|j Si, \ iVtertik 10. Koznperska. Božja vladba v zgodovini celiga sveta. 5. Boj zoper Mavre na Španskim. (Dalje.) a) Bitva pri Logroni. V, otilcUi .ladbi je ..raij Alfonz Cisti . letu 844 umeri. Za njim je vladarstvo njegov sin Don Hamiro nastopil. Mahomcdanski poglavar v Kordovi je bil tačas Abder-Haman II. Knial sta se oba sprijela. \dr slovitniši boj za kristjane, ki je iz tega vstal, jc bitva pri Logroni v letu 84K Ile bi se zavolj neke prestane zgubc maševal, je Abder-llaman strahovite priprave delal: po vsim Španskim je bilo vse v orožji. Don Hamiro pa, poln zaupan ja v pomoč (Jospodovo, sovražnika ni v svoji deželi pričakati liotel: je torej vso svojo vojsko, čeravno s saraeensko v nobeni primeri, hitro skupej spravil, in ž njo v Hiojski okraj v stari Kastilii priderl. Pri Logroni ste se obe armadi zadele. Saraceni so se precej serdito zagnali, pa niso bili v stanu, terdo sklenjene verste kristjanov predreti. Z enako hrabrostjo so se od obeli strani celi dan bili. in ko se je noč naredila, zmaga še ni bila določena. Pa od silniga števila sovražnikov nagnana se je keršanska truma z boriša na bližnjo višavo umaknila. Zdej še le so neštevilne stražne ognja kristjanam nezmerno trumo sovražnikov naznanile. Od strahu in groze prepadeni so celo noč premolili. Don Hamiro, od kervaviga dela tega dneva utruden, in od budili skerbi nadlegovan na zadnje v tih težavah terdo zaspi. V sanjali zagleda častitljivo, nebeško podobo v čisto belim oblačilu bližati sc, ki se prijazno vanj ozre, in ga tolažijoč za roko prime. .,Mcni, kralju reče, je od Kristusa varstvo španske dežele izročeno. Uto-laži se, in bodi serčan! Jez sim Jakob apostelj, in te pridem iz rok tvojih sovražnikov rešit. Njih brezštevilni armadi ukljub boš jutri častilo zmago nad Saraceni pridobil: iudi zmed tvojih jili bo sicer veliko padlo, kteri bojo pa potem v plačilo svojih zaslug nestrohljivi venec zmage prejeli. \c dvomi o tem, kar ti pravim; v spričevanje me boš jutri IMO. na belini konji z belini bandcrani pred svojo ar-ma lo zagledal". — Ko prikazen zgine, se kralj na duši in telesu čudno okrepčan iz spanja prebudi. \i utegama vsim škofani in opatam, ki so pri vojski * * ? 11. in vsim vojskovodjem k njemu priti ukaže, in j m čudovite, zmagoobetne sanje pove. Pogum in lerdni up vladarja nista o tim nič dvomiti dala: ču-UuV.t'» pr.ši./{ii, ki j«, jc ! r |[j a i. . . .» j rel* armadi naznanili, iu namesti doslejšniga zalostiuga kričanja se je zdej slišalo v celim staniši Hoga in svetiga aposteljna Jakoba, varha keršanske trume, glasno iu veselo hvaliti. Vsak zme<» Šaraccni Toledo ž nje okoljšino zgubili. .Mohamed, tačasni kalif, le zgube ni sterpeti mogel. Prepričan, ilc bi vsJed Orilognovc moči pri mestu nič nc opravil, si •/. zvijačino in nezvestobo pomagati hoče. De bi kralja zvodil, pošlje v Oviedo poslance, kteri naj bi kralja k sklenitvi večletniga miru nagovorili. Onlogno. ki nič hudiga ne misli, ponudbo dovza-me. in enako ludi sam eniga poslanca ilo kalifa v Korilovo pošlje. Ta reč se je bitro vrav navala in za obe strani zaželeno pogodbo obetala. Pa ravno, ko Onlogno vsak dan sporočila sklenjene pogodbe pričakuje, se na enkrat saracensko barkovje (veliko bark) z več kot I .»O jadri na Korogniški višavi