pomclč' Rekl am i ranj e al koh ol n i h pij ač Proizvajalci in prodajalci si prizadevajo, da bi prodali čim več alkoholnih pijač' Pri tem iščejo nove poti do zanesljivih potľošnikov, pa tudi nove pivce, 36 slednje predvsem med mladimi (13) in med tistimiodraslimi, ki pijejo (pre)malo. Alkoholna industrija investira ogromna sredstva tudi v raziskave o škodljivih učinkih alkohola, rezultate pa uporablja za svoj marketing. o tem se lahko prepričamo tudĺ v domačih revijah (14)' ki sicer ljudi spodbujajo k zdravemu načinu Življenja. Reklamiranje alkoholnih pijač je v večini evropskih drŽav urejeno s posebnimi zakoni, proizvajalci pa upoštevajo tudi kodeks evropskih proizvajalcev Žganih alkoholnĺh p1ač (15. V Sloveniji zaostajamo tudi na tem področju, saj ga še vedno uĘa jugoslovanski zakon, ki je neustrezen tako za proizvajalce, kakor tudi za preventivne ukrepe. V razvitem svetu velja pisano ali nepisano pravĺlo, da reklame ne smejo nagovarjati mladih ljudi in da ne spodbujajo povezave med alkoholnimi pijačami in špońom. Kako ugotavljamo pivske navade v določeni populaciji Za poznavanje in spremljanje vzorcev rabe alkohola v splošni populaciji in znotraj specifičnih podskupin (npr' mladi, druge demografske podskupine), raziskovalci uporabljajo podatke, dobljene z anketiranjem (16, 17, í8). Raziskave naj bi v preiskovani populaciji zbrale določene (minimalne) podatke, med katere sodijo pogostnost in koliěina popitega alkohola v doloěenem časovnem obdobju, pa tudi podatek o priloŽnostih tveganega pitja (19). Te podatke se potem dopolnjuje z vprašanji o učĺnkih alkohola na zdravje (pozitivnih ĺn negativnih), na odnose v druŽini, o vplivu vrstnikov na pivsko vedenje in podobno. Komu in čemu služÍjo podatki o pĺvskih navadah Največji uporabnik podatkov o pivskih navadah je alkoholna industrija, ki jih pridobiva tudi s pomočjo lastnih raziskav. Takšni podatki so korĺstni tudi za drŽavo oziroma njen proračun, saj povedo, koliko denarja prebivalci porabijo za alkoholne pijače in kolikšen bo dohodek od davkov. V zahodnih drŽavah se s pomočjo teh podatkov pripravljajo ukrepi alkoholne politike, načńujejo preventivnĺ ukrepi za določene ciljne skupine in predvidevajo potrebe po kapacitetah za zdravljenje vseh posledic škodljive rabe alkohola (20). Epidemiološke raziskave pitja alkoholnih pijačvedno bolj ponazarjajo, da je prepoznavanje pivskih navad bolj pomembno za ugotavljanje socialne škode kot zdravstvenih posledic (21). Zato odkrivajo tĺste skupine prebivalstva, kipijejo največ (16) in tiste vrste alkoholnih pijač, ki so povezane z največjĺmi nevarnostmi (22). Preućujejo tudi, kako teŽki pivci vplivajo na pivske navade določene skupnostĺ (23). Dejstvo je, da je večina epidemioloških raziskav narejenih v ZdruŽenih državah Amerike, vendar se študije izvajajo tudi v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Evľopi. V vseh razvitih drŽavah ugotavljajo, da brez temeljitih epidemioloških raziskav ni mogoče izvajati učinkovite preventivne dejavnosti. 37 PODATKI O RABI ALKOHOLA V SLOVENIJI Statistični podatki o prodaji alkoholnih pijač oz' o razpoloŽl1ivem proizvodu kaŽejo, da je Slovenija, po registrĺrani letni porabi čistega alkohola na prebivalca, med evropskimi državami, ki so v najbolj neugodnem poloŽaju. od ieta'1980 dalje poraba alkohola v Sloven'lji niha med 9 in 13 litri in presega povprečno porabo alkohola v Evropi, v večini let pa tudi povprečno porabo v Évropski uniji. Poleg registrirane porabe alkohola pa je v nekaterih drŽavah, tudi v Sloúeniji, prisotna še neregistrirana poraba. Ta je po ocenah strokovnjakov v Sloveniji visoka in znaša pribliŽno pet litrov čistega alkohola na osebo (24). Skupno porabo alkohola (registrirano in neregistrirano) v Sloveniji lahko zato ocenimo na blizui 15 litrov čistega alkohola na osebo' Poraba alkohota na prebÍvalca predstavlja oceno povpreěne porabe alkohota ĺn se nanaša na vse ljudi v populaciii, ne predstavĺja pa dejanske porabe alkohola na posameznega pivca. To pa poskušamo ugotoviti s pomoěio raziskav z anketiranjem reprezentativnega vzorca prebÍvalcev. V Sloveniji še nismo naredili raziskave, ki bi nam dala dovolj ustreznih podatkov ó pivskih navadah pri slovencih. Takšna študija bi morala upoštevati geografsko in demografsko raznolikost, pa tudi individualne odzive na zauŽiti álroĺol Q5). Zalo se bomo omejili na prikaz razširjenosti rabe alkohola med prebivalci Slovenije, starimi 1B let in več (26). Cilji raziskave so bili: . ugotoviti deleŽ abstinentov v populaciji in znotraj specifičnih podskupin, . ugotoviti povprečno porabo alkohola na individualni ravni (v gramih ěistega alkohola na dan), . ugotoviti deleŽ ljudi, ki redno uŽivajo alkoholne p'ljače, v populaciji in znotraj specificnih podskuPin, . ugotoviti odstotek ljudi s tveganim pitjem v popuĺaciji in znotraj speciÍičnih pódskupin (moški, ki popijejo več kot 140 gramov cistega alkohola na teden oziroma 5 ali več alkoholnih pijaě ob eni priloŽnosti pitja, Ženske, ki popijejo več kot 70 gramov čistega alkohola na teden oziroma 3 ali več alkoholnih pijač ob eni priloŽnosti pitja)' V raziskavo, opravljeno leta 1999, (26) je bilo vključenih 1007 oseb (439 moških in 568 Žensk). Rezultati so prikazani na osnovi deskriptivne analize. ocenili smo, da alkoholne pijače v Slovenijivsaj občasno uŽiva večina odraslih prebivalcev' Le pet odstotkov oseb (dva odstotka moških in sedem odstotkov Žensk) se je v anketi opredelilo za abstinente (še nikoli niso zauŽili alkohola). V zadnjem letu pred anketo pa ni pilo alkoholne pijače samo 15 odstotkov ankeiiranih oseb (19 odstotkov moških in't0 odstotkov Žensk). Med abstinenti prevladujejo Ženske, stopnja abstinentov (število na 100 anketiranih V 38 posamezni skupini) raste s starostjo in pada z doseženo izobĺazbo. Po kategorijah zakonskega stanu je stopnja abstinentov najvišja med ovdovelimi osebami, po kategorijah delovne aktivnosti (zaposlen; nezaposlen; upokojen; vajenec, dijak, študent) pa med nezaposlenimi' Nasprotno pa med osebami, ki pijejo alkoholne pijače, prevladujejo moški, stopnja pivcev je najvišja v mlajših starostnih skupinah in s starostjo pada, stopnja pivcev pa raste z doseŽeno izobrazbo' Po kategorijah zakonskega stanu je stopnja pivcev najvišja med samskimi osebami, po kategorijah delovne aktivnosti pa med zaposlenimi. To se ujema tudi z rezultati nekaterih tujih raziskav (27). Povprečna poraba čistega alkohola na dan (vključeni so tudi abstinenti) znaša 11 gramov (tabela 1)' 17% anketĺranih oseb popije več kot 20 gramov čistega alkohola na dan (tabela 2). Tabela 1: Povprečna poraba čistega alkohola na dan med anketiranimi osebami (vključeni so tudi abstinenti) Aritmetična sredina (grami) Mediana (grami) Standardna deviacija (grami) Variacijski razmik (grami) Skuoai 11 4 19 0-148 Moški 20 12 25 0-148 Zenske 4 1 B 0-111 Tabela 2:Poraba čistega alkohola na dan med anketiranimi osebami Grami čistega alkohola/dan Število Odstotek Veljavni odstotek Kumulativni odstotek 0q 152 15,0 15,1 15,1 10 o in mani 558 55,1 55,4 70,5 10.1-20 s 123 12,2 12,2 82,7 20.1-30 o 67 6.6 6.7 89.4 30,1-40 o 35 3.5 3,5 92,9 40,1-50 q 23 2,3 2,3 95,1 50.1 ĺn več o 49 4.8 4.9 100.0 Skupai 1007 99,5 100,0 Manikaioči 5 0.5 Skupai 1012 100,0 osebe, ki pijejo alkoholne pijače, v povprečju popijejo 13 gramov čistega alkohola na dan: moški 23 gramov, Ženske pa 5 gramov (tabela 3)' Za laŽjo predstavo naj navedemo, da je 10 gramov čistega alkohola v 1 dl vina ali2'5 dl piva ali 0'3 dl Žgane pijače. Najveě čistega alkohola anketirane osebe 39 pop[ejo V obliki vina, 54 %, sledi pivo s 37 % in Žgane pijače z 9 %' Če pa pogledamo ta podatek ločeno po spolu, pa je slika nekoliko drugačna. Moški popijejo pribliŽno enako količino čistega alkohola v obliki piva (47 %) in vina (45 %), medtem pa pri Ženskah vino zajema daleč največji deleŽ popitega čistega alkohola (61 %). Ženske pop|ejo tudi večji deleŽ čistega alkohola v obliki Žganih pijač (10 %) kot moški (8 %). Vsi podatki se nanašajo na rezultate ankete, dejansko popite količine pa so verjetno večje, saj literatura navaja, da podatki, pridobljeni iz populacijskih raziskav' pojasnjujejo pribliŽno 40-60 % prodanega alkohola (28). Leta 199B je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 1B let in več, znašala 13,12 litrov. Na osnovi podatkov iz ankete pa poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 18 let in več, znaša med 12,78litri (40%) in B,52litri(60%). Tabela 3: Povprečna poraba čistega alkohola na dan med osebami, ki uŽivajo alkoholne pijače Aritmetična sredina (grami) Mediana (grami) Standardna deviacija (grami) Variacijski razmik (grami) Skupai í 3.04 4,82 20,24 0.01-148.47 Moški 22,62 13,40 24.90 o,01-148.47 Ženske 4.74 2,15 8,92 0.01-111.32 Kot redne pivce smo opredelili osebe, ki pijejo alkoholne pijače vsaj 1-2 krat na teden. Takih oseb je bilo 48% od 1007 vključenih oseb. Te osebe v povprečju popijejo 22 gramov čistega alkohola na dan. Večino rednih pivcev predstavljajo moški (63%). 69% vseh moških je rednih pivcev. V povprečju ti moški popijejo 28 gramov čistega alkohola na dan. Med rednimi pivcije 50% takih, ki popijejo več kot 20 gramov čistega alkohola na dan, 15%pa takih, ki popijejo več kot 50 gramov čistega alkohola na dan. 31% vseh Žensk je rednih pivk. V povprečju te Ženske popijejo 10 gramov čistega alkohola na dan. Med rednimi pivkami je 33% takih, ki popijejo več kot 10 gramov čistega alkohola na dan, 5% paje takih, ki popijejo več kot 30 gramov čistega alkohola na dan. Največja stopnja rednih pivcev med anketiranimi osebami je za moške, osebe stare 55-64 let, osebe z dokončano 2-3 letno strokovno šolo, osebe, ki so zaposlene, in poročene osebe, kiŽivijo s partnerjem. Vsak dan pije alkohoIne pijače vsaj 13% anketiranih oseb (22% moških, 6% Žensk)' Nadaljnjih 35% pa jih pije alkoholne pijače vsaj 1-2 dni v tednu (47% moških, 25o/o žensk). občasno pije alkoholne pijače v anketiranem Vzoľcu največ 37% oseb (21% moških, 50% Žensk). Tvegano pivsko vedenje, to je piti več od >relativno Varne( količine alkohola na dan (to je za moškega več kot 20 gramov čistega alkohola na dan, za Žensko pa več kot 10 gramov čistega alkohola na dan) in/ali piti več pijač ob eni priloŽnosti (moški pet ali več, Ženske tri ali več), ima 59 % anketiranih oseb (68 % moških in 52 % Žensk). 62 %od teh oseb je iz skupine pivcev, ki ne 40 preseŽejo >relativno Varne(( kolĺčine alkoho|a na dan' popijejo pa več pijač ob eni priloŽnosti. Med tveganimi pivci toĘ prevladujejo t.i. priloŽnostni pivci. Med pivce, ki popijejo na dan veě od >rrelativno varne( količine alkohola' se je uvrstilo 21 % anketiranih oseb (36 % moških in 11 % Žensk), ki so v povprečju stare 45 let. Po kategorijah zakonskega stanu, izobrazbe in delovne aktivnosti je največ takšnih pivcev (število na 100 anketiranih oseb iz posamezne skupine) med samskimi osebami, osebami z nedokončano osnovno šolo, zaposlenimi. Ugotovilĺ smo tudi, da osebe, ki pijejo več od >relativno Varne )) količĺne alkohola na dan, v primerjavi z osebami, ki pijejo znotraj >relativno Varne( količine alkohola na dan in z abstinentĺ, slabše skrbijo za svoje zdravje, med njimi je večji odstotek sedanjĺh oz' bivših kadilcev (57%: 43%:36%) in večji odstotek jih je Že uŽival marihuano (16%: B%:2%). V skupino, ki pije veě pijač ob eni priložnosti (pri njih govorimo Že o opitosti), se je uvrstilo kar 58 % anketiranĺh oseb (63 % moških in 53 % Žensk). Te osebe so V povprečju stare 41 let in so V povprečju osem let mlajše od oseb, ki se nikoli ne opijejo. Te osebe so v primerjaviz osebami, kĺ se nikoli ne opĺjejo, v večjem odstotku że uŽivale marihuano (moški 17oÁ: 2o/o, Ženske 10%:3%). Največ takih oseb je po kategorl1ah izobrazbe, delovne aktivnosti in zakonskega stanu med osebami z dokončano štiriletno srednjo šolo ter nedokončano višjo/visoko šolo, med vajenci, dijaki ĺn študenti in samskimi osebami. Nadaljnje analize podatkov bodo pokazale, katere skupine prebivalstva v Sloveniji so najbolj ogroŽene zaradi posledic škodljive rabe alkohola. V analize bomo vključili tudi podatke iz študije ESPAD, v katero so bili vključeni dijaki prvih letnikov srednjih šol. Ker se raba in škodljiva raba alkohola širita tudi v mlajšo generacijo prebivalcev Slovenije, bo treba epidemiološke študije nareditĺše med njimi. LITERATURA 'l . Gobec R ur. Stokrat na zdravje. Slovenske ljudske napitnice ĺn zdravice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1 979. 2. Prek S. Ljudska modrost trden je most. Slovenski pregovori in reki. Maribor: Zalożba Obzorja,1972. 3. Rajher Z'Yino v druŽbimladih. Ljubljana: Kmečkiglas, 'l998. 4. Quigley BM, Collins RL. The modeling oÍ alcohol consumption: A meta-analytic review. J Stud Alcohol 1999; 60; 90-8. 5. Anon. Early drinking said to increase alcoholism risk. The Globe Magazine 19gg; 2:8-10. 6. Anon. UK and US Governments say "moderate drinking is healthy". Globe 1996; (1): 25-7. 7. Anon. UK Doctors warn against raising "safe'' drinking levels' Eurocare NewsbrieÍ 1995; (2):2. 41 8. Stout RL. What is a drinking episode? J Stud Alcohol 2000; 61: 455-61' 9. Benett LA, Janca A, Grant BF, Sartorius N. Boundaries between normal and pathological drinking. A cross-cultural comparison. Alcohol Health & Research World 1993; 17(3): 190-5. 10. Fillmore KM. ls alcohol really good for the hearth? Addiction 2000; 95: 173-4. 11. Edwards G et al eds. Alcohol policy and the public good. Oxford: Oxford University Press, 1994:51-2. 12. Room R, Mäkelä K. Typologies of the cultural position of drinking. J Stud alcohol 2000;61: 475-83. 