Št. 29 Maribor, petek 28.5.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBCINA CANKOVA 531. Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Cankova Na podlagi 13., 17. 18. in 50. clena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju: ZSRT-1), (Uradni list RS, št. 13/18), 29. in 65. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 18. clena Statuta Obcine Cankova (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 2/21) je Obcinski svet Obcine Cankova na 15. redni seji dne 21.5.2021 sprejel ODLOK O TURISTICNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBCINI CANKOVA I. Splošne dolocbe 1. clen (vsebina) (1) Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Cankova (v nadaljevanju: odlok) doloca: . zavezance za placilo, višino turisticne in promocijske takse ter oprostitve, . postopek pobiranja in odvajanja turisticne in promocijske takse, . nacin vodenja evidence turisticne in promocijske takse, . nadzor in kazenske dolocbe. (2) Odlok velja na turisticnem obmocju, ki geografsko zaokrožuje obmocje Obcine Cankova. II. Zavezanci za placilo, višina turisticne in promocijske takse ter oprostitve 2. clen (zavezanci za placilo) Zavezanci za placilo turisticne in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenocujejo v nastanitvenem obratu na turisticnem obmocju iz 1. clena tega odloka in jih opredeljuje ZSRT-1. 3. clen (višina turisticne in promocijske takse) (1) Turisticna taksa za prenocitev na osebo na dan znaša 1,20 eurov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,30 eurov, skupna višina obeh taks znaša 1,50 eura na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za placilo turisticne takse upravicen do placila turisticne takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,60 eurov za prenocitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,15 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,75 euro na osebo na dan. (3) Višina turisticne takse, ki je opredeljena s tem clenom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turisticne takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s cetrtim odstavkom 17. clena ZSRT-1. Spremembo obcina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turisticne in promocijske takse. 4. clen (oprostitve placila turisticne takse) (1) Na osnovi prvega odstavka 18. clena ZSRT-1 so placila turisticne takse in posledicno promocijske takse oprošceni: . otroci do sedmega leta starosti, . osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdravilišcih, . osebe na podlagi predložitve fotokopije odlocbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi clanske izkaznice invalidske organizacije, . otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odlocbe, ki zadeva razvršcanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, . ucenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so dolocene z letnim delovnim nacrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, . osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu, . osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesrec, . pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti, . osebe, ki so na zacasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno vec kot 30 dni, . tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oprošceni placila turisticne takse. (2) Na podlagi drugega odstavka 18. clena ZSRT-1 turisticno takso v višini 50 odstotkov placujejo: . osebe od 7. do 18. leta starosti, . osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenocujejo v nastanitvenih obratih, vkljucenih v mednarodno mrežo mladinskih prenocišc (IYHF). (3) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za popolno ali delno oprostitev turisticne in promocijske takse so dolžne opraviti osebe iz prvega odstavka 5. clena tega odloka. III. Postopek pobiranja in odvajanja turisticne in promocijske takse 5. clen (postopek pobiranja turisticne in promocijske takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenocevanje, pobirajo turisticno in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. clena tega odloka, v imenu in za racun Obcine Cankova oziroma agencije iz 5. clena ZSRT-1, hkrati s placilom storitev za prenocevanje ali najpozneje zadnji dan prenocevanja. (2) Turisticno in promocijsko takso so zavezanci dolžni nakazati na poseben racun Obcine Cankova, ki je objavljen na spletnih straneh obcine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. Vodenje evidence turisticne in promocijske takse 6. clen (evidenca turisticne takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenocevanje morajo voditi evidenco o turisticni taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališca. (2) Evidenca turisticne takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: . podatek o številu prenocitev posameznega gosta, . skupno vsoto pobrane turisticne takse za posameznega gosta, . skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta, . ce je oseba oprošcena placila celotne ali dela turisticne takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turisticne takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizicni ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turisticne takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenocevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega clena evidenco turisticne takse vodijo elektronsko ali rocno. V. Nadzor in kazenske dolocbe 7. clen (nadzor) (2) Nadzor nad izvajanjem dolocil tega odloka izvaja Medobcinska inšpekcija in redarstvo obcin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. 8. clen (kazenske dolocbe) (1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenocevanje, ce ne: . pobira turisticne in promocijske takse v skladu s prvim odstavkom 5. clena tega odloka ali . vodi evidence v skladu s 6. clenom tega odloka ali . nakazuje pobrane turisticne in promocijske takse v skladu z drugim odstavkom 5. clena tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega clena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega clena kaznuje posameznik, ki je sobodajalec in sprejema osebe na prenocevanje. VI. Prehodne in koncne dolocbe 9. clen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turisticni taksi v Obcini Cankova (Uradni list RS, št. 89/04) in Odlok o spremembah Odloka o turisticni taksi v Obcini Cankova (Uradni list RS, št. 113/2007). 10. clen (uveljavitev nove turisticne takse) Z dnem uveljavitve tega odloka se zacne obracunavati višina turisticne takse skladno z 3. clenom tega odloka. 11. clen (zacetek veljavnosti) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 320-02/2021 Datum: 21.5.2021 Obcina Cankova Danilo Kacijan, župan 532. Cenik storitev odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode v Obcini Cankova Na podlagi petega odstavka 5. clena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012) in Sklepa o sprejemu elaborata o oblikovanju cene odvajanja in cišcenja odpadne vode v Obcini Cankova, št. 15 z dne 21.5.2021, Obcina Cankova objavlja CENIK STORITEV ODVAJANJA IN CIŠCENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBCINI CANKOVA 1. clen Na obmocju Obcine Cankova se v okviru izvajanja gospodarske javne službe oblikujejo cene storitev odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode, zmanjšanih za subvencije uporabnikom gospodinjstev in izvajalcem nepridobitnih dejavnosti, ki jih zaracunava Komunala Odtok d.o.o. 2. clen Omrežnina - odvajanje komunalne in padavinske vode: Obracunska postavka – premer vodomera v mm Faktor omrežnine Enota mere Cena v EUR brez DDV DN = 20 1 Mesec 5,39 20 < DN < 40 3 Mesec 16,17 40 = DN < 50 10 Mesec 56,88 50 = DN < 65 15 Mesec 85,31 65 = DN < 80 30 Mesec 170,63 80 = DN < 100 50 Mesec 269,56 100 = DN < 150 100 Mesec 568,76 Znesek omrežnine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je naveden z upoštevano 50% subvencijo obcine. Obcina subvencionira omrežnino odvajanja odpadnih voda za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v višini 50 % Storitev - odvajanje komunalne in padavinske vode Obracunska postavka ENOTA CENA v EUR brez DDV Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode m3 0,3227 Omrežnina - cišcenje komunalne in padavinske vode: Obracunska postavka – premer vodomera Faktor omrežnine Enota mere Cena v EUR brez v mm DDV DN = 20 1 Mesec 1,80 20 < DN < 40 3 Mesec 5,41 40 = DN < 50 10 Mesec 18,02 50 = DN < 65 15 Mesec 27,03 65 = DN < 80 30 Mesec 54,05 80 = DN < 100 50 Mesec 90,09 100 = DN < 150 100 Mesec 180,18 Znesek omrežnine cišcenje komunalne in padavinske odpadne vode je naveden z upoštevano 50% subvencijo obcine. Obcina subvencionira omrežnino cišcenja odpadnih voda za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v višini 50 %. Storitev - cišcenje komunalne in padavinske vode Obracunska postavka ENOTA CENA v EUR brez DDV Cišcenje komunalne in padavinske odpadne vode m3 1,0866 Storitve, povezane z nepretocnimi greznicami, obstojecimi greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami (MKCN) Obracunska postavka ENOTA CENA v EUR brez DDV Prevzem vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic; prevzem blata in ravnanja z blatom iz malih komunalnih cistilnih naprav(MKCN) m3 0,3298 Okoljska dajatev Obracunska postavka CENA brez DDV Okoljska dajatev za uporabnika, prikljucenega na kanalizacijski sistem, ki se zakljucuje s sekundarnim ali terciarnim cišcenjem ali malo komunalno cistilno napravo do 50 PE (MKCN) z ustreznim ucinkom cišcenja ter za lastnike nepretocnih greznic, kjer se cikel cišcenja konca na ustrezni cistilni napravi za prevzem greznicne gošce in blata 0,0528 EUR/m3 Okoljska dajatev za uporabnika, ki ni prikljucen na kanalizacijski sistem in odpadno vodo odvaja v obstojeco pretocno greznico 0,0528 EUR/m3 Okoljska dajatev za uporabnika brez merjenja porabe pitne vode 26,4125 EUR/ osebo na leto 3. clen Ta cenik stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, cene storitev se uporabljajo od 01.06.2021 dalje. Vse cene so brez DDV-ja. Številka: 354-11/2021 Datum: 21.5.2021 Obcina Cankova Danilo Kacijan, župan OBCINA CIRKULANE 533. Odlok o porabi proracunske rezerve Na podlagi 15. clena Statuta obcine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 32/17) in 49. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) je obcinski svet obcine Cirkulane na 18. redni seji, dne 27. 5. 2021 sprejel ODLOK O PORABI PRORACUNSKE REZERVE 1. clen Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proracunske rezerve v letu 2021. 2. clen Sredstva proracunske rezerve se lahko v letu 2021 porabijo do višine 27.093,15 EUR za Modernizacijo ceste in stabilizacijo brežine na LC 102201-Brezovec (ocenjena vrednost pilotna stena in asfaltiranje ceste v dolžini 60 m znaša skupaj 60.911,18 EUR z DDV). 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 007-32/2021 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 534. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. clena v povezavi z 245. clenom Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. clena Statuta Obcine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 32/17) je Obcinski svet Obcine Cirkulane na 18. seji, dne 27. 05. 2021, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremicni s parcelno št. 261/5, k.o. 462-Dolane (ID 6876716), pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba javnega dobra. 2. Ta sklep pricne veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih obcin. Številka: 007-33/2021 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 535. Sklep o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje in k povecanju najvišjega števila otrok v enem oddelku OE vrtca Cirkulane v šolskem letu 2021/2022 ter k poslovnemu casu in najmanjšemu številu otrok v OE vrtec Cirkulane Na podlagi 25. clena Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18) in 15. clena Statuta Obcine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 32/17) in 70. clena Poslovnika Obcine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 32/17) je obcinski svet Obcine Cirkulane na 18. redni seji dne 27. 5. 2021 sprejel SKLEP O POTRDITVI OBLIKOVANJA ODDELKOV PREDŠOLSKE VZGOJE IN K POVECANJU NAJVIŠJEGA ŠTEVILA OTROK V ENEM ODDELKU OE VRTCA CIRKULANE V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 TER K POSLOVNEMU CASU IN NAJMANJŠEMU ŠTEVILU OTROK V OE VRTEC CIRKULANE 1. Do 31. 1. 2022 se potrdi naslednje število in vrste oddelkov v OE vrtec Cirkulane: . 1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 1 do 2 leti): 12 otrok+2 otroka - povecanje; . 1. starostno obdobje in 2. starostno obdobje – kombinirani oddelek (od 2 do 4 leta): 14 otrok; . 2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 3 do 5 let): 19 otrok; . 2. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 4 do 6 let): 22 otrok. 2. Od vkljucno 1. 2. 2022 se potrdi naslednje število in vrste oddelkov v OE vrtec Cirkulane: . 1. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 1 do 2 leti): 12 otrok +2 otroka - povecanje; . 1. starostno obdobje in 2. starostno obdobje – kombinirani oddelek (od 2 do 4 leta): 17 otrok; . 2. starostno obdobje – heterogeni oddelek (od 3 do 5 let): 19 otrok; . 2. starostno obdobje – homogeni oddelek (od 4 do 6 let): 22 otrok. 3. Potrdi se najmanjše število otrok v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrc, OE vrtec Cirkulane, pri katerem so oddelki OE vrtec Cirkulane pri OŠ Cirkulane – Zavrc dolžni zaceti in koncati poslovni cas v OE vrtec Cirkulane, in sicer je to 1 otrok. 4. Potrdi se poslovni cas oddelkov OE vrtec Cirkulane pri OŠ Cirkulane – Zavrc v šolskem letu 2020/21: ta se ne zacne pred 5.30 uro zjutraj in ne konca po 16. uri popoldan, ob upoštevanju najmanjšega števila otrok (1 otrok). 5. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 1. 9. 2021. Številka: 007-28/2021 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBCINA CRNA NA KOROŠKEM 536. Zakljucni racun proracuna Obcine Crna na Koroškem za leto 2020 Na podlagi tretjega odstavka 98. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. clena Statuta Obcine Crna na Koroškem je obcinski svet na 15. seji, dne 25.5.2021, sprejel ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE CRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2020 1. clen Sprejme se zakljucni racun proracuna Obcine CRNA NA KOROŠKEM za leto 2020. 2. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Crna na Koroškem za leto 2020 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Crna na Koroškem za leto 2020. Sestavni del zakljucnega racuna je tudi nacrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o nacrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2020 ter o njihovi realizaciji v tem letu. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUCNEGA RACUNA PRORACUNA ZA LETO 2020 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA ZAKLJUCNEGA RACUNA PRORACUNA 2020 Splošni del zakljucnega racuna proracuna se na ravni podskupin kontov doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.467.107,61 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 3.849.865,10 70 DAVCNI PRIHODKI 3.160.363.15 700 Davki na dohodek in dobicek 2.551.763,00 703 Davki na premoženje 405.350,71 704 Domaci davki na blago in storitve 202.947,00 706 Drugi davki 302,44 71 NEDAVCNI PRIHODKI 689.501,95 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 165.031,84 711 Takse in pristojbine 2.493,96 712 Globe in druge denarne kazni 6.653,21 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 392.091,50 714 Drugi nedavcni prihodki 123.231,44 72 KAPITALSKI PRIHODKI 47.987,70 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 42.698,20 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 5.289,50 73 PREJETE DONACIJE 41.500,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 41.500,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.527.754,81 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 1.782.236,89 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 745.517,92 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.304.768,70 40 TEKOCI ODHODKI 1.692.168,13 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 308.407,02 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 51.088,69 402 Izdatki za blago in storitve 1.242.070,75 403 Placila domacih obresti 5.550,67 409 Rezerve 85.051,00 41 TEKOCI TRANSFERI 1.329.476,40 410 Subvencije 19.957,34 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 761.463,42 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 167.896,92 413 Drugi tekoci domaci transferi 368.549,72 414 Tekoci transferi v tujino 11.609,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.219.040,54 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.219.040,54 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 64.083,63 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 33.000,00 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 31.083,63 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 162.338,91 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 150.042,00 50 ZADOLŽEVANJE 150.042,00 500 Domace zadolževanje 150.042,00 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 246.514,60 55 ODPLACILA DOLGA 246.514,60 550 Odplacila domacega dolga 246.514,60 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 65.866,31 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -96.472,60 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -162.338,91 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 67.416,43 3. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Crna na Koroškem za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, splošni in posebni del proracuna se objavita skupaj z obrazložitvami na spletni strani Obcine Crna na Koroškem. Številka: 450-0002/2021 Datum: 25.5.2021 Obcina Crna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 537. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem Na podlagi 16. clena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (ReNPŠ14–23) (Uradni list RS, št. 26/14) in Statuta Obcine Crna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 12/2017 in 59/2017) je Obcinski svet Obcine Crna na Koroškem na 15. redni seji dne, 25. 05.2021 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBCINI CRNA NA KOROŠKEM I. Splošne dolocbe 1. clen (vsebina odloka) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem (v nadaljevanju: Odlok) doloca izvajalce posameznih programov in podrocij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, nacin dolocitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, nacin sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter nacin izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. clen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so dolocene v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes na podrocju športa v obcini obsega dejavnosti na vseh podrocjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresnicuje tako, da se: . v proracunu obcine zagotavlja financna sredstva za sofinanciranje LPŠ v Obcini Crna na Koroškem, . nacrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, . spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh podrocij športa. II. Vsebinske dolocbe 3. clen (opredelitev programov/podrocij športa) Za uresnicevanja javnega interesa v športu se v skladu s proracunskimi zmožnostmi in ob upoštevanju nacela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce, iz proracuna obcine lahko sofinancirajo naslednja podrocja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: . prostocasna športna vzgoja otrok in mladine . športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami . obštudijske športne dejavnosti . športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport . kakovostni šport . vrhunski šport . šport invalidov . športna rekreacija . šport starejših 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU . izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu . založništvo v športu . informacijsko-komunikacijska tehnologija na podrocju športa 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA . športne prireditve . javno obvešcanje o športu . športna dedišcina in muzejska dejavnost v športu 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU. 4. clen (izvajalci LPŠ) Izvajalci LPŠ po tem Odloku so: . športna društva in športna zveza, ki so registrirani v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), . zavodi za šport po Zakonu o športu . pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS, . ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na podrocju športa, v skladu z zakonom, ki . ureja ustanove, . zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe, . samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS . zasebni športni delavci. 5. clen (pravica do sofinanciranja) Izvajalci iz prejšnjega clena imajo pravico do sofinanciranja, ce izpolnjujejo naslednje pogoje: . imajo sedež v Obcini Crna na Koroškem, . imajo ustrezno registrano dejavnost najmanj eno leto na dan objave javnega razpisa, . izvajajo športne programe in podrocja športa skladno z odlokom in LPŠ, se pravocasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, . imajo za prijavljene športne programe in podrocja zagotovljene organizacijske, materialne in prostorske pogoje, . imajo izdelano financno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programov in podrocij, . imajo urejeno evidenco clanstva (športna društva, zveze) in evidenco o udeležencih programa. III. Pogoji in merila ter nacin dolocitve višine sofinanciranja 6. clen (letni program športa na lokalni ravni) (1)LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe in podrocja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, prepoznani kot javni interes obcine. (2)Glede na razvojne nacrte, prioritete v športu, razpoložljiva proracunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ doloci: . športne programe in podrocja, ki se v proracunskem letu sofinancirajo iz obcinskega proracuna, . predvideno višino proracunskih sredstev za sofinanciranje podrocij in programov športa. (3)Pogoji in merila za vrednotenje športnih programov in podrocij so opredeljena v prilogi 1: Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje programov športa in podrocij letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem (v nadaljevanju: Merila), ki je sestavni del tega odloka. (4)Predlog LPŠ pripravi pristojen organ obcinske uprave. Zaradi zagotavljanja uresnicevanja interesov civilne športne družbe v postopku priprave predloga LPŠ poda svoje mnenje tudi obcinska športna zveza, v kolikor ta v obcini obstaja. (5)Izvajanje LPŠ za posamezno koledarsko leto doloci obcinski svet, po predhodnem mnenju obcinske športne zveze, z letnim programom športa na lokalni ravni. (6)Ne glede na prejšnji odstavek lahko obcinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, ce ga obcinska športna zveza ne poda v roku enega meseca. 