prikaže. Ko bi bila truma, ki je bila na barkah. do kraja prišla, bi bil Onlogno, na to nepripravljen, gotovo luni boj prestati imel. Pa vidama si- zdej spet nad keršansko špansko deželo roka previdnosti božje pokaže. Zakaj ko se sovražno hrodovje proti kraju bliža, nanaglama (ako strašan vihar vstane, kakorsniga (udi nar starši in nar bolj skiist-iii mornarji se niso bili doživeli. V malo trenutkih je eelo hrodovje ali barkovje razneseno. Posamezne od vetra iu valov razmetane barke so se ali utopile ali pa nad skalami razbile. Več poveljnikov (zapovedovaveov ) je nalaš svoje barke zastati pustilo, in se v oblast Ordoguovo vdalo. Z eno io-sedo. celo hrodov je jc bilo razdjano: kome j de s.» nektere bareiee. hudo zdelane, kalifu to neznano zgubo sporočili zamogle. Skozi eeiih iri sto iu dvajset let doleta 1077 (•' ilieijo in la*onijo neprenehama pravi junaki vladali. Pa Ordognov sin. Alfonz III.. je še vse prekosil. jr bil knez. de malo tacili. histriga uma in blaziga serea. '/, modrostjo vladarja je v s. bi iiiii I pogumiiost in \ >r lastnosti junaka . iu pri t.-m ji- bil tudi ponižen, zvest sin katolške eerkve. ktere luč ga je povsod razsvetljevala. Ko je njegov oee umeri, je bil Alfonz se le |N let star:* pa ti .*'!t o i m moško je pot junaštva nastopil. |/ štiri in dvajset kervavih bitev s Sararcni je vselej zmago oiln. je sviti i»i e Pij l\. z h ril kini prcdeittam za-«.1 iir| svetima IVra. je precej pokazal. de hoče b 'i v M-iiiri m v *»oj' m u ljudstvu; toraj so vsi naroiljc vr !»ali. in se lnib. /n :\ » ••mledovali na mlav«> keršan-s:\a v iiimii. I.iileruni -ami. perseženi in z:.kleti sovražniki kato|»kima poglavarja, jt-|j ml Pija IX. spošt-lii\o -..v..riti. Taka in t lika slava svetila meta ni lila kak pubel navdh. ampak jr lila zasajena in vko-reniiiji na na dobrotn Ii in >vobodljiv ih ali liberalnih de-I b in viaviijvab. Hevno in /alnslno je bilo lice rim-kc zemlje, k<> je P.j IX. na«lupil vlado. Deržav ni ibdioilki so b li v slabim stanu : paprž se odreče vse obiln.ish in si i-ne samima sebe. kolikor kidi je moč . pomagati kviško kupci i iu kmetii. Lenoba se je po mestih in po deželi pasla, beraštvo sc je bilo na kupe našemilo; papež si jc prizadeval z milostivnimi naredbami in koristnimi ustavi obojim v okom priti. Po ječah ho gomazeli jetniki z deržavskimi zadolženji; papež jc miloval jetnike, jim spregledoval, ter jim ječe odpiral in jih svobodne spušal. >"i je bilo vlade v Evropi, ktera bi bila Ijud-Htvam svobodo tako odkritoserčno pervošila in želela, kakor vlada Pija IX. Pa ravno ti ljudje, kteri so od papeža naj veči dobrote prejeli. so mu jih z * aj černejši nehvalcžnostjo po vrače v ali. Dc molčimo od tega, kako sc je ravno nehvaležna derhal, ki je popred toliko dobrot od sv. očeta prejemala, po ulicah rimskima mesta dcrvila in slavo kričala razbojniku in tolovaju, ki jc bil zvestima papeževima ministra llosija n satansko prederznostjo zaklal; kako se je ravno ta zanikerna stepenina podila pred okno razjokanc vdove umorjenima ministra, ter ondi nji v prežalost in obup kervi žejne pesmi pela v hvalo tolovajskima mesarja; koliko žalost in britkost jc to napačno ljudstvo svetimu očetu prizadelo, ker niso liotli av strijauskimu cesarju v ojske napovedati itd., vse