13. Čebašek-Travnik Z'Tr1e Íotri, štiri barve las, pet šol- ali kako alkoholna industrija išče nove porabnike. Delo; Sobotna priloga, sobota, 17. julija 1999. 14. Šikovec S. Nova spoznanja o Vinu' Zasrce 1999; 8: 16_7. 1S. Anon. Commercial communication guidelines for the European spirits producers. Conferedeartion Europeenne des Producteurs de Spiritueus. Bruxelles, 1996: CP.AS 12196 dg. 16. GreenÍield TK, Rogers JD. Who drinks most oíthe alcohol in the U.S.? The policy implications. J Stud Alcohol 't999; 60: 78-89. 17. Madianos MG, Gefou-Madianou D, Stefanis C. Patterns of alcohol consumption and realted problems in the general population of Greece. Addiction 1995; 90: 73- 85. 't B. Anderson P, Lehto J. Evaluation and monitoring of action on alcohol. WHO Regional Publications, European Series No. 59. 19. Dawson DA. Volume of ethanol consumption: effects of different approaches to measurement. J Stud Alcohol 1998; 59: 191-7. 20. Muller A. Alcohol consumption and community hospital admissions in the United states: a dynamic regression analysis, 1950-1992. Addiction 1996; 91: 231-42. 21. Rehm J, Bondy S. Risk functions, low risk drinking guidelines, and the benefits of moderate drinking. Addiction 1996; 91: 1439-40' 22. Rogers JD, GreenÍield TK. Beer drinking accounts for most of the hazardous alcoĺol consumption reported in the United States. J Stud Alcohol 1999; 60: 732_9. 23. Hasin D, Carpenter KM, Paykin A. At-risk drinkers in the household and shortłerm course of alcohol dependence. J Stud Alcohol 1999; 60: 769-75. 24. Harkin AM, Anderson P, Goos C. Smoking, drinking and drug taking in the European Region. copenhagen: wHo Regional office for Europe, 1997:57-77. 25. Kirk JM, De Wit H. lndividual differences in the priming effect of ethanol in social drinkers. J Stud Alcohol 2000; 61: 64-71. 26. Hovnik Keršmanc M, Čebašek-Travnik Z. Razširjenost rabe alkohola med prebivalci Republike Slovenije, starimi 18 let in več. Poročilo l. Ljubljana: lnštitut za Varovanje zdravja, í999. 27. Midanik LT, Claľk WB. Demographic distribution oÍ US drinking patterns in 1990: Description and trends from 1984. American Journalof Public Health 1994; 84 (8): 1218-22. 28. Midanik L. Validity of self-reported alcohol consumption and alcohol problems: A literature review. Br J Addict 1982;77 (4):357-82 42 MOTNJE HRANJENJA Anja Reljič Prinčič Motnje hranjenja predstavljajo kompleksen problem, ki zaradi izrazitega naraščanja Že dlje časa vznemirja javnost zahodnega sveta, katerega del smo tudi mi. Ta nagel porast motenj hranjenja nas ne preseneča, če pomislimo, da se Vsi, predvsem v obdobju adolescence, soočamo z vprašanjem, ali smo dovolj atraktivni, lepi, privlačni. Privlačnost je v našem sociokulturnem prostoru močno odvisna od vitkosti, kar sili nekatere posameznike, da se odločajo za hujšanje, kije pogosto nepremišljeno in nevarno, ter vodi do motenega odnosa do hrane in do lastnega telesa. Tako se odpĘo vrata nepopisnem in neskončnem trpljenju' večinoma Žensk, ki postanejo ujetnice hrane. Motnje hĺanjenja so fenomen druge polovice 20. stoletja' Govorĺmo o anoreksiji nervozi (pretirano zavračanje hrane), bulimiji nervozi (pretirano naŽiranje s hrano, ki ji sledi neprimerno, nevarno nadomestno vedenje v Želji znebiti se zauŽite hrane oziroma preprečitĺ porast telesne teŽe.), ter o prisilnem prenajedanju (pretirano naŽiranje s hrano ob izgubi kontrole hranjenja). K tej skupini prištevamo tudi debelost in netipične motnje hranjenja, o čemer v tem članku ne bo govora. Za normalno prehranjevanje sta odločĺlna občutka za lakoto in sitost. Ta dva občutka sta produkt kemijskih substanc, ki jih sprošča hipotalamus, skupaj s kemičnimi substancami, ki se sproščajo v Želodcu in črevesju, vplivajo na predel v možganih, ki je odgovoren za apetit in kontrolo hranjenja. Pri ljudeh' za razliko od živali, sta apetit in kontrola hranjenja odvisna še od sociokulturnih navad in od lastnih prepričanj, Želja, razpoloženja, čustev. Vemo, da depresivni ljudje ponavadi manjjedo, anksiozni pa vei, kot potrebujejo. Ljudje ki imajo teŽave zaľadi motenj hranjenja, ne zaznavď1o lakote, oziroma sitosti in jih v uŽivanje hrane sili neka notranja, neprepoznavna potreba po nečem, kar oni občutijo kot potrebo po hrani. Prav tako je odgovor na potrebo po hrani odvisen od motnje hranjenja: anorektični bolniki navajajo sitost Že pred jedjo in odklanjajo hrano; bulimični bolniki in prekomerni jedci pa čutijo lakoto, čeprav so pravkar zaużili normalen obrok hrane. o motnjah hranjenja ne moremo govoriti, ne da bi se vprašali, kakšna je idealna telesna teŽa. orientiramo se s pomočjo lTM, ki gaje 1871. leta prvič uporabil belgijski astronom in matematik dr.Quetelet, da bi definiral debelost.Je pa zelo uporaben tudi pri diagnostiki anoreksije nervoze in drugih motenj hranjenja: lTM = TeŽa v kg / Višina v m'. Po nekaterih kriterijih je idealna telesna teŻav območju lTM 18,5 do 25. Po istih kriterijih govorimo o anoreksiji nervoŻi, ko je lTM pod 17,5. 43 EPlDEMloLošKE zNAclLNosTt Večina bolnikov so Ženske v pozni adolescenci aliv mladi odrasli dobi. Anoreksija nervoza se pojavlja v adolescenci, čeprav so opisani primeri zbolevnosti Že pred osmim letom. Splošno je sprejeto mnenje, da je anoreksija bolezen adolescence, ki prinaša velike psihosocialne in telesne spremembe. Pojavnost pri moških je 14 krat manjša kot pri Ženskah. Bulimija nervoza je redka pred 14. letom. Pojavlja se nekoliko pozneje kot anoreksija nevroza, ponavadi od srednje adolescence do zgodnjih dvajsetih let. Pogosto se prve epizode bruhanja pojavijo v adolescenci, cel sindrom pa se razvije nekaj let pozneje. Bolezen je pri moških redka. Prisilno prenajedanje se pojavlja v enakem starostnem razdobju kot bulimija nervoza. Med prisilnimi jedci je mnogo več moških kot med anorektičnimi in bulimičnimi bolniki. Najpogostejša motnja hranjenja je prisilno prenajedanje. V populaciji se pojavlja v velikosti 0,4 do 7%. Tej motnji sledi bulimija nervoza s pojavnostjo 1 do 3%, ter anoreksija nervoza, ki zajame 0,5 do 1% populacije. Na vprašanje, katera je rizĺčna populacija za nastanek motenj hranjenja, je odgovor, da so to adolescentke in mlade Ženske, ki se trudijo znižati telesno teio. ETIOLOGIJA Motnje hranjenja so psihosomatske motnje, ki v enaki meri prizadenejo telo in dušo. Pri nastanku motenj se med seboj prepletajo različni dejavniki od psihosocialnih, osebnostnih lastnosti posameznika do odnosov v druŽini. Vitkost je v našem sociokulturnem prostoru izjemno pomembna. Mladi, ki še nimajo izdelane lastne identitete, ki pogosto niso kos zahtevam okolice in se čutijo manj vredne, se oprimejo različnih diet v željĺ, da bi bili lepši in bolje sprejeti. ob hujšanju doŽivijo vsaj na začetku odobravanje in občudovanje okolice. Tako jim stradanje in kontrola telesne teŽe prinaša občutek, da so uspešni, ter da prvič zadovoljivo usmerjajo svojo usodo in svoje Življenje. Razvijejo lażen jaz, ki na zunaj dobro funkcionira, v notranjem doŽivljanju pa jih pušča nesrečne, osamljene, z močnimi občutki krivde in nizkega samospoštovanja. Naslednjĺ pomemben faktor pri nastanku motenj hranjenja so medsebojni odnosi druŽinskih članov. Pogosto opisujejo druŽine, ki stremijo po uspehu, v katerih se zahteva popolnost, istočasno so pa odnosi hladni, odtujeni in je prepovedano izraŽarye čustev. V teh druŽinah niso primerno zadovoljene bazične potrebe po varnosti in ljubezni. Mladi se počutijo osamljeni, odvečni, nezaŽeleni in v tej praznini najdejo zaveznika v hrani ter s hrano začnejo neuspešno reševati svoje notranje stiske. 44 Tudi vzgoja igra pomembno vlogo prĺ nastanku motenj. Zboleli so pogosto vzgajani v duhu marljivosti, popolne ubogljivosti in v duhu visokih oseonirt kriterijev. Zato mnogi pacienti ne znajo prisluhniti sebĺ, ne zaznajo svojih potreb in ne znajo odklonititujih zahtev, ne da bi se čutili krivi. Motnje so povezane z osebnimi lastnostmi, kot je prirojena oböutljivost na stres, nĺzko samospoštovanje, občutek manjvrednosti, notranja praznina, anksioznost. Pogosta je komorbidnost z drugimi psihičnimi motnjami, kot je alkoholizem, odvisnost od drog, suicidalnost, depresija, impulzivno vedenje, strah. PRISILNO PRENAJEDANJE. Nĺč ni nenavadnega, če pojemo Več, kot je običajno. To se dogaja vsem |judem, še zlasti ob posebnih priloŽnostih. osebe, ki pri prehrani nĺmajo teżav, nadaljujejo z normalnim prehranjevanjem in posamezne epĺzode pretiranega uŽivanja hrane ne motijo nadaljnjega Življenjskega ritma. Za prisilno prenajedanje so značilne periode prenajedanja, ko posamezniki v pribliŽno dveh urah urah zauŽijejo ogromne količine hrane. Tovrstno prenajedanje spremlja izguba kontrole hranjenja, o prisilnih jedcih govorimo, ko se motnja pojavlja vsaj dva krat tedensko. Med prenajedanjem ne pojedo samo veliko hrane, ampak jedo hrano različnih okusov in hitľo goltajo zalogĄe. Hrana jim sluŽi kot tolažba. Tako se ščitijo pred neprijetnimi čustvi. Zaradi preobilnega obroka hrane, ki so ga zaużili, ne da bi čutili lakoto, se kasneje počutijo krive. Sramujejo se svojega početja, ter pogosto jedo na skrivaj, ali pa brijejo norca ĺz sebe, da bi se tako opravičili pred drugimi. Bolniki se zatekajo k hrani v Želji, da bi kontrolirali svoja čustva. lzrazito si Želijo, da bi bili močni in zauparya vredni. Postavljajo si visoke, pogosto nedosegljive cĺlje, ki skrivajo nizko samospoštovanje in krhko samopodobo. Hrana jim predstavlja anestetik. Svoja čustva blaŽi)o z ogromnimi količinami hrane, kar jim vzbuja občutke sramu, krivde in strahu, s katerimĺ se ne moĘo soočiti in se jim Želja po hrani kot tolaŽbi poveča, kar pa poveča tudi neprijetne občutke. Tako se sklene krog, iz katerega ne najdejo izhoda. Toda ne gre samo za duševno trpljenje. Tudi telo je pri tej motnji močno prizadeto. Bolniki trpijo zaradi slabe cirkulacije, teŽav s srcem, gastro- intestinalnih motenj, visokega pritiska, teŽav s hrbtenico,zaprtja, potenja, debelosti, teżav z zobmi. Pogosta je komorbidnost z drugĺmi psihičnimi motnjami, predvsem z alkoholizmom' inpulzivnim vedenjem, depresijo s suicidalnostjo, včasih z odvisnostjo od drog. 45 ANOREKSIJA NERVOZA Prvič je termin anoreksija nervoza uporabil angleški zdravnik sir William Gull leta 1'823. Zmotno je menil, da gre pri bolnici, ki je odklanjala hrano kljub izraziti podhranjenosti, za pomanjkanje apetita, in je bolezen imenoval anoreksija nervoza. Danes Vemo, da se anorektični posamezniki ves čas borijo z laroto in da odklanjajo normalno prehranjevanje v Želji, da bi bili suhi. Żel1a po suhosti se prepleta s strahom pred izgubo kontrole prehranjevanja in posledično debelostjo. Najizrazitejši znak anoreksije nervoze je nizka telesna teŽa, ki je posledica hotenega śtradanja. Diagnostično se najbolje orientiramo, če upoštevamo lTM (indekstelesne mase), ki po nekaterih kriterijih ne sme biti niŽji od 17'5. Nadaljne značilnosti anoreksije nervoze so: . močan strah pred naraščanjem telesne teŽe' čeprav je realna teŽa že močno pod normalno teŽo, o odklanjanje vzdrŽevanja teŽe V mejah noľmalne telesne teŽe glede na leta in višino, . moteno je zaznavanje lastnega'telesa, r zanikanje nevarnostivzdrżevarya nevarno nizke telesne teŽe, . izguba menstruacije v zadnjih treh mesecih Poznamo dva tipa anoreksije nervoze. Prvi je restruktivni tip, pri katerem je hranjenje močno omejeno in so redke epizode prenajedanja in bruhanja, za razliŔo od drugega tipa, kjer je v ospredju poleg restrikcije hrane pogosto prenajedanje in nadomestno vedenje (samopovzročeno bruhanje, zloraba odvajal in diuretikov). Anorektične osebe so abnormno zaskrbljene glede svoje telesne teŽe' Strah pred debelostjo je tako močan, da se mu pacienti popolnoma podredijo in do skĘnosti zmanjšajo obroke hrane. Zacnejo se izogibati hrani, za katero mislijo, da redi in je nezdrava. Navadno so to ogljikovi hidrati, maščobe in beljákovine. Včasih, ko jim stradanje ne zadošča, zaćnejo pretirano telovaditi, jemati odvajala in diuretike ter tudi bruhati' Kljub visoki izgubi telesne teŽe so pacienti še vedno nezadovoljni s svojim videzom. Zaĺadi motenega zaznavanja doŽivljajo dele svojega telesa kot debele in grde. Nezadovoljni so zaradi veiikega trebuha, debelih stegen in bokov, ki jih tako vidijo navkljub izjemni suhosti' Ta motnja v zaznavanju telesa je značilna za anoreksijo. Bolezen se zaöne nedolžno z Źel1o po izgubi nekaj kilogramov zaľadi lepšega videza. Toda dieta zelo hitro postane vodilo Življenja. Kljub močni izgubi telesne teŽe pacienti nadaljujejo s stradanjem, ne da bi se počutili Življensko ogroŽeni. Značilna je preokupiranost s hrano (berejo o hrani, kuhajo za druge, ná oa nisamijedli, natančno so poučeni o kaloriónosti hrane.''). Pogosto jih v začetku v anórektičnem vedenju Vspodbuja okolica s svojim občudovanjem njihove zunanjosti, kasneje pa kljub opozorilom ne prepoznajo, da gĺe za 46 resno bolezen, ki se lahko konča tragično. Po nekaterih virih je smrtnost pri anoreksiji 10%. Zaradi stradanja so prizadeti vsi telesni procesi in organi. lzjemno nevarna je hipokalijemija, ki lahko pripelje do akutne odpovedi srca. lzguba menstrualnega ciklusa je le zunanji znak hormonalnega neravnovesja. Pacienti toŽijo zaradi napihnjenosti, zaprlja, omedlevic, stalno jih zebe.. . Spremljajoči psihični znaki bolezni se kaŽejo kot razdraženost, zmedenost, motnje koncentracije, nespečnost, depresija (občutki krivde, manjvrednosti, nemoči), obsesivno komponzivno vedenje, predvsem v zvezi s hrano. BULIMIJA NERVOZA Gerald Russel je leta 1979 opisal motnjo in jo imenoval bulim'lja nervoza. Vodeči simptom bulimije nervoze je prenajedanje. Prenajedanje, kije značilno za to motnjo, se razlikuje