7. clen (javni razpis) (1)V skladu z veljavno zakonodajo, tem Odlokom in sprejetim LPŠ županja izda sklep o zacetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ. (2)Javni razpis za sofinanciranje LPŠ se objavi na spletni strani obcine in na krajevno obicajen nacin. 8. clen (besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija) (1)Objava javnega razpisa mora vsebovati: 1. naziv in sedež izvajalca razpisa; 2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; 3. predmet javnega razpisa; 4. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril za dodelitev sredstev; 5. predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje; 6. dolocitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena javna sredstva; 7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge in nacin oddaje vloge; 8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev; 9. rok, v katerem bodo vlagatelji obvešceni o izidu javnega razpisa; 10. navedbo oseb, pooblašcenih za dajanje informacij o javnem razpisu; 11. kraj, cas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma kontaktne podatke, na katerih lahko zaprosijo zanjo ter podatki o spletni strani obcine, na kateri je dostopen javni razpis z razpisno dokumentacijo; 12. drugi potrebni podatki za izvedbo javnega razpisa. (2)V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogocajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, in sicer: . razpisni obrazci, . navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, . vzorec pogodbe o sofinanciranju programov, . dostopnost do Odloka o sofinanciranju LPŠ ter pogojev, meril in kriterijev. (3)Obcina objavi vsebino javnega razpisa in razpisno dokumentacijo na svoji spletni strani. Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od petnajst (15) dni od objave javnega razpisa. 9. clen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1)Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje županja. (2)Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva clana. Od dveh clanov komisije predstavlja enega clana uslužbenec Obcinske uprave Obcine Crna na Koroškem. (3)Predsednik in clani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega cetrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, ce so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, ce obstajajo druge okolišcine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).Predsednik in clani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (4)Ce je predsednik ali clana komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloci iz komisije in se to evidentira v zapisniku. (5)Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepcnost in sprejemanje odlocitev je potrebna navadna vecina. 10. clen (naloge komisije) (1)Naloge komisije so: . pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije, . odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih vlog, . pregled in vrednotenje vlog, . priprava predloga o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali podrocja LPŠ, . vodenje zapisnikov o svojem delu. (2)Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojen delavec obcinske uprave. 11. clen (vloge) (1)Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko oznacena tudi na drug nacin, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na dolocen javni razpis. (2)Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v javnem razpisu. Nacin elektronske predložitve vloge mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. (3)Vloga mora biti dostavljena do roka, ne glede na nacin oddaje. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna. (4)Vloga mora biti oddana na predpisanih obrazcih. 12. clen (odpiranje vlog) (1)Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno oznacene ovojnice. Odpiranje prejetih vlog ni javno. (2)Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravocasna, ali jo je podala upravicena oseba in ali je popolna. Vlogo, ki ni pravocasna ali je ni vložila upravicena oseba, pristojni organ obcinske uprave zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. (3)Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik, ki vsebuje: . kraj in cas odpiranja dospelih vlog, . imena navzocih clanov komisije, . naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja, . ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoce dokumentacije. (4)Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni clani komisije. 13. clen (poziv k dopolnitvi vloge) (1)Komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. (2)Ce vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, se vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 14. clen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) (1)Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, dolocenih s tem odlokom, javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in podrocij LPŠ. (2)Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik. (3)Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 15. clen (odlocba o izbiri) (1)Na podlagi odlocitve komisije izda pristojni organ obcinske uprave odlocbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali podrocja LPŠ. Odlocba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. (2)Ob izdaji odlocbe o izbiri, se vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 16. clen (ugovor) (1)Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neupraviceno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih (8) dni od vrocitve odlocbe vloži ugovor pri obcinski upravi. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi izbranimi izvajalci LPŠ.Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog. (2)Izvajalec razpisa o ugovoru odloci v roku 30 dni od njegovega prejema. Odlocitev o izbiri je s tem dokoncna. 17. clen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) (1)Z izbranimi izvajalci LPŠ županja Obcine Crna na Koroškem sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredelijo: . osnovni podatki o obcini in izvajalcu LPŠ, . izbrani program, podrocje, . višina dodeljenih sredstev, . nacin in roki crpanja ter nakazila sredstev, . terminski plan porabe sredstev, . cas realizacije programa/podrocja, . nadzor nad izvedbo programa/podrocja in namensko porabo sredstev, . porocanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, . druge medsebojne pravice in obveznosti. (2)Do sklenitve pogodbe iz prvega odstavka tega clena lahko izvajalci športnih programov, ki so prejeli financna sredstva že v preteklem letu, uveljavljajo zacasno financiranje. Zacasno financiranje znaša mesecno 1/12 zneska, ki je bil izvajalcu športnega programa dodeljen na podlagi javnega razpisa v preteklem letu, pri cemer skupni znesek zacasnega financiranja ne sme preseci ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel v preteklem letu. Po sklenitvi pogodbe iz prvega odstavka tega clena se izvajalcu že nakazana sredstva upoštevajo pri izplacilu dodeljenih sredstev. (3) Izvajalci športnih programov, ki so prejeli sredstava iz zacasnega financiranja, ne izpoljujejo pa pogojev in meril javnega razpisa ali pravocasno ne oddajo oz. dopolnijo svoje vloge na javni razpis, morajo že prejeta sredstva iz zacasnega financiranja vrniti v proracun obcine do izteka proracunskega leta. IV. Nakazila sredstev ter obveznosti izvajalcev lpš 18. clen (namenska raba sredstev) Izvajalcu LPŠ se dodeljena sredstva nakažejo na podlagi pogodbe. Financna sredstva, ki jih izvajalci LPŠ prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa/podrocja, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa/podrocja, za katerega so namenjeni. 19. clen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1)Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in podrocja skladno s prijavo na javni razpis in sklenjeno pogodbo o sofinanciranju. (2)Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proracunskih sredstev izvaja delavec obcinske uprave, ki je pristojen za podrocje športa in nadzorni odbor. (3)V pogodbi o sofinanciranju LPŠ se uredi spremljanje izvajanja programov in sofinanciranih podrocij ter nacin in oblike porocanja. 20. clen (prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin) (1)Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojnoizobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki. (2)Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le-tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki. (3)Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, imajo pa status društva v javnem interesu na podrocju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ. (4)Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, se lahko izvede tudi v obliki brezplacne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. 21. clen (prenehanje veljavnosti pravilnika) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o financiranju športa v Obcini Crna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 24/2016). 22. clen (veljavnost odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 6710-0002/2021 Datum: 26.05. 2021 Obcina Crna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja Priloga 1: . Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje programov športa in podrocij letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA IN PODROCIJ LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBCINI CRNA NA KOROŠKEM Z namenom uresnicevanja javnega interesa v športu so s Pogoji in merili za izbiro in vrednotenje programov športa in podrocij Letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem (v nadaljevanju: Merila), ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem (v nadaljevanju: Odlok), opredeljeni nacini vrednotenja podrocij/podpodrocij športa, ki so dolocena v 3. clenu Odloka. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo: . pogoje za dolocitev upravicenih izvajalcev LPŠ, merila za vrednotenje programov in podrocij/podpodrocij športa. Za podrocja/podpodrocja športa se z merili uveljavlja tockovni sistem. Vrednost podrocja športa predstavlja seštevek tock, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na javni razpis oddanih prijav. Merila se v casu trajanja postopka izvedbe javnega razpisa ne smejo spreminjati. Izracun vrednosti tocke je odvisen od obsega razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine v okviru Letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem (v nadaljevanju LPŠ). Vrednost tocke za posamezne vsebine športnega programa se izracuna kot kolicnik med zneskom namenjenim posameznim podrocjem/podpodrocjem športa opredeljenim v LPŠ in seštevkom tock. ŠPORTNI PROGRAMI Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno športno vadbo, ki je prilagojena razlicnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši). Uporabljene kratice v nadaljevanju predstavljajonaslednje športne programe: ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja, ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostocasni programi, ŠV-PRI: športna vzgoja otrok: pripravljalni programi, ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami, ŠŠTU: obštudijski športni programi, PROSTOCASNA ŠVOM: programi v pocitnicah in pouka prostih dneh, ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, KŠ: programi kakovostnega športa, VŠ: programi vrhunskega športa, ŠI: programi športa invalidov, RE: programi športne rekreacije, ŠSTA: programi športa starejših. SKUPNI POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO Pri vrednotenju športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji: VKLJUCENOST UDELEŽENCEV: isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu, (izjema: kategorizirani športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ), ŠTEVILO VADECIH/ŠTEVILO ŠPORTNIKOV/VELIKOST VADBENE SKUPINE (=koeficient popolnosti skupine): razlicne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo razlicno število vkljucenih. z merili je dolocena potrebna (priporocena) velikost posamezne vadbene skupine: ce je v program vkljucenih manj udeležencev se število tock proporcionalno zmanjša, ce je v programu vkljucenih vec udeležencev se število tock proporcionalno zveca. PREGLEDNICA A-1 PROSTOCASNI IN REKREACIJSKI PROGRAMIH ŠTEVILO VKLJUCENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 6 do 19 let RE; ŠŠTU ŠSTA, ŠI, ŠV-PP število vkljucenih/velikost skupine 10 15 15 10 PREGLEDNICA A-2 PRIPRAVLJALNI PROGRAMI ŠTEVILO VKLJUCENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-PRI (U-6 in U-7) ŠV-PRI (U-8 in U-9) ŠV-PRI (U-10 in U-11) število vkljucenih/velikost skupine 8 8 8 PREGLEDNICA A-3 TEKMOVALNI PROGRAMI ŠTEVILO ŠPORTNIKOV V VADBENI SKUPINI ŠV-USM (U-13; U-15): ŠV-USM (U-17; U-19): KŠ CLANI/CE IŠP/MI: število športnikov/velikost skupine 6 6 4 KŠP: število športnikov/velikost skupine 10 10 10 KŠP: kolektivne športne panoge; IŠP: individualne športne panoge UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV (= korekcija športni objekt=0,000): športni programi se izvajajo v/na razlicnih športnih objektih. Obcina Crna na Koroškem omogoca brezplacno uporabo javnih športnih objektov in površin, ki so v njeni lasti. Uporaba drugih športnih objektov se ne sofinancira! KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV (= korekcija strokovni kader): razlicni športni programi zahtevajo razlicno angažiranost izobraženega/usposobljenega kadra: stopnja 1: vodja z dokazano strokovno izobrazbo/usposobljenostjo vodi programe RE ,ŠSTA,ŠI,ŠŠTU. stopnja 2: vodja z dokazano strokovno izobrazbo/usposobljenostjo vodi programe ŠV-PRO in ŠV-PRI. stopnja 3: vodja z dokazano strokovno izobrazbo/usposobljenostjo vodi programe ŠV-USM. stopnja 4: vodja z dokazano strokovno izobrazbo/usposobljenostjo vodi programe kategoriziranih (OKS). PREGLEDNICA B KOREKCIJA: STROKOVI KADER STROKOVNI KADER stopnja 1 stopnja 2 stopnja 3 stopnja 4 korekcijski faktor strokovni kader 0,250 0,500 0,750 1,000 MATERIALNI STROŠKI IZVEDBE PROGRAMOV (= korekcija materialni stroški): pri izvedbi športnih programov nastajajo tudi drugi stroški (oprema, sodniki, prevozi…). z merili je (preglednice št. 1 do 10) doloceno, katerim programom se materialni stroški ovrednotijo. pogoj se upošteva pri tekmovalnih programih (ŠV-USM, KŠ, VŠ) in pri programih v zavodih s podrocja vzgoje in izobraževanja, korekcijski faktor za priznane skupine = 1,000! z LPŠ/JR se lahko spremeni korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov izvedbe posameznih programov. ŠTEVILO PRIZNANIH VADBENIH SKUPIN NA IZVAJALCA: z LPŠ/JR se za posamezno koledarsko leto lahko omeji skupno število priznanih vadbenih skupin po športnih programih: ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-USM, KŠ, ŠI, RE, ŠSTA. PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE: z merili je za vse skupine športnih programov dolocen letni obseg vadbe, ki se sofinancira z LPŠ (preglednice: št. 1 do 10). V ne tekmovalnih športnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU) vadba praviloma poteka najmanj 30 tednov oz. 60 ur. V ŠV-PRI, ŠV-USM in KŠ/VŠ je priznani letni obseg vadbe praviloma višji. V primeru manjšega letnega obsega števila ur vadbe v posameznem programu, se delež sofinanciranja ustrezno sorazmerno zniža. DODATNI POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO NETEKMOVALNIH PROGRAMOV CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA (= korekcija cena športnega programa): izvajalci za izvedbo športnih programov zaracunavajo razlicne cene (vadnine): skupina 1: program je za udeležence placljiv, skupina 2: program je za udeleženca brezplacen. Pogoj se upošteva samo pri prostocasnih in športno rekreativnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU…). PREGLEDNICA C KOREKCIJA: CENA PROGRAMA CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA skupina 1 skupina 2 korekcijski faktor cena programa 0,700 1,000 DODATNI POGOJI in MERIAL ZA IZBIRO TEKMOVALNIH PROGRAMOV RAZŠIRJENOST, KONKURENCNOST, USPEŠNOST IN LOKALNI POMEN (= korekcija razvrstitev panoge): tekmovalni šport se izvaja v razlicnih športih (disciplinah, panogah), izvajalci pa so rezultatsko razlicno uspešni. Merila izvajalce programov ŠV-USM, KŠ, VŠ razvršcajo glede na: RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov NPŠZ (podatki OKS-ZŠZ), RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov v KLUBU/DRUŠTVU (podatki OKS-ZŠZ), KONKURENCNOST: razvrstitev NPŠZ glede na status clanstva v OKS-ZŠZ (podatki OKS-ZŠZ), USPEŠNOST: ponderirano število kategoriziranih športnikov (podatki OKS-ZŠZ); pri cemer se upoštevajo naslednji ponderji: MLR (mladinski razred)=DR (državni razred)=1; PR (perspektivni razred)=MR (mednarodni razred)=2; SR (svetovni razred)=3; OR (olimpijski razred)=4! POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: leta neprekinjenega delovanja (podatki AJPES), clanstvo v obcinski športni zvezi. z merili se izvajalci razvrstijo v tri (3) kakovostne skupine: 1. kakovostna skupina: 081 – 120 zbranih tock (korekcijski faktor = 1,000) 2 .kakovostna skupina: 051 - 080 zbranih tock (korekcijski faktor=0,750) 3. kakovostna skupina: 000 – 050 zbranih tock (korekcijski faktor = 0,500) potrebno število tock in korekcijski faktorji za uvrstitev v 1., 2. in 3. kakovostno skupino se lahko spremenijo in se dolocijo z LPŠ/JR. PREGLEDNICA D KOREKCIJA: RAZVRŠCANJE PANOG RAZŠIRJENOST: registrirani športniki NPŠZ 0 - 15 16 -30 31-45 46+ TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 2 5 10 20 RAZŠIRJENOST: registrirani športniki KLUB 0 - 10 11 - 25 26 - 50 51 in vec TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 2 5 10 20 KONKURENCNOST: status NPŠZ v OKS-ZŠZ ni clanica OKS-ZŠZ je clanica OKS-ZŠZ PANOGE/NPŠZ priznava MOK PANOGE/NPŠZ program OI TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 0 5 10 20 USPEŠNOST: kategorizirani športniki 0 tock 1 - 5 tock 5 - 10 tock 11 tock in vec TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 0 5 10 20 POMEN ZA OKOLJE: tradicija v letih 0 - 3 let 4 - 15 let 16 - 30 let 31 let in vec TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 0 5 10 20 POMEN ZA OKOLJE: CLANSTVO V OBCINSKI ŠPORTNI ZVEZI NE DA TOCKE ZA RAZVRŠCANJE 0 20 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOCASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV V ZAVODIH S PODROCJA VIZ Med programe, ki se izkljucno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Promocijske športne programe predstavljajo: Mali soncek (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati soncek (ZS), Krpan (KR), Naucimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP). Ce se programi izvajajo v okviru obveznega ucnega procesa in njihovo financiranje pokriva ministrstvo, pristojno za šolstvo, niso predmet sofinanciranja po LPŠ obcine. Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja. Sofinancira se udeležba ekip in posameznikov na tekmovanjih, ki potekajo izven meja obcine. Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povecati kakovost ter privlacnost prostocasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-VIZ: promocijski program: MS, CP, ZS, KR, NSP, MP materialni stroški/udeleženec ŠV-VIZ: šolska športna tekmovanja - udeležba ekip materialni stroški/skupina ŠV-VIZ: dodatne ure športa v OŠ materialni stroški/skupina PREGLEDNICA ŠT. 1 ŠV-VIZ ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH VIZ MS, ZS, KR, NSP ŠŠT-osnovno ŠŠT-državno DUŠ v OŠ število udeležencev programa 1 10 10 15 TOCKE/MS/UDELEŽENEC ali SKUPINA 1 10 15 30 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOCASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE (PP) TER OBŠTUDIJSKIH ŠPORTNIH PROGRAMOV Celoletni programi ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). ŠV-PRO so programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega casa, namen pa ni udeležba na tekmovanjih. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo. Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih ucinkov sedecega nacina življenja. Celoletni programi se izvajajo v kraju študija in v domacem kraju bivanja študenta. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRO: celoletni prostocasni programi strokovni kader/skupina ŠV-PP: celoletni športni programi strokovni kader/skupina ŠŠTU: celoletni športni programi strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 2 PROSTOCASNI PROGRAMI CELOLETNI PROSTOCASNI PROGRAMI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 6 do 19 let ŠV-PP ŠŠTU število ur vadbe/tedensko 1,5 2 2 2 število tednov 30 30 30 30 TOCKE/STROKOVNI KADER/CENA/SKUPINA 45 60 60 60 ŠV-PRI so programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specificne športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vkljuceni v starostne skupine od 6 do 12 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in rezultati doseženi na tekmovanjih se vecinoma ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) športna društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhom v clanski tekmovalni ekipi. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRI: celoletni pripravljalni programi strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 3 PRIPRAVLJALNI PROGRAMI CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI ŠV-PRI U-6/7 ŠV-PRI U-8/9 ŠV-PRI U-10/11 število ur vadbe/tedensko 3 3 3 število tednov 30 40 40 TOCKE/STROKOVNI KADER//SKUPINA 90 120 120 Programi v casu pocitnic in pouka prostih dneh praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu 20 ur, ki jih ponujajo športna društva in razlicni izvajalci. ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: PROSTOCASNA ŠVOM– programi v pocitnicah in pouka prostih dneh strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 4 PROSTOCASNA ŠVOM OBCASNI ŠPORTNI PROGRAMI (v pocitnicah in pouka prostih dneh) PREDŠOLSKI (DO 6 LET) ŠOLOOBVEZNI (DO 15 LET) Velikost skupin (min. št. udeležencev) 10 10 TOCKE/STROKOVNI KADER//SKUPINA 20 20 MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT ŠV-USM vkljucuje programe za mlade športnike, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Programi ŠV-USM predstavljajo nacrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih ŠV-USM se upoštevajo le mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ). Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot clan društva s sedežem v obcini. Kategoriziranim športnikom v vseh športnih panogah in/ali disciplinah se število tock korigira s faktorjem = 0,500! S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-USM: celoletni TEKMOVALNI programi strokovni kader, materialni stroški/skupina ŠV-USM: programi kategoriziranih športnikov MLR, PR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 5 TEKMOVALNI PROGRAMI CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI ŠV-USM U-12/13 ŠV-USM U-14/15 ŠV-USM U-16/17 ŠV-USM U-18/19 število ur vadbe/tedensko 3 3 4 4 število tednov 35 35 35 35 TOCKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 160 160 200 240 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 160 160 200 240 PREGLEDNICA ŠT. 6 KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MLR KATEGORIZACIJA PR velikost skupine/število vkljucenih 1 1 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 80 120 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV KAKOVOSTNEGA ŠPORTA KŠ je pomembna vez med programi ŠV-USM ter VŠ, saj vkljucuje vecje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoca vzpostavitev konkurencnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Programi KŠ predstavljajo nacrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v clanskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov. Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot clan društva s sedežem v obcini. Kategoriziranim športnikom v vseh športnih panogah in/ali disciplinah se število tock korigira s faktorjem = 0,500! S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: KŠ: celoletni tekmovalni programi odraslih materialni stroški/skupina KŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov DR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 7 KŠ CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI CLANSKE EKIPE število ur vadbe/tedensko 4 število tednov 35 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 200 PREGLEDNICA ŠT. 8 KŠ - KAT DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA DR velikost skupine/število vkljucenih 1 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 40 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV VRHUNSKEGA ŠPORTA VŠ predstavlja eno naj višjih oblik clovekove ustvarjalnosti na podrocju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot clan društva s sedežem v obcini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ. Kategoriziranim športnikom v vseh športnih panogah in/ali disciplinah se število tock korigira s faktorjem = 0,500! S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: VŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov MR, SR, OR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 9 VŠ - KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MR KATEGORIZACIJA SR KATEGORIZACIJA OR število udeležencev programa 1 1 1 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 120 160 200 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vkljucenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) ucinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogociti enakovredno sodelovanje pri prostocasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi. RE predstavlja smiselno nadaljevanje ŠV-PRO, ŠV-PP, ŠŠTU ter programov tekmovalnega športa in je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti oz. družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega casa, ohranjanja zdravja in dobrega pocutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Celoletni programi predstavljajo pestro izbiro organizirane športne vadbe. ŠSTA je športno rekreativna dejavnost odraslih, praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠI: celoletni športnorekreativni programi invalidov strokovni kader/skupina RE: celoletni športnorekreativni programi odraslih strokovni kader/skupina ŠSta: celoletni športnorekreativni programi starejših strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 10 ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI ŠI RE ŠSTA število ur vadbe/tedensko 2 2 2 število tednov 30 30 30 TOCKE/STROKOVNI KADER /SKUPINA 60 60 60 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Ucinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi za investicije v športne objekte se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstojecih športnih objektov in površin v lasti obcine. JAVNI ŠPORTNI OBJEKTI Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti. INVESTICIJE IN TEKOCE VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN ZA ŠPORT V NARAVI Namen in višina zagotavljanja sredstev za investicije in tekoce vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi se dolocita v LPŠ za vsako posamezno proracunsko leto. Sredstva za izgradnjo novih športnih objektov in površin se zagotavlja v posebnih proracunskih virih, izvajalci pa so izbrani po postopku, ki ureja to podrocje. Kriterije izbora izvajalcev se opredeli z javnim razpisom. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala podrocja športa. MERILA ZA USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so kljuc razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (višješolski in univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport ali pri strokovnih organih NPŠZ. Z LPŠ/JR se doloci obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevanje in najvecje možno število udeležencev na prijavitelja. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: RAZVOJNA DEJAVNOST: MERILO ZA VREDNOTENJE: usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 11 RAZVOJNE DEJAVNOSTI RAZVOJNI PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSABLJANJE (I. stopnja) USPOSABLJANJE (II. stopnja) število vkljucenih v projekt 1 1 1 TOCKE/MS/UDELEŽENEC 15 60 120 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodicnih in/ali obcasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ/JR se doloci višina sredstev za sofinanciranje in skupno število priznanih projektov. Prednost pri izbiri imajo izvajalci, ki oblikujejo informacije za širši krog uporabnikov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugace doloceno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 12) zbral najvecje število tock: PREGLEDNICA ŠT. 12 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU DEFICITARNOST: število izdanih publikacij letno 5+publikaciji 1 - 4 publikacij ni publikacij TOCKE ZA IZBIRO 5 10 15 REFERENCE IZDAJATELJA (AVTORJA) ni poznan poznan v RS svetovno znan TOCKE ZA IZBIRO 5 10 15 VRSTA/POMEN PUBLIKACIJE propagandno zbornik strokovna TOCKE ZA IZBIRO 5 10 15 INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU Informacijsko-komunikacijska tehnologija na podrocju športa predstavlja neposredno podporo za ucinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni ucinkovitosti programov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugace doloceno, je izbran projekt, ki je na podlagi meril (preglednica št. 13) zbral najvecje število tock. PREGLEDNICA ŠT. 13 IKT DEFICITARNOST PODROCJA vzdrževanje obstojece IKT nadomestitev obstojece IKT nakup nove IKT TOCKE ZA IZBIRO 2 5 10 DOSTOPNOST IKT ZA UPORABNIKE dostopna zaposlenim dostopna društvom dostopna vsem TOCKE ZA IZBIRO 2 5 10 UPORABNOST IKT uporabna za vlagatelja uporabna v društvih uporabna v celotni obcini TOCKE ZA IZBIRO 2 5 10 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva so interesna in prostovoljna združenja obcanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. MERILA ZA VREDNOTENJE DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV Pri vrednotenju delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja MERILA: LOKALNI POMEN: leta neprekinjenega delovanja društva (merodajni so podatki AJPES-a), ŠTEVILO VADECIH: clani društva s placano clanarino (merodajni so podatki prijavitelja), ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: registrirani športniki z veljavno tekmovalno licenco (merodajni so podatki OKS-ZŠZ), ORGANIZIRANOST: aktivno clanstvo v Športni zvezi Crna (merodajni so podatki ŠZC). Vsakemu izvajalcu se pri vsakem kriteriju prizna najvec 100 tock. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancira: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: SOFINANCIRA SE: delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/clan in/ali leto in/ali skupina PREGLEDNICA ŠT. 14 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV LOKALNI POMEN ŠTEVILO VADECIH ŠTEVILO ŠPORTNIKOV ORGANIZIRANOST tocke/leto ali clanstvo 3 0 0 50 tocke/clan in/ali tocke/tekmovalec 0 1 2 0 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/DRUŠTVO 100 100 100 50 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. Obcina lahko sofinancira mednarodne, državne, regijske, medobcinske in obcinske tekmovalne ali množicne prireditve ter druge vecje športne prireditve, ki imajo promocijski ucinek za šport na obmocju obcine in niso del rednega športnega programa prijavitelja. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE Velike mednarodne športne prireditve opredeljuje Zakon o športu in se ne morejo organizirati brez soglasja državnega zbora, vlade ali ministrstva. Sredstva za izvedbo velike športne prireditve lokalna skupnost zagotavlja v posebnih proracunskih virih. ŠPORTNE PRIREDITVE POSEBNEGA POMENA Športne prireditve, ki imajo poleg pomembnega ucinka za razvoj športa tudi pomemben ucinek na razvoj gospodarstva in turizma, lahko županja s sklepom opredeli kot prireditve posebnega pomena. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Med druge športne prireditve prištevamo prireditve tekmovalnega in rekreativnega znacaja, ki so organizirane na lokalnem, državnem ali mednarodnem nivoju, ki ne sodijo med velike mednarodne športne prireditve in množicne športne prireditve lokalnega pomena. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH IN PROMOCIJSKIH PRIREDITEV Pri vrednotenju športnih prireditev se upoštevajo naslednja MERILA: množicnost, raven (odmevnost) prireditve ustreznost vsebine in pomen prireditve za okolje. Kriterij vrednotenja drugih športnih prireditev: . mednarodna oz. državna športna prireditev mora biti navedena v mednarodnem oz. državnem koledarju, . obcinska športna prireditev mora biti objavljena v obcinskem glasilu ali na krajevno obicajen nacin, . potekati morajo na obmocju obcine (izjema so primeri, ko zaradi naravnih oziroma infrastrukturnih pogojev to ni mogoce), . organizator je društvo s sedežem v obcini, . na njih morajo nastopati tudi športniki in športnice iz obcine, . prireditev mora biti odmevna v širšem prostoru. Z LPŠ/JR se doloci višina sredstev za sofinanciranje športnih in promocijskih prireditev v Obcini Crna na Koroškem. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE: SOFINANCIRA SE: športne prireditve obcinskega, medobcinskega, državnega in mednarodnega pomena materialni stroški/prireditev PREGLEDNICA ŠT. 15 ŠPORTNE PRIREDITVE MNOŽICNOST: število udeležencev do 50 51 - 100 101 - 150 151+ TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV 20 40 60 80 PREGLEDNICA ŠT. 16 KOREKCIJA: PRIREDITVE RAVEN ŠPORTNE PRIREDITVE OBCINSKA MEDOBCINSKA DRŽAVNA MEDNARODNA KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen netekmovalno tekmovalno: VSI tekmovalno: MLADI tekmovalno: uradno DP KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 POMEN ZA LOKALNO OKOLJE; tradicija 0 - 5 let 6 - 10 let 11 - 15 let 16 let + KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 JAVNO OBVEŠCANJE Javno obvešcanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino. Vsebina javnega obvešcanja mora biti neposredno povezana z dejavnostjo, s katero se ukvarja športna organizacija in jo je prijavila kot del programov na razpis. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo materialni stroški objav v medijih. V kolikor z LPŠ/JR ni drugace doloceno, je izbran projekt, ki na podlagi meril (preglednica št. 17) zbere najvecje število tock. PREGLEDNICA ŠT. 17 JAVNO OBVEŠCANJE V ŠPORTU DOSEG MEDIJA lokalno regionalno državno TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 POGOSTOST POJAVLJANJA mesecno tedensko dnevno TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 DOSTOPNOST VSEBINE casopis internet TV, radio TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 ŠPORTNA DEDIŠCINA Športna dedišcina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premicne dedišcine slovenskega športa. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo materialni stroški projekta. V kolikor z LPŠ in JR ni drugace doloceno, je izbran projekt, ki na podlagi meril (preglednica št. 18) zbere najvecje število tock. PREGLEDNICA ŠT. 18 ŠPORTNA DEDIŠCINA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: enote zbranega gradiva do 10 11-20 21+ TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA že uporabljeni pristopi inovativen pristop izvirna ideja TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ! S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo materialni stroški projekta. V kolikor z LPŠ/JR ni drugace doloceno, je izbran projekt, ki na podlagi meril (preglednica št. 19) zbere najvecje število tock. PREGLEDNICA ŠT. 19 DRUŽBENA ODGOVORNOST ŠPORTA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: zajemanje populacije omejen dostop omejen krog populacije širok krog populacije TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA že uporabljeni pristopi inovativen pristop izvirna ideja TOCKE ZA IZBIRO 5 10 20 KONCNE DOLOCBE Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje so za programe/podrocja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, sestavni del JR in razpisne dokumentacije. Merila za izbiro in vrednotenje LPŠ se v casu od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do koncne odlocitve o višini sofinanciranja programov/podrocij športa ne smejo spreminjati. Merila za vrednotenje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ/JR za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 538. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 245. clena v povezavi z 247. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE) in 16. clena Statuta obcine Crna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 12/2017, 59/2017) je Obcinski svet obcine Crna na Koroškem na svoji 15. redni seji dne, 25.05.2021 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. clen S tem sklepom se izvzame iz javnega dobra zemljišce parcelna številka: . 982/2 k.o. 902- Podpeca, ID znak 902-982/2-0, ID 3435154, vpisano kot javno dobro, 2. clen Zemljišce parcela številka: . 982/2 k.o. 902 - Podpeca, ID znak 902-982/2-0, ID 3435154 v izmeri 356 m2, vpisano kot javno dobro, postane last Obcine Crna na Koroškem, Center 101, 2393 Crna na Koroškem, maticna številka: 5883679000, ID za DDV: SI 44743548. 3. clen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0010/2021 Datum: 26.05.2021 Obcina Crna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 539. Sklep o dolocitvi višine grobnine v Obcini Crna na Koroškem za leto 2021 Na podlagi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), Odloka o pokopališkem redu na obmocju obcine Crna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/2019) in 17. clena Statuta Obcine Crna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 12/2017 in 59/2017) je Obcinski svet Obcine Crna na Koroškem na svoji 15. redni seji, dne 25.05.2021 sprejel SKLEP O DOLOCITVI VIŠINE GROBNINE V OBCINI CRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2021 1. clen Ta sklep doloca višino cen grobnine v obcini Crna na Koroškem za leto 2021. 2. clen 1) Višina letne grobnine na pokopališcih na obmocju obcine Crna na Koroškem znašajo: FAKTOR CENA brez DDV CENA z DDV Enojni 1 19,68 24,01 Družinski 1,35 26,59 32,45 Druzinski + Enojni 2,35 46,27 56,45 2 x Družinski 2,7 53,19 64,89 2 x Enojni 2 39,35 48,01 Družinski / 2 0,68 13,30 16,23 Žarni - mali 1 19,68 24,01 Žarni - veliki 1,35 26,59 32,45 Raztros pepela 0,3 5,91 7,21 Bio žare 0,5 9,84 12,01 2) Ob prvem najemu groba se najemnina placa v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. 3. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 354-0010/2021 Datum: 26.05.2021 Obcina Crna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 540. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. clena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE),17. clena Statuta Obcine Crna na Koroškem ( Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 12/2017, 56/2017) je Obcinski svet Obcine Crna na Koroškem na svoji 15. redni seji dne 25.5.2021 sprejel SKLEP O MNENJU OBCINE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. clen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Obcina Crna na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: obcina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. clen (ustanovitev pokrajin) Obcina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in predlaga, da se v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin Koroška ustanovi kot samostojna pokrajina. 3. clen (ime pokrajine) Obcina NE soglaša, da se jo umesti v pokrajino s predlaganim imenom Koroško-savinjska pokrajina in predlaga za Koroško regijo samostojno pokrajino z imenom KOROŠKA POKRAJINA. 4. clen (sedež pokrajine) Obcina NE soglaša, da se umesti v Koroško-Šaleško pokrajino z navedenim sedežem in predlaga za Koroško regijo samostojno Koroško pokrajino, katere sedež doloci Svet Koroške regije. 5. clen (predlogi sprememb in dopolnitev) Obcina Crna na Koroškem predlaga naslednje spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje, in sicer: 1. v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok): 4. clen – opredeliti število clanov pokrajinskega sveta v pokrajini z manj kot 100.000 prebivalci (sorazmerno s številom prebivalcev); 9. clen se spremeni v celoti in se glasi: » (Koroška pokrajina) 1.Ustanovi se Koroška pokrajina. 2.Koroška pokrajina obsega obcine: Crna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Kroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. 3. Sedež pokrajine doloci Svet Koroške regije. O sedežu pokrajinskega sveta in o sedežu sveta obcin odloci Svet Koroške regije. 4. O številu clanov pokrajinskega sveta Koroške pokrajine odloci Svet Koroške regije. oz. se doloci v skladu s predlogom sprememb 4. clena. 2. V osnutku Zakona o pokrajinah (ZPok) : - 13. clen – sestava pokrajinskega sveta – število clanov – upoštevati pokrajine z manj kot 100.000 prebivalci v 1. In 2. odstavku; - 15. cen.– volitve v pokrajinski svet – z zakonsko dolocbo opredeliti, da ima vsaka obcina vsaj enega clana sveta pokrajine (v proporcionalnem sistemu volitev se lahko zgodi, da zlasti katera od manjših obcin ne doseže števila glasov za izvolitev) . - clena 22 in 23 - volitve predsednika pokrajine - si nasprotujeta in sicer je v 22.cl. dolocba, da predsednika pokrajine volijo vovilci pokrajine neposredno, v 2. odst. 23. cl. pa ga voli pokr. svet z vecino glasov. V primeru, da velja dolocba 22. cl. postane vprašljiva zudi dolocba cl. 24, ki opredeljuje nezaupnico. - 25. clen – odgovornost predsednika pokrajine – dolocba, da je odgovoren vladi – predlog:”in pokrajinskemu svetu”; - 29. clen – svet obcin – Svetu obcin predsednuje predsednik pokrajine – smiselno bi bilo, da svetu obcin predseduje eden od županov (tako imamo tudi urejeno v sedanjen SKR), na sejo pa se vabi predsednika pokrajine. - 31. clen – opravljanje funkcije clana PS – v 2. odst. je opredeljeno, da ni združljivo s funkcijo župana in podžupana. Za župana je smiselno, ker je clan sveta obcin, podžupan pa bi lahko bil clan PS. - 46. clen – vodenje enot upravnih organov in pokrajinske uprave – 2.odstavek – nacelnika pokr. UO in nacelnika enote PU imenuje in razrešuje predsednik pokrajine – dodati „v soglasju z obcinami” oz. vsaj „s pridobitvijo mnenja obcin”; - 62. clen – sodelovanje pokrajine z drž.organi – zagotovljeno bi moralo biti, da se v vsako pokrajini ustanovijo enake dislocirane enote državnih organov (sodišca, tožilstva, policijske uprave, FU, UZR..... - 73. clen – prevzem javnih uslužbencev – najbolj se bo potrebno posvetiti prenosu delovnih mest in zaposlitvi javnih uslužbencev iz drž. nivoja na pokrajine (pricakovan odpor „birokracije na ministrstvih” in tudi javnih uslužbenecev. 3. V osnutku Zakona o financiranju pokrajin (ZFPok): - 5.clen - prihodki od vodnih povracil so sedaj prihodek obcinskega proracuna in so še nadalje potrebni v proracunih obcin – zato predlagamo, da ostanejo kot prihodek obcin in ne pokrajine; - clena 10 in 11 - prevzemanje dolga si nasprotujeta (11. cl.- „Pokrajina ne sme prevzemati dolga.”) . 6. clen (objava in zacetek veljavnosti) Ta sklep zacne veljati 15.dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 031-0001/2021 Datum: 25.5.2021 Obcina Crna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja OBCINA DESTERNIK 541. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Destrnik za leto 2021 Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 65/20) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 14. redni seji, dne 21.5.2021, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORACUNU OBCINE DESTRNIK ZA LETO 2021 1. clen V Odloku o proracunu Obcine Destrnik za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/2020), se 2. clen spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proracuna se na ravni podskupin kontov doloca v naslednjih zneskih Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.360.288 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2.281.564 70 DAVCNI PRIHODKI 2.074.506 700 Davki na dohodek in dobicek 1.849.236 703 Davki na premoženje 176.450 704 Domaci davki na blago in storitve 47.820 706 Drugi davki 1.000 71 NEDAVCNI PRIHODKI 207.058 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 33.310 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 10.248 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavcni prihodki 160.