to meiiio pustivšj. poglejmo: morebiti sc vcnder tisti hvaležno obnašajo do sv. očeta, kteri so bili po njih milosti iz zaslužene jtčc izpušeni, ali pa iz pregnanstva domu poklicani? \ie manj kakor to! Ilavno ti so zatajili človeško natoro. ter. mimo gredši velikoserčnima leva, so se s timri in hijenami pobratili, so se enake storili nekim živalim, ktere v lastnica pastirja ndinjajo. ko jim želod z drevesa trese, iu v dobrotnika zob zasajajo, kteri jih iz gorečima hleva vleče. .Med take sta, meiiio množili druzih. šteti dva mlavača puntarstva , novičar Sterbini. kterima je bil Pij IX. v milost sprejel, ker iiiii je dovolil, se iz pregnanstva verniti, -- iu pa knez Kanino. kterima jo bil Pij VII. pod obrambo sprejel, ob času. ko so bili H •nupartovci povsod preganjam. ( Permeri: ..Danica" \r. i" 1< I- lt>l!).) (Ilia sta prejeto dobrodelnost /4 nesramno nehvaležnostjo povračevala. Knez Ivanino, ta cerna duša. je pridervil puntarje pred dvor svetima i.CLta . kteri so mu oblekli . ter začeli skoz okna notri streljati, iu so 11 i * i 11 papežev ima tajnika, duhov na Palma. Kan.no ukaže streljanstvo proti papeževim vrataui na-meriti. in se mroži. de bo dal postreliti in pomoriti vse, katkoli jih je okoli svetima očeta, ako bi papeža liotli varovati in braniti, in ako mu on ne pervoli njegovih puntaj-kili povelj, ne rečem prošinj ali tirjanj. Per tacili ljudeh, ki ves človeški čut tako deleč zatajc. je zastonj drumač misliti, kakor de bi milost, ako bi se jim vnovič podelila, zopet v nove podpiho-vanja. razdraževanja in puntanja celimu narodu v nesrečo in pomnim obračali. Tako deleč zaslepljene pod sibo djali. se nc pravi dnizima. kakor obpamentnimu or«'Zie iz roke vzeti, in ma vkleniti, dc sebe ne konca in druzih ne mori. Vender neprijatli svetima očeta z nejevoljo in nekakim hudobnim pusuiebam kričijo, zakaj de ni vsim. tudi naj večini piiiilurjcm iu hiidodeluikam vsa kazin mlpuseiia? -Vko je Pij I X. svojo velikosercnost pred in bol j kakor kteri poglavar v Evropi na znanje dal in v djanj i skazal. kdo se prederzne grajati, ako tudi tirja, de m- hudodeluiki strabujejo kteri so že enkrat doseženo prizanesenjc in milost z nogami pohodili, obljubljeno zvestobo oskrunili, in persego prelomili, ters puntam in izdajstvam deželo v nesrečo pogreznili? Kajjc bilo tadaj druziga počeli sv. očetu, ko so zapeljanim in zaslepljenim iz milosti odpustili , kakor nniin vero-lomiiim gidjufam kazin zažugati, de jili vclikrat zasluženo strahovanjc doseže, ali pa, de saj v deželo nc pridejo, ljudstva vnovič k puntu suntat? Sej tudi avstrijanski in rusovski cesar tako delata. Celo v Parizu, ki se zdaj ne kaže kej zlo perjazniga do Rima, papeževo djanje poterjujejo. Tiers nam spozna, de papežu ni nikakor moč več prijcnjati, kot kolikor sc je zgodilo v njegovim razglasu. J. Ilnzgleift po keršanskim svetu. Iz 11 i iii a, 4. kimovca. V zadnjim lepim vremenu sveti otc dostikrat voz, v kterim sc iz mesta podajo, de se razvedrijo , popuste in se več časa od malo služabnikov spremljciii peš sprehajajo. ]'cr taki priliki iz bližnjih vinogradov delavci perteko, in sveti oče se ž njimi uiar*iktenkrat perjazno pogovarjajo. Imenitna francoska družina se jc uni dan po potu v Ilim že veselila cerkveniga poglavarja