od običajnega prenajedanja po dveh značilnostih: . prenajedanje spremlja občutek izgube kontrole, . količina zauŽite hrane je nenavadno velika, včasih celo nad 10.000 Kcal v enem obroku. Pogosto zasledimo načrtovanje in nakupovanje hrane, kijo bo oseba pojedla, kar govori, da je izguba kontrole pri bulimiji nervozi podobna izgubi kontrole pri drugih boleznih odvĺsnostĺ. Pacienti se borijo sami s seboj, se poskušajo prepričati, da ostanejo trdni v odločitvi, da se ne bodo prenajedli, vendar večinoma klonijo in včasih celo uŽivajo v svojem početju. Navajajo spremljajoče občutke krivde, sramu in manjvrednosti, ne tako redko pa opisujejo tudi katarzo in nekakšno sproščanje ob prenajedanju. Naslednja značilnost bulimije nervoze je pojav kompenzatornega vedenja, z namenom preprečiti porast telesne teŽe. Nenavadno velika količina hrane, ki so jo zauŽili v kratkem času, jih spravi v paničen strah pred debelostjo. osovraŽene hrane se hitro znebijo, bodisi s samopovzročenim bruhanjem z visokimi dozami laksativov diuretikov, lahko pa tudi s pretirano telovadbo. Po vsakem takem dogodku sklenejo, da tega ne bodo več počeli in zaradi strahu pred debelostjo, začnejo stradati. Na koncu se stradanje konča ob obloŽeni mizi in se krog sklene. To vedenje Pacientom vzbuja gnus in jim utrjuje občutke manjvrednosti in nizkega samospoštovanja. Poznamo dva tipa bulimĺje nervoze. Prvi je purgativni tip, kjer se Ženske običajno znebijo zauŻite hrane z bruhanjem ali jemanjem odvajal. Drugi tip je nepurgativni, kjer pacientke omejujejo hranjenje ali pretirano telovadijo med epizodami prenajedanja. Bruhanje in jemanje odvajalje neredno. Za razliko od anorektičnih je teŽa bulimičnih deklet v mejah normale. Ta dekleta so na zunaj lepa, samozavestna in uspešna. Toda ta lepa zunanjost je samo igra za okolico. Ko so same s seboj, so nesrečne in globoko 47 depresivne. Depresivni simptomi so prisotni pri skoraj polovici bulimičnih pacientk. Lahko bi rekli, da jim hrana predstavlja anestetik za notranjo bolečino. o bulimiji govorimo, če se to nevarno vedenje pojavlja vsaj dvakrat tedensko skozi tri mesece. Tudi bulimijo spremljajo telesne teŽave. Zelo pogosto toŽ'ljo pacienti zaradi napetega trebuha, boleěin v trebuhu, nerednega odvajanja, nerednega menstrualnega ciklusa, zobnega kariesa, suhe koŽe. Pogosta je komorbidnost z depresijo, boleznimi odvisnosti, afektivnimi motnjami, osebnostnimi motnjami, impulzivnim vedenjem. ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA Glavni cilj zdravljenja je pomagati pacientom, da normalno zaŻivijo in da si uspešno, brez odvisnosti od hrane, uredijo svoje Življenje. Med zdravljenjem moĘo pacienti spremeniti svoj Življenjski stil, kar posega v vse nivoje bivanja. Zato je za uspešnost zdravljenja bistvena motivacija prizadete osebe. Pri tem igra ključno vlogo zaupanje pacienta v terapevta. Uspeh zdravljenja je odvisen od priprav na zdravljenje. Cilj pripravljalnih seans je diagnostika motnje, ocena psihičnega in fĺzičnega statusa pacienta ter, kar je izjemno pomembno, delo na motivaciji pacienta za zdravllerye. Način zdravljenja je odvisen od vrste motnje, starosti pacienta, lTM, somatske in psihične kondicije pacienta, biokemičnega statusa. Na voljo je ambulantno in hospitalno zdravljenje. Za hospitalno zdravljenje se odločamo pri mlajših osebah, pa tudi pri staĘših, ki so v slabem telesnem in duševnem stanju oziroma pri ambulantnem zdravljenju ne sodelujejo. Zdravljenje je kompleksno in dolgotrajno. Za ambulantno zdravljenje se odločimo pri pacientih, ki so izven Življenjske nevarnosti in ki so dobro motivirani za zdravljenje. Uporabljamo različne metode zdravljenja, od individualne psihoterapije, druŽinske psihoterapije' skupinske psihoterapije, medikamentozne terapije ter najuspešnejše vedenjsko kog nitivne terapije. Zelo uspešno zdravljenje je uvedel dr.Hubert Lacey 1980. leta. Njegov program sloni na vedenjsko kognitivnem principu. Namenjen je bulimiěnim pacientom, LITERATURA: 1. Fairburn, CG&Wilson, GT(Editors) Binge Eating; Nature, Assessment and Treatment. Guilford Press, New York and London 2. Cooper, PJ & Fairburn, CG(1986) The depressive symptoms of bulimia nervosa. British Journal of Psychiatry, 148,268-274 3. Crisp, AH (1980) Anorexia Nervosa: Let Me Be. Academic Press London 4. Keel, PK & Mitchell JE(1997) Outcome of bulimia nervosa. American Journal of Psychiatry, 154, 313-321. 48 OCENA STANJA PREHRANJENOSTI ZDRAVEGA IN BOLNEGA čr,ovľ,rł Tina J. Sentočnik NoRMALNA TELESNA TEŽA Indeks telesne mase - ITM Normalno telesno teŽo določamo s pomočjo indeksa telesne mase lTM oz. body mass indexa BMl. lzračunamo ga tako, da telesno teŽo v kilogramih delĺmo s kvadratom telesne višine. Za 75 kg teŽkega človeka, visokega 170 cm je izračun naslednji: 75 kg I (1,70m x 1,70m) = 75 kg t 1,89 m2 = 25,95 kg/m2, tTM = 25,95 Normalen lTM za odrasle Ženske in moške ( po Svetovni zdravstveni organizaciji, kije to stališče zavzela leta 1998) je od 1B,5 do 21,5. Zbolevnost se močno poveča pri indeksu nad 27 (bolezni srca in ožilja zaĺadi pľezgodnje ateroskleroze, različne presnovne boleznĺ in hormonske motnje ter njihoúe posledice, nekatere oblike raka, degenerativne bolezni sklepov in hrbtenice itd.) in pri indeksu telesne mase pod 18 (boleznĺ prebavil in dihal, osteoporoza pred 65. letom starosti itd.). Raziskave so pokazale, da je zbolevnost najmanjša pri lTM 23. ITM - vrednosti 18,5+21,5 idealna teŽa 21,5+25 še normalna teŽa 25 +30 prekomerna teŽa 30 +35 izrazita debelost nad 35 patološka debelost zizredno povečanim tveganjem zbolevnosti Obseg pasu Pomemben pokazatelj prehranjenostije tudi obseg pasu. Pri odraslih Ženskah je normalno do B0 cm, pri odraslih moških pa do 92 cm. Ženske, pri katerih je obseg pasu večji kot 88 cm in moški, pri katerih je večji od fiZcm imajo prekomerno teĺesno teŽo in bi morali shujšati. Za ugotavljanje normalne telesne teŽe se torej ne posluŽujemo več različnih tabel, ki smo jih v ta namen uporabljali do sedaj. pri uporabi tabel smo morali namreč za izbiro praviłne teŽe pravilno ugotoviti tudi kostno mišĺčno maso posameznika. lTM in obseg pasu pa sta odvisna le od količine maščobe v telesu, kostno mišična masa in telesne višina, spol in starost nanju ne vplivajo. 49 Antropometrične meritve S pomočjo kaliperja zakoŽne gube merimo količino podkoŽnega maščevja na rażlienin mestih (nad mišicama biceps in triceps, pod lopatico, na trebuhu itd.). Nabolj natančno določimo maščobno rezervo z merjenjem koŽne gube nad mišicó triceps. Tisti, ki meri, mora imeti ustrezno znanje, meritve v različnih časovnih presledkih ponavljamo. Pomembno je, da jih pri določenem posamezniku opravlja vedno ista oseba. lzmerjeno koŽno gubo (ali vsoto več koŽnih gub) primerjamo z nomogrami (določene standardne vrednosti, izĺaŽene v percentilih), s čim.er lahko dokaj nataněno ugotavljamo količino podkoŽne maščobe, pa tudi razporeditev maščobe po telesu (po centralnem ali perifernem tipu). Pri zdravem in bolnem človeku s pomočjo lTM, obsega pas-u in antropo_ metričnih meritev ugotavljamo količino maščobe v telesu. Predvsem pri bolnem se moramo včasih pri določanju telesne višine (pacienta moramo vedno izmeriti sami in se ne zanašamo na subjektivne podatke!) posluŽevati merjenja leŽe v postelji ali pa izračunamo telesno višino iz višine kolena po posebniformuli. Tudi telesno teŽo moramo določati objektivno z natančno tehtnico, pomembna je dinamika teŽe' Včasih moramo telesno teŽo določati s pomočjo posteljne ali -sedeče tehtnice. Če pa pacienta zaradi zdravstvenega stanja ali pomanjkljive tehnološke opremljenosti nikakor ne moremo stehtati, obstajajo posebne tabele za izĺačun teŽe na osnovi meritev zapestja, gleŽnja, kožne gube pod lopatico in višine kolena (Chumlea). Predvsem pri bolniku je za ugotavljanje stanja prehranjenosti ob maščobni pomembna tudi beljakovinska masa v telesu. Pomembni sta somatska beljakovinska masa (masa skeletnih mišic) in visceralna beljakovinska masa' Somaŕska beljakovinska masa Somatsko beljakovinsko maso oz. maso skeletnih mišic izračunamo iz obsega sredine nadlahti in koŽne gube nad mišico triceps. tvba d44 % E)' deleŽ ogljikovih hidratov (<40% E) zaradi prenizkega uŽivanja Żivil iz skupin Žit, sadja in zelenjave ne dosega niti minimalnih zdravstvenih priporočil. 52 Varnost hrane postaja danes vedno pomembnejši dejavnik tveganja za zdravje tako v nerazvitih kot v razvitih deŽelaľl. Spremembe tehnologij pridelave in predelave hrane, spremenjene zahteve in pričakovanja potrošnika ter spremenjene Življenske navade so glavni vzroki za naraščanje črevesnih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano. DrŽave zato skušajo z zakonskimi predpisi in drugimi ukrepi, ki opredeljujejo pogoje in način notranjega in uradnega nadzoĺa Živil, izboljšati varnost hrane in tako obvladovati bolezni, kijih hrana povzroča oziroma se z njo prenašajo. Po podatkih SZo je v l. 199B 2,2 miljona ljudi, od teh 1,B miljona otrok, umrlo zaradi diaĘe, katere vzrok je v velikem deleŽu okuŽba s hrano in pitno vodo' Večino okuŽb s hrano predstavljajo posamični primeri obolenj, ki niso prijavljeni, lahko pa se bolezen pojavi v epidemični obliki, ki prizadane ogromno število ljudi lz podatkov o obvezni prijavi nalezljivih bolezni v Sloveniji je razvidno, da so nalezljiva črevesna obolenja v vrhu vseh prijavljenih nalezljivih bolezni (30 %) z letno stopnjo zbolevnosti/100.000 prebivalcev od 500 - 800 in ki se pojavljajo predvsem kot akutna zdravstvena posledica higiensko oziroma mikrobiološko neustreznih Živil, pogosto tudi v obliki epidemij. V l. í994 - 1998 je bilo prijavljenih v Sloveniji 122 alimentarnih epidemij, mesto nastanka so v več kot 78 % predstavljali obrati javne prehrane (interni obrati prehrane, gostinski obrati)' ocenjujemo, da je visoka pojavnost črevesnih nalezljivih bolezni (salmoneloze, kampilobakteÍoze" zastrupitve s staÍilokoknim toksinom) neposredno Vezana na mikrobiološke okuŽbe Żivil, ki so posledica neustreznih higienskih in tehnoloških razmer v proizvodnji in prometu, pa tudi nizke ravni osebne higiene ter neznanja zaposlenih pri delu z Živili. Po podatkih SZo so najpogostejše okuŽbe s hrano v razvĺtih deŽelah salmoneloze, kampilo- bakteroza ter listerioza in okuŽba z enterohemoragiěno E. coli 0157, ki predstavljata novo pojavljajoči se okuŽbĺ zadnjih desetletij in predstavljata resen javno zdravstveni problem predvsem zaradi moŽnĺh teŽkih, tudi smrtnih primerov okuŽb pri dojenčkih, otrocih in starejših. Po podatkih epidemiološke sluŽbe v Sĺoveniji zaenkrat okuŽb z Lysterio monocytogenes in enterohe- moragično E' coli nimamo pľijavljenih. zDRAVswĘNA UsTREzNosT Žvu v sLoVENlJl Podatki o izvajanju nadzora nad zdravstveno ustreznostjo/neoporečnostjo Živĺl, preiskanih v pooblaščenih laboratorijih javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v obdobju 1993 - 1998, potrjujejo, da je najpogostejši vzrok neustreznosti mikrobiološka okuŽba Živil ter neustrezna kakovost Živil, medtem ko oporečnost żivil zaradi prekomerne kemične onesnaŽenosti zaenkrat še ne predstavlja večjega zdravstvenega pľoblema (Tabela 1, Graf. 1). Šestletni podatki o rezultatih analiz ostankov pesticidov v Živilih kaŽejo izredno nizek deleŽ neustreznih Vzorcev, od 0 - 3 %, toksičnih kovin od 0,6 _ 2,1 %, mikotoksinov od 0 - 1,1 o/o, aditivov od 5 _ 7 o/o, medlem ko je deleŽ mikrobiološko neustreznih vzoľcev in vzorcev, katerĺh sestava ni skladna s predpisano oz. deklarirano, relativno stalno visok,od 8 - 13 %. 53 Grafikon 1: DeleŽ neustreznih VZorceV Živil po vrstah preiskav in analiz v letih '1993 - 1998 14 12 10 I 6 4 2 0 1993 1994 1995 1996 1997 1998 -ł-mikÍobiološke -i*pesticidi aditivi 'mikotoksini *191.16n" kovine +sestava Ťorganoleptika Tabela 1: Število Vzorcev Živil po preiskavah' opravljenih v pooblaščenih laboratorijih javnih zdravstvenih zavodov v letih 1993 - 1998 Tabela 1a:DeleŽ neustreznih VZorceV Živil po vrstah preiskav in analiz v letih 1993 - 1998 preiskave/analize í993 1994 1995 í996 1997 1998 mikrobiološke 24095 24r'.60 24779 23145 25200 24554 pesticidi B9B 1 089 976 122.3 1Ą16 2059 aditivi 2891 4325 4507 4292 5016 4858 mikotoksini 270 675 749 557 731 421 toksične kovine 2177 2493 2266 2156 3949 3030 sestava 6420 8988 8946 7972 8292 10524 orqanoleptika 7478 8177 9861 61 34 961 5 9440 preiskave/analize 1993 1994 1995 1996 1997 1998 mikrobiološke 13.2 7.8 12,3 10,9 11,0 11,3 pesticidi 1,6 1,5 0,2 0 3,0 0,4 aditivi 7,2 5.0 5,1 6,0 6,3 7,3 mikotoksini 1,1 0 0,7 0 toksiěne kovine 2,1 2.1 1.3 1,7 2,1 sestava 12,6 10,3 10,0 8,4 9,0 10,1 oroanoleptika 12,3 14.0 5,4 6,1 5,8 54 Kljub relativno ugodnim rezultatom nadzora nad Živili ter odsotnosti podatkov (pomanjkanju dokazov) o obolenjih, povzročenih s kemično onesnaŽenimi Živili, pa ne smemo podcenjevati vloge kemikalij kot ene od etioloških faktorjev v procesih karcinogeneze, mutageneze, teratogeneze, toksičnih posledic na Živčnem sistemu, alergičnih in imunskih motenj, ki so odgovor na dolgotrajno, stalno izpostavljenost organizma nizkim koncentracijam kemikalij v našem okolju in s tem tudi v hrani. Zato Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da v okviru zdravstvene prehranske politike drŽave posebno skrb posvetijo spremljanju onesnaŽevalcev Živil, ki lahko ogroŽajo zdravje človeka . Spremljanje onesnaŽevalcev Živil predstavlja slučajen ĺn reprezentativen Vzorec in ciljane analize različnih vrst Živil, vključno s pitno vodo, ter je obenem osnova za oceno prehranske izpostavljenosti populacije (potencialno) zdravju škodljivim onesnaŽevalcemv Živilih v primerjavi z njihovim dopustnim dnevnim (ADl-acceptable daily intake) oz. tedenskim vnosom (PTWI- provisional tolerable weekly intake) ali še spĘemljivo stopnjo izpostavljenosti človeka tveganjem, glede na sedanje strokovne in znanstvene ugotovitve in stališča mednaľodnih inštitucij (WHo' EPA, lARc). Cilji tega spremljanja so: . ugotavljanje skladnosti s predpisanimi (in priporočenĺmi) mejnimi vrednostmi za ostanke kemikalĺj v ali na Živilih, ki so posledica njihove uporabe, vključno z metaboliti in proizvodi razgradnje ter nečistoč; o identiÍikacija živil, ki so lahko onesnaŽena, ter virov oz. vzrokov onesnaže- vanja; . priprava takojšnjih in sistemskih ukrepov za zniŻarye stopnje onesnaŽe- vanja kmetijskih pridelkov in živil; . preverjanje skladnosti uporabe pesticidov z dobro kmetijsko prakso, veterinarskih żivil z dobro veterinarsko prakso ter aditivov z dobro proizvodno prakso. . ocenjevanje zdľavstvenega tveganja, ki ga predstavlja izpostavljenost človeka kemikalijam zaradi njihovega kroničnega Vnosa v organizem preko Živil, z ozirom nadopustni dnevni vnos (ADl - acceptable daily intake) ter . povezovanje in sodelovanje pristojnih ministrstev in javnih zavodov s področij zdravstva, kmetijstva, varovanja okolja pri pripravi usklajenih programov omenjenega spremljanja in skupnih ukrepov, usmerjenih v varovanje javnega zdravja in okolja. KRoNtcNA IzPosTAvLJENosT (KEMlcNlM) oNESNAŽEVALGEM HRANE ocena izpostavljenosti predstavlja kakovostno in/ali količinsko oceno verjetnega stalnega Vnosa zdravju škodljivih bioloških, kemičnih, fizikalnih in radioaktivnih agensov z Živili kot tudi izpostavljenosti drugim pomembnim virom. 