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 568.743 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 384.154 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 184.589 73 PREJETE DONACIJE 300 730 Prejete donacije iz domacih virov 300 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 509.681 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 323.911 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 185.770 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.618.785 40 TEKOCI ODHODKI 1.186.754 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 295.880 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 46.495 402 Izdatki za blago in storitve 795.879 403 Placila domacih obresti 14.500 409 Rezerve 34.000 41 TEKOCI TRANSFERI 905.338 410 Subvencije 2.800 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 459.330 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 52.667 413 Drugi tekoci domaci transferi 390.541 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.513.893 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.513.893 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12.800 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 4.800 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 8.000 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -258.497 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domace zadolževanje 0 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 140.446 55 ODPLACILA DOLGA 140.446 550 Odplacila domacega dolga 140.446 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -398.943 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -140.446 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 258.497 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 398.943 Posebni del rebalansa proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk – kontov in nacrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Obcine Destrnik. Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. clen 13. clen Odloka se v celoti crta. 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-5/2021-14R-5/7 Datum: 21.5.2021 Obcina Destrnik Franc Pukšic, župan 542. Odlok o štipendiranju dijakov in študentov Obcine Destrnik Na podlagi 16. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 65/2020) je Obcinski svet obcine Destrnik na 14. redni seji dne, 21.5.2021, sprejel ODLOK O ŠTIPENDIRANJU DIJAKOV IN ŠTUDENTOV OBCINE DESTRNIK I. Splošne dolocbe 1. clen Ta odlok doloca postopek in kriterije za podeljevanje štipendij dijakom in študentom Obcine Destrnik, višino štipendije, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja. 2. clen Obcina Destrnik podeljuje štipendije za dijake in študente kot pomoc pri izobraževanju v javno veljavnih izobraževalnih programih. 3. clen Sredstva za izplacilo štipendij zagotavlja Obcina Destrnik na proracunski postavki 09010 – Štipendiranje dijakov in študentov v okviru vsakoletnega proracuna. 4. clen Štipendija se lahko podeli: . dijakom drugega in višjih letnikov za šolanje na srednjih šolah (srednje poklicne šole, srednje strokovne in tehniške šole, gimnazije), . rednim študentom, vkljucenim v javno veljavni dodiplomski in podiplomski izobraževalni program (na 1. in 2. stopnji), . rednim študentom za študij v tujini, ki dosegajo ocene primerljive z zahtevanimi ocenami v Republiki Sloveniji in rednim študentom, ki so vkljuceni v študijsko izmenjavo in del študija opravijo v tujini. Pravico do štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje: . imajo status rednega dijaka ali študenta, . so državljani Republike Slovenije, . imajo stalno prebivališce v Obcini Destrnik najmanj eno leto pred oddajo vloge, . dijaki, ki ob vpisu v 2. letnik niso starejši od 18 let, . študenti dodiplomskih študijskih programov, ki ob vpisu v prvi letnik niso starejši od 26 let, . niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, . ne prejemajo druge štipendije (izjema so subvencije za študijsko izmenjavo). - 5. clen Štipendije so celoletne in vezane na redni status dijaka oziroma študenta, v izjemnih primerih pa se štipendija lahko izplaca tudi v enkratnem znesku, zlasti v primeru študijskih izpopolnjevanj v tujini. Štipendije se podeljuje za eno leto. 6. clen Štipendija se dodeli kandidatom na osnovi izracuna tock, na podlagi katerega se oblikuje seznam upravicencev do štipendije. Vloge dijakov se vrednotijo loceno od vlog študentov. Ocene študentov, ki študirajo v tujini, morajo biti uradno prevedene in v obliki, primerljivi s študijem doma. II. Kriteriji za podeljevanje štipendij 7. clen Kriteriji za izracun tock za oblikovanje prioritetnega seznama kandidatov za dodelitev štipendije so naslednji: 1. Vrednotenje splošnega ucnega uspeha 1.1 Na podlagi povprecne ocene dosežene v preteklem šolskem letu se tocke za dijake drugega in višjih letnikov ter za študente prvega letnika študija dolocijo na naslednji nacin: Povprecna ocena vseh predmetov Število tock 4,80 – 5,00 100 4,60 – 4,79 90 4,40 – 4,59 80 4,20 – 4,39 70 4,00 – 4,19 60 1.2 Na podlagi dosežene povprecne ocene v preteklem študijskem letu se tocke za študente drugega in višjih letnikov dolocijo na naslednji nacin: Povprecna ocena za študente Število tock 9,50 – 10,00 100 9,00 – 9,49 90 8,50 – 8,99 80 8,00 – 8,49 70 7,50 – 7,99 60 7,00 – 7,49 50 2. Vrednotenje šolskih in izven šolskih dosežkov 2.1. Tekmovanja iz posameznih predmetnih podrocij (matematika, fizika, kemija, slovenski jezik, zgodovina, biologija, tuji jeziki, logika) športna in glasbena tekmovanja, natecaji (arhitekturni, filmski, glasbeni, likovni, fotografski in drugo) ter raziskovalne naloge glasbena tekmovanja, natecaji (arhitekturni, filmski, glasbeni, likovni, fotografski in drugo) ter raziskovalne naloge: NIVO TEKMOVANJA IN UVRSTITEV za individualne uvrstitve za ekipne uvrstitve šolsko/klubsko 3. mesto 1 0,5 2. mesto 2 1 1. mesto 3 1,5 regijsko srebrno priznanje 4 2 3. mesto 5 2,5 2. mesto 6 3 1. mesto 7 3,5 državno udeležba 3 1,5 srebrno priznanje 4 2 zlato priznanje 6 3 3. mesto 7 3,5 2. mesto 8 4 1. mesto 9 4,5 mednarodno* udeležba 10 5 srebrno priznanje 11 5,5 zlato priznanje 12 6 3. mesto 13 6,5 2. mesto 14 7 1. mesto 15 7,5 Mednarodno* - upošteva se udeležba najmanj štirih držav. Opomba: V kolikor je v priznanju doloceno mesto uvrstitve (1. mesto, 2. mesto, 3. mesto ali samo uvrstitev), se upošteva vrsta priznanja (zlata, srebrna). 2.2. Razstave*, nastopi (plesni, glasbeni ali gledališki), koncerti, recitali, režija in scenarij in drugo-vrednotijo se samo tiste dejavnosti, ki niso del obveznega šolskega programa): NIVO ŠTEVILO TOCK Individualno delo** Skupinsko delo šolski 1,5 1 regijski 3 2 državni 4,5 3 mednarodni 6 4 Razstave* - kot dokazilo se upošteva vabilo na razstavo z navedbo datuma otvoritve razstave. Individualno delo** - monodrame, glavne vloge, samostojni recitali in podobno 2.3. Objave in predstavitve samostojnih avtorskih del: objava samostojnega avtorskega prispevka na srednješolskem nivoju 2 objava ali predstavitev samostojnega avtorskega prispevka v medijih (casopisih, revijah in drugo) 4 Opozorilo o dokazilih: Obvezno priložiti revijo, glasilo itd., kjer je objavljeno avtorsko delo. Opomba: Tockujejo se najvec 3 objave oziroma predstavitve enakega avtorskega dela. 2.4. Funkcije (predsednik, urednik, demonstrator, vodja tecajev, organizator, raziskovalec, asistent, vodja, trener, kapetan in drugo): Funkcije v: število tock razrednih skupnostih 1 šolskih skupnostih 2 zunanjih institucijah 5 2.5. Dodatna izobraževanja: Dodatna izobraževanja (tecaji tujih jezikov, poletne šole, delavnice) število tock doma 1 v tujini 2 2.6. Pohvale in priznanja: Ostalo: število tock pohvala ravnatelja šole 2 pohvala ali pisno priporocilo mojstra oz. mentorja, pri katerem opravljajo prakticno usposabljanje 2 priznanje Obcine Destrnik 20 2.7. Aktivna prostovoljna dejavnost Dokazilo o opravljeni prostovoljni aktivnosti (opravljenih najmanj 100 ur v preteklem šolskem ali študijskem letu), ki je priloženo, se tockuje z 20 tockami. Dejavnost navedena v obrazložitvi mora biti dokazljiva z dokumentacijo in razpoložljiva na vpogled uradni osebi. 2.8. Aktivno delovanje v društvih Vsako dokazilo o aktivnem delovanju v društvu, ki ima sedež v Obcini Destrnik se tockuje z 10 tockami. Kandidatu se za to merilo lahko prizna najvec 20 tock. III. Postopek za podeljevanje štipendij 8. clen Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani obcine pred zacetkom šolskega oziroma študijskega leta. Sklep o razpisu štipendij sprejme župan Obcine Destrnik. 9. clen Javni razpis za podelitev štipendij mora vsebovati podatke o razpisanih štipendijah, pogoje za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo, ki jo morajo kandidati priložiti, rok za prijavo in druge podatke, ki so pomembni za odlocanje o podelitvi štipendije. 10. clen Prijava na javni razpis se vloži neposredno na Obcini Destrnik ali pošlje priporoceno po pošti na naslov obcine. 11. clen Prijava na javni razpis mora obsegati: . dokazilo o vpisu v tekoci letnik izobraževanja, . dokazilo o ucnem oz. študijskem uspehu; za dijake: fotokopijo spricevala zadnjega zakljucenega tekocega letnika; za študente: potrdilo o ocenah zadnjega zakljucenega tekocega letnika študija. . potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije . potrdilo o stalnem prebivališcu v Obcini Destrnik, . dokazila o izjemnih dosežkih pridobljenih v zadnjem tekocem šolskem oz. študijskem letu, . v primeru šolanja v tujini je k vlogi potrebno priložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem v Republiki Sloveniji. Dokazila iz tretje in cetrte alineje prejšnjega odstavka tega clena lahko upravni organ v soglasju s kandidatom pridobi sam iz uradnih evidenc. Kandidat, ki k vlogi za podelitev štipendije ni predložil dokazila o vpisu v naslednji letnik in dokazila o doseženem ucnem oz. študijskem uspehu doseženem v prejšnjem tekocem letniku, mora vlogo dopolniti v roku osmih dni po opravljenem vpisu v naslednji letnik. V kolikor kandidat za podelitev štipendije za študij v tujini še ni vpisan, mora k vlogi za podelitev štipendije priložiti potrdilo o opravljenih sprejemnih izpitih ali povabilo tuje izobraževalne organizacije. Potrdilo o vpisu mora predložiti v roku osmih dni od opravljenega vpisa. 12. clen Kandidati za podelitev štipendije dokazujejo izjemni dosežek s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, z dokazili o priznanjih in nagradah pridobljenih na mestnih, državnem ali na mednarodnih tekmovanjih in s priporocili šol oziroma fakultet. Upoštevajo se potrdila, dokazila in priporocila, ki so pridobljena v zadnjem tekocem šolskem oz. študijskem letu. V izjemnih primerih, kot je višja sila ali razglašene izredne razmere, ki onemogocajo izvajanje dolocenih dejavnosti ali aktivnosti, se lahko upoštevajo dokazila pridobljena v letu pred omejitvami. 13. clen Pri podelitvi štipendije se upošteva splošni ucni uspeh oziroma povprecna ocena kandidata in izjemni dosežki na drugih (izven šolskih) podrocjih delovanja. Ob enakih pogojih ima prednost kandidat z višjo povprecno oceno. 14. clen Višina štipendij znaša: . 80,00 EUR mesecno za dijake srednješolskega izobraževanja, . 120,00 EUR mesecno za študente prve in druge bolonjske stopnje oz. enovitega študijskega programa in študente, ki študirajo v tujini. Višina štipendije se usklajuje s sklepom Obcinskega sveta ob sprejemanju proracuna za tekoce leto. 15. clen Postopek javnega razpisa vodi triclanska Komisija za štipendiranje, imenovana s sklepom župana. Administrativno tehnicne naloge, ki izhajajo iz tega odloka opravlja obcinska uprava. 16. clen Naloge komisije so: . obravnava vlog, priprava porocila ter predloga kandidatov za pridobitev štipendije, . podaja mnenja na pritožbe kandidatov, ki so vložili pritožbe v postopku javnega razpisa, . priprava predloga o prenehanju pravice do štipendije posameznemu kandidatu, . opravlja druge naloge, dolocene s tem odlokom. 17. clen Na podlagi pisnega predloga o podelitvi štipendij izda direktor obcinske uprave odlocbe. Zoper izdano odlocbo ima kandidat pravico do pritožbe. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od dneva vrocitve pri organu, ki jo je izdal. O pritožbi odloca župan. IV. Pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista 18. clen Medsebojna razmerja med obcino kot štipenditorjem in štipendistom, se dolocijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodbo o štipendiranju podpišeta župan in štipendist. 19. clen Pogodba o štipendiranju mora vsebovati: pogodbeni stranki, višino štipendije, cas prejemanja štipendije in podrobno opredelitev pravic in obveznosti štipendista in štipenditorja. Za štipendista, ki še ni polnoleten, podpiše pogodbo njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik. 20. clen Štipendist izgubi pravico do štipendije pred potekom roka dolocenega v pogodbi o štipendiranju in mora vrniti prejete zneske štipendije skupaj z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgorocne kredite, ce: . po svoji volji ali krivdi sredi šolskega leta prekine izobraževanje, . ne obvesti štipenditorja o spremembi smeri študija, . navaja neresnicne podatke, . sklene pogodbo z drugim štipenditorjem, se zaposli, zacne opravljati registrirano dejavnost ali postane lastnik oz. solastnik gospodarske družbe. Štipendist je dolžan vsako zgoraj navedeno spremembo, ki vpliva na prejemanje štipendije sporociti štipenditorju najkasneje v roku 15 dni od nastanka razloga. O izgubi pravice se odloci z upravno odlocbo, ki jo izda direktor obcinske uprave. Zoper odlocitev iz prvega odstavka tega clena ima štipendist pravico do pritožbe v roku 15 dni od vrocitve. Pritožba ne zadrži izvršitve. Pritožba se vloži pri organu, ki je odlocbo izdal. O pritožbi odloca župan. 21. clen Štipendist, ki prekine izobraževanje sredi šolskega leta zaradi objektivnih razlogov (težki socialno-ekonomski pogoji, dalj casa trajajoca bolezen ali invalidnost), ki vplivajo na izobraževanje se na njegovo prošnjo lahko delno ali v celoti oprosti vracila štipendije. Prošnjo o delni ali celotni oprostitvi vracila štipendije obravnava Komisija za štipendiranje, ki poda predlog o tem v odlocitev županu. 22. clen Obcinska uprava je dolžna spremljati ucne, študijske in druge uspehe dijakov in štipendistov, vzdrževati z njimi stalne stike, se seznanjati z morebitnimi problemi pri opravljanju njihovih študijskih obveznosti in jim v okviru svojih pristojnosti nuditi potrebno pomoc. 23. clen Štipenditor bo skladno s svojimi zmožnostmi in na podlagi predhodnega dogovora omogocal štipendistom, ki so pridobili štipendijo, sodelovanje v projektih, raziskavah, prostovoljnem delu in drugih dejavnostih, ki se nanašajo na njegovo stroko, podrocje zanimanja ali obštudijske aktivnosti. V. Prehodne in koncne dolocbe 24. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Pravilnik o štipendiranju v Obcini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 21/2016). 25. clen Vse pogodbe o štipendiranju, sklenjene do dneva uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi. 26. clen Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-5/2021-14R-3/4 Datum: 21.5.2021 Obcina Destrnik Franc Pukšic, župan 543. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Destrnik Na podlagi 3. odstavka 16. clena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017) in 16. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 65/2020) je Obcinski svet obcine Destrnik na 14. redni seji, dne 21. 5. 2021, sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBCINI DESTRNIK I. Splošne dolocbe 1. clen (vsebina odloka) (1) Ta odlok doloca pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje in delitev sredstev namenjenih uresnicevanju javnega interesa na podrocju športa v Obcini Destrnik (v nadaljevanju: obcina), v okviru letnega programa športa. (2) Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proracunu obcine. 2. clen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes na podrocju športa v obcini obsega dejavnosti na vseh podrocjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v nacionalnem programu športa in izvedbenem nacrtu nacionalnega programa športa, ki se uresnicujejo tako, da se: . zagotavljajo financna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na ravni obcine, . spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh podrocjih športa, . nacrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, ki so opredeljeni v letnem programu športa. (2) Javni interes v športu v obcini se doloci z obcinskim letnim programom športa, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom. 3. clen (izvajalci letnega programa športa) (1) Izvajalci letnega programa športa po tem odloku so: . športna društva, . zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v obcini, . zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, . zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, . ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na podrocju športa. 4. clen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega clena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh podrocjih športa, ce izpolnjujejo naslednje pogoje: . so registrirani, imajo sedež in izvajajo programe športa v obcini najmanj tri leta oziroma eno leto, ce športna panoga v obcini še ni zastopana, . da imajo za dolocene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36. tednov v letu, razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugace opredeljen, . imajo za prijavljene dejavnosti zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražene in/ali usposobljene strokovne delavce za opravljanje dela v športu, . imajo izdelano financno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti, . urejeno evidenco clanstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa in placani clanarini. (2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. (3) Pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh podrocjih športa imajo tudi tisti izvajalci letnega programa športa, ki izpolnjujejo pogoje naštete v prvem odstavku tega clena, vendar v obcini nimajo na razpolago primernih vadbenih prostorov oz. vadbenih površin. II. Vsebinske dolocbe 5. clen (opredelitev podrocij športa) (1) Za uresnicevanja javnega interesa v športu se v skladu s proracunskimi možnostmi lahko sofinancirajo naslednja podrocja športa: 1. Športni programi 1.1. Prostocasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1.1. Promocijski športni programi (Mali soncek, Ciciban planinec, Zlati soncek, Naucimo se plavati, Krpan, Mladi Planinec…) 1.1.2. Šolska športna tekmovanja 1.1.3. Celoletni športni programi 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.2.1 Celoletni športni programi 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.1. Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.4. Kakovostni šport 1.4.1. Uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa 1.5. Vrhunski šport 1.5.1. Programi športnih društev na podrocju vrhunskega športa 1.6. Šport invalidov 1.6.1. Športni programi invalidov 1.7. Športna rekreacija 1.7.1. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za športno rekreacijo 1.7.2. Celoletni ciljni športno-rekreativni programi 1.8. Šport starejših 1.8.1. Skupinska gibalna vadba starejših 1.8.2. Zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za izvedbo gibalnih programov za starejše 2. Športni objekti in površine za šport v naravi 2.1. Energetske in športno-tehnološke posodobitve športnih objektov 2.2. Trajnostna ureditev, investicijsko vzdrževanje in posodobitev naravnih površin za šport 2.3. Novogradnje športnih objektov 3. Razvojne dejavnosti v športu 3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 3.2. Informacijsko komunikacijska tehnologija na podrocju športa 4. Organiziranost v športu 4.1. Delovanje športnih organizacij-društev in zvez ter zavoda za šport na lokalni ravni 5. Športne prireditve in promocija športa 5.1. Druge športne prireditve 5.2. Obcinske športno-promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu 6. Družbena in okoljska odgovornost v športu 6.1. Kampanja za spodbujanje športnega obnašanja 6. clen (1) Za vrednotenje posameznih podrocij letnega programa športa so doloceni pogoji, merila in kriteriji, ki vsebujejo: . navedbo dejavnosti, ki so v javnem interesu, . obseg športnih podrocij in elemente vrednotenja, . kriterije vrednotenja posameznih podrocij, . razvrstitev športnih panog glede na razširjenost, uspešnost in pomen za lokalno okolje v programih športa otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programih kakovostnega in vrhunskega športa. (2) Pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje in izbor dejavnosti na vseh podrocjih športa so kot priloga sestavni del tega odloka. 7. clen (letni program športa) (1) Letni program športa je dokument, ki opredeljuje vsa podrocja/podpodrocja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes obcine. Predlog letnega programa športa pripravi pristojni organ obcinske uprave, ki pridobi mnenje obcinske zveze, v kolikor je ta delujoca. (2) Glede na razvojne nacrte, prioritete v športu, razpoložljiva proracunska sredstva in razmere v lokalnem športu, se v letnem programu športa doloci: . podrocja/podpodrocja športa, ki se v proracunskem letu, za katerega se sprejema letni program športa, sofinancirajo iz obcinskega proracuna, . višino proracunskih sredstev za sofinanciranje podrocij/podpodrocij športa, . morebitne dodatne pogoje, merila in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje letnega programa športa. (3) Letni program športa sprejme obcinski svet. Obcinski svet lahko sprejme letni program športa brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, ce ga obcinska športna zveza ne poda v roku enega meseca od prejema poziva. 8. clen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa, s sklepom imenuje župan. (2) Komisija je sestavljena iz treh clanov. (3) Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. (4) Naloge komisije so: . pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije, . priprava dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vkljucijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti, . odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost), . pregled in ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev iz tega odloka, navedenih v letnem programu športa, javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, . priprava predloga izbora izvajalcev letnega programa športa in višine sredstev, ki jo izvajalci prejmejo na javnem razpisu, . priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev odloka. (5) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja pristojen uslužbenec obcinske uprave. 9. clen (javni razpis) (1) V skladu s sprejetim letnim programom športa, veljavno zakonodajo in tem odlokom ter na podlagi sklepa župana obcina izvede javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. (2) Objava javnega razpisa mora vsebovati: . naziv in sedež izvajalca razpisa, . pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, . predmet javnega razpisa, . navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in merila za vrednotenje in izvajanje dejavnosti na podrocju športa, . predviden obseg financnih sredstev namenjenih za sofinanciranje letnega programa športa obcine, . rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev in nacin oddaje vloge, ki ne sme biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa na internetni strani obcine, . datum in nacin odpiranja vlog za dodelitev sredstev, . rok, v katerem bodo vlagatelji obvešceni o izidu javnega razpisa, . navedbo oseb, pooblašcenih za dajanje informacij o javnem razpisu, . obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse podatke, ki omogocajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev, in sicer: . razpisne obrazce, . navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, . informacijo o dostopnosti do Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v obcini, . vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 10. clen (vloge) (1) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamicno. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko oznacena tudi na drug ustrezen nacin, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na dolocen javni razpis. (3) Ovojnica, ki ni oznacena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju. (4) Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v javnem razpisu. Nacin elektronske predložitve vloge mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. (5) Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. 11. clen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na nacin, ki je dolocen v javnem razpisu. (2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge, v pravilno izpolnjenem in oznacenem ovitku in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete. (3) Odpiranje vlog ni javno. (4) Komisija na odpiranju ugotavlja popolnost posamezne vloge glede na to, ali je bila vložena pravocasno, ali jo je podala upravicena oseba in ali je popolna. (5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: . kraj in cas odpiranja dospelih vlog, . imena navzocih clanov komisije in ostalih prisotnih, . naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja, . ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoce dokumentacije. (6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni clani komisije. (7) Vlogo, ki ni pravocasna ali je ni vložila upravicena oseba, pristojni organ obcinske uprave zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 12. clen (dopolnitev vlog) (1) Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni od prejema poziva. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, pristojni organ obcinske uprave s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. clen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) (1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, dolocenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in podrocij letnega programa športa. (2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri sofinanciranju programov in podrocij letnega programa športa. (3) Ne glede na prejšnji odstavek, imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov »prostocasna športna vzgoja otrok in mladine«, prednost pri izvajanju letnega programa športa športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji in zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe. (4) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik, v katerem natancno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali podrocja letnega programa športa se sofinancirajo v dolocenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. (5) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 14. clen (odlocba) (1) Na osnovi oblikovanega predloga Komisije za izvedbo javnega razpisa, izda pristojni organ obcinske uprave odlocbe o izbiri izvajalcev ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali podrocja letnega programa športa. (2) Odlocba o izbiri izvajalcev je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. 15. clen (ugovor) (1) Zoper odlocbo iz 14. clena tega odloka, lahko vlagatelj v roku petnajst dni od vrocitve odlocbe, vloži pritožbo pri pristojnem organu obcinske uprave obcine. Vložena pritožba ne zadrži sklenitve pogodb z izbranimi vlagatelji. (2) Predmet pritožbe ne more biti primernost meril in kriterijev za ocenjevanje vlog. (3) O pritožbi odloci župan z odlocbo v roku 30 dni od prejema. Odlocitev o izbiri je s tem dokoncna. O dokoncni odlocitvi župan obvesti tudi Komisijo za izvedbo javnega razpisa. (4) Zoper dokoncno odlocbo župana je mogoc upravni spor z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišcu RS, v roku 30 dni od vrocitve odlocbe. 16. clen (objava rezultatov javnega razpisa) (1) Rezultati javnega razpisa se po zakljucku izbire izvajalcev letnega programa športa, objavijo na spletni strani obcine. 17. clen (pogodba z izbranimi izvajalci letnega programa športa) (1) Ob izdaji odlocbe o izbiri pozove obcina izbrane izvajalce k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. (2) Ce se vlagatelj v roku osmih dni od prejema poziva ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. (3) V pogodbi se opredeli: . naziv in naslov narocnika ter izvajalca letnega programa športa, . vsebino in obseg letnega programa športa, . cas realizacije, . pricakovane dosežke, . višino dodeljenih sredstev, . terminski plan porabe sredstev, . nacin nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo letnega programa športa ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja, . dolžnost izvajalca letnega programa športa javno objaviti izracun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva, . nacin nakazovanja sredstev izvajalcu, . nacin in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev, . dolocilo, da mora izvajalec nenamensko porabljena sredstva oziroma neporabljena sredstva zaradi neizvedbe vrniti v proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, . nacin, vsebino in rok za porocanje o realizaciji letnega programa športa po pogodbi, . dolocilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugace grobo krši pogodbena dolocila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu, . dolocilo, da mora izvajalec letnega programa športa obvešcati javnost o tekmovanjih in drugih vecjih športnih prireditvah na spletni strani obcine ali v drugih sredstvih javnega obvešcanja, . druge medsebojne pravice in obveznosti. 18. clen (zacasno financiranje) (1) Do sklenitve pogodb o sofinanciranju letnega programa športa, se lahko doloceni programi in podrocja športa sofinancirajo na podlagi predpisov, ki urejajo izvrševanje proracuna, vendar le s tistimi izvajalci letnega programa športa, ki so bili sofinancirani za izvajanje letnega programa športa v preteklem letu. (2) Po preteku financiranja iz prvega odstavka tega clena, se v tem obdobju izplacana sredstva, vkljucijo v letno pogodbo o financiranju izbranih izvajalcev športnih programov. 19. clen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) (1) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrane programe najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrane vsebine v skladu z javnim razpisom. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proracunskih sredstev izvaja uslužbenec obcinske uprave. (3) Nadzor v obliki obiska na vadbi je lahko napovedan ali nenapovedan, ob obisku se napiše zapisnik v treh izvodih, ki ga podpišeta nadzorni delavec in strokovni delavec, ki program izvaja. Oba prejmeta po en izvod zapisnika, tretji izvod se odda na obcino. V primeru odsotnosti celotne vadbene skupine, zapisnik o nadzoru, kot dokazilo o kontroli, podpišeta vsaj dva clana, ki opravljata nadzor. Formo zapisnika doloci komisija. V kolikor se ugotovi neskladnost ali nepopolnost vadbenih skupin, neustreznost strokovnega kadra ali druge neskladnosti v izvajanju programa, pri dveh nadzorih v tekocem letu, se sredstva za nadzorovani program vadbe štejejo kot nenamensko porabljena sredstva, ki jih je potrebno vrniti. 20. clen (porocanje o izvajanju letnega programa športa) (1) Izvajalci programov morajo najkasneje do konca marca tekocega leta podati koncno letno porocilo o izvedbi programov za preteklo leto. Porocilo mora biti oddano na obrazcih, ki jih odobri komisija. Pregled in analizo letnih porocil opravi komisija. (2) Komisija pozove izvajalce programov, ki niso oddali letnega porocila v roku iz prvega odstavka tega clena, da v roku 14 dni od prejema poziva, predložijo koncno letno porocilo. Ce izvajalec do roka, navedenega v pozivu, ne odda koncnega letnega porocila, se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan vsa prejeta proracunska sredstva, vkljucno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v obcinski proracun. (3) V primeru, da komisija na podlagi vsebine podanega letnega porocila ali izvedenega nadzora ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti posameznega izvajalca športnih programov, je izvajalec dolžan prejeta sredstva vkljucno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v obcinski proracun. 21. clen (uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki, razen pred izvajanjem obveznih programov šolske športne vzgoje. III. Koncne dolocbe 22. clen (prenehanje veljavnosti Pravilnika) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje letnega programa športa v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 5/2011) in Popravek Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011). 23. clen (veljavnost Odloka) (1) Ta Odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-5/2021-14R-4/6 Datum: 21.5.2021 Obcina Destrnik Franc Pukšic, župan Priloga: . MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBCINI DESTRNIK MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBCINI DESTRNIK Z namenom uresnicevanja javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila), ki so sestavni del Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Destrnik (v nadaljevanju: Odlok), opredeljeni nacini vrednotenja podrocij/podpodrocij športa, ki so dolocena v 6. clenu Odloka, razen ce vrednotenje posameznega podrocja ni urejeno v drugem aktu. Za naslednja podrocja športa: . športni programi, . športni objekti in površine za šport v naravi, . razvojne dejavnosti v športu, . organiziranost v športu, . športne prireditve in promocija športa, . družbena in okoljska odgovornost v športu, se z merili uveljavlja tockovni sistem. Vrednost podrocja športa predstavlja seštevek tock, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na javni razpis oddanih prijav. Merila se v casu trajanja postopka izvedbe javnega razpisa ne smejo spreminjati. Izracun vrednosti tocke je odvisen od obsega razpoložljivih sredstev, ki so namenjena za posamezne vsebine v okviru Letnega programa športa v Obcini Destrnik. Vrednost tocke za posamezne vsebine športnega programa se izracuna kot kolicnik med zneskom namenjenim posameznim podrocjem/podpodrocjem opredeljenim v Letnem programu športa in seštevkom tock. Nekatera podrocja športa niso predmet javnega razpisa, pac pa se na osnovi sprejetega letnega programa športa (so)financirajo iz sredstev proracuna Obcine Destrnik. V merilih so pri teh podrocjih športa predvideni možni nacini (so)financiranja. Vsako podrocje/podpodrocje športa v teh merilih je opredeljeno s: . splošno opredelitvijo podrocja/podpodrocja po nacionalnem programu športa, . predstavitvijo kriterijev in . tabelaricnim prikazom vrednotenja. 1. ŠPORTNI PROGRAMI Posamezne oblike športa imajo razlicne cilje in so prilagojene razlicnim skupinam ljudi (zmožnostim, znanju, sposobnostim, motivaciji, starosti). Športni programi so najbolj viden del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut. A) Pogoji vrednotenja športnih programov Splošni pogoji vrednotenja podrocja športnih programov: . minimalno število udeležencev vadbene skupine, ce je prijavljenih manj udeležencev, kot zahtevajo dolocbe meril, se število tock proporcionalno zmanjša (koeficient popolnosti skupine), . isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) prijavljenem športnem programu, . ustrezna izobrazba oziroma usposobljenost strokovnega kadra, ki izvaja programe, uporaba primernega športnega objekta, pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o uporabi objekta, . pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta, dokazilo o lastništvu objekta, razen za programe športnih panog, ki uporabljajo objekte, za katere je uporaba možna le ob placilu karte oziroma vstopnice, . zadostno število vadbenih ur vadbene skupine, ce je prijavljeno manjše število vadbenih ur, kot zahtevajo dolocbe meril, se število tock proporcionalno zmanjša, . vrednoti se le programe, ki niso sofinancirani v okviru posebnih proracunskih postavk proracuna obcine oziroma iz drugih virov (ministrstvo, zavoda za šport RS,…). Posebni pogoji za vrednotenje športnih programov: Za vrednotenje prostocasne športne vzgoje otrok in mladine, prostocasne športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, športne rekreacije, športa invalidov in športa starejših se vrednoti samo prijavljene udeležence, ki imajo stalno bivališce v obcini. Za vrednotenje športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov) se dolocijo naslednji posebni pogoji: . vrednoti se samo prijavljene udeležence, ki so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi, imajo ustrezno tekmovalno licenco in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze. Izjema velja za udeležence v starosti do 11 let, za katere se zahteva seznam vadecih in napoved tekmovanj, katerih se bodo udeležili, . posamezen udeleženec se vrednoti samo v eni starostni kategoriji, . pri kolektivnih športnih panogah se vrednoti dodatna vadbena skupina znotraj posamezne starostne skupine v skladu z merili. B) Razvršcanje športnih programov: Razvršcanje športnih programov glede na kriterije velja samo za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programe kakovostnega in vrhunskega športa (upoštevaje tudi tekmovalni šport invalidov). Zaradi specificnosti športnih panog so izvajalci v individualnih in kolektivnih športnih panogah razvršceni v razrede glede na naslednje kriterije: . razširjenost, . uspešnost, . pomembnost za lokalno okolje. KRITERIJI ZA RAZVRŠCANJE ŠPORTNIH PANOG: 1. Razširjenost – Individualne in kolektivne športne panoge RAZRED KRITERIJ FAKTOR 1. program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino v 0,5 najmanj petih razlicnih starostih kategorijah 2. program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino v 0,4 najmanj štirih razlicnih starostnih kategorijah 3. program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino v 0,3 najmanj treh razlicnih starostih kategorijah 4. program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino v 0,2 najmanj dveh razlicnih starostnih kategorijah 5. program obsega vadbo in tekmovanje z najmanj eno vadbeno skupino 0,1 2. Uspešnost - Individualne športne panoge RAZRED KRITERIJ FAKTOR 1. izvajalec ima vsaj enega kategoriziranega športnika v perspektivnem, 0,6 mednarodnem ali svetovnem razredu 2. izvajalec ima vsaj enega kategoriziranega športnika v mladinskem ali 0,2 državnem razredu 3. izvajalec ima registrirane tekmovalce v okviru panožne zveze 0,1 - Kolektivne športne panoge – košarka, nogomet, odbojka RAZRED KRITERIJ FAKTOR 1. izvajalec tekmuje v najvišji državni ligi 0,8 2. izvajalec tekmuje v drugi oz. tretji državni ligi 0,4 3. izvajalec tekmuje v okviru tekmovalnega sistema panožne zveze 0,2 - Kolektivne športne panoge – druge športne panoge RAZRED KRITERIJ FAKTOR 1. izvajalec tekmuje v najvišji državni ligi 0,4 2. izvajalec tekmuje v drugi oz. tretji državni ligi 0,2 3. izvajalec tekmuje v okviru tekmovalnega sistema panožne zveze 0,1 3. Pomembnost za lokalno okolje1 RAZRED KRITERIJ FAKTOR 1. košarka, nogomet, odbojka, nogomet – mali 1,6 2. druge športne panoge 0,6 Nacin upoštevanja kriterijev: Seštevek vseh faktorjev se pomnoži s tockami, ki jih izvajalec prejme za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programe kakovostnega in vrhunskega športa. 1 Športne panoge se razvrsti v razrede glede na pomembnost za lokalno okolje pri cemer se upošteva tudi tradicijo športne panoge v obcini, številcnost mlajših selekcij, prepoznavnost v okolju. 1.1. PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE Prostocasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vkljucno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega znacaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov nacionalne panožne športne zveze. 1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, prištevamo npr: Mali soncek (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati soncek (ZS), Naucimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). S sredstvi obcine se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Promocijski športni programi: materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.1.1. PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI: PREDŠOLSKI (do 6 ŠOLOOBVEZNI let) ( 6-15 let) Število udeležencev programa 1 1 TOCKE/MS/UDELEŽENEC 1 1 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja, ki se izkljucno izvajajo v vzgojno izobraževalnih zavodih, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športih od lokalnega do državnega nivoja. S sredstvi obcine se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šolska športna tekmovanja materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.1.2. PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) velikost skupine (število udeležencev) 10 TOCKE/MS/SKUPINA (obcinsko, medobcinsko) 15 TOCKE/MS/SKUPINA (regijsko, državno) 15 1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI Celoletni športni programi prostocasne športne vzgoje (netekmovalnega znacaja) predstavljajo programe, ki potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Pestra paleta izvajalcev programov omogoca kvalitetno ponudbo, vendar imajo pod enakimi pogoji prednost športna društva. Ce programe izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi, se ovrednoti le strokovni kader. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Celoletni programi prostocasne športne vzgoje za otroke in stroški objekta in strokovni kader/skupina mladino Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.1.3. PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI PREDŠOLSKI ŠOLOOBVEZNI PREDŠOLSKI ŠOLOOBVEZNI (do 6 let) (6-15 let) (do 6 let) PP (6-15 let) velikost skupine (število 10-20 10-20 5-10 5-10 udeležencev) število ur vadbe/tedensko 1 2 1 2 število tednov 30 30 30 30 TOCKE/OBJEKT/SKUPINA 30 60 30 60 TOCKE/STROKOVNI KADER 30 60 30 60 1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Prostocasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. 1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI V skupino programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami poleg celoletnih športnih programov prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v pocitnicah in pouka prostih dnevih. Programe se vrednoti v okviru podpodrocja 1.1.3. Celoletni športni programi. 1.3. 1.3. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok nabor programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vkljucujejo nacrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve nacionalne panožne športne zveze. 1.3.1. PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene obcinske panožne športne šol. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Celoletni tekmovalni športni programi za otroke in mladino stroški objekta in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-1 ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (6 -9 let) (10-11 let) (12-13 let) (pripravljalni programi vadbe) velikost skupine (število udeležencev, 10 10 8 individualne panoge) velikost skupine (število udeležencev, 10 10 12 kolektivne panoge) število ur vadbe/tedensko 3 4 6 število tednov 30 36 36 TOCKE/STROKOVNI KADER /SKUPINA 90 140 210 TOCKE/OBJEKT/SKUPINA 90 140 210 PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-2 ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (tekmovalno naravnani (14-15 let) (16 -17 let) (18-19 let) programi vadbe) velikost skupine (število udeležencev: 8 6 6 individualne panoge) velikost skupine (število udeležencev: 12 12 12 kolektivne panoge) število ur vadbe/tedensko 6 8 8 število tednov 40 40 40 TOCKE/STROKOVNI KADER /SKUPINA 210 240 320 TOCKE/OBJEKT /SKUPINA 210 240 320 Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pridobijo bonus tocke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot clan društva s sedežem v obcini. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Dodatni programi športnikov mladinskega razreda Materialni stroški /udeleženec Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.3.1.-3 MLADINSKI RAZRED PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE KATEGORIZACIJA MLR Število udeležencev programa 1 TOCKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 10-20 1.4. KAKOVOSTNI ŠPORT V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike/ce in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in so registrirani skladno s pogoji nacionalne panožne športne zveze ter Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. 1.4.1. UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter programi vrhunskega športa, saj vkljucujejo vecje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoca vzpostavitev konkurencnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Celoletni tekmovalni programi kakovostnega športa stroški objekta/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.4.1. KAKOVOSTNI ŠPORT UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA kakovostna kakovostna kakovostna kakovostna (tekmovalni programi vadbe) raven IV. raven III. raven II. raven I. velikost skupine (št. udeležencev – individualne 10 8 6 4 panoge) velikost skupine (št. udeležencev – kolektivne 12 12 12 12 panoge) število ur vadbe/tedensko 4 6 8 10 število tednov 40 40 40 40 TOCKE/ŠPORTNI OBJEKT /SKUPINA 160 240 320 400 1.5. VRHUNSKI ŠPORT Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, pred objavo javnega razpisa navedeni kot clani športnega društva in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega, mednarodnega ali perspektivnega razreda. 1.5.1. PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROCJU VRHUNSKEGA ŠPORTA Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatne programe vrhunskega športa so uvršceni aktivni športniki s statusom SR, MR, PR. V okviru tocke 1.6.1. se vrednoti tudi kategorizirane športnike s statusom MLR in DR. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Dodatni programi materialni stroški/udeleženec/ekipa Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.5.1. KATEGORIZACIJA KATEGORIZACIJA PR KATEGORIZACIJA MR KATEGORIZACIJA SR število udeležencev 1 1 1 TOCKE/MS/UDELEŽENEC 240 240 320 1.6. ŠPORT INVALIDOV Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vkljucenost v družbo) kot tudi športne ucinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi). S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport invalidov: celoletni programi Stroški objekta in strokovni kader/skupina Šport invalidov: obcasni projekti Stroški objekta in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.6.1. ŠPORT INVALIDOV ŠPORT INVALIDOV ŠPORTNI PROGRAMI CELOLETNI OBCASNI PROJEKTI INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe) PROGRAMI velikost skupine (število udeležencev) 8-10 8-10 število ur vadbe/tedensko 2 število tednov 30 TOCKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 10-20 TOCKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 10-20 1.7. ŠPORTNA REKREACIJA Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostocasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti s ciljem aktivne in koristne izrabe clovekovega prostega casa, ohranjanje zdravja in dobrega pocutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. 1.7.1. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA ŠPORTNO REKREACIJO V okviru podpodrocja je predvideno zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za organizacijo in izvedbo programov športne rekreacije, ki ima visok zdravstveni ucinek. Merila se v letu sofinanciranja dolocijo v letnem programu športa. 1.7.2. CELOLETNI CILJNI ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAMI Celoletni športno-rekreativni programi predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega znacaja. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Športna rekreacija: celoletna vadba stroški objekta in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1.7.2. ŠPORTNA REKREACIJA CELOLETNI PROGRAMI velikost skupine (število udeležencev) 10 število ur vadbe/tedensko 2 število tednov 30 TOCKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 TOCKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 1.8. ŠPORT STAREJŠIH Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti. 1.8.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH Skupinska gibalna vadba starejših predstavlja razlicne oblike celoletne vadbe za najstarejšo generacijo. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe stroški objekta in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 1-8-1 ŠPORT STAREJŠIH ŠPORT STAREJŠIH SKUPINSKA VADBA RAZŠIRJENE DRUŽINE (netekmovalni programi vadbe) število ur vadbe/tedensko 2 2 velikost skupine (število udeležencev) 10 10 število tednov 30 30 TOCKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 60 TOCKE/ OBJEKT/SKUPINA 60 60 1.8.2. ZAPOSLOVANJE STROKOVNO IZOBRAŽENEGA KADRA ZA IZVEDBO GIBALNIH PROGRAMOV ZA STAREJŠE V okviru podpodrocja je predvideno zaposlovanje strokovno izobraženega kadra za izvedbo gibalnih programov za starejše. Merila se v letu sofinanciranja doloci v letnem programu športa oziroma javnem razpisu. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 2.1. ENERGETSKE IN ŠPORTNO-TEHNOLOŠKE POSODOBITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV 2.2. TRAJNOSTNA UREDITEV, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POSODOBITEV NARAVNIH POVRŠIN ZA ŠPORT 2.3. NOVOGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV Ucinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. Merila se v letu sofinanciranja doloci v letnem programu športa oziroma v javnem razpisu. 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki s svojim udejanjanjem nepogrešljivo podpirajo vse ostale dejavnosti športa. V merilih so za sofinanciranje razvojnih dejavnosti upoštevani naslednji kriteriji: . obseg programa (priznano število tock), . število udeležencev in/ali projektov, . materialni stroški na udeleženca in/ali izvedbo projekta. 3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Kakovostni strokovni kadri v športu so kljuc razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo tudi nacionalne panožne športne zveze in sicer po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih nacionalne panožne športne zveze. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 3.1. USPOSABLJANJE V ŠPORTU PROGRAMI USPOSABLJANJA IN USPOSABLJANJE USPOSABLJANJE IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU (stopnja 1) (stopnja 2) minimalno število udeležencev 1 1 programa TOCKE/MS/UDELEŽENEC 10 15 3.2. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA NA PODROCJU ŠPORTA IKT na podrocju športa predstavlja neposredno podporo za ucinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni ucinkovitosti programov. Merila se v letu sofinanciranja doloci v letnem programu športa oziroma v javnem razpisu. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: Informacijsko-komunikacijska tehnologija - IKT materialni stroški/projekt (podpora športu) PREGLEDNICA ŠT. 3.2. INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU IKT PODPORA ŠPORTU DRUGE NAKUP IKT ZA LASTNA VODENJE IKT IZDELAVA IKT SPLETNE ŠPORT SPLETNA PROJEKTA PROGRAMA APLIKACIJE APLIKACIJA Število projektov v IKT 1 1 1 1 1 TOCKE/MS/PROJEKT 1 2 3 5 10 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja obcanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. 4.1. 4.1. DELOVANJE ŠP. ORGANIZACIJ – DRUŠTEV, ZVEZ DRUŠTEV IN JAVNIH ZAVODOV ZA ŠPORT Delovanje društev in njihovih obcinskih zvez na lokalni ravni zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment letnega programa športa.2 2 Obcinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni je domena letnega programa športa lokalne skupnosti; merila za vrednotenje delovanja OŠZ in višino proracunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proracunskih virih. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU KRITERIJ VREDNOTENJA delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/društvo in/ali clan in/ali leto delovanje obcinskih športnih zvez (OŠZ) materialni stroški/OŠZ in OD za zaposlene Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT.4.1 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV DELOVANJE DRUŠTEV tradicija clanstvo s registrirani clanstvo v društvo v obcinska leta placano tekmovalci NPŠZ javnem športna delovanja clanarino interesu zveza tocke/leto delovanja 5 0 0 0 0 0 tocke/clan in/ali 0 1 2 0 0 0 tekmovalec tocke/društvo 0 0 0 30 50 50 TOCKE/MS (ne vec kot) 150 150 150 30 50 50 Glede na obseg delovanja društva se lahko število tock pomnoži s faktorjem: . – Zelo obsežen program: x 1,5 . – Obsežen program: x 1,0 . – Manj obsežen program x 0,5. 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja in imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. 5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množicne športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povecanju števila športno dejavnega prebivalstva. V sofinanciranje se vkljucuje tudi mednarodne prireditve, organizacija in udeležba. S sredstvi lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE KRITERIJ VREDNOTENJA Športne prireditve lokalnega in obcinskega pomena materialni stroški/prireditev Športne prireditve državnega pomena in mednarodne prireditve materialni stroški/prireditev Udeležba na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih materialni stroški/udeleženec Glede na obseg delovanja društva se lahko število tock pomnoži s faktorjem: . Zelo obsežen program: x 1,5 . Obsežen program: x 1,0 . Manj obsežen program x 0,5 Obseg vrednotenja: PREGLEDNICA ŠT. 5.1. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Izvedba prireditve obcinskega pomena Do 25 26-75 76- in vec udeležencev udeležencev udeležencev TOCKE/MS/PRIREDITEV 10 20 30 Izvedba prireditve regionalnega pomena Do 25 26-75 76- in vec udeležencev udeležencev udeležencev TOCKE/MS/PRIREDITEV 20 40 60 Izvedba prireditve državnega pomena Do 25 26-75 76- in vec udeležencev udeležencev udeležencev TOCKE/MS/PRIREDITEV 40 80 120 5.2. 5.2. OBCINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU Obcinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet letnega programa športa na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet javnega razpisa. Merila za vrednotenje prireditev za podelitve priznanj in nagrad za vrhunske športne dosežke ter za druge oblike promocije v športu na lokalni ravni in višino proracunskih sredstev se opredeli z letnim programom športa za leto, za katerega se letni program športa sprejema ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proracunskih virih. Sredstva za izvedbo prireditev za podelitev priznanj športnikom (tudi nagrad za vrhunske športne dosežke) se zagotavljajo na posebnih proracunskih postavkah in niso predmet javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 6.1. KAMPANJA ZA SPODBUJANJE ŠPORTNEGA OBNAŠANJA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi spodbujanje športnega obnašanja vseh udeležencev športa (medijske kampanje). Merila se v letu sofinanciranja doloci v letnem programu športa in v javnem razpisu. 544. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 65/2020) je Obcinski svet Obcine Destrnik na svoji 14. redni seji, dne 21.5.2021, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremicnini s parc. št.716, k.o. 369–Janežovci. II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremicnina iz I. tocke izgubi status javnega dobra in postane polna last Obcine Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik, maticna številka: 5882966000 (do celote – 1/1). III. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-5/2021-14R-7/12 Datum: 21.5.2021 Obcina Destrnik Franc Pukšic, župan 545. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Destrnik Na podlagi 64. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 65/2020) je Obcinski svet Obcine Destrnik na svoji 14. redni seji, dne 21.5.2021 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBCINSKEGA SVETA OBCINE DESTRNIK 1. clen V Poslovniku Obcinskega sveta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – uradno precišceno besedilo in 14/14; v nadaljevanju: poslovnik) se v 7. clenu beseda »pecat« nadomesti z besedo »žig«. 2. clen V prvem odstavku 11. clena se crta drugi stavek. Tretji odstavek 11. clena se crta. 3. clen V 23. clen se spremeni tako, da glasi: » 23. clen (1) Vabilo za redno sejo obcinskega sveta s predlogom dnevnega se vroci clanom najkasneje sedem dni pred dnem, dolocenim za sejo. Skupaj z vabilom se vroci tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. (2) Vabilo na sejo obcinskega sveta se pošlje clanom obcinskega sveta, županu, podžupanu, direktorju obcinske uprave in predstavnikom medijev, po potrebi pa tudi predsedniku nadzornega odbora. (3) Vabilo na sejo se pošlje po elektronski pošti, izjemoma pa tudi po pošti v fizicni obliki na papirju. (4) Vabilo na sejo se skupaj s celotnim gradivom objavi na spletni strani obcine.« 4. clen V tretjem odstavku 50. clena se v drugem stavku za besedo »ZA« crta vejica in doda beseda »ali«; za besedo »PROTI« se vstavi pika, besedilo »ali NE GLASUJEM« pa se crta. 5. clen Doda se nov 55.a clen, ki glasi: »55.a clen (1) Potek sej sveta odprtih za javnost se tudi slikovno snema. (2) Seje sveta se slikovno snemajo z namenom obvešcanja javnosti, predvsem zaradi transparentnosti delovanja ter zagotavljanja seznanitve javnosti glede delovanja obcinskega sveta. (3) Slikovno snemanje izvede izvajalec, ki se izbere v skladu s predpisi o javnem narocanju. Slikovni posnetek se predvaja na lokalni televiziji. Glede hranjenja in uporabe slikovnega posnetka je v skladu z veljavno zakonodajo dolžan skrbeti predvajalec posnetkov. (4) S slikovnim snemanjem in predvajanjem sej obcinskega sveta na lokalni televiziji se seznani vse prisotne na seji.« (5) V primeru obravnave gradiva z varovanimi osebnimi podatki ali gradiva z oznaceno stopnjo zaupnosti ipd. na seji obcinskega sveta, se ta del seje obcinskega sveta slikovno ne snema.« 6. clen Cetrti odstavek 59. clena se crta. 7. clen 61. clen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Stalna delovna telesa obcinskega sveta, ustanovljena s statutom obcine, so naslednji odbori in komisije: . odbor za negospodarske dejavnost, . odbor za gospodarske dejavnosti, . odbor za infrastrukturo, . odbor za plan in finance, . statutarno pravna komisija, . odbor za požarno varnost in civilno zašcito, . komisija za elementarne nesrece, . komisija za odlikovanja in priznanja, . svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.« 8. clen V prvem, tretjem in petem odstavku 62. clena se besedilo »Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva« nadomesti z besedilom »Odbor za negospodarske dejavnosti« v ustreznih sklonih. 9. clen V prvem, tretjem in petem odstavku 63. clena se besedilo »Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem« nadomesti z besedilom »Odbor za gospodarske dejavnosti« v ustreznih sklonih. 10. clen Za 66. clenom se doda nov clen 66.a, ki se glasi: »66.a clen (1) Komisija za elementarne nesrece ima 6 clanov. (2) Naloge komisije so ocenjevanje škode in sestava porocil ter ogled na kraju samem v primerih naravnih nesrec. 11. clen Za 66.a clenom se doda nov clen 66.b, ki se glasi: »66.b clen (1) Komisija za odlikovanja in priznanja ima 6 clanov. (2) Komisija zbere in pripravi predloge dobitnikov priznanj ob obcinskem prazniku, pripravi utemeljitve predlogov, organizira podelitev priznanj in opravlja druge naloge, ki jih doloci obcinski svet. 12. clen Za 66.b clenom se doda nov clen 66.c, ki se glasi: »66.b clen (1) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima 6 clanov. (2) Svet obravnava vse predloge aktov in drugih odlocitev iz pristojnosti obcine na podrocju preventive in vzgoje v cestnem prometu, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališce s predlogom odlocitve. (3) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naslednje naloge: . ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, . predlaga svetu lokalne skupnosti v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, . koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgoje, . dodatno izobraževanje in obvešcanje udeležencev cestnega prometa, . izdajanje in razširjanje prometnovzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. (4) Obravnavo je svet dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališce in predlog pisno predložiti županu, predsedujocemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do zacetka obravnave predloga splošnega akta. (5) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlaga obcinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti na svojem podrocju dela. 13. clen 76. clen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo clenov in obrazložitev. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in nacela odloka, povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo ter oceno financnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. (3) Ce je predlagatelj odloka delovno telo obcinskega sveta ali clan obcinskega sveta, pošlje predlog odloka županu najmanj 15 dni pred dnem, dolocenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. (4) Zaradi vecje legitimnosti sprejetih splošnih aktov obcine in vkljucitve obcanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov obcine je treba predloge novih odlokov, objaviti na spletni strani obcine najpozneje 15 (petnajst) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku 5 (pet) dni na nacin, dolocen z objavo, sporoci morebitne pripombe in predloge.« 14. clen 98. clen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ce bi bil kak obcinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj obcinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega precišcenega besedila kot nov splošni akt. (2) Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika obcinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih clenov, statutarno-pravna komisija obcinskega sveta uradno precišceno besedilo tega splošnega akta pregleda in ga predlaga v sprejem obcinskemu svetu. (3) Uradno precišceno besedilo se lahko pripravi tudi, ce ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika obcinskega sveta ali odloka tako doloci obcinski svet. (4) Uradno precišceno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema obcinski svet po rednem postopku za sprejem odloka. (5) O uradnem precišcenem besedilu odloca obcinski svet brez obravnave. Uradno precišceno besedilo se objavi.« 15. clen 99. clen se crta. 16. clen Spremembe in dopolnitve poslovnika zacnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, pri cemer se spremenjena poimenovanja delovnih teles pricnejo uporabljati z izvolitvijo novega obcinskega sveta. Številka: 900-5/2021-14R-6/11 Datum: 21.5.2021 Obcina Destrnik Franc Pukšic, župan OBCINA DORNAVA 546. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Dornava za leto 2021 Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. in 40. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno precišceno besedilo, 14/13-popr., 55/15,ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 16. clena statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 30/14), je Obcinski svet Obcine Dornava na 16. redni seji, dne 20. 05. 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORACUNU OBCINE DORNAVA ZA LETO 2021 1. clen V odloku o proracunu Obcine Dornava za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 2/2021), se spremeni 1. clen odloka tako, da se glasi: Splošni del proracuna na ravni podskupin kontov se doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2,578.447 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2,230.027 70 DAVCNI PRIHODKI 2,001.904 700 Davki na dohodek in dobicek 1,825.958 703 Davki na premoženje 144.946 704 Domaci davki na blago in storitve 31.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 228.123 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 132.861 711 Takse in pristojbine 4.300 712 Globe in druge denarne kazni 4.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavcni prihodki 86.662 72 KAPITALSKI PRIHODKI 141.500 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 40.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 101.500 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domacih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 206.920 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 206.920 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2,596.971 40 TEKOCI ODHODKI 936.488 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 202.561 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 31.382 402 Izdatki za blago in storitve 689.845 403 Placila domacih obresti 9.700 409 Rezerve 3.000 41 TEKOCI TRANSFERI 948.674 410 Subvencije 13.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 632.290 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 91.755 413 Drugi tekoci domaci transferi 211.629 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 689.309 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 689.309 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 22.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 12.000 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 10.500 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) - 18.524 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RACUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domace zadolževanje 0 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 145.016 55 ODPLACILA DOLGA 145.016 550 Odplacila domacega dolga 145.016 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 163.540 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 145.016 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 18.524 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 163.540 2. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-13/2021-01 Datum: 20.05.2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan 547. Zakljucni racun proracuna Obcine Dornava za leto 2020 Na podlagi tretjega odstavka 98. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. clena statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slov. obcin št. 30/14), je obcinski svet Obcine Dornava na 16. redni seji, dne 20. 05. 2021 sprejel ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE DORNAVA ZA LETO 2020 1. clen Sprejme se zakljucni racun proracuna obcine Dornava za leto 2020. 2. clen Zakljucni racun splošnega dela proracuna je na ravni podskupin kontov izkazan v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proracuna 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2,394.401 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2,249.893 70 DAVCNI PRIHODKI 1,964.859 700 Davki na dohodek in dobicek 1,811.055 703 Davki na premoženje 127.400 704 Domaci davki na blago in storitve 26.223 706 Drugi davki 181 71 NEDAVCNI PRIHODKI 285.034 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 74.471 711 Takse in pristojbine 2.691 712 Denarne kazni 2.146 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev - 714 Drugi nedavcni prihodki 205.726 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domacih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 144.508 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 144.508 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2,306.572 40 TEKOCI ODHODKI 773.384 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 140.076 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.679 402 Izdatki za blago in storitve 601.957 403 Placila domacih obresti 8.672 409 Rezerve 0 41 TEKOCI TRANSFERI 861.319 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikov in gospodinjstvom 557.996 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 87.918 413 Drugi tekoci domaci transferi 215.405 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 671.195 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 671.195 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 674 431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorac. uporab. 0 432 Invest. Transferi proracunskim uporabnikom 674 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 87.830 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proracuna 2020 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vracila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povecanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RACUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/podskupina kontov Realizacija proracuna 2020 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 51.173 50 ZADOLŽEVANJE 51.173 500 Domace zadolževanje 51.173 VIII. ODPLACILO DOLGA (550) 137.171 55 ODPLACILO DOLGA 137.171 550 Odplacilo domacega dolga 137.171 IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RACUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.) 