viditi in mu svoje spoštovanje sk.izati . kar je na enkrat svetiga očeta na potu pred sabo zagledala. Popustila je voz ter sc je na potu vstavila; ni pa vedila, kaj de ji je storiti; sveti oče so pa njeno željo spoznali, se ji perjazno perblizali in se ž njo nekoliko čusa pogovarjali. — Te dni tukej per-čakujejo prečastitiga gospoda \Viseniana . apostolskiga namestnika v Londonu in njega okolici . de bo v prihodnjim skrivnim zboru znamnja kardiualstva iz rok svetiga očeta p e jel. Družba škofov in redovnii duhovnov se velikrat pod svojim prc>lsediiikaui. kardinalain Orioli-tani. siiide, de bi, kar sveti oče žele. kolikor je mogoče ve-oljno prestav Ijeuje duhovnih družb oboj:ga spola prav dobro izpeljali. Ker so prekucovavci posebno ženske samostane poškodovali, ognjusili in sem ter tje po-derli. sveti oče tirjajo. de naj sc Idizo štirdeset moških samostanov raznim nunam da. in de naj se redovne iii škc družbe za to drugej odškodovajo. — Sviti oče so n dav ihj za švajcarske voiake na II imskiui lepe molitev nc bukve v nem-kim jeziku in z iiemškimi čeikami natisniti dali. Iladecki je mogel od tega kaj slišati; pisal je v Ilim ter svetiga očeta nekoliko tacih bukev za se iu za svoje vi-i vojake poprosil. Papež so mu poslali .»O nar lepši vezanih bukev z blagovoljnim pisma in vred. I/. Duna ja 10. kimovca. Ko so prcvčeiajnim per vojaški maši godci Hajnavoviga polka tudi eno posvetno godli, so presvitli cesar precej že dani zanka/, ojstro ponovili, po kterim se per božji službi le cerkvene viže gosti snojo. - - Po prilogu horvaskiga bana so pres vil Ii cesar Zagrebško škofijstvo v nadškofijstvo povzdignili. I/. Tiirina. Po sklepu Sardinskc podložniške sod-nije so prečastitiga Tur'n-kiga nadškofa Franconila po Me/.aiiso;i>ki cesti z.iiidaruii na francosko mejo peljali. Nad tem je v Sardini veliko zavzetje vstalo, ktero sa bo pa še pomnožilo po razglasu, de so tudi Kaljariskiga nadškofa izgnali jn na Sard n-kini parobrodii v llimsko priuiorjc peljali. Ob enim je pa lesičja Sardinska vladna dva časnika zavoljo več protivnih spisov obsodila, ljudstvo goljufati, kakor de Iii veri ne nasprotovala. Pa k *lik ir bolj zvito iu besno bo vladi ja vero podkopovala, toliko gotovši iu strašnejši bo ona sama padla. I/. So I n i g rad a ti L kimovca. Včeraj so l-orarji sklenili i2L kozoperska sniti se, de bodo nadškofa zvoliii. Iz Londona 15. kimovca. \i davnej, kar je bila v Shelfeblu z veliko slovesnostjo nova katolška cerkev posvečena. Sest katolikih škofov, okoli 10 duhovnov in veliko družili imenitnih katolčanov je bilo pričujočih. Dnevnik , ki v tem mestu izhaja , je v sledu toga globoko zdibnil: Oživljenjc rimske katolške cerkve je v tej deželi ene lela sem ena nar imenitiiiših dogodb. Nove cerkve, do-tkratne spreobernjenja iu redovni duhovni, to so reči, ki sc bodo ljudstvu posihmal kot kainavad-niga zdele. To bi moglo ude deržavne eerkve k per- merni gorečnosti in delavnosti spodbuditi. — Rathurst, ki se je bil pred nekaj časam v katolško cerkev vcrnil, je lepo pismo do poprejšnih farmanov poslal. V njem svoje d janje tako opravičuje: Zmiram je veroval in učil, de je Gospod vidno cerkev postav il , s ktero morajo vsi keršeniki v občestvu živeti; angleško cerkev je kot del katolške