55 Zato bi bilo pri oceni izpostavljenosti organizma kemikalijam potrebno upoštevati tuĺJi druge vire in dejavnike, ki vplivajo na končno oceno izpostavljenosti in zdravstvene ogroŽenosti spremljane populacije, kot so delovno okolje (dermalni, inhalacijski vnos), in izpostavljenost v samem Življenskem okolju (pitna voda, zrak, zemlja). lzpostavljenost org an izma kemikalij am v h ran i izraŹamo'. . Prehranska . = povprečna koncentracÜa x poraba ŽivilatkgtelesneteŽe izpostavljenost kemikalije v Živilu Kot referenčni podatki za (povprečno) porabo Živil se navadno uporabljajo drŽavni statistični podatki o porabi Živil/osebo/leto, zaradi mednaľodne primerljivosti ocene Vnosa pa tudi podatki o porabi Živil, kijih je pripravila SZo za potrebe izvď1anja programa "Global Environment Monitoring System/Food Contamination Monitoring and Assessment Programme"(GEMSiFood) prikazanih kot 5 regionalnih diet (Evropa/S.Amerika, Latinska Amerika, Srednji vzhod, Daljnji vzhod, Afrika), seveda pa so najnatančnejši podatki o ciljanih študijah prehranskih navad populacije ali. ciljanih, ogroŽenih grup populacije, ki pa navadno zajamejo manjšiVzorec ljudi' Kronični pľehranski Vnos kemikalij s hrano ocenjujemo, glede na namen ocene in pripravo ukrepov, na treh stopnjah - od grobih do natančnih ocen, odvisno od primerjave na referenčno vrednost _ ADl. V primeru , da TMD| presega ADl, se opravi ocena lEDl/NEDl glede na ADl, v primerih, ko obstaja moŽnost preseganja ADl, pa se za končno, najnatančnejšo oceno izpostavljenosti uporabi ciljana študija prehranskega Vnosa (Dl)' ki je navadno omejevana s ciljno populacijo in tipičnimi regionalnimi/lokalnimi podatki o porabi oz. načinu prehrane. 1. stopnja:. TEORETICNI MAKSIMALNI DNEVNI VNOS (TMDI) (Theoretical Maximum Daily lntake) 2. stopnja: INTERNACIONALNI /NACIONALNI DNEVNI VNOS (lEDI/NEDI) (lnternational/National Daily lntake) 3. stopnja: DNEVNIVNOS (Dl) (Dietary lntake) V primeru , da TMDI presega ADl, se opravi ocena |ED|/NEDI glede na ADI' v primerih, ko obstaja moŽnost preseganja ADl, pa se za končno, najnatančnejšo oceno izpostavljenosti uporabi ciljana študija prehranskega Vnosa (Dl), ki je navadno omejevana s ciljno populacijo in tipičnimi regionalnimi/lokalnimi podatki o porabi oz.načinu prehrane ali direktimi analizami dvojnih porcij hrane' V primeru preseganja ADl so kot končni ukrep potrebni sistemski ukrepi na drŽavnem nivoju za zniŽarye prehranske izpostavljenosti kemikalijam (sprememba zakonodaje - mejnih vrednosti, uporaba drugačnih tehnologij pridelave in predelave). Pri oceni prehranskega vnosa kemikalij s hrano je treba opozoriti, da predstavljajo Živila blago, ki se najhitreje giblje znotraj posamezne drŽave ali 56 v okviru mednarodne trgovine, zato je zelo majhna verjetnost, da bi bili potrošniki oz. spremljana populacija lahko dalj časa izpostavljeni morebitno prisotnim višjim količinam ostankov kemikalij v enakem Živilu razen v primerih prehranske navezanosti izključno na lastno pridelavo Živil. To velja tudi za pitno vodo, s katero se večinoma oskrbujemo dalj časa, lahko celo Življenje, iz istega (lokalnega) vira z već ali manj stalno stopnjo kemičnega onesnaŽenja. Zaradi tega je potrebno ocenjevati kronično izpostavljenost kemikalijam na osnovi povprečne koncentracije kemikalije v reprezentativnem Vzorcu Živil in ne postavljati oceno le na osnovi enega ali le občasno prekomerno onesnaŽenih posameznih Živil' V Sloveniji Že 2leti izvajata nacionalni program spremljanja pesticidov v Živilih in kmetijskih pridelkih na osnovi Uredbe o spremljanju pesticidov v Živilih in kmetĺjskih proizvodih zdravstveni in kmetijski sektor. V spremljanje so bila vključena Živila, ki jih v Sloveniji najpogosteje in v največjih količinah vključujemo v dnevno prehrano (mleko, jabolka, solata, krompir). Rezultati każĄo, da so Živila, s katerimi se oskrbujemo v Sloveniji, varna, koncentracije ugotovljenih ostankov pesticidov so izredno nizke (v večini primerov pod LoD in Loo). Prav tako ocenjujemo, da se je tako spremljanje že potrdilo tudi kot relevanten sistem za odkrivanje vzrokov nepričakovanega onesnaženja Žĺvil (ostanki HcB v mleku =+ neustrezna embalaŽa :+ s HCB onesnażena barva za embalaŽo za mleko) in za nadaljne ukrepanje za odpravo vzrokov' Prav tako je študija o izpostavljenosti Slovencev ostankom pesticidov v sadju, zelenjavi in Žitih pokazala, da je prehranski vnos preko Živil v primerjavi z ADl, minimalen. ZAKLJUCEK: Na osnovi izhodišč SZo naj bi drŽave v okviru prehranske politike, ki se nanaša na varnost hrane, poudarile naslednje zahteve: o ojačanje politike in zagotavljanje infrastrukture na področju varnosti hrane, . sprejemanje in izvajanje Živilske zakonodaje, o spodbujanje in pospeševanje varnih tehnologij pridelave in predelave hrane, . izobraŽevanje in usposabljanje delavcev v Živilski dejavnosti, strokovnja_ kov in potrošnikov, . zagotavljanje varnosti hrane v javniprehrani, . zagotavljanje epidemiološkega spremljanja okuŽb in zastrupitev, povzro- čenih s hrano, . spremljanje kemičnih onesnaŽevalcev v hrani, . razvijanje enotnih mednarodnih kriterijev za varnost hrane, . uvajanje analize tveganja za oceno varnosti hrane in primernosti za prehrano človeka in uporabe "precautionary'' principa za pripravo ukrepov v primerih odkľitja prisotnosti substanc/onesnaŽevalcev v hrani, za katere tveganje zazdravje z zdravstvenega vidika še nĺ opredeljeno. 57 Ocenjevanje zdravstvene problematike v smislu tveganj, vezanih na prehrano, se naj ne bi obravnavalo ločeno, ali kot posledice neustrezne sestave in reŽima prehrane oziroma kot posledice zunanjega onesnaŽenja Živll. Zdĺave Življenske navade, ki vključujejo seveda tudizdravo prehrano z uravnoteŽenim energetskim Vnosom glede na fizično aktivnost, prehrano z nizkim deleŽem maščob ter zadostnim uŽivanjem rastlinskih Živil, s poudarkom na sveŽi zelenjavi in sadju, ki so obenem tudi najboljši vir varovalnih/zaščitnih snovi, predstavljajo najboljšo varovanje pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, kjer so kemično onesnaŽena Živila le eden od etioloških faktorjev za njihovo pojavljanje. VIRIIN LITERATURA 1. Zdravstveno statistični letopis Slovenija 1998. Zdĺav Yar 1999; 38: suplement 1. 2. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdr avja. D oktorska d ise rtac'lja. Lj ubljana 1 997. 3. Epĺdemiološko spremljanje nalezljivih bolezniv Sloveniji v l. 1998; Zdrav Var 1999, 38, suplement 4. 4. Adamič M, Klun N, Borštnar M in ostali. ocena zdravstvene neoporečnosti Živil v Slovenijiv letu 'ĺ998. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike S|ovenije, 1 999. 5. Guidelines for Establishĺng or Strangthening National food Contamination Monitoring Programmes. Geneva: World Health Organization, 1997. 6. Working together for saÍe food' Geneva: GEMS/Food, Food Safety Unit, WHo, 1 999? 7. Adamič M, Klun N, Borštnar M in ostali. Monitoring na prisotnost nekaterih kritičnih kemičnih in mikrobioloških kontaminantov v Živilih rastlinskega in Živalskega izvora z ljubljanskih trŽnic. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije' 1 997. 8. Adamič M, Borštnar M in ostali' Monitoring na prisotnost nekaterih kritičnih kemičnih kontaminantov v Živilih rastlinskega z ljubljanskih tržnic. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1998. 9. Food Consumption and Exposure Assesment oÍ Chemicals. Geneva: Food Safety Unit, WHO 1997. 10. Guidelines for predicting dietary intake of pesticide residues; programme of Food Safety and Food Aid. Geneva: WHO 1997. 11. Pesticide Residues Variability and Acute Dietary Risk Assesment; Report of the lnternational conference. York, UK 1998. 12. GEMS/ Food Regional Diets. Geneva: Food Safety Unit, Programme of Food Safety and Food Aid, WHO 1998. 13. Monitoring and Assesment of Dietary Exposure to Potentially Hazardous Substances. Berlin: Report on a Meeting of the National Contact Points oí the WHO European Programme (GEMS/Food-EURO), 1992. 14. Guidelines for the Study of Dietary lntakes oÍ Chemical Contaminants. GEMS' WHO Offset Publication No. 87, WHO Geneva 1985. Recommendations for the 58 revision of the guidelines for predicting dietary intake of pesticide residues. Geneva: Food Safety Unit, WHO 1995. 15. Application of Risk Analysis to Food Standards lssues. Geneva: WHO/FAO, 199S. 16. Reliable Evaluation of Low Level Contamination. Kuĺmbach: Report of a Workshop in the Frame of GEMSiFood EURO, 1995. 17. Uredba o monitoringu pesticidov v Živilih ĺn kmetijskih proizvodih. Ur l RS 1999; 13. 18. Adamič M', Gregorčič A., Lapajne S in ostali. Monitoring pesticidov v Živilih in kmetijskih proizvodih v l. 1999. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije in Zavod za zdravsfueno varstvo Maribor, 2000. 19. Pokorn D, Adamič M, otorepec P. lzpostavljenost pesticidom s hrano in pitno vodo v republiki Sloveniji. Ljubljana: Medicinska fakulteta, lnštitut za higieno, lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Raziskovalni projekt MZT in MZ, 1999. 20. Food safety.An Essential Public Health lssue for the New Millennium. Geneva:WHO 1999. 59 PR.EHRANA IN RAK Vera Pompe-Kirn Številne raziskave zadnjih dveh desetletij kaŽejo, da ima ustrezna prehrana pomembno mesto v preventivi rakavih bolezni tako v razvitem svetu kot deŽelah v razvoju. V razvitem svetu je pomembno zlasti ravnovesje med količino zauŻite in porabljene energije, velikodušno uŽivanje sadja in zelenjave ob manjši količini rdečega mesa, Živalskih maščob in popitih alkoholnih pijač ter zadóstna količina biološko razpoloŽljive folne kisline. V deŽelah v razvoju se srečujejo z drugimi problemi: hrane je premalo, lahko je neustrezno skladiščena, okuŽena in biološko nepolnovredna. TREND ZBOLEVANJA S PREHRANO IN PRETIRANIM PITJEM ALKOHOLA POVEZANIH RAKOV V SLOVENIJI Današnja slika zbcllevnosti za prehransko odvisnimi raki je posledica preteklih prehrambenih in pivskih navad, pri najstarejših generacijah tudi pomanjkanja pred in med drugo svetovno vojno, pri nekoliko mlajših pa Že prvega neprosvetljenega uŽivanja blagostanja v 60.letih' S sedanjim posnetkom prehranskih in pivskih navad ne moremo razlożiti sedanje zbolevnosti za rakom, lahko pa opozorimo na nevarnosti v bodočnosti. Slika 1 prikazuje trend grobe letne incidence rakov prebavil ter rakov ustne votline in Žrela pri moških, slika 2 pa trend grobe letne incidence rakov prebavil in raka dojk, materničnega telesa in jajčnikov pri Ženskah. Slika 1: Groba letna incidenca izbranih rakov pri moških 'Slovenija 1950-97 100 90 80 70 60 ,N *so o 40 30 20 10 0 * Debelo črevo +Trebušna slinavka ą* Usta,Žrelo in grlo +Mehur + Prostata +Pl.juča *Želodec + KoŽni melanom +Danka _-x- KoŽa,drugo 1 950 1 955 1 960 1 965 1 970 1975 leta 60 'ĺ 980 ',l9B5 1990 1 995 Slika 2: Groba letna incidenca izbranih rakov pri Ženskah - Slovenija 1950-97 100 90 80 70 60 ,N #so Đ 40 30 20 10 0 ---+-Vrat maternice +Telo mateÍnice " " " Pljuča *x*Želodec ln memoriam Dr.Dušana Reje< je bilo govora o vplivu prehrane na zbolevanje za posameznimi rakavimi boleznimi (3). Na letošnjem pa so o zdravi prehrani, ki je hkrati tudi varovalna pred rakom, razpravljali Že drugi in zato splošnih priporočil ne bom ponavljala. Poudarila bi le, da se število rakavih bolezni, v katere nastanek se vpleta tudi način prehranjevanja, vse bolj veča. Naštevajo jih najmanj deset in neustrezni prehrani v ZDA še vedno pripisujejo 30%-40% vseh smńi zaradi raka. Raziskovalci vse bolj poudarjajo zdravo prehrano kot zaščitni in manj nezdravo kot nevarnostni dejavnik. Nedavno proučevanje pljučnega raka pri nekadilcih je npr. pokazalo, da imajo nekadilci, ki uŽijejo ustrezno količino zelenjave in sveŽega sadja, za najmanj 25% manjše tveganje za skvamoznim in drobno celičnim pljučnim rakom kot tisti, ki zauŻijejo premalo teh Živil (4). Konec leta 1999 sta tako Mednarodna zveza proti raku (Ulcc) in Ameriško društvo za boj proti raku (Acs) izdala nove smernice v zvezi z varovalno prehrano zoper raka. Najdemo jih na