Novice.
36
Državni zbor.
v seji dne 18. t. m. nadalje^^ala se je razprava o državnem proračunu in sicer je bila na vrsti točka , javne zgradbe." Posl. Skala povdarjal je nepravično razmerje mej številom višjih in nižjih uradnikov pii državnih stavbenih uradih. Vzrok, da «e posveti državnemu službovanju le malo tehnikov je v Um, ker nimajo tu uradniki upanja, da bi primerno svojim študijam mogli avanzovati. Govornik je predlagal v tem smislu posebno i'esolucijo. Posl. dr. Gessmann graja delovanje komisije za regulacijo Dunava. Posl. Doblhamer priporoča zvišanje plač cestarjem. Posl. Kaftan govori sploh o kanalizaciji v Avstriji^ in priporoča vladi, da se naj s tem vprašanjem prične resno baviti. Kanali donašali bi državi veliko dobička in bi bili kmetijstvu in industriji v prid Posl. Suklje, kakor smo že zadnjič omenili, govoril je prav korenito o slabih komunikacijskih razmerah na Kranjskem, povdarjal, da so mnoge ceste take, da nimajo nobene vrednosti za prebivalstvo in je priporočal vladi, da naj že skoro vravna Karlovsko cesto na Dolenjskem. Govorilo je še več poslancev o krajevnih nedostatkih in željah glede cest, voda in drugih prometnih sredstev v svojih volilnih okrajih.
V   seji dne 2 0. t. m. se je razprava nadaljevala. Vladni zastopnik baron Rotky odgovarja na razne opazke, tirjatve, pritožbe in želje, izrečenih od različnih govornikov. Posl. Šukljeju odgovarjaje pravi, da je vlada za vravnavo Karlovske ceste na Dolenjskem ustavila že potrebno svoto v državni proračun za 1. 1894. Posl. dr. Heilsberg priporoča regulacijo reke Mure. Glavni govornik „proti" posl. Garn-haft govori o delovanji komisije za regulacijo Dunava. Glavni govornik ,.za" posl. Suess zagovarja komi^sijo za regulacijo Dunava. Na to se proračun ministerstva notranjih rečij vsprejme in prične debata o proračunu ministerstva za deželno hrambo. Posl. dr. Schlesinger toži, da vojna uprava pri dobavljenji vojaških potrebščin ne da zaslužka malim obrtnikom. Tudi je govornik govoril o reorganizaciji vojne na podlagi dveletnega službovanja in je glede tega povedal svoje nazore. Razprava se na to zaustavi. Posl. Steinwender in tovariši inter-pelujejo vlado, radi vplivanja vladnega komisarja v Libercah na občinske volitve.
V   seji dne 2 3. t. m. se je razprava nadaljevala. Posl. dr. Gregorec energično prijema vlado, zakaj še ni odgovorila na interpelacijo slov. poslancev glede odprave slovenskega polkovnega jezika pri koroškem pešpolku baron Marojčič št. 7. L 1872 se je na podlagi tega, da je pri omenjenem polku 20 odstotkov Slovencev s posebno naredbo zaukazalo častnikom priučiti se slovenščini. Z naredbo z dne 16. aprila 1892 se je ta naredba razveljavila, češ, da pri polku ni nad 20 odstotkov slovenskih vojakov. Čudno, še 1. 1882 se je dognalo in to uradoma, da je v tem polku 42 odstotkov vojakov slovenske narodnosti. Slovenski polkovni jezik bi se ne bil odpravil, da mu ni častništvo službujoče v tem polku nasprotno. Zapisnik v jezikovnem razmerji v tem polku je povsem nezanesljiv, ker je sestavljen svojevoljno. Slovenski in deloma tudi itahjanski vojaki imajo v tem polku težko stališče. Predstojniki jih psujejo z najgršimi psovkami; slovenski vojaki ne smejo v svojem jeziku mej seboj niti v privatnem govoru občevati; tisti, ki govore mej seboj slovenski, se kaznujejo z zaporom. Govornik kaže na udanost in hrabrost slovenskih vojakov in pričakuje od vojaškega poštenja vojne uprave, da bo stvar dala temeljito preiskati in, čim se prepriča o resničnosti navedenih trditev, zopet priznala slovenščino za polkovni jezik v koroškem polku št. 7. Stvarni ta govor je   desnica   živahhno   odobravala.    Posl. dr. Kronavvetter
kritikuje samovoljno postopanje orožnikov. Posl. dr. Eoser v posebnih resolucijah priporoča vladi, Ha naj podpira rodovjne tistih siromašnih vojakov, kateri so poklicani na vojaške vaje in da naj se reservisti ne kličejo za časa žetve na vaje. Posl. dr. Vašatj kritikuje kazenski red pri vojaških sodiščih. Fosl. Kušar v toplih besedah priporoča vladi, da naj vendar že enkrat odstopi mestni občini ljubljanski za primerno ceno vojaško bolnico in skladišče v Ljubljani. Kako lepo stavbišče bi nastalo ondi za novo gimnazijsko poslopje, katerega zgradba je toli potrebna. Posl. dr. grof Kounic se pritožuje, da pri častniškem izpitu enoletnih prostovoljcev mnogokrat vpliva pro-tekcija. Govornik omenja dalje raznih dogodkov pri vojakih in vpraša ministra, če mu je znano, da je blizu Prage na straži stoječ vojak zmrznil in da je pri vojaških vajah v Žižkovu šestnajst vojakov vsled velikega mraza nevarno zbolelo. Na vrsta pride več interpelacij, na kar se seja zaključi. Prihodnja seja bila je včeraj.