cerkve imel. Zadnje pergodbe so pa pokazale, dc se to nima tako . de se jc veliko več angleška cerkev v času verskiga prckucovanja ravno tako od katolške cerkve lotila, kakor pozuej Mctodisti od angleške deržavne cerkve. — 11. kimovca se je Allies, Lav tonski vodja, v katolško cerkev vcrnil. Ni dolgo, kar je še bukve pisal pod naslov um: ..Angleška cerkev očitanja ločitve očišena". Kmalo po tem so se pa njegove misli silno spremenile: njegove zadnje bukve imajo namreč naslov: rStol svetiga Petra, temelj ceikve. vir vsiga pravosodja in sreda edinosti". V nedeljo pred vernitevjo je v svoji cerkvi zadnjikrat pridigval in je povedal, do zavoljo tega angleško cerkev popu-ti. ker se v nji nasprotni nauki, še clo čez sveti kerst . oznanovali smejo. Allies je faro popustil, ki mu je na leto tiO.OOO frankov doncsla. -— Pajuž so za Ncvv mana doh-tarski klobuk in perstan škofu (. Ilathoiuc-tii poslali. Ta dohtarska slovesnost je bila v lliruiinghaiiiski Oratoriaiiski cerkvici. Skof so Ncvviiianu papeževo zadovol jno-t ž njegovo gorečnostjo, pobožnostjo ii pravovci uisi jo naznanili. s ktero se jc, odkar so jc v kat«.Isko cerkev vcrnil, za njeno vero poganjal. Iz Airdric na Šolskim sc časniku ..Taldcf' piše: Katolistvo se je tukej v dvanajstih letih silno lazš.nlo; takrat jc bilo tukaj le kakih dve st » katolčanov. in iz (ilasgovva je vsaki šesti teden duhoven per-el. v ikav-nici službo božjo opravljat. Zdaj pa naša družba s>noi) duš šteje, imamo dva duhovna, in na u cerkev je nar lepši v celim mestu. Tudi v bližnji vasi. ki je na-i fari poddružeiia, je <>000 duš. ki imajo cerkvico iu s do. Preganjanim siiiovam sv. Patricja se imamo zahvalili za napravo cerkva in razširjanje prave vere v leh in družili krojili. Oni so orodja, s kterimi božja prcvidiio-t v sredi te krivoverske dežele zuaiiiiijc odrešenja zopet postavlja. Iz I) uhl i u a. Predlog, duhovne iz kraljevih šol poklicati, so v Tbiirlcs-u zbrani »kolje res le z večino eniga glasu poterdili: upanje pa je. de bi ir-ki pervak kot papežev namestnik sklep vender I.; izpeljal, in de -e bo precej po dokončanim zboru ukaz razglasil . po kterim se bo vsim duliovnatii zapovedalo kraljeve šole popustiti. Sklenili so pa tudi po tem enoglasno, pre-ej vpeljali, kar jc potrebniga za vtemeljenje katolškiga vseučeliša. Vsi duhovni so naprošeui, za njegove stroške vsako leto 2 od 1 OO svojih dohodkov plat al i. Nadškof rantvvcll je zc 1 tO.000 goldinarjev obljubil. Iz Amerike. Lepo je viditi. kako zlo sc katolška vera v Ameriki razširja. Pred malo leti je bilo v Jle-iroii-u v severni Ameriki še malo katolčanov in ena sama cerkev. Z in j pa imajo v tem mestu I velike cerkve. namreč velikolopno škofijsko, nemško, irsko iu l.aucosko cerkev. .Mile sestre imajo veliko bolu šnico iu šolo. V tO krajih so obhoduicc in šole za Indijanc, ktere veliko dobriga store. Severna Amerika. V lepim mestu Cincinati, ki šteje čez 111.000 ljudi mnogih jezikov iu ver, se spreobernjenja h katolški veri kakor na Angleškim cc dalje bolj pogostama godijo. Tako so v ccikvi sv. I'i-lomcnc , kjer je gosp. Ileiigthold fajmošter. štirje protestanti v katolško cerkev praznično stopili. Ravno to so storili ene tedne poprej učena gospa i/, anglcško-aincrikanskc rodoviue iu dva mlada