1.832 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -85.998 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) -87.830 XI. STANJE SREDSTEV NA RACUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) 163.540 3. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Dornava za leto 2020 sestavljajo splošni del in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Dornava za leto 2020. Sestavni del zakljucnega racuna je tudi nacrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o nacrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2020 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Dornava za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-35/2020-5 Datum: 20. 5. 2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan 548. Letni program kulture Obcine Dornava za leto 2021 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in 16. clena Statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slovenskih obcin, 30/14) je Obcinski svet Obcine Dornava na svoji 16. redni seji, dne 20. 5. 2021, sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBCINE DORNAVA ZA LETO 2021 1. clen Letni program kulture za leto 2021 se udejanja preko programov društva, ki je registrirano za izvajanje kulturne dejavnosti in javnega zavoda. Obcina Dornava v skladu z obveznostjo obcine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresnicevanje javnega interesa na podrocju kulture, zagotavlja pogoje za: . kulturno ustvarjalnost, . dostopnost kulturnih dobrin, . kulturno raznolikost in . ohranjanje slovenske kulturne identitete. 2. clen Letni program kulture v Obcini Dornava za leto 2021 zagotavlja izvajalcem kulturnih programov in kulturnih projektov, da na podlagi objavljenega javnega razpisa ali javnega poziva, pridobijo proracunska sredstva iz proracuna Obcine Dornava za leto 2021, iz proracunskih postavk: . 18019 – Društvene dejavnosti – kultura, . 18050 – Društvene dejavnosti – ohranjanje naravne in kulturne dedišcine, . 18055 – Društvene dejavnosti – pihalna godba, . 18056 – društvene dejavnosti – JR pevski zbor. 3. clen Naloga obcine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v obcini, za uresnicevanje javnega interesa na podrocju kulture in spodbujanje obcank in obcanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem podrocju. Naloga obcine bo: . Omogocanje spodbujanja kulturne dejavnosti obcank in obcanov na podrocju ljubiteljske kulture, ter zagotovitev sredstev za njihovo dejavnost, . Omogocanje dostopnosti do kulturnih dobrih, ki bodo plod uresnicevanja programov nosilcev dejavnosti z obmocja obcine. Za zagotavljanje zgoraj navedenega bo obcina z javnim razpisom oziroma javnimi pozivi za prijave za sofinanciranje kulturnih programov ali projektov, spodbujala dejavnosti na podrocju kulture. 4. clen Obcina bo podpirala naslednje kulturne programe in kulturne projekte z naslednjo višino sredstev: Namen Višina sredstev - Javni kulturni programi - Javni kulturni projekti - Javne kulturne prireditve - Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov 9.000,00 EUR - Ohranjanje naravne kulturne dedišcine 2.375,00 EUR - Redna letna dejavnost pihalnih godb 4.125,00 EUR - Redno letno dejavnost pevskih zborov 2.438,00 EUR 5. clen Kulturni programi in projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v Obcini Dornava, predpisan za javni razpis oziroma javni poziv. 6. clen Letni program kulture Obcine Dornava za leto 2021 zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, porablja pa se za proracunsko leto 2021. Številka: 610-7/2021-1 Datum: 20. 05. 2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan 549. Letni program športa Obcine Dornava za leto 2021 Na podlagi 5. in 13. clena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 – ReNPŠ14-23 (Uradni list RS, 26/14) in 16. clena Statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slovenskih obcin, 30/14) je Obcinski svet Obcine Dornava na svoji 16. redni seji, dne 20. 5. 2021, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBCINE DORNAVA ZA LETO 2021 1. clen Obcina Dornava z letnim programom športa doloca športne programe, ki bodo v letu 2021 sofinancirani iz obcinskega proracuna, obseg in vrsto dejavnosti potrebnih za uresnicevanje tega programa ter obseg sredstev, ki se v ta namen zagotovijo v proracunu obcine. 2. clen Letni program športa v Obcini Dornava za proracunsko leto 2021 zagotavlja, da bo Obcina Dornava v obcinskem proracunu za leto 2021 izvajalcem športnih programov namenila 13,500,00 EUR, za izvajanje programov športa, ki se financirajo iz javnih sredstev. Namen Višina sredstev Sofinanciranje izvajanja športne dejavnosti (dotacija društvom) 13.300,00 EUR 3. clen Iz proracuna Obcine Dornava za proracunsko leto 2021 se zagotovijo za : . dotacije društvom na podrocju športa, . sofinancira se vsebina programov športa, ki jih nosilci in izvajalci športne dejavnosti prijavijo skladno s pogoji javnega razpisa. 4. clen Merila in kriteriji za ovrednotenje programov športa: . izvajalci športnih programov so na osnovi kazalcev za razširjenost in uspešnost tockovani in sofinancirani. Kazalniki so doloceni v javnem razpisu. 5. clen Programi športa v Obcini Dornava Šport v društvih Sofinancira se: . športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Športna vzgoja v tem obdobju pomeni temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje ucnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora trener zasledovati in uresnicevati v tem obcutljivem obdobju zorenja mladih športnikov. V programe se lahko vkljucijo otroci, ki imajo interes, sposobnost, ustrezne osebne znacilnosti in visoko motivacijo, da bi postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti. . športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski razred. Interesna športna mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vkljucujejo v športne programe. Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizicne sposobnosti mladine, opravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenje, preprecevanju zdravju škodljivih razvad (kajenje , alkoholizem, narkomanija) ter zadovoljevanju clovekove potrebe po igri in tekmovalnosti. . športna rekreativna dejavnost starejših. Sofinancira se športna rekreacija odraslih vseh starosti, ki jo izvajajo športna društva. Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celotni zdravstveni status, humanizirati clovekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega nacina življenja in dela, preprecevati upadanje splošne vitalnosti cloveka ter s temi motivi pritegniti cim vecje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega casa. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira uporaba športnih rekvizitov, prostorov in strokovnega kadra, ce programe obiskuje najmanj 10 športnikov. . Kakovostni šport. Sofinanciranje tekmovanj ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vkljucitev v program vrhunskega športa in, ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnih razvoja športa. Društva, ki imajo svoje predstavnike v tekmovanjih (kolektivni športi ali individualni športi) ob prijavi na razpis, rang tekmovanja dokazujejo s potrdili. 6. clen Na osnovi prejetega letnega programa športa v Obcini Dornava, bo obcinska uprava objavila javni razpis za sofinanciranje programov športa v Obcini Dornava za leto 2021. 7. clen Letni program športa Obcine Dornava za leto 2021 zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, porablja pa se za proracunsko leto 2021. Številka: 671-4/2021-1 Datum: 20. 05. 2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan 550. Sklep o financiranju politicnih strank v Obcini Dornava v letu 2021 Na podlagi 26. clena Zakona o politicnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno precišceno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) in 16. clena Statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slovenskih obcine, št. 30/2014) je obcinski svet Obcine Dornava na svoji 16. redni seji dne 20. 5. 2021 sprejel naslednji SKLEP O FINANCIRANJU POLITICNIH STRANK V OBCINI DORNAVA V LETU 2021 1. clen Politicna stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za Obcinski svet Obcine Dornava, dobi sredstva iz proracuna Obcine Dornava sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka pridobi sredstva iz proracuna Obcine Dornava, ce je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega clana obcinskega sveta. 2. clen Višina sredstev za financiranje politicnih strank, se doloci v proracunu Obcine Dornava za tekoce proracunsko leto. Sredstva ne smejo presegati 0,6 sredstev, ki jih ima Obcina Dornava opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje obcin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno leto. Sredstva se politicnim strankam izplacujejo polletno na njihove transakcijske racune. 3. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 041-1/2021-1 Datum: 20.5.2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan 551. Spremembe in dopolnitve cenika za uporabo prostorov vecnamenskega centra Vaško-kulturne dvorane Dornava Na podlagi 16. clena Statuta Obcine Dornava (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 30/2014), je Obcinski svet Obcine Dornava na 16. redni seji, dne 20. 5. 2021 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE CENIKA ZA UPORABO PROSTOROV VECNAMENSKEGA CENTRA VAŠKO-KULTURNE DVORANE DORNAVA VELIKA DVORANA za obcane za izven VIKEND (sobota, nedelja) prevzem kljucev v petek od 17.00-20.00 ure, vrnitev v ponedeljek od 12.00-13.00 ure 400 EUR + DDV 500 EUR + DDV DNEVNA UPORABA ponedeljek, torek, sreda, cetrtek, petek 90 EUR + DDV 112 EUR + DDV DNEVNA UPORABA sobota, nedelja 170 EUR + DDV 212 EUR + DDV Najem tehnike s tehnikom za vikend (ozvocenje, odrska razsvetljava, projektor) 40 EUR/h 50 EUR/h VELIKA SEJNA SOBA (vkljucno s prenosnikom in projektorjem) za obcane za izven VIKEND ( sobota, nedelja) 144 EUR + DDV 180 EUR + DDV DNEVNA UPORABA 60 EUR + DDV 75 EUR + DDV MALA SEJNA SOBA (vkljucno s prenosnikom in projektorjem) obcani izven VIKEND ( sobota, nedelja) 80 EUR +DDV 100 EUR+DDV DNEVNA UPORABA 40 EUR + DDV 50 EUR + DDV Te spremembe in dopolnitve zacnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 3521-2/2021-1 Datum: 20. 05. 2021 Obcina Dornava Janko Merc, župan OBCINA HAJDINA 552. Odlok o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 -ZIUZEOP-A) in 40. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno precišceno besedilo, 110/11 – ZDIU12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 – ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 44/15 ZIPRS1415-D, 55/15 – ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 80/16 – ZIPRS1718, 71/17 – ZIPRS1819 in 13/18) in 16. clena Statuta Obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 32/17- uradno precišceno besedilo) je Obcinski svet Obcine Hajdina na svoji 14. redni seji, dne 26. 5. 2021 sprejel ODLOK O PRORACUNU OBCINE HAJDINA ZA LETO 2022 I. Splošna dolocba 1. clen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proracun Obcine Hajdina za leto 2022 dolocajo proracun, postopki izvrševanja proracuna ter obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja na ravni obcine (v nadaljevanju: proracun). II. Višina splošnega dela proracuna in struktura posebnega dela proracuna 2. clen (sestava proracuna in višina splošnega dela proracuna) (1) Proracun obcine Hajdina za leto 2022 se doloci v višini 5.533.032 EUR. (2) V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (3) Splošni del proracuna na ravni podskupin kontov se doloca v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/Podskupina kontov leto 2022 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.533.032 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 3.876.036 70 DAVCNI PRIHODKI 3.036.203 700 Davki na dohodek in dobicek 2.409.573 703 Davki na premoženje 597.980 704 Domaci davki na blago in storitve 28.650 71 NEDAVCNI PRIHODKI 839.833 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 515.850 711 Takse in pristojbine 4.000 712 Denarne kazni 4.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.600 714 Drugi nedavcni prihodki 309.083 72 KAPITALSKI PRIHODKI 5.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišc in nematerialnega premoženja 5.000 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.651.996 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 584.085 741 Prejeta sredstva iz državnega proracuna iz sredstev proracuna Evropske unije 1.067.911 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.613.032 40 TEKOCI ODHODKI 1.268.240 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 255.310 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 40.334 402 Izdatki za blago in storitve 928.517 403 Placila domacih obresti 31.000 409 Rezerve 13.079 41 TEKOCI TRANSFERI 1.524.245 410 Subvencije 296.566 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 755.057 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 202.250 413 Drugi tekoci domaci transferi 270.372 414 Tekoci transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.677.600 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.677.600 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 142.947 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam 91.947 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 51.000 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -80.000 (PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov leto 2022 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0,00 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vracila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH 0,00 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povecanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RACUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov leto 2022 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 200.000 50 ZADOLŽEVANJE 200.000 500 Domace zadolževanje 200.000 VIII. ODPLACILA DOLGA (550+551) 220.000 55 ODPLACILA DOLGA 220.000 550 Odplacila domacega dolga 220.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU -100.000 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -20.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X.-IX.) 80.000 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 100.000 (4) Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. (5) Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk - podskupin kontov in nacrti razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obcine Hajdina. (6) Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proracuna 3.clen (izvrševanje proracuna) Proracun se izvršuje na ravni proracunske postavke. 4. clen (namenski prihodki in odhodki proracuna) Namenski prihodki proracuna so poleg prihodkov, dolocenih v prvem stavku prvega odstavka 43. clena ZJF, tudi naslednji prihodki: . prihodki požarne takse po 59. clenu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-uradno precišceno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporablja za namene dolocene v navedenem zakonu, . prejeta sredstva za sofinanciranje projektov. 5. clen (prerazporejanje pravic porabe) (1) Na predlog predlagateljev financnih nacrtov neposrednega uporabnika župan odloca o prerazporeditvah pravic porabe med proracunskimi postavkami in konti v posebnem delu proracuna. (2) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proracun, spremembe proracuna ali rebalans proracuna. (3) Župan s porocilom ob polletni realizaciji proracuna in ob koncu leta z zakljucnim racunom poroca obcinskemu svetu o veljavnem proracunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. clen (pooblastila župana) Župan je pooblašcen, da odloca o: . kratkorocnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proracuna, ki mora biti odplacano do konca proracunskega leta, . zacasni vezavi tekocih likvidnostnih proracunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za financno poslovanje. 7. clen (najvecji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proracunov prihodnjih let) (1) Neposredni uporabnik lahko v tekocem letu razpiše javno narocilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljucen v nacrt razvojnih programov, ce so zanj nacrtovane pravice porabe na proracunskih postavkah v sprejetem proracunu. (2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika. (3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoce transfere, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika. (4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega clena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. (5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega clena se nacrtujejo v financnem nacrtu neposrednega uporabnika in nacrtu razvojnih programov. 8. clen (spreminjanje nacrta razvojnih programov) (1) Župan lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz nacrta razvojnih programov, najvec do 20% izhodišcne vrednosti projekta oziroma programa. Projekte, katerih vrednost se spremeni za vec kot 20% mora predhodno potrditi obcinski svet. (2) Projekti, za katere se zaradi prenosa placil v tekoce leto, zakljucek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoce leto, se uvrstijo v nacrt razvojnih programov po uveljavitvi proracuna. (3) Novi projekti se uvrstijo v nacrt razvojnih programov na podlagi odlocitve obcinskega sveta. 9. clen (proracunska rezerva) (1) Proracunski sklad je racun proracunske rezerve, oblikovan po ZJF. (2) Proracunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 4.200 €. (3) Na predlog za finance pristojnega organa obcinske uprave, odloca o uporabi sredstev proracunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. clena ZJF župan in o tem s pisnimi porocili obvešca obcinski svet. 10. clen (splošna proracunska rezervacija) (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu obcinskega proracuna za leto ni bilo mogoce predvideti, obcina v letu 2022 oblikuje splošno proracunsko rezervacijo v višini 8.879 €. (2) O porabi splošne proracunske rezervacije odloca župan v skladu z 42. clenom ZJF. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in financnega premoženja obcine 11. clen (nacrt ravnanja s premoženjem obcine) (1) Nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem na podlagi dolocil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, do vrednosti posamezne nepremicnine v višini 10.000 EUR, sprejme župan. (2) V nacrt ravnanja s premicnim premoženjem se na podlagi dolocil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uvrsti premicno premoženje v posamicni vrednosti nad 10.000 EUR. Nacrt ravnanja s premicnim premoženjem sprejme župan. 12. clen (odpis dolga) Ce so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. clena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 210 € odpiše oziroma delno odpiše placilo dolga. V. Obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja 13. clen (obseg zadolževanja obcine in izdanih poroštev obcine) (1) Obcina se za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v racunu financnih terjatev in naložb ter odplacila dolgov v racunu financiranja za proracun leta 2022 zadolži v višini 200.000 €. (2) Obcina v letu 2022 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Obcina Hajdina. 14. clen (zadolževanje javnega sektorja na ravni obcine) Za leto 2022 se pravne osebe javnega sektorja na ravni obcine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštev drugim fizicnim osebam. 15. clen (obseg zadolževanja obcine za upravljanje z dolgom obcinskega proracuna) Za potrebe upravljanja obcinskega dolga se obcina ne namerava zadolžiti. VI. Prehodne in koncne dolocbe 16. clen (zacasno financiranje) V obdobju zacasnega financiranja Obcine Hajdina v letu 2023, ce bo zacasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o dolocitvi zacasnega financiranja. 17. clen (uveljavitev odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-1/2021 Datum: 26. 5. 2021 Obcina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 553. Sklep o prenehanju dolžnosti clanice in o imenovanju novega clana v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Na podlagi 25. clena Statuta obcine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 32/17) je Obcinski svet obcine Hajdina na svoji 14. redni seji, dne 26. 5. 2021 sprejel SKLEP O PRENEHANJU DOLŽNOSTI CLANICE IN O IMENOVANJU NOVEGA CLANA V SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. clen Karmen Jerenko, zaradi odstopa, preneha mandat clanice v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 2. clen V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenuje novi clan Aleš Sakelšek. 3. clen Mandatna doba imenovanega v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu traja do izteka mandata sveta v sedanji sestavi. 4. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po sprejetju in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 011-6/2018-2 Datum: 26. 5. 2021 Obcina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan OBCINA HOCE-SLIVNICA 554. Odlok o II. rebalansu proracuna Obcine Hoce – Slivnica za leto 2021 Na podlagi 29. in 40. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 29. clena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Statuta obcine Hoce-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 61/2018 in 27/2020 ) in je obcinski svet Obcine Hoce–Slivnica na 4. izredni seji dne 26. 5. 2021 sprejel ODLOK O II. REBALANSU PRORACUNA OBCINE HOCE – SLIVNICA ZA LETO 2021 1. clen 2. clen se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proracuna na ravni podskupin kontov se doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 12.868.296,96 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 10.639.668,41 70 DAVCNI PRIHODKI 8.635.592,00 700 Davki na dohodek in dobicek 6.956.432,00 703 Davki na premoženje 1.475.650,00 704 Domaci davki na blago in storitve 203.510,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 2.017.755,00 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 763.055,00 711 Takse in pristojbine 11.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 17.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 107.100,00 714 Drugi nedavcni prihodki 1.119.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.021.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 1.020.000,00 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 3.