spletnih straneh http://www.uicc.orqinutrition/ in http://www.ca-iournal.orq/articles/ in v glasilih obeh organizacij (5,6). Vse, tudi nove trditve, spremlja dejstvo, da so ključna varovalna Živila in ne varovalna kemopreventivna sredstva (vitamini ini minerali v obliki tabletk). Kot dodatno kemopreventivno sredstvo se po zadnjih priporočilih omenja le folna kislina v multivitaminskih prepratih in to predvsem pri dnevnih pivcih alkoholnih pijač. Alkohol namreč zmanjša količino folne kisline, kije na voljo za biološke procese. Sicer pa lahko folne kisline zauŽijemo v zadostni količini s sadjem in zelenjavo (6). V Že omenjenem lanskem prispevku (3) se je avtorica oprla na priporočila WCRF (World Cancer Reseach Fund) iz leta'1997, ki jih citira tudi Kochova (7\'Ta priporočila sta konec leta 1999 UlCC in ACS dopolnili. Najpomembnejše dopolnitve so naslednje: predvsem in na prvem mestu se poudarja škodljivost preseŽka celotne zauŻite energije, ki se odraŽa v hitrejši rasti otrok in prekomerni telesniteŽi odraslih, in ne več samo preseŽka skupnih maščob. Še posebej v zvezi z rakom dojk in debelega črevesa se poudarja še v večji meri premajhna telesna dejavnost. PreseŽek maščob so do nedavnega kot nevaren poudarjali predvsem v zvezi z rakom dojk, kar pa so novejše raziskave ovrgle. V zadnjih priporočilih celo svarijo, da zniŻanje celokupne zauŽite maščobe lahko poveča nevarnost za koronarne bolezni, če pri tem .i zmanjšamo tudi uŽivanje nenasičenih maščob kot so rastlĺnska olja in orehi. Nove smernice (povzetek je v razpredelnici 1) še naprej poudarjajo zadostno, velikodušno uŽivanje sadja in zelenjave, vključno s stročnicami, krompirjem in polnozrnatimi Žitnimi izdelki, čeprav mehanizem njihovega zaščitnega delovanja še ni popolnoma pojasnjen in čeprav vlakninam ne pripisujejo več takšnega pomena kot pred leti (6)' 62 Razpredelnica '1. CILJI PREHRANE ZA LETO 2000 I odrasli, izogibajte se prekomerni telesni teŽi in nasploh pridobivanju telesne teŽe. 2 Bodite telesno aktivni najmanj 30 minut večino dni v mesecu 3 Jejte sadje in zelenjavo petkrat dnevno 4 Nadomestite rdeče meso s piščančjim, ribami, orehi, stročnicami, jejte mlečne izdelke v zmerni količini. 5 omejite pitje alkohola: Ženske na eno pijačo, moški na dve 6 Razmislite o morebitni potrebi po multivitamĺnu s folno kislino, še posebej če ste dnevni pivec alkoholnih piiač. 7 UŽivajte Žitne izdelke v čimmanj predelani, polnozrnati obliki. Kot je veljalo za kĄenje cigaret, da je nezdravo, še' preden so odkrili mehanizem škodljivosti cĺgaretnega dima in da je bolj zdravo NE KADlTl, velja upoštevati pripročila zdrave prehrane še preden so nam znane vse zaščitne pa tudi morebitne škodljive sestavine posameznih Živil. Še vedno namreč velja, da bi z upoštevanjem nasvetov zazdravo prehrano in nekajenje lahko preprečili dve tretjini vseh rakov in to rakov, ki jih pogosto pozno odkrijemo in jih ne moremo pozdraviti kljub novim tehnikam operacij, obsevanj in novim zdravilom. LITERATURA 1' Pompe-Kirn V' Japelj B, Primic-Žakelj M' Napoved incidence raka do leta 2000 in 2010. Raziskovalna naloga pri MZT (poročilo za leto 2000). 2. Pompe Kirn V, Japelj B, Primic Žakelj M. Rak v Sloveniji - kaj nas čaka v naslednjem desetletju? Onkologija 1998; 2:34-36. 3. Primic Žakelj M. Prehrana in rak. V: Vll.seminar >ln memoriam Dr.Dušana Reje< Rak pri moškem. Ljubljana 1999, 8_13. 4. Brennan P et al. A multicenter case-control study of diet and lung cancer among non-smokers. Cancer Causes and Control 2000;11:49-58. 5. Nutrition and Cancer.UlCC Statemnet od Diet, Nutrition and Cancer July 1999. http ://www. uicc. org/n utrition/. 6. Willet W C. Goals for nutrition in the year 2000. CA Cancer J Clin 1999;49:331- 352. 7. Koch V. Prehranske navade Slovencev z vidika priporočil WCRF. V: Vlll.seminar >ln memoriam Dr.Dušana Reje< Zdrava prehrana. Ljubljana 2000. 63 NARAYNA MINERALNA VODA DONAT Mg Atjaž Čoh, Vtado Čoh 1. UVOD Voda je bila Življenjski prostor prvih organizmov na Zemlji in je ta osnovni pomen zadrŽala tudi potem, ko je veliko število organizmov prešlo na kopno. Brez vode ni Življenja, v vodnih raztopinah potekajo Življenjske funkcije. Hranila se privzemajo kot vodna ľaztopina ali s pomočjo vode in končni produkt pľesnove je v glavnem zopet voda, v kateri so raztopljene, šuspendiŕane ali emulgiraně odpadne snovi, kizapuščajo organizem. Človeški organizem je sestavljen iz pribliŽno 60 do 65 % vode in Że 1S-odstotna izguba vode privede do smrti. Voda je tudi najboljše naravno topilo za veliko snovi, zlasti za ionske spojine pa tudi za pline. Zato ni čudno, da čiste vode ni nikjer na Zemlji. Bolj ali manj se je navzela različnih snovi in v različnih koncentracijah. V nenehnem krogotoku prihaja v stik s svojimi naravnimi nahajališči v zemlji (podtalnica, globinska voda), na zemeljski površini (površinska voda) ali z zrakom (padavinska voda). Kadar padavinska (vadozna) voda ponikne skozi kamninske prelome, razpoke in pore v globlje zemeljske plasti, se na svoji poti bogati z raztopljenimi snovmi' se mineralizira. Govorimo o naravni mineralni vodi. Količina raztopljenih snovi - mineralizacija je odvisna od dolŽine vodnih poti, velikosti stičnih površin in časa. (ot gl_avni sestavni deli pa se največkrat pojavljajo štirje kationi (Na*, K*, Mgz*, caz*) in trije anioni (cl-, Hco3-, Soł'-) ter pogosto še plin Co2. V sodobnem svetu, ko je kvaliteta običajne pitne vode Že marsikje tako ogroŽena, da ni več primerna za pitje, pridobivajo embalirane vode čedalje večji pomen. Med njimi so na prvem mestu ravno naravne mineralne vode. Nekatere izmed njih imajo poleg ugodnih fizioloških tudi zdravilne učinke in nekatere veljajo Že stoletja kot naravno sredstvo proti številnim teŽavam. Ali so z minerali iz globine obogatene vode čudeŽno sredstvo alije njihovo delovanje zgolj psihološko? Pri pitju delujejo mineralne Vode glede na sestavo na več organskih sistemov: na sluznico Želodca in črevesja, pa tudi na jetra in Žolč, vplivajo na izmenjavo snovi in krvni obtok, delujejo na organe za izločanje in tako na sestavo seča... Ena takih vod je naravna mineralna voda Donat Mg. 64 2. NARAVNA MINER^ALNA VODA Donat Mg Za naravno mineralno vodo Donat Mg je značilna visoka vsebnost raztopljenih mineralnih snovi. Njene karakteristične sestavine so razvidne iz sledečega analiznega izvlečka, zdne 12.05.1997 (pregl. 1): Pregl. 1: Vsebnost karakterističnih sestavin v naravni mineralni vodi Donat Mg Mineralna snov Vsebnost v mg/l Natrij (Na*) 1565 Kalcij(Ca2*) 375 Magnezij (Mg2*) I 060 Klorid (Cl-) 66,6 Sulfat (Soł2-) 2200 Hidrogenkarbonat (HCOs-) 7790 Prosta ogljikova kislina (COz) 3620 2.1 Lastnosti naravne mineralne vode Donat Mg in nieno preh ranj ev al n o- fi zi olo ško del ovanj e Ł Ze iz poimenovanja izhĄa, da gre za vodo, ki vsebuje veliko magnezija, v danem primeru preko 1000 mg/l. Magnezij deluje na centralno ĺn periferno Živčevje. Pri zmanjšanju nivoja magnezija prihaja do nevromuskulaturnih napetosti s tetaničnimi sindromi, dezorientacije in psihotičnih pojavov. Pomanjkanje magnezija pospešuje motnje ritma, pogojuje koronarne spazme ter povečuje moŽnost srčnega infarkta. Magnezij zmanjšuje tvorbo kalcijevih oksalatnih ledvičnih kamnov, zlastĺ v kombinaciji s kalc'ljem in hidrogenkarbonatom. Gre za kombinirano delovanje na urin. Kalcij in magnezĺj zmanjšujeta razvď1 vnetnih procesov, hidrogenkarbonat alkalizira urin in nevtralizira kisli vnetni milje. Nastajanje kalcijevih oksalatnih ledvičnih kamnov je zmanjšano zaradi prisotnosti magnezija in alkaliziranja urina. Posledica alkaliziranja urina je nekoliko povečana topnost kalcijevega oksalata, predvsem pa se poveča inhibitorna aktivnost citratov v urinu. Kot je razvidno iz analiznega izvlečka, se od skupno slabih 17 g snovi v litru naravne mineralne vode Donat Mg več kot 'ĺ1 g nanaša na ogljikovo kislino (CO2) in hidrogenkarbonat. Pri obeh gre za snovi, ki nastajata tudi pri endogeni presnovi v organizmu. Kar zadeva vsebnost ogljikove kisline v predmetni naravni mineralni vodi velja, da je v prehranjevalno-fiziološkem pogledu nepomembna, v tehnološkem pa nujna, ker bi sicer prišlo do izloćanja mineralnih snoviv obliki usedlin. 65 Poleg Že povedanega deluje hidrogenkarbonat v povezavi z natrijem na gastrointestinalni trakt, kjer veŽe Želodčno kislino in obenem stimulira Želodčno sekrecijo, kar po primernem pitju vodi do normalizacije sekrecije. Nadalje pospešuje praznenje Želodca, povzroča nabrekanje sluznic in zmanjšuje vnetja Želodčne in črevesne sluznice. Hidrogenkarbonat povišuje alkalno rezeNo in nevtralizira kisle presnovne produkte. Pri ocenjevanju prehranjevalno-fiziološkega delovanja je potrebno upoštevati, da se 1 liter mineralne vode po navadi nikoli ne pop|je v kratkem času, ampak v manjših količinah, razdeljenih preko celega dne' Resorpcija hidrogen- karbonata iz črevesja v kri je na ta način postopna tako, da ni računati s spremembami koncentracijskega nivoja hidrogenkarbonata v plazmi. Pri intaktni funkciji ledvic pa kakšno prehodno povečanje koncentracije hidrogenkarbonata v plazmi tudi ni pomembno, ker se v takem primeru hid rogenkarbonat eleminira renalno. Določena pozornost je potrebna pri omejeni funkciji ledvic in v primerih, ko je alkal iziranje urina nezaŻeljeno. Naslednja mineralna sestavina z opazno visoko koncentracijo v naravni mineralni vodi Donat Mg je sulfat z vsebnostjo 2200 mgll Voda vsebuje tudi znatne količine natrija, kalcija in Že opisanega magnezl1a' lz tega izhaja, da voda vsebuje določeno mešanico sulfatnih soli teh katĺonov. S prehľanjevalno- fiziološkega vidika je pomembno njihovo delovanje v gastrointestinalnem traktu. Sulfati v ěrevesnem prostoru zvišujejo osmolarno koncentracijo tekoče črevesne vsebnosti in tako veŽejo vodo v črevesnem lumnu. Zaradi tega se poveěa volumen blata in na ta način laksativni efekt, ki se vzpostavi pri rednem uŽivanju takih vod' Sulfat spreminja črevesno floro, zmanjšajo se meteoristične teŽave. Pri resorpciji sulfat vpliva na hormone črevesne sluznice, stimulira nastajanje ĺn sekrecijo Žolča. Pri dnevno ponavljajočem se pitju raste proporcionalno s količino zauŹitega sulfata nivo sulfata v krvĺ. Resorpc'lja sulfata se izkazuje kot majhno povečanje tolerance do ogljikovih hidratov in porast učinkovitosti insulina' Kot zadnjo snov z opazno visoko vsebnostjo je potrebno presoditi natrij. Vsebnost natrija v količini okoli 1500 mg v 1 litru naravne mineralne vode Donat Mg ravno odgovarja dnevni potrebi po tej mineralni snovi. lz številnih prehranjevalnih študij v industrijskih deŽelah izhĄa, da vnos natrija pomembno prekaša potrebne dnevne količine. Na to se pogosto gleda kot zdravstveno vprašljivo, ker se velik vnos natrija povezuje z visokim krvnim tlakom. Na drugi strani pa je veliko število znanstvenih študij pokazalo, da morebitno delovanje na krvni tlak ni odvisno od samega natrija, ampak naj bi bil odločilen natrij v obliki kuhinjske soli. Kot je iz primerjave vsebnosti natr'lja s prisotnimi anioni v predmetni vodi jasno razvidno, vsebuje voda oběutne količine hidrogenkarbonata in sulfata, a le zelo malo klorida. lz tega sledi, da je večji 66 del prisotnih natrijevih soli natrijev sulfat in natrijev hidrogenkarbonat in le majhen deleŽ natrijev klorid' Za obe prvoimenovani natrijevi soli pa ni znano delovanje v smislu povečevanja krvnega tlaka, kar je prĺ natrijevem hidrogenkarbonatu dokazano tudi s kliničnimi študijami. 3. NEKAJ SKLEPNIH MISLI Pitna voda je najvaŽnejše Živilo, ki se ga ne da nadomestiti. Tudi naravne mineralne vode so del "pitne vode" in jih tako strokovnjaki za prehrano kot zdravniki svetujejo kot posebej primerne pijače. lzpopolnjujejo dnevne potrebe po tekočini (vodi), telo oskrbujejo na naraven način s potrebnimi mineralnimi snovmi in esencialnimi elementi in so (povrh) popolnoma brez kalorij. S svojo visoko mineralizacijo je naravna mineralna voda Donat Mg le navidezno v nasprotju s tako opevanim in modernim sloganom "light" (malo kalorij, malo mineralov, malo Co2, malo...), saj še najbolj lajša teŽave, kĺ jih prinaša moderen način Življenja: neprestana ihta, napetosti, stresi in nezdrav, a pogosto edini moŽni način prehranjevanja - fast food. VIRI: 1. Somero, G.N., Osmond, C.8., Bolis, C.L.: Water and Life, Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1 992 2. Marktl, W.: Ernährungsphysiologisches Gutachten betreffend die Anerkennung der Rogaska Donat-Quelle als natijrliches Mĺneralwasser gemäB Codexkapitel B 17, Wien, '1996 3. Bundesanzeiger, Herausgegeben vom Bundesminister der Justiz, 115/1g90; 461 1992; 37 l 1 994 (ZR Nemčija) 67 PROSTI RADIKALI, ANTIOKSIDANTI V HRANI IN NJIHOVA VI,OGA PRI OHRANJEVANJU ZDRAVJA Ladko Korošec VLOGA IN POMEN PROSTIH RADIKALOV Prosti radikali so lahko atomi, molekule ali ioni. Nastajajo pri cepitvi kovalentne vezi zaradi različnih vplivov: toplote, elektromagnetnega valovanja, itd. To so visoko reaktivne molekule z vsaj enim elektronom brez paľa. So rezultat normalne celične presnove, lahko pa tudi posledica dejavnikov okolja: UV Žarkov, kajenja, onesnaŽenega okolja in Žarkov gaama, itd.' Nekatere snovi in zdravila (citostatiki, alkohol, analgetiki, anestetiki, itd.), prav tako povzročajo nastajanje prostih radikalov, Prosti radikali so udeleŽeni pri številnih normalnih in patoloških procesih v telesu. Posebno pomembna je njihova vloga pri staranju, številnih boleznih, zastrupitvah, psihofizičnih obremenitvah in pri neustrezni prehrani, v kateri primanjkuje naravnih antioksidantov (vitaminov A, C, E, B-karotena, flavonoidov, itd.), nekaterih aminokislin (cistina, cisteina, glutationa) in