moža. ( pa sc, de jih bo Ae več tako storilo. Kakor se protestantska (kriva) vera zmiraj bolj v severni Ameriki razdrobuje in v brezštevilne oddelke, kterih vsak posebne zmote in laži ima, zgubuje: — tako se pa tam katolška cerkev bolj in bolj uterduje. Njena edinost v veri, njene lepe ceremonije per božji službi, in ljudomilo zaderžanje škofov in mašnikov in mnogih redov (ordnov) zlasti Jezuitov, Amerikance ginjuje, in jih, kolikor jih je reniiicoljubniga serca, k sv. resnici katolške cerkve nazaj vodi. — Na Angleškim so se h katolški veri Hpreobernili: kapitan Pakcnham , dva anglikanska duhovna Garside in Kavendiš. svakinja Oksfordškiga škofa U ilberforce in Bodlej. ud hambridškiga vseučeliša. Angleška severna Amerika. Katolški škofje te dežele, ki so v Mmitrealu cerkven zbor obhajali, no vernim te postave dali: Prepovedano je brati bukve sv. pisma, ako niso od cerkvene oblasti poterjene, in ako nimajo zapominov (not) kakiga znaniga katolškiga pisatelja. — Prepovedani so listi, novice, bukve: ki so veri in nravi (morali) škodljivi. V dvomih, ali se sme brati ali ne, je per škofijski oblasti sveta iskati. — Kdor tc postave vč, pa jih ne derži, ne sme sv. Zakramentov prejemati. — Škofje ho dalej vpeljali časnik v angleškim jeziku: rTrue AVittnessu (resnična priča), ki vsak teden v Montrealu izhaja. Iz vsake škofije je duhoven odmenjen. ki timu listu dopisuje. — Kakor pa v daljni Ameriki kat. cerkev tako lepo napreduje, tako pa mora ona v sredi Evrope še zmiraj veliko so^za prelivati. Na Dunaji so hotli rokodelski učenci učeniku veliko mačjo godbo napraviti; — v neki vasi blizo tiga veliciga mesta se je zapazila tatinska družba, ktere udje so 6-, 10- in IGletni otroci, ki so že do 20 večih in manjših tatvin dopernesli. — Koliko spače-nje? Kaj sc je bati v prihodnih časih, ako že mladost tako dela? Kdo je tega kriv? Nar bolj judovski in drugi malopridni pisuni, ki v mnogih listih vse, kar je vera in pravica, zasmehujejo, potlej pa mojstri sami. Dni puste, še ukažejo elo, ob nedeljah do poldne delati, — posebno šivarji — popoldan in v poi.dt Ijk potlej pa postopati. 1'čenci ne vidijo doma nič bolj.-iga. njih nar veti zapeljivci pa so podmojstri (kseli). Na .S c d m o g r a š k i m se bo luteranskim in kal vinskim pastorjem po svetu ministerstva, ki so ga cesar 12. t. m. poterditi. posodilo 200.000 gold. na rajtingo zgubljenih desetinskih dohodkov od let 1848, 1849 in 1850. (Novice.) V Peš tu je očitna nesramnost tako velika, de je nekdo po osmi uri zvečer v eni četertinki ure 82 po-nočnih sov po Wajcniških ulicah tavati vidil! — V I.incu je 24. p. m. licenciat Vik iz Brezlave v pričo več tavžent zbranih poslušavcov v zboru katolške družbe izrekel, dc vse šole na Nemškim — od ljudske šole do vseučeliša niso druziga kakor gnjezda laži ia n ravni ga spačenja. In res. kdor premisli, kaki antikristov duh je v toliko listih in bukvah, ki na Nemškim na Hvitlo hodijo; — k,lor prevdari, kako de toliko tnladenčev, ki so bili na visokih nemških šolah, elo nobene vere v Boga in njegoviga edinorojeniga' Sina ne kaže, mora spoznati, de je Vik resnico govoril!! H i m. Franconki vojak kalvinske vere se je 11. mal. serpana h katolški veri spreobernil. Duhoven iz reda Jezuitov ga je katolške