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.338.780,75 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 1.251.558,12 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac. iz sredstev proracuna EU 1.087.222,63 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 16.288.901,73 40 TEKOCI ODHODKI 4.493.694,37 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 831.245,58 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 122.760,00 402 Izdatki za blago in storitve 3.326.688,70 403 Placila domacih obresti 30.000,00 409 Rezerve 183.000,00 41 TEKOCI TRANSFERI 4.361.097,65 410 Subvencije 229.050,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.765.151,89 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 370.716,00 413 Drugi tekoci domaci transferi 996.179,76 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.243.559,71 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.243.559,71 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 130.550,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 84.850,00 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 45.700,00 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -2.212.773,98 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 156.951,20 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 156.951,20 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 156.951,20 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 156.951,20 C. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domace zadolževanje 0 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 597.158,84 55 ODPLACILA DOLGA 597.158,84 550 Odplacila domacega dolga 597.158,84 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -2.652.981,62 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -597.158,84 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 2.212.773,98 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 3.636.100,15 Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk-kontov in nacrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Obcine Hoce - Slivnica. Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-11/2019 Datum: 26. 5. 2021 Obcina Hoce-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 555. Odlok o II. spremembah proracuna Obcine Hoce – Slivnica za leto 2022 Na podlagi 29. in 40. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Statuta obcine Hoce-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 61/2018, 27/20) in je obcinski svet Obcine Hoce–Slivnica na 4. izredni seji dne 26. 5. 2021 sprejel ODLOK O II. SPREMEMBAH PRORACUNA OBCINE HOCE – SLIVNICA ZA LETO 2022 1. clen 2. clen se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proracuna na ravni podskupin kontov se doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 12.868.296,96 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 10.639.668,41 70 DAVCNI PRIHODKI 8.635.592,00 700 Davki na dohodek in dobicek 6.956.432,00 703 Davki na premoženje 1.475.650,00 704 Domaci davki na blago in storitve 203.510,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVCNI PRIHODKI 2.004.076,41 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 763.055,00 711 Takse in pristojbine 11.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 17.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 107.100,00 714 Drugi nedavcni prihodki 1.105.321,41 72 KAPITALSKI PRIHODKI 51.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 50.000,00 73 PREJETE DONACIJE 3.000,00 730 Prejete donacije iz domacih virov 3.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.174.628,55 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 1.209.357,33 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac. iz sredstev proracuna EU 965.271,22 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 14.911.207,85 40 TEKOCI ODHODKI 3.417.424,30 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 810.690,58 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 122.430,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.259.700,39 403 Placila domacih obresti 30.000,00 409 Rezerve 182.603,33 41 TEKOCI TRANSFERI 4.287.753,69 410 Subvencije 173.750,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.767.531,89 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 370.334,00 413 Drugi tekoci domaci transferi 976.137,80 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.010.639,86 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.010.639,86 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 195.390,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 86.390,00 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 109.000,00 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -2.042.910,89 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 156.951,20 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 156.951,20 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 156.951,20 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 156.951,20 C. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.500.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 1.500.000,00 500 Domace zadolževanje 1.500.000,00 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 597.158,84 55 ODPLACILA DOLGA 597.158,84 550 Odplacila domacega dolga 597.158,84 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -983.118,53 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 902.841,16 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 2.042.910,89 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 983.118,53 Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk-kontov in nacrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Obcine Hoce - Slivnica. Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-7/2020 Datum: 26. 5. 2021 Obcina Hoce-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 556. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Hoce-Slivnica - spremembe in dopolnitve 7 Na podlagi 52. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNacrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNacrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A in 109/12 – ZPNacrt-C, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO, 61/17 ZUreP-2) v povezavi z 273. clenom Zakona o urejanju prostora-2 (Ur. l., št. 61/17 ZUreP-2) in 16. clena Statuta Obcine Hoce-Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Obcinski svet Obcine Hoce-Slivnica na 4. izredni seji, dne 26. 5. 2021 sprejel ODLOK O OBCINSKEM PROSTORSKEM NACRTU OBCINE HOCE-SLIVNICA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 7 1. Uvodne dolocbe 1. clen (predmet odloka) (1) S tem odlokom Obcina Hoce-Slivnica sprejme spremembe in dopolnitve št. 7 Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Hoce-Slivnica (Medobcinski uradni vestnik, št. 28/14, in spremembe), ki jih je pod št. projekta 2017/OPN-025 izdelalo podjetje Urbis d. o. o. Maribor, v maju 2018. (2) Spremembe in dopolnitve št. 7 Odloka o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Hoce-Slivnica (v nadaljevanju SDOPN7 Hoce-Slivnica) so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev in se nanašajo na dopolnitev strateških usmeritev, spremembo podrobnejše namenske rabe in dopolnitev prostorskih izvedbenih pogojev sprejetega OPN. 2. Vsebina sprememb in dopolnitev odloka 2. clen (vsebina sprememb in dopolnitev odloka) (1) Obcina v tretjem odstavku, 2. clena odloka (vsebina in oblika OPN Hoce-Slivnica) spreminja in dopolnjuje besedilo tako, da: 1. na koncu besedila prve, druge, tretje, cetrte, pete šeste in sedme podtocke v prvi tocki Graficni prikaz strateškega dela, dodaja besedilo »sprememba SD7«, 2. na koncu besedila druge podtocke v drugi tocki Graficni prikaz izvedbenega dela, dodaja besedilo »sprememba SD7«, 3. na koncu besedila tretje in cetrte podtocke v drugi tocki Graficni prikaz izvedbenega dela, dodaja besedilo »sprememba SD7-LD 2,5,6,8,12« 4. na koncu besedila pete podtocke v tocki a: OPN-SD2 prikaz izvedbenih pogojev v EUP SL20, dodaja besedilo »sprememba prikaza izvedbenih pogojev v SL20.« (2) Obcina v uvodnem odstavku 3. clena (obvezne priloge OPN Hoce-Slivnica) spreminja in dopolnjuje besedilo odloka tako, da na koncu vsake tocke dodaja besedilo »sprememba SD7«. (3) Obcina v tretjem odstavku 23. clena (zasnova omrežja in objektov s podrocja elektronskih komunikacij in energetike): 1. spreminja oštevilcenje tock v tem odstavku tako, da se oštevilcenje zacenja s številko ena. 2. na koncu podtocke a crta besedilo »za besedilom«, 3. za podtocko c 12 tocke tega odstavka dodaja devet novih podtock z naslednjim besedilom »d. TP Pohorje domovi - TP Poštarski dom, e. TP Pohorje Vzpenjaca - TP Pohorje domovi, f. TP Pohorje vikendi (t-809) - TP Hocko Pohorje, g. TP Mariborska koca – Videc, h. RP Hoce 2 - DV Race, i. RP Hoce 2 - TP Atmos, j. RP Hoce 2 - TP Slivnica 30, k. RP Hoce 2 - TP Hoce HIMO«. (4) Obcina v 25. clenu (odvajanje in cišcenje odpadne vode) dopolnjuje odlok tako, da: 1. v drugem odstavku tega clena: a. v uvodnem besedilu tega odstavka, za besedilom »in cišcenja komunalne odpadne vode«, crta besedilo »(MOP, oktober 2004)« in ga nadomesti z besedilom »(novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), ki je bil sprejet s sklepoma Vlade Republike Slovenije št. 35401-2/2010/2 z dne 11. novembra 2010 in št. 35401- 2/2010/8 z dne 14. julija 2011)« b. v nadaljevanju uvodnega besedila, za besedilom »za posamezno leto v«, crta besedilo »obcinah Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoce-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Race-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Šentilj, starše, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. Goricah« in ga nadomesti z besedilom »v obcini Hoce-Slivnica«, c. v drugi tocki tega odstavka crta besedilo »ter ostala obmocja znotraj obcine Hoce – Slivnica«. 2. v tretjem odstavku tega clena: a. za besedilom »Kanalizacijsko omrežje«, crta besedo »investicijsko« in jo nadomesti z besedilom »po potrebi«, b. za besedilom »v locenem sistemu za komunalne in«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedilom »padavinske odpadne«, c. za besedilom »lokalne kanalizacijske sisteme z odvodom na«, crta besedilo »javno kanalizacijsko omrežje, ki se zakljucuje s centralno cistilno napravo. V primeru, da zaradi posebno težkih geografskih razmer ni možnosti priklopa na javno kanalizacijo omrežje, se izvede samostojen sistem cišcenja odpadnih vod« in ga nadomesti z besedilom »male komunalne cistilne naprave, kjer ni možna prikljucitev na centralno omrežje, pri cemer obcina teži k vzpostavitvi javnega in zasebnega internega sistema, ki se bo zakljuceval na centralni cistilni napravi Maribor«, 3. v cetrtem odstavku tega clena: a. za besedilom »se predvidi odvajanje in cišcenje odpadne vode v«, crta besedo »individualnih sistemih za cišcenje odpadne vode (nepretocne greznice, male komunalne cistilne naprave)« in jo nadomesti z besedilom »v naslednjem vrstnem redu: 1. zasebnega internega sistema, ki se bo zakljuceval na centralni cistilni napravi Maribor, 2. v individualnih sistemih za cišcenje odpadne vode (nepretocne greznice), 3. male komunalne cistilne naprave«, b. na koncu besedila tega odstavka, za besedilom »cišcenje ter odvoz ostankov blata«, crta besedilo »pri izvajalcu javne službe«. (5) Obcina v 31.a. clenu (nacrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj obmocja naselja), spreminja in dopolnjuje besedilo tako, da v drugem odstavku, na koncu prve tocke dodaja besedilo »z nacrtovano širitvijo«. (6) Obcina v peti tocki drugega odstavka 39. clena (usmeritve za razvoj v obmocju krajine Dravskega polja), za besedilom »Varstvo«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. (7) Obcina v 61. clenu (skupni PIP o vrstah dopustnih objektov): 1. v uvodnem besedilu sedmega odstavka, za besedilom »in ne glede na prejšnjo tocko tega clena in dolocila za posebne PIP«, doda besedilo »razen na kmetijskih zemljišcih,« 2. za šesto tocko tega odstavka doda novo (sedmo) tocko z besedilom »na kmetijskih zemljišcih so dopustni le objekti in posegi, ki so navedeni v vrstici »Dopustne gradnje in druga dela v prvem odstavku 133. clena tega odloka«, 3. v devetem odstavku za besedilom »in obmocjih vrste PNRP z graficno oznako VC«, doda besedilo »razen na kmetijskih zemljišcih.« (8) Obcina v trinajstem odstavku 63. clena (skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov), na koncu besedila trinajstega odstavka, doda besedilo »enak odmik pri poseganju v prostor je potrebno zagotoviti od meje vodnega zemljišca pri vodah 2. reda«. (9) Obcina v cetrtem odstavku 64. clena (skupni PIP o velikosti objektov), za besedilom »v kolikor to dopušca nivo«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. (10) Obcina v 67. clenu (skupni PIP o urejanju okolice objektov): 1. v celoti crta besedilo osmega odstavka »Ograjevanje zemljišc izven naselij ni dovoljeno razen kot pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (žicna opora, opora za mrežo proti toci,…) v skladu s predpisi, ki urejajo podrocje gozdarstva in kmetijstva,« 2. preostale odstavke v nadaljevanju tega clena ustrezno preoštevilci. (11) Obcina v preglednici prvega odstavku 73. clena (skupni PIP glede lege, velikosti, oblikovanja in prikljucevanja pomožnih objektov na GJI), v vsebinskem sklopu »Pomožnih infrastrukturnih objektov«, crta celotno besedilo vrstice »bazne postaje« in besedilo vrstice »telekomunikacijske antene in oddajniki«. (12) Obcina v šestnajstem odstavku 75. clena (skupni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja), crta besedo »meteorne« na zacetku odstavka in jo nadomesti z besedilom »padavinske«. (13) Obcina spreminja 77. clen (skupni PIP za gradnjo in urejanje železniškega omrežja) tako, da: 1. crta cetrti odstavek in ga nadomesti z naslednjim besedilom »Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja, in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira (Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1, Ur. list RS, št. 30/18), je treba predhodno, v skladu z navedenim zakonom, pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje h projektni dokumentaciji, ki ga izda upravljalec javne železniške infrastrukture«, 2. za besedilom cetrtega odstavka doda dva nova odstavka z naslednjim besedilom »(5) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1, Ur. list RS, št. 30/18) ter Pravilnik o nivojskih prehodih (Ur.l. RS št. 49/2016); (6) Pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena«. (14) Obcina v 79. clenu (skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja): 1. v drugem odstavku za besedilom »kjer je izveden mešan sistem«, crta besedilo »kanalizacije pri cemer obcina izvaja vse aktivnosti locevanja voda« in ga nadomesti z besedilom »kjer pa se predvidi izlocevanje padavinske vode iz sistema javne kanalizacije«, 2. v enajstem odstavku za besedilom »je treba zagotoviti bogatenje«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. (15) Obcina spreminja 82. clen (skupni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) tako da, za besedilom petnajstega (zadnjega) odstavka doda štiri nove odstavke z besedilom »(16) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajocim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem obmocju, je dopustna od povecanju obremenitev ter napetostnih razmer pri odjemalcih, prikljucenih na obstojece elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP), (17) Za potrebe izgradnje vecjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna vecja prikljucna moc, je potrebno posebej narociti raziskavo o možnosti napajanja z elektricno energijo, (18) Za vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov (obcinski podrobni prostorski nacrt) si mora izdelovalec akta (na obmocni enoti) pridobiti natancne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v graficne podloge obdelave, (19) Za vsako novo prikljucitev ali povecanje prikljucne moci elektroenergetskega prikljucka si mora investitor pridobiti soglasje za prikljucitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.« (16) Obcina 84. clen (skupni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih obmocjih gospodarske javne infrastrukture) dopolnjuje in spreminja tako, da: 1. v uvodnem besedilu prvega odstavka crta besedo »koridor« in jo nadomesti z besedo »pas,« 2. v tretjem odstavku za besedilom »odmik najmanj« crta številko »7,00« in jo nadomesti s številko »10,00«, 3. v šestem odstavku: a. crta zacetno besedilo šeste tocke »za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in vec« in ga nadomesti z besedilom »Varovalni pas prenosnega plinovoda zanaša 65 m«, b. crta zacetno besedilo »65 m« na koncu šeste tocke in ga nadomesti z besedilom »in od ograje MRP ter ostalih objektov prenosnega sistema«, c. v celoti crta besedilo sedme tocke »za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in vec, merjeno levo in desno od osi voda, 3m«, in jo nadomesti z besedilom »Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi«, 4. za besedilom dvanajstega odstavka doda novi (13) odstavek z naslednjim besedilom »V obmocju nadzorovane rabe letališca je pri poseganju v prostor in gradnji potrebno upoštevati omejitvene ravnine letališca«, 5. prejšnji trinajsti odstavek preoštevilci v štirinajsti odstavek. (17) Obcina v 89. clenu (skupni PIP pogoji za varstvo tal): 1. na koncu besedila prvega odstavka doda besedilo »ter soglasje organa pristojnega za varnost plovbe«, 2. v šestem odstavku, za besedilom »raba površinskih voda ali«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. (18) Obcina v drugem odstavku 92. clena (skupni PIP pogoji za varstvo voda), za besedilom »ali direktno v«, crta besedo »podtalnico« in jo nadomesti z besedilom »podzemno vodo«. (19) Obcina v sedmem odstavku 99. clena (skupni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom) spreminja prostorske pogoje tak, da: 1. za besedilom »za zmanjšanje emisije hrupa v okolje«, crta besedo »in« in jo nadomesti z besedo »ali«, 2. na koncu besedila tega odstavka doda besedilo »V primeru dopustnih novogradenj v bližini obstojece prometne infrastrukture, pa je izvedba ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa v obmocju novogradenj strošek investitorja«. (20) Obcina v preglednici prvega odstavka 133. clena (posebni PIP za gradnjo in posege na kmetijskih zemljišcih z oznako K1), dopolnjuje in spreminja besedilo tako, da v drugem stolpcu druge vrstice crta besedilo zadnje alineje »Ni dopustno ograjevanje kmetijskih zemljišc, razen za enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zašcite ob vodnih virih«. (21) Obcina v preglednici prvega odstavka 136. clena (posebni PIP za rabo na obmocjih površinskih voda z oznako VC), dopolnjuje in spreminja besedilo tako, da v drugem stolpcu druge vrstice na koncu besedila doda novo besedilo »Pred gradnjo ali obnovo objektov na obali ali v vodi, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, je potrebno pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda za varnost plovbe pristojni organ v skladu z dolocili veljavnih predpisov (10. clena Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02, 29/17 – ZŠpo-1 in 41/17 – PZ-G).« (22) Obcina v drugem odstavku 137.a clena (Vrste dopustnih gradenj), dopolnjuje in spreminja besedilo tako, da: 1. za besedilom »po zgraditvi pa tudi« crta besedilo »dozidavo že obstojecega objekta, nadzidavo obstojecega objekta in izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta«,ter ga nadomesti z besedilom »prizidavo obstojecega objekta v horizontalni in vertikalni smeri, izvedbo del zaradi funkcionalne prilagoditve objekta potrebam posodabljanja tehnoloških postopov v proizvodnem procesu, v kolikor iz analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode za posamezni objekt izhaja, da so ti posegi opredeljeni kot sprejemljivi, omilitveni ukrepi, ki jih doloci navedena analiza tveganja, se obvezno upoštevajo pri pridobitvi dovoljenja za gradnjo,«. 2. za zadnjim (cetrtim odstavkom) doda nov odstavek z besedilom »gradnje in ureditve je dopustno izvajati posamezno (po objektih) ali v skupinah objektov, pod pogojem, da so to funkcionalno zakljucene enote z izvedenimi prikljucki na nacrtovano infrastrukturo v obmocju EUP« (23) Obcina v tretjem odstavku 137.a clena (Vrste drugih dopustnih posegov) v celoti crta besedilo druge tocke tega odstavka »spremembe namembnosti že zgrajenih objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti«, (24) V cetrtem odstavku 137.a clena (Opis nacrtovanih objektov in površin), dopolnjuje in spreminja besedilo tako, da: 1. v prvi tocki: a. podtocki a za besedilom »z oznako« crta oznako »I A1« in ga nadomesti z oznako »01«, b. v celoti crta besedilo dosedanje b tocke v prvi tocki tega odstavka in ga nadomesti z naslednjim besedilom »distribucijska hala in smetarnik z oznako 02, ki ga sestavljata dva locena objekta razsežnosti: . distribucijska hala tlorisne velikosti 91 m x 73 m in najvišje višine 35 m, . smetarnik tlorisne velikosti 91 m x 15 m in višine 8 m,« c. v c podtocki prve tocke odstavka za besedilom »energetski objekt« dodaja besedilo »z oznako 03«, d. v d podtocki prve tocke odstavka za besedilom »(vrata 1)« dodaja besedilo »z oznako 04 v tlorisni velikosti 22 m x 23 m«, e. za dopolnjenim besedilom podtocke d dodaja novi podtocki e in f z naslednjim besedilom: »e. poslovni objekt z oznako 05 v razsežnosti: . tlorisna velikost objekta 34 m x 83 m, . najvišja višina objekta je 14 m, najnižja dopustna globina kletnih etaž bo dolocena v fazi izdelave DGD za posamezni objekt, ta pogoj velja tudi za izvedbo kletnih etaž pri drugih objektih, izkopi na gradbišcu ne smejo posegati v obmocje nihanja podzemne vode. Izkopi na ožjem VVO so dovoljeni, ce so izvedeni vec kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, . dopustna etažnost je 2K + P + 2N (klet samo za potrebe podzemne garaže), f. pod objekti in med objekti je dopustna podzemna gradnja povezovalnih in evakuacijskih hodnikov,« f. za dosedanjo zadnjo podtocko f prve tocke tega odstavka se doda nova tocka i z naslednjim besedilom »objekte iz obmocja prve faze, ki niso del zakljucenega tehnološkega postopka proizvodnje prve faze, je dopustno graditi v naslednji fazi izgradnje.« 2. v drugi tocki cetrtega odstavka: a. v uvodnem delu te tocke za besedilom »nacrtovani objekti« crta besedo »drugi« in jo nadomesti z besedilom »združeni naslednji«, b. v uvodnem delu te tocke za besedilom »fazi gradnje in ureditev« dodaja besedilo »na preostalem obmocju EUP SL20, izven obmocja prve faze,« c. crta vse podtocke druge tocke tega odstavka 3. v celoti crta uvodno besedilo tretje tocke in besedilo podtock a, b, c, d, e in jih nadomesti z novim besedilom naslednjih podtock: a. 06 – Sestavljalnica . tlorisna velikost objekta 420 m x 361 m, . najvišja višina objekta: hala 12