elementov v sledovih (Se, Zn, Mn,Cu)' Za obnävl1anje poškodovanega tkiva in za preprečevanje veriŽnih poškodb celic, ki nastajajo zaradi prostih radikalov, je pomemben antioksidantni sistem, ki varuje telo pred tovrstnimi poškodbami' Pomebno je poznati telesni antioksidantni status, da bi lahko zagotovilĺ primeren vnos antioksidantov. GLAVNE VRSTE PROSTIH RADIKALOV Najpomembnejši prosti radikali so superoksidni anion (.o2-)' singletni kisik (1o2), hidroksilni radikal ('oH), vodikov peroksid (lĄ2o2)' radikal dušikovega oksicla(No.) in peroksiini radikal (Roo')' V veriŽnih reakc'ljah poškodujejo celice z lipidno peroksidacijo, z oksidacijo proteinov. Povzročajo lahko tudi genetske okvare zaĺadi oksidacije DNK. Prosti radikali delujejo znotraj celice in tudi zunajcelično. Učinke prikazujeta tabela 1, tabela 2 pa bolezni in okvare' ki jih prosti radikali povzročajo. Shema'ĺ prikazuje nastanek prostih radikalov in poškodbe, ki nastane.io pri oksidaciji maščob' 68 Tabela 1. Mesta delovanja in uěinki prostih radikalov nBnesIč#ne nŤäščebnB lĺlsBäne aĺi tľĺgĺBceľidĺ pľosti ľaďĺkaÍl ł ł ł !dľop*rok*ĺdł oksidacija pigmentov, vitaminov, arom poškodovanje encimov + kisäk produkti razgradnje polimerizacija obarjanje proteinov, (ketoni, aldehidi, alkohola, kisline, hldrokarboni, epoksi) Shema 1: oksidacija lipidov v bioloških sistemih in v živilih Mesto Učinek Lipidi Peroksidacija maščobnih kislin, spremenjena propustnost membran Proteini oksidacija SH- skupin, aktivacija encimov (kolagenaze), inaktivaciia encimov (o.' -antitripsina) DNK cepljenje verige, povečana poraba NAD, motena sinteza ATP 69 Tabela 2. Bolezni in poškodbe tkiv zaradi zastľupitev ali zdravil' pri katerih so udeleŽeni prosti radikaIi PIjuča emfizem, cistična fibroza, karcinom, astma, azbestoza, cigaretni dim, normobarična hiperoksigenacija, inhalacija Soz, NO". O:r, bleomicin, parakvat Srce in ožilie ishem ija, i nfarkt, ateroskleroza, h ipertenzij a, kardiom iopatija, pomanikanie selena ( Keshanska bolezen) Ledvice vnetja, kron ično odpovedovanje ledvic, avtoi muna nefroza, aminoqlikozidi, teŽke kovine PľebaviIa ulkusi, hepatitis, ciroza, Crohnova bolezen, diabetes, karcinom debelega črevesa, kolitis, pankreatitis nesteroidni antipiretični analqetiki Osrednje živěevje številna nevrološka obolenja, demenca, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen' mišična distrofiia. multipla skleroza, inzult Oko siva mrena, degeneracija rumene pege, retinopatije novorojeněkov, fotonske in diabetične retinopatije, krvavitve v očesu Kota kontaktni dermatitis, porfirija, sončni Žaľki, ionizirajoča sevanja, maligni melanom, opekline, gubanje koŽe'fotosen zibilizacia (tetraciklini), dermatĺtis pratenzis Mišice mišična distrofija, multipla skleroza, fizični napori, intenzivni treninoi. ishemiia Drugo Al Ds/ARc, pľeeklampsija, staranje, vnetja' poškodbe, ishem ĺja/reperfuzij a, radĺacij a, revmatoid n i artritis, lupus, aloksan, hemokromatoza, sterilnost pri moških Kri Anemije, favizem, talasemija, malarija, primakvin, fenilhidrazin, sulfonamidi, zastrupitev s svincem, sepsa OtsRAMBA Z ANTIOKSIDANTI Različni oksidanti terjajo različne antioksidantne obrambne sisteme. Moteno ravnoteŽje med prostimi radikali kisika in antioksidanti imenujemo "oksÍdativn' sŕres''. Antioksidanti ga preprečujejo tako, da delujejo na različnih nivojih v oksidativnih procesih: 1. z lovljenjem prostih radikalov 2. zvezavo na kovinske ione 3. z lovljenjem peroksilnih radikalov 4. z odstľanjevanjem oksidativno poškodovanih biomolekul. Antioksidanti varujejo telesne celice pred učinkovanjem prostih radikalov z nekaterimi encimi: superoksidno dismutazo (SOD), s katalazo in glutation peroksidazo, z vitamini A,E,c, naprimer z beta-karotenom, bioflavonoidĺ ter mikrorudninami - selenom, cinkom, .... 70 Nekateri antioksidanti se sintetizirajo v telesu (glutation, ubikinol), druge pa dobimo kot mikrohranila s hrano (antioksidantnivitamini, kovine v sledovih). Epidemiološke študije so pokazale, kako pomembni so dejavniki prehrane za nekatere vrste karcinoma, za degenerativne bolezni, za kardiovaskularne bolezniali katarakto. Vodotopni antioksÍ danti 1. Vitamin C deluje v telesu kot reducent. Preprečuje maščobno oksidacijo holesterolov nizke gostote (low density lĺpoproteins _ LDL) 2. Glutation (GSH) je pomemben antioksidant in reducent. Sintetizira se iz glutamata, cisteina in glicina. Vsebuje SH- (sulfhidrilne skupine) in reagira z vsemi prostimi radikali ter zavĺra lĺpidno peroksidacijo LDL. Lipofilni antioksidanti 1. Ubikinon je kinonski derivat. Reduciran - ubikinol - je eden od najmočnejših antioksidantov. Zavira lipidno peroksidacijo, obnavlja vitamin E. Najpogostejša oblika je ubikinon koencim Qĺo. Največ ga je v srcu, ledvicah in jetrih, v oksidirani obliki pa v moŽganih in pljučih' V celicah je porazdeljen: 40 -50% vmitohondrijih 25 -30% v jedru 15 -20% v endoplazmatskem retikulumu 5 -10% vcitosolu. 2' Vitamin E je generično ime za Vse tokoferolne in tokotrienolne derivate. Alfa-, beta-, gama_, delta- tokoferoli in tokotrienoli se razlikujejo po številu in mestu metilnih skupin na obroču. Pri človeku je najpomembnejši alfa- tokoferol, ki mu sledi gama- oblika' RDA za odrasle moške in Ženske je 10 oz B mg/dan. lz prebavil se ga absorbira okrog 21o/o. 3. Karotenoidi in retinoidi so v cvetači, paradiŽniku, grenivki, fiŽolu, brokoliju, pomarančah in v mangu. AbsorbiĘo se iz prebavil v odvisnosti od količĺne maščob. Najpomembnejši karotenoidi so alfa- in beta-karoten (provitamin A) in kriptoksantin. Provitamin A lahko dobimo iz jeter, mleka, jajc, rib in obarvanega sadja in zelenjave. Karotenoidi in retinoidi so učinkoviti lovilci peroksilnih radikalov, zavĺrajo lipidno peroksidacijo in preprečujejo oksidativne poškodbe' 4. Flavonoidi so številna skupina rastlinskih polifenolov. Glavni vir so rdeči, modri in rumeni pigmenti - barvila. Večina flavonoĺdov je v obliki karotenoidov. Glavni vĺr je sadje (aronija, borovnice, bezeg, jabolka, limone, pomaranče, grenivke, grozdje), zelenjava (belgijski radič, brokoli, cvetača, česen, korenje, krompir, lucerna, ohrovt' rdeča pesa, zelje, brstičniohrovt, ohrovt), zeleni čaj itd. 71 Dnevni priporočeni vnos Ílavonoidov je > 1 g' (1 skodelica zelenega čaja vsebuje 40 mg flavonoidov). V prebavilih jih mikroflora razgradi v fenole. Najpomembnejši so: kemferol, kvercetin, narigenin, rutin, hesperitin in hespeľidin. Rutin in hesperitin so imenovali vitamin P in je vplival na prepustnost kapilar. Kvercetin, rutin, miricetin in trokserutin zavirajo ksantin oksidazo. N aj pomembnejši u ěi nki antioksidantov Antioksidanti: . upočasnjujejostaranje . zmanjšujejokoncentracijeholesterola . zmanjšujejonevarnostateroskleroze r poma$ajo varovati pred srčnim infarktom in kapjo o pomagajozaviratiAlzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen o poma$ajo zavirati razraščanje tumorjev o pomagajo razgrajevati kancerogene snovi v telesu . Varujejo oči pred degeneracijo rumene pege, zaradi katere lahko nastane slepota o pomagajo varovati telo pred okvarami zaradi kajenja o poma$ajo varovatł pred kroničnimi boleznimi pljuč, kot so astma, bronhitis in emfizem . Varujejo pred delovanjem škodljivih snovi iz okolja Karotenoidi Karotenoidi so antioksidantna rastlinska barvila, topna v maščobah in jih dobimo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju in zelenjavi. Varujejo pred škodljivimi posledicami ultravijoličnih Žarkov in drugih moŽnih povzročiteljev raka, saj preprečujejo nastajanje nevarnih prostih radikalov' Danes je znanih šeststo karotenoidov, kakih 50 pa jih najdemo v sadju in zelenjavi. Vse več je študij, pri katerih je ugotovljena vzročna zveza med Vnosom beta-karotenov in zmanjšano pojavnostjo nekaterih oblik raka, kar prikazuje tabela 3. 72 Tabela 3. Rezultati epidemioloških študij B-karotena in različnih karcinomov Fljuřni karęinoĺn Serumski p-karoten Prehrambeni p-karoten Korenje in temna zelenjava oranžna/rumena ze!enjava B-karotenski nadomestki + + + + ol- ffiak n* ďojkah Serumski B-aroten Prehrambeni B-karoten + + Rak ľnatgľn[ineg* vľatu Prehrambeni B-karoten + Rak požEľalnika Prehrambeni p-karoten Pľehrambeni karoten Sadni karoten + + +/0 Rak žeĺodca Serumski p-karoten Sadje Sveže sadje in zelenjava Sadie in sveża zeleniava + + + + Rak širCIkega ňr*vesa Prehrambeni B-karoten Sadie in zeleniava + + + = povezava med vnosom/statusom in zmanjšano nevarnostjo raka, Q = ni povezave med vnosom in neÝarnostjo raka = povečana nevarnost raka Alfakaroten je prekurzor vitamina A. Pri Živalih zmanjšuje tumorje in učinkovito varuje koŽo, oči, jetra in pljuča pred prostimi radikali. Bogat vir sta korenje in buče. Betakaroten je predstopnja vitamina A. Z zaviranjem prostih radikalov preprečuje nastajanje raka, krepi telesni obrambni sistem, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze, srčnega napada in kapi ter varuje pred nastajanjem sive mrene. Največ ga je v sadju in temno obarvani zelenjavi, v bezgu, aroniji, rdeči pesi, v marelicah, sladkem krompirju, brokoliju, dinji, bučah, korenju, mangu in špinači' Likopen je karotenoid, ki daje paradiŽniku, lubenici, rdečim grenivkam in drugemu sadju ter zelenjavi rdečo ali temno barvo in dokazano zavira ľast rakastih celic prostate, pljuč in koŽe. 73 Lutein je učinkovit pri zaščiti oči in upočasnjuje degeneracijo rumene pege. Veliko ga je v špinači, ohrovtu, brstičnem ohrovtu ter v temni zelenjavi. Zeaksantin podobno kot lutein varuje pred degeneracijo rumene pege in pred različnimi oblikami raka. Zeanksantin je v vodni kreši, ańĺčokah, v listih cikorije, v zelenih delih pese in v špinači. Flavanoidi Ti antioksidanti so vodotopna barvila v zelenjavi, sadju in Žitih' (Biološko aktivni antioksidacijskiflavonoidi so bioflavonoidi.) Flavonoidi v rdečem grozdju so učinkoviti pri preprečevanju oksidacije holesterola LDL. Katehini sodijo v druŽino polifenolnih flavonoidov' Zavirajo rast stafilokokov, zniŽujejo količino holesterola v krvi, preprečujejo zobno gnilobo, boleznidlesni, pogostnost Želodčnega in pljučnega raka, preprečujejo okvaľe DNK in zavirajo razvoj ateroskleroze. Katehini so v zelenem čaju, najdemo pa jih tudi v grozdju, grozdnem soku, rdečem vinu, aroniji, borovnicah in v bezgovih sadeŽih. Nosečnice in doječe matere ter bolniki s srčno aritmijo, ne bi smeli piti več kot dve skodelici zelenega čaja na dan, ker vsebuje veliko kofeina' Resveratro! je pomembni polifenolni flavonoid. Zmanjšuje nevarnost srčnega inÍarkta in kapi, ker zavira nastajanje krvnih strdkov in holesterola LDL. Pomaga zavirati nastajanje rakastih celic. Resveratrol najdemo v lupini in pečkah grozdnih jagod. Skupaj s katehini in antocianom, ki dajejo temno vijolično barvo rdečemu grozdju, je vzrok za francoski paradoks. Proantociani in antociani (oligomerni proantociani) učinkovito varujejo Žile' Topni so v vodi in onemogočajo proste radikale v krvi pri povečanem telesnem naporu. Tabela 4 prikazuje hrano, ki pomaga zniŻevati pojavnost raka. Nevarnost visokih odmerkov Nevarnost pri zauŻivanju vodotopnih antioksidantov ni velika, saj se iz telesa izločajo z urinom' Pri tistih, ki so topni v maščobah pa obstaja nevarnost akumulacije, zato moľamo biti pri nihovem Vnosu previdni. Podatkov o škodljivih stranskih učinkih vĺsokih odmerkov vitaminov E in C (vitamina E > 600 lE/dan, vitamina C > 1 g/dan) ni, zato naj dnevni preventivni odmerki vitamina E ne bodo večji od 400 lE in vitamina C ne več kot 1 g' Za beta-karoten velja, da so dnevni odmerki do 10 mg varni in ne povzroöajo neželenih stranskih učinkov. Ugotovili so, da je pomembno tudi razmerje med antioksidantnimi vitamini. Priporočljivo razmerje med vitaminoma E in C ter beta karotenom je 1'.2:0,1 (30 mg vitamina E: 60 mg vitamina C : 3 mg beta karotena). 74 Zivila PriporočIjiva Prepovedana źiÍa polnovľedna moka in Žita polnozrnat kľuh, z malo maščobe in sladkoria slaščice, biskvĺt, koľuzna pokovka itd. zelenjava in sadje viri beta-kaľotena: aronija, rdeča pesa, korenje, borovnice, marelice, špinača, robidnice, paradiŽnik, buče viri vitamina C: pomaranče, grenivke, rdeči in zeleni poper, jagode, brokoli folna kislina: pomarancče, banane, temna zelenjava, beluši kriŽnice: brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, cvetača dolgo in pri visoki temperaturi kuhana zelenjava, zelenjava z veliko maščobe: avokado, arašidi, praŽen krompir, bučke, gobe, čips, sladkikrompir mIeěniizdelki posneto mleko, mleko z 1o/o maščobe, jogurt zmalo maščobe, skuta, mocarela polnomastno mleko ali 2o/o mleko, smetana, maslo in margarina, polnomastni siri, sladoled, kreme, tolěena smetana meso in nadomestki pusto meso (goveje, telečje, svinsko, jagnjetina) Pišěančje meso brez koŽe, ribe in školjke, suhi Íiżol, qrah, leča perutnina s koŽo, mastno meso, klobase, paštete, domače gosi in račke, prekajeno meso masti, olja in sIaščice sadje namesto slaščic, slaščice z rnalo maščobe in sladkoria, qraham krekerii slaščice, bogate z maščobo in sladkoľjem, solatni prelivi in omake Tabela 4. Hrana, ki pomaga zniževati pojavnost raka (Prirejeno po Food Ghoices to Help Reduce Your Risk of Cancer, Familydoctor.org. American Academy of Family Physician' 2000:í-3 ZAKLJUCEK V zdravem organĺzmu so prosti radikali v stalnem ravnotežju z antioksidanti. Njihovo nastajanje je omejeno in različni mehanizmijih sproti odstranjujejo. Ko se ravnoteŽje poruši (oksidativni stres), pride do degenerativnih sprememb in do različnih bolezni. Poznavanje vloge prostih radikalov pri posamezni bolezni lahko poĺnaga kar najbolj optimalno preprečevati degenerativne spremembe, staranje ter omogoča zdravljenja boleznĺ. UravnoteŽena prehrana vsebuje dovolj antioksĺdantnih snovĺ (vitaminov, aminokislin in elementov v sledovih), vendar mora bititudiabsorpcija iz prebavil primerna. 