resnice učil; kardinalFer-retti ga pa praznično v katolško cerkev sprejel. I.iptav na Ogerskim. Nitranski škof. Finerikod Palugiai. zida na svoje potroške v Mali-1'atucki, kjer je on grunt ni gospod, veliko lepo cerkev, šolo in farovž. V Bodicu je dal cerkev vso popraviti in nor turn so-zidati. T a r n o \v. Gosp. Jožef Hope, prost v Przemislu, je od cesarja za škofa v Tarnovi izvoljen. V Ljubljani se je p. m. katolško izrejen učenec ranocelništva oglasil, de hoče h luteranski veri prestopiti. Spomladi 1.1. sta to tudi storila dva zakonska človeka komedianškiga stanu. Zmes. Peter Klaver. Znano je, koliko tavžent Zamorcov je bilo vsako leto iz Afrike v Ameriko prepeljanih in se še prepelju-jejo, de v tem delu sveta kakor ubogi sužniki vseljenim Evropejca m in njih mlajšem (kreolam) delajo. Ti siromaki so doma kakor živina nalovljeni in sirovi ajdje. Mati katolška cerkev je vselej iskala tudi tc čedi Kristusovi perdobiti, ker je med nje učenike pošiljala, de bi jih učili Boga prav spoznati in njemu služiti. Tak učenik zamorskih sužnikov je bil Jezuit P. Peter Klaver. Od 1. 1615 do 1654 torej blizo 40 let se je on mudil med Zamorci v južni Ameriki (v novi Granadi) in bil jc, kakor je bil obljubil, vselej sužnik Zamorcov. Zavoljo čednost, ki jih je imel, in zavoljo čudežev, ki so se po njem godili, so sv. Oče v Rimu praznično izrekli, de se sme on med svetnike peršteti. Nekaj od perdukanja. Trije popotniki so se po pošti vkup po noči peljali. Ker niso mogli spati, so sklenili, de ni bojo s povestmi kratek čas delali. Eden izmed njih, — star vojak, ki je v vojski veliko sveta vid.l in dosti hudiga skusil, je svoje dogodbe v vojski tako živo popi»val. de bi ga bila njegova tovarša zmiraj poslušati hoila, če bi on med svoje besede le ne bil tolikokrat „jer moji duši, preklet itd." postavil. On jenja govoriti in siar m«.ž. ki je dozdaj le molčal, se je oglasil: rKacih 20 k t je že. ko sim se po cesti peljal. Noč je bila temna kakor — trobente, pisali, gosli! — na enkrat so za nami perdirjali ljudje na konjih kakor trobente, pisali, go-li. Slišali smo jih vpiti: Stojte, stojte! trobente, pišall, gosli. To ni mogoče, je rekel eden popotnikov, de bi bili tukaj roparji. — Trobente, pisali, gosli, res je, sim mu odgovoril. — sim pogledal ven per oknu, iu — trobente, pisali, gosli, roparji so bili že per vozu in so ga vstavili. Vojak ni mogel več poslušati. N'e zamerite, reče on, de vas vstavim, — per moji duši, kaj in ajo hudičeve trobente, pišali, gosli v vaši zgodbi toliko opraviti? Čudim se, de to vprašate, pravi starček. Ali ne vidite , de so te besede za mojo povest toliko potrebne, kakor perduševanjc in rotenje, ktere ste vi v svoje besede tako obilno stavili? Vsi so zdaj molčali. Vojak pa prime starčika za roko in mu reče: rGospod! lepo sc vam zahvalim za nauk, ki ste mi ga dali; upam, de on meni ne bo zastonj. O kako dobro bi bilo na enako vižo svariti ljudi, kterim je kletev, rotenje druga natura postala. R—i. Darila za čast. misijonarja g. Ur. Iguacja Kuoblclicrju. Od poprej ... !>7 gld. 17 kr. Bratovšina Pliburske fare na Koroškim 7 r — ., Skupej. . . 104 gld. 17 kr. Od govorni vredmk iu zaloznik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskar: Jožef Blaznih v Ljubljani.