75 Pri raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času, se potrjuje vrednost, kijo imajo vitamini, minerali in druge biološko aktivne snovi v hrani za zdravje in dober telesni ter duševni razvoj. Z njimi varujemo telo pred boleznimi srca in oŽilja, pred vsemi vrstami raka, pred astmo, boleznimi ledvic, multiplo sklerozo in mišično distrofijo, pred boleznimi oči in katarakto, pred vnetji in razjedami prebavil, sladkorno boleznijo, nevrološkimi boleznimi, Alzheimerjevo in Farkinsonovo boleznijo, pred vnetji sklepov in vezivja, pred staranjem, hkrati pa povečujemo telesne in umske zmogljivosti.V običajnih razmerah dobivamo dovolj teh snovi z zdravo in uravnoteŽeno prehrano, bogato predvsem s sadjem, zelenjavo ĺn Žiti. V sodobni civilizaciji človek ob napornem študiju in delu Živi vedno bolj naporno in večinoma tudi pod stresom. Zato potrebuje več vitaminov in mineralov ter drugih varovalnih snovi, kot pa jih lahko dobi le s hrano.Ta velikokrat vsebuje preveč kalorij, nepravih maščob, soli, konzervansov in drugih škodljivih dodatkov, poleg tega pa med pripravo in dolgim čakanjem v posodah hrana izgublja bistvena hranila. Telo dobiva največ varovalnĺh snovi iz sveŽega sadja in temno obarvane zelenjave, še posebej pa veljajo za bogate jagode, aronija, borovnice, rdeča pesa, črni ribez, bezeg, korenje, lucerna, paprika, mango, grenivke, pomaranče, česen, češnje, leča, soja in druge stročnice. Pripravki, ki imajo visoko antioksidativno uöinkovitost, vsebujejo ekstrakte aronije, rdeče pese, matični mleček, med in dodane vitamine C, E in A. Pri nas izdeluje Medex lnternational Redapin A,c,E kapsule s sokom rdeče pese in Gelee Royal fiole, ki vsebujejo antioksidantne vitamine A,C, in E, med, matični mleček in sok aronije. Naj na kratko opišemo tri z antioksidanti zelo bogate rastline: rdečo peso, aronijo in kurkumo. Rdečo peso - Beta vulgaris - so Že Grki in Rimljani uporabljali v zdravilstvu kot učinkovit antipiretik. Pospešuje nastajanje rdečih krvničk, dokazano zavira razvoj malignih tumorjev in levkemije, varuje pred poškodbami ionizirajočega sevanja, uravnava krvni tlak in uničuje bakterije ter viruse. Vsebuje betain in antocian betanin. Betain uporabljajo tudi za zdravljenje boleznijeter in Žolča. Rdeča pesa vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine, antociana betanin in betain, glutamin, asparagin, provitamin A, vitamine 81, B.2, nikotinsko kislino, vitamin C, vitamin K in rudnine - kalij, natrij, kalcij, magnezij, Železo, fosfor, Žveplo, jod, baker, in mangan ter sledove rubidija in cezija. črnopIodna aronija - Aronia melanocarpa je grmovnica iz druŽine roŽnic (Rozaceae). Njena rastišče so na slabši zemlji v severni in severovzhodni Ameriki, Novi Škotski, po letu 1973 pa so jo začeli gojiti v Severnih delih Rusije, Poljske in Skandinavije. Odporna je proti rastlinskim boleznim in podnebnim razmeram, zato je ni potrebno varovati z insekticĺdi. Njeni sadeŽi so bogati s topnimi vlakninami, 76 bioflavonoidi, antociani, tanini, hesperidinom, rutinom, kvercetinom ter rudninami (kalij, natrij' kalcij, flour, Železo, mangan, molibden, jod). Vsebujejo tudi beta karoten in vitamine A, 86, 82, B9, C in E. Ti antioksidanti zmanjšujejo toksičnost ioniziĘočega Žarčenja, preprečujejo kancerogene učinke cigaretnega dima in drugih snovi in tudi toksične spremembe na jetrih, ledvicah in srcu. Zaradi visoke vsebnosti nikotinske kisline, antocianov in bioflavonoidov delujejo ekstrakti aronije tudi proti aterosklerozi in so antitrombotično aktivni. Vplivajo na imunsko odzivnost in zavirajo maligne celice. Kot kelati veŽejo teŽke kovine in zmanjšujejo njihovo toksičnost in preprečujejo kopičenje svinca, stroncija, Živega sľebra in kadmija v telesu. Aronija oziroma ekstrakti iz njenih zrelih plodov niso čudeŽno zdravilo, so pa izjemen naravni vir pomembnih in nujno potrebnih mineľalov, vĺtaminov in antioksidantov, ki omogočajo bolj zdravo Življenje ter preprečujejo nastajanje degenerativnih bolezni oŽilja in notranjih organov. Prav zaradi teh lastnosti je priporočljiva za Vse tiste, ki so izpostavljeni močnejšim psihoÍizičnim naporom, ki trpijo za kroničnimi, degenerativnimi boleznimi in za mladostnike in otroke v intenzivni fazi razvoja in rastĺ' Kurkuma spada med ingverje. Daje značilno barvo in okus kariju. Vsebuje kurkumin (sodi med kurkuminoide), ki je močan antioksidant s protirakavim, antivirusnim in z imunosupresijskim učinkom, kakor so dokazali in vitľo in na Živalih' Uporabljajo ga pri prebavnih teŽavah, boleznih jeter in Žolča, pri koŽnem raku, revmatoidnem ańritisu in lokalno pri keratitisu, uveitisu, konjunktivitisu, kozah in noricah. Kurkuminoid zavira biosintezo levkotrienov po lipookdigenazni poti in zmanjšuje tvorbo prostaglandinov. Z delovanjem na tumorski supresijski gen p53 povzroča planirano celično smrt (apoptozo) številnih karcinomskih celic in zavira inhibira angiogenezo. Pri podganah in miših je učinkovit proti karcinogenezi koŹe, debelega črevesa, Želodca in dvanajstnika. Kurkumin zavira ciklosporinsko rezistentne T-celice in je pomembno imunosupresijska pomoŽna snov pri zdravljenju raka. ZniŽuje antigen p24 Že pri odmerku 2,5 g kurkumina na dan (7 dni zapored), kar so ugotovili na 60 bolnikih okuŽenih s HlV. Zavira tudijetrni encim citokrom CYP1A1. S poznavanjem delovanja antioksidantov v hrani, z določevanjem stopnje oksidativnega stresa in vpliva prostih radiokalov na razvoj različnih bolezni se odpirajo široke moŽnosti uporabe naravnih antioksidantov pri preprečevanju bolezni in pri njihovem zdravljenju. 77 LITERATURA 1. Agarwal C, Sharma Y, Agarwal R. Antocarcinogenic effect of polyphenolic funclion isolated fľom grape seeds in human pľostate carcinoma DU 145 cells: modulation of nitrogenic signalling and cell-cycle regulators and induction of G1 arrest and apoptosis. Mol Carcinog 2000;28(3):129-38. 2. Bĺelsalski HK, Böhles H, Esterbauer H, Fürst P., et al. Antioxidant vitamins in prevention. Clin Nutrition 1997;16:151-5. 3. Elmstahl S, Johansson U, Berglund G. Fruit and vegetable consumption in relation to risk factor for cancer: a report from Malmo Diet and Cancer Study. Public Health Nutr 2000; 3(3):263-27 1 . 4' Halliwell B. Gutteridge JMC. Role of íree radicals and catalytic metal ions in human disease: An overview. V: Methods in Enzymology, Volumen 186, Oxygen Radicals in Biological System, Part B, Oxygen Radicals and Antioxidants /Packer L, Glazer AN ed.s), Academic Press lnc 1990. 5. Kamarič L, Šuput D. Prosti radikali. V: Patološka fiziolog'lja, izbrana poglavja Ur.; Ribarič S, Medicinska Íakulteta, lnštitutut za patološko Íiziologijo, 1995:19-36. 6. Kanter MM, Nolte LA, Holloszy JO. Effects of an antioxidant vitamin mixture on lipid peroxidation at rest and postexercise. J ApplPhysiol 1993;74:965-9. 7. Kathryn LG, Gralg DS. Turmeric. Am J Helth-Sys Pharm 2000;57(12):1121-2. 8. Klaassen CD.: Casarett & Doull's Toxicology, The basic science oÍ poisons, New York: McGraw-Hill, 1996: 65-6, 446, 714-21. 9. Lang J, Gohil K, Rothfuss L, Packer L. Exercise training effects on mitochondrial enzyme activity, ubiquinones and vitamin E. ĺn "Anticarcinogenesis and radiation protection", New York: Plenum, 1 987 :253-7 . 10. Norrish AE, Jackson RT, Sharpe SJ, Skeaff CM. Men who consume vegetable oils rich in monounsaturated fat: their dietary patterns and risk of prostate canceľ. Cancer Causes Control 2000;1 1(7):609-15. 11. Tanaka T, Kohuo H, Murakami M, Kagani S, El-Bayoumy K. Suppressing effects of dietary supplementation of the organoselenium 1-4-phenylenebis(methylen)sele- nocyanate and Citrus antioxidant auraptene on lung metastasis of melanoma cells in mice, Cancer Res 2000;60(14):3713-6. 12. Terry P, Lagergren J, Ye W, Nyren O, Wolk A. Antioxidants and cancer of the oesophagus and gastric cardia. lnt j cancer 2000; 87(5): 750-4. 13. Wenzel U, Kuntz S, Brendel MD, Raniel H. Dietary flavone is a potent apoptosis inducer in human colon carcinoma. Cancer Res 2000;60(14)3823-3. 14. Zaizen Y, Higuchi Y, Matsuo N, Shirabe K, Takuda H, Takeshita M. Antĺtumors effects of soybean hypocotyls and soybeans on mammary tumor induction by N-methyl-n-nitrosourea in F344 rats. Anticancer Res 2000;20(3A): 1 439-44. 78 POMEN KAKOVOSTI V PERUTNINI PTUJ Cirit Varga, Vera Šmigoc. Perutnina Ptuj, kot največji proizvajalec piščančjega mesa in proizvodov v tem delu Evrope, letno proizvede nekaj manj kot 24.000 t perutninskega mesa in več kot 10 000 ton mesnih proizvodov. Rezultat dolgoletnih prizadevanj za zagotavljanje kakovosti je leta 1998 pridobljen certifikat ISO SIST 9001 in s tem potrditev obvladovanja najsodobnejših zahtev vodenja kakovosti v vseh fazah poslovanja od vzreje, proizvodnje krmil, proizvodnje mesa in proĺzvodov do nabave, prodaje, razvoja, kontrole kakovostĺ in vzdrŽevanja. Posebno pozornost posvečamo nabavi kakovostnih surovin in spremljanju proizvodnega procesa. Tako s strogo kontrolo kakovosti zagotavljamo kupcem stalno kakovost gotovih proizvodov. HAccP sistem, sistem sistematičnega spremljanja pľoizvodnega procesa, stalno dopolnjujemo in izpopolnjujemo na osnovi analize dosedanjih rezultatov in strokovnih spoznanj. Kakovost proizvodov redno spremljamo v lastnem mikrobiološkem in kemičnem laboratoriju ter z vsakodnevno senzorično kontrolo proizvodov' Poleg tega ĺzvajamo redno kontroĺo v laboratorijih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Veterinarske fakultete v Ljubljani. Perutninska klavnica in predelava sta Že pred leti pridobili veterinarsko izvozno številko za izvoz vseh proizvodov v drŽave Evropske unije. Za zagotavljenje najstrožjih predpisov zaizvoz v Eu smo v posodobitev proizvodnega procesa v predelavi investirali v lanskem letu 1.0B0 miljonov SlT, v zaključni fazi pa je zamenjava opreme v perutninski klavnici. Stalna skrb za kakovost in higieno je prijetno presenetila komisijo odličnih evropskih strokovnjakov, ki jo je vodil dr. Paul Veroeveren, v njej pa sta bila še dr. Valentina Piazza in dr. Franco Fuciĺli, spremljal pa jo je delegat Evropske komisije za Slovenijo Jesus Barreiro. Komisija je 17 ' in 18' avgusta ocenila način zagotavljanja proizvodnje varnih Živil potrošniku po predpisih EU. Po končanem pregledu in zaključnih razgovorih je bilo posebej poudaľjeno, da je komisija zadovoljna z dokumentacijskim spremljanjem vzĘe in tudi s spredelavo mesa' Zadovoljni so bili tudi z našimĺ tehnološkimi, sanitarnimĺ in drugimi standardi, ki so na ravnievropskih. Sodobni tehnološki procesĺ proizvodnje mesa in proizvodov zagotavljajo optimalne rešitve ' ki izključujejo različne dejavnike tveganja v proizvodnji, higiensko kakovost Živil pa poleg vseh zaposlenih oz. avtokontrole stalno nadzira tudi lastna sluŽba kontrole kakovostĺ in strokovni delavci Veterinarske uprave Republike Slovenije. Na osnovi navedenega lahko zagotavljamo stalno higiensko ustrezne, visoko kakovostne proizvode z optĺmalno sestavo oz. prehransko vrednostjo za prehrano posameznih kategorij potrošnikov. 79 Prisvojem delu redno sodelujemo z Medicinsko fakulteto Ljubljana, Biotehniško fakulteto Ljubljana, Veterinarsko fakulteto Ljubljana, Veterinarsko fakulteto Zagreb, Veterinarsko fakulteto Sarajevo in Kmetijsko fakulteto Maribor. Posebej Želimo poudariti izjemno kakovost izkoščenih piščančjih prsi brez kože - fileja in piščančjih prsi v ovitku, ki vsebujeta le do 2 % maščobe. V tabeli št.1 navajamo kemično sestavo in energijsko vrednost nekaterih proizvodov Perutnine Ptuj. Tabela št ĺ: Kemična sestava in energijska vrednost nekaterih proizvodov Perutnine Ptuj: proizvod min. % beljakovin max, % maščob energijska vrednost v 100 g Kcal KJ Piščančiifile 20,0 1.5 98.0 409,0 Piščančia steqna brez kosti in koŽe í 8.0 8,0 150,0 627,0 Piščančie prsiv ovitku 18,0 2.0 95.0 396.0 Piščančie hrenovke 12.0 25,0 278,0 1't68,0 80 l PoMEN EKoLoŠKE PRIDELAVE HRANE ZA oHRANJANJE ZDRAVJA Anamar'tja Slabe UVOD Hrana je eden od osnovnih temeljev našega obstoja, pogoj za normalno delovanje našega organizma - po drugi strani pa je lahko tudi vir teŽav in bolezni. Danes se ta dvojnost kaŽe tudi v sami pridelavi hrane. Zagotoviti si Želimo zadostne količine dovo|j kakovostnih Živil po čim bolj ugodni ceni, vendar pa zato v veliki meri uporabljamo metode, ki temeljijo na načelih, ki so spńa z ohľanjanjem Življenja. Še drug izrazte dvojnosti. Raziskave so potrdile, da uŽivanje ustreznih količin Živil z visoko vsebnostjo vĺtaminov, mineralov, encimov, nenasičenih maščobnih kislin, balastnih snovi, aromatskih snovi, (šele deloma identificiranih) bioaktivnih snovi in sekundarnih rastlinskih snovi krepi odpornost organizma in zmanjšuje verjetnost razvoja rakavih in drugih bolezni. Med takšna Živila uvrščamo predvsem zelenjavo. Po drugi strani pa pri običajni pridelavi zelenjave uporabljamo vrsto pesticidov, ki so potencialno rakotvorni. Tudi če drŽi, da so preostanki pesticidov v kmetijskih pridelkih na našem trgu večinoma v dovoljenih mejah, je še vedno problematičen njihov vpliv na okolje. Popolnoma neškodljivih kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin ni, kajti če Že ne gre za grobe in neposredno merljive učinke, se ti kaŽejo v posrednih in dolgoročnih vplivih na ekosisteme, na dedno snov Živali in človeka, idr. EKOLOSKO KMETIJSTVO Poseben prispevek ekološkega kmetijstva k prekinitvi tega zaćaranega kroga je celovito obravnavanje kmetijskega ekosistema. Ekološko kmetijstvo temelji na čim uspešnejšem sklepanju krogotoka snovi in energije na kmetiji in na izključitvi uporabe kemično-sintetičnih gnojil in pesticidov, kakor tudi sintetičnih pomagal v ŽivinoĘi. Seveda pa se V >uspešnem sklepanju krogotoka< skriva veliko znanja in dela. Prispevek ekološkega kmetijstva k ohranjanju, neredko celo izboljševanju kakovosti okolja je danes splošno priznan in se odraŽa v t.i. >okoljskih plačilih< za to vrsto pridelave (Evropska unija, Slovenija, druge drŽave). Pri tem s pojmom >ekološko kmetijstvo< označujemo nadzorovano in certificirano 81 pridelavo V skladu s standardi za ekološko kmetijstvo1, kot >bioŽivila< pa označujemo proizvode iz takšne pri- in predelave. Manj raziskan in teŽje razviden pa je prispevek ekološko pridelanih Živil (=bioŽivil) k zdravju ljudi. Če izhajamo iz klasične analitične obravnave, lahko pĺidemo do pľotislovnih ugotovĺtev. Tako npr. nekatere študije potrjujejo' da je vsebnost vitaminov, mineralov idr. v bioŽivilih značilno večja kot V konvencionalno pridelanih Živilih, druge spet ne ugotavljajo nobenih značilnih razlik. TeŽava je v tem, da nam ostajanje pri izključno analitičnem obravnavanju te problematike ne more dati zadovoljivih odgovorov, saj je stvarnost _ v tem primeru človeški organizem in Živila oziroma interakcija obeh - neprimerno bolj zapletena, kot smo jo s temi metodami sposobni opisati in razloŽiti' Vrednotenje ekološko pridelanih živil Tako ekološka pri- in predelava kot povpraševanje po bioŽivilih v svetu vztrajno rasteta. V zavedanju nezadostnosti sedanjih izhodišč in metod vrednotenja prehranske vrednosti potekajo dejavnosti, katerih eilj je izboljšati vedenje o tej problematiki. organizaciia za prehrano in Rmetijstvo pri Združenih narodih (FAo) V letošnjem letu je bila na FAo-vi regionalni konferenci za Evropo med drugim obravnavana tema >Vpliv ekološkega kmetijstva na pľehransko varnost in kakovost Žĺvil<. Leta 1999 je FAo-va Komisija za Živilski kodeks spĘela smernice za pridelavo, predelavo, označevanje in trŽenje Živil ekološkega porekla, ki se naslanjajo na Temeljne standarde IFOAM. FAO-v dokument poudarja, da morajo bioŽivila najprej izpolnjevati vse splošne nacionalne in mednarodne zahteve glede kakovosti in prehranske varnosti. Ekološko poreklo je dodatna kategorija, del nje pa je tudi nadzor pridelave in ceńifikacija proizvodov. Ker v ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba sintetičnĺh snovi (sintetični pesticidi, herbicidi, gnojila, antibiotiki, rastni hormoni, sintetični prehranski dodatki in konzervansi), je potencialno tveganje zaradi preostankov teh snovi pri bioŽivilih manjše. Vsebnost nitratov v pridelkih ekološkega porekla (posebno nitrofilnih listnih, korenastih in gomoljnih kulturah) je po poročilih raziskav značilno manjša od tiste v konvencionalno pridelanih. Visoka vsebnost nitratov v Živilih je z vidika prehranske varnosti negativna, saj se nitrati pod določenĺmi pogoji lahko 1 V Sloveniji so v uporabi Standardi za ekološko kmetovanje Zveze zdrużen1 ekoloških kmetov Slovenije, ki so usklajeni s Temeljnimi standardi lFoAM - Mednar. zveze gibanj za ekološko kmetijstvo, na osnovi katerih je bila oblikovana tudi Uredba o ekološkem kmetijstvu 2o78l92 Evropske unije. 82 spremenijo V kaľcinogene nitrozaÍnine. Nitrati lahko tudi zmanjšajo sposobnost krvi za prenos kisika. Ši6en1e ekološkega kmetijstva lahko prispeva k zmanjšanju degradacije okolja, ki se na koncu odraŽa tudi v zmanjšanju ravni določenih onesnaŽevalcev v Živilih. Gošča iz čistilnih napľav' kĺ se ponekod uporablja za gnojenje polj, pogosto vsebuje težke kovine, toksične organske spojine (npr. dioksin ĺn PCB-je) in odporne patogene nrikrobe. Uporaba te gošče v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena. ohranjanje zdĺavja Živali v ekološki Ęĺ temelji na preprečevanju bolezni (Ęa ustreznih vrst in pasem, uravnotežena, kakovostna prehrana in ekološko pridelana krma, ustrezno okolje, zadostno gibanje). Preventivna raba kemično_ sintetičnih alopatskíh zdravil je prepovedana' Mikrobiološka tveganja v ekološkem kmetijstvu so Vezana na: - uporabo Živalskega gnoja in drugih organskih odpadkov. Ob upoštevanju dobre kmetijske prakse (npr. ustrezno kompostiranje in raba gnojil) je to tveganje minimalno; - mikotoksine. Laičnih mnenj o večji verjetnostiza prisotnost mikotoksinov v bioŽivilih (zaracli prepovedi uporabe sintetičnih fungicidov v ekopridelavi) študije niso potrdile. V dveh študijah so v mleku iz ekološke prireje našli celo nĺŽje vrednosti mikotoksinov kot v tistem iz konvencionalne prireje, kar razlagajo s pomanjkljivostmi pri krmljenju Živaliv konvencionalni Ęi' Ekološko kmetijstvo je za mnoge porabnike zanimivo,ker se izogiba še neugotovljenim tveganjem, ki so povezane z uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu in prehrani. Uporaba GSO in njihovih proizvodov je v ekološki pri- in predelavi prepovedana' FAo-va študija med drugim zaključuje, da oznaka )Blo( (>ekološko pridelano<) ni jamstvo >zdravega<, temveč jamstvo za (standardiziran) proces. Vendar pa ta proces na več področjih omogoča večjo prehransko varnost bioŽivil. Altern ativ n e o h I i Re v re d n ote nj a kakovosti Zaradi Že omenjene nezadostnosti analitičnega pristopa so na področju ugotavljan'ja in raziskovanja razlik med ekološkimi in konvencionalnimi proizvodi v uporabi različni novi celostni pristopi. Te nove metode so v raziskovalni sferi v splošnem priznane in obsegajo: morfološko anaĺizo, senzoľično ocenjevanje, elektrokemične metode, emisijo biofotonov (svetlobe) in t.i. >slikotvorne metode< (angl. picture developing methods, nem. Bildschaffende Methoden), s katerimi skušajo prikazati vitalnost Živil (npľ' kristalizacija bakrovĺh soli, kroŽna kromatograÍija, tok vitalne indukcije (angl' Vital ĺnduction flux), sposobnost kalivosti, skladiščna sposobnost). 83 Raziskovalci problematiziľajo tudi samo opredelitev kakovosti, ki seveda pogojuje izbor metod. Tako H. Vogtmann priŽivilih govori o: - zunanji kakovosti, - tehnološkikakovosti, - prehransko-fiziološki kakovosti, - vplivu pri- in predelave na okolje. Raziskave z uporabo celostnih metod dajejo zanimive rezultate, ki so večinoma v prid Živilom ekološkega porekla, bo pa treba mnoge metode in razlage rezultatov še nadaljnje razvijati. Mesto bÍoživil v polnovredni prehrani T.i. prehranska farmakologija raziskuje učinke fitokemikalij' bioaktivnih snovi in sekundarnih rastlinskih snovi. Te snovi po dosedanjih ocenah rastlinam rabijo le kot obramba protĺ škodljivcem. To so rastni regulatorji, barvila, dišave in arome. Vedno več pa je dokazov, da tovľstne snovi zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in oŽilja ter raka. Sekundarne rastlinske snovi naj bi zavirale rast različnih vrst raka' preprečevale pojav bolezni nasploh, regulirale krvi tlak, zniŽevale vsebnost maščob v krvi, uničevale bakterije in glive, zavirale okuŽbe in spodbujale imunski sistem' Da bi človek zauŽil dovolj teh snovi, bi moral po mnenju zagovornikov polnovredne prehrane uŽivati preteŽno naravna, t'j. čim manj predelana Živila. Če namreó izhajamo iz tega, na kakšno hrano se je človekov organizem prilagodil v toku evolucije, se izkaŽe, da človeku najbolj ustrezna prehrana temelji na čim bolj naravnih Živilih. Danes pa Živilska industrija >kreira<< Živila, ki zahtevam po takšni prehrani sploh ne ustrezajo. V njih je potem pomanjkanje določenih vitalnih snovi, ki naj bi jih nato spet zauŽili z npr. vitaminskimi pripravki. Današnji zagovorniki polnovredne prehrane, npr. prof. Claus Leizmann (Justus_Liebig Univ. Giessen) v temeljna načela zdravega prehranjevanja vključujejo tudi uporabo Żiviliz ekološke pridelave' Ekološko pridelana živila pri nas Zveza združeĄ ekoloških kmetov Slovenije je letos registrirala kolektivno znamko za Živila, pridelana v skladu z njenimi standardi za ekološko kmetijstvo. Znamko BloDAR lahko za označevanje svojih proizvodov uporabljajo kmetje, ki so uspešno zaključili dveletno pľeusmerjanje v ekološko pridelavo in jim je nadzorna organizacija (ki je neodvisna od Zveze\ podelila ustrezen certifikat (najprej za pridelke iz 3. leta po preusmeritvi). Takih kmetij je letos še malo, v naslednjem letu pa pričakujemo precejšnje povečanje (v preusmerjanju je trenutno 600 kmetij). Znamko BIODAR lahko uporabljajo tudi ekološki predelovalci. Poleg tega je v Sloveniji tudi nekaj deset kmetij z znamko Demeter, ki je mednarodna oznaka za biološko-dinamično pridelana żivila. 84 V Ljubljani, Mariboru in Kranju je ekološko pridelana Živila. moč kupiti na rmeeriń ekoloških trŽnicah, ki ód lani oz. letos Že redno obratujejo. lnformacije o kmetijah pa nudijo posamezna zdruŻenja ekoloških kmetov oz' zveza. ZAKLJUCEK Dejstvo ostaja, da je zdrava prehrana predvsem odgovornost posameznika' oznaka >biđ< oz. i>iz nadzorovane ekološke pridelave(( sama po sebi še ni jamstvo zabol1zdravo prehrano. Še manj so to lahko oznake, kitemeljijo le na 'eni ali kakšni ůeč od značilnosti Živila. Vendar pa so ekološko pridelana Živila odličen temelj za zdravo prehrano, ki si jo posameznik oblikuje na osnovi individualnih potreb. Pravo podobo o pomenu ekološkega kmetijstva in bioŽivil pa si lahko ustvarińo le, če kakovost prehrane obravnavamo celostno, npr' vsaj z upoštevanjem štirih prej omenjenih vidikov (zunanja, tehnološka, prehransko- Íiziološka kakovost in vpliv pri- in predelave na okolje). LITERATUR.A 1. 22nd FAO Regional Conference for Europe, Porto, Portugal,24-28 July 2000. Agenda ltem 1-0.1: Food safety and quality as afÍected by organic Íarming. 2. Woese, K. et al.: A comparison of organically and conventionally grown Í9ods^_ results of a review of the ielevant literaĺure' J. Sci. Food. Agric. 1997; 74:281-293. 3. Koerber K.v., Männle T., Leitzmann C.: Vollwert_Ernährung. Konzeption einer zeitgemäRen Ernährungsweise, Haug Verlag, Heidelberg, 8. Aufl. 1994. 4. Meier-Ploeger, A., Voghtmann, H. (Ed.): ..Lebensmitte]qualität. Ganzheitliche Methoden únd Konzepté' 2. Aufl., Stiftung Ökologie und Landbau, Verlag C.F. Müller. Bad Dürkheim, 1991: 19. P rÍ poro ěe na l iteratu ra : 1. Furtmayr-Schuh A.: Postmoderne Ernährung. Food_Design statt ERkultur' Die moderńe Nahrungsmittelproduktion und ihre verhängnisvollen Folgen. Trias' Stuttgart, 1993. 2. Gordon K. D.: Evolutionary perspectives on human diet. ln: Johnson E. F. (ed): Nutritional anthropology. Alan R. Liss, New York 1987: 3-38' 3. Kollath U.: DerVollwert der Nahrung, Haug Verlag, Heidelberg, 1987' 4' Leitzmann C., Kaiser M., Groeneveld M.: EinflÜsse der Ernährung auÍ das lmmunsystem. Dtsch. Apolh. 42(2), 1 990: 1 -7. 5. Leitzmann c., Michel P.: Alternative Ernährungsformen aus ernährungs- physiologischer Sicht. aktuelle Ernährungsmedizin 1993: 2-1 3' 6. Leitzmann C.: Ballaststoffe: Funktionen, Zufuhrempfehlungen und ihre Umsetzung in Lebensmitteln. Schriftenreihe des Fachbereichs 19, Universität GieBen 1, 1990: 2744. 7. Ekološko kmetijstvo - za dobrobit ljudi in okol1a. ZdruŽenje ekoloških kmetov Slovenije (pripravila A. Slabe), Ljubljana' 1999. 8. BloDAR. Jamstvo za živila iz nadzorovane ekološkepridelave. Zveza zdruŽeĺť| ekoloških kmetov Slovenije: (pripravila A' Slabe), Ljubljana' 2000' 85 AVTORJI PRISPEVKOV doc' dr. Borut Stabuc, dr. med. Klinični center, Gastroenterološka interna klinika prof. dr. DraŽigost Pokorn, dr. med., Medicinska fakulteta _ lnštitut za higieno Jožica Maučec-Zakotnik, dr. med., clNDl dr. Verena Koch, univ. dipl. ing., Pädagoška fakulteta as. dr. Zdenka ěebašek Travnik, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, Psihiatrična klinika, Ljubljana dr. Anja Reljič-Pľinčiě, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo, Ljubljana Tina J. Sentoěnik, dr. med., MEDlco - estetski center Maruša Adamič, dr. med', lnstitut za varovanje zdravja, Ljubljana prof. dr. Vera Pompe Kirn, onkološkiinštitut, Ljubljana mag' Aljaž čoh, univ.dipl.inŽ.kem., Kolinska d.d., PPE Rogaškivrelci, Rogaška Slatina Vlado čoh, univ.dipl.inŽ. kem.,Center za razvoj in znansfueno raziskovanje mineralnih vod, Zdravilišče Rogaška, Rogaška Slatina Mag. sc. Ladko Korošec, dr.med., Medicinska fakulteta, lnštitutza farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Ljubljana Dr' CirilVarga, dr' vet med', Mag. Vera Šmigoc, Perutnina Ptuj Anamarija Slabe, univ. dipl. inŽ. kmet., ZdruŽenje ekoloških kmetov Slovenije, Ljubljana SPONZORJI IN DONATORJI LEK, Ljubljana KOLINSKA, Ljubljana MLEKARNA cELElA' Aľja vas 86 AtEzAsLovENsKlH DRUŠTEVzA BoJ PRoTl RAKU 1000 Ljubljana, Zaloška 2' tel.(01) 430 97 80 PosAvsKo - oBsoTELJsKo DRušTvo zA BoJ PRoTl RAKU Splošna bolnišnica Brežice 8250 BREŽICE, tel.: (07) 466 81 00 DRUŠwo zA BoJ PRoTl RAKU GELJE Zdravniško đruštvo Celje 3000 Celje, Ipavěeva 18, tel.: (03) 425 11 00 oBALNo DRUŠTVo zA BoJ PRoT! RAKu KoPER 6000 Koper, Jurčičeva 2, tel. (05) 630 02 40 GoRENJsKo DRUšwo zA BoJ PRoTl RAKU KRANJ 4000 Kľanj, Gosposvetska L2,te|. (04) 208 26 50 LJUBLJANSKo DRUšTVo zA BoJ PRoTl RAKU 1000 Ljubljana, Metelkova 9, tel. (01) 4723-839 DRUŠTVo zA BoJ PRoTl RAKU ŠĺłueRsxE - MARIBoR 2000 Maľibor, Ljubljanska 5, tel. (02) 25I99 24 PoMURsKo DRUŠwo zA BoJ PRoTl RAKU MURSKA soBoTA 9000 Muľska Sobota, Ul. aĺhitekta NovakaZ,tel. (02) 531 13 30 sEvERNoPRlMoRsKo DRUŠTVo zA BoJ PRoTl RAKu NOVA GORICA 5000 NOVA GORICA, Kostanjeviška 16 a, tel. (065) 131-840, (0s) 331 s2 0s DRUŠwo zA BoJ PRoTl RAKu Novo MEsTo 8000 Novo mesto, Rozmanova ul' 30, tel (07) 373 39 20 KoRošKo DRUšTvo zA BoJ PRoTl RAKU Zdravstveni dom, 2390 Ravne na Koroškem, ob suhi 1 1, tel. (02) 870 52 00 DRUŠwo zA BoJ PRoTl RAKU VELENJE 3320 Velenje, Vodnikova 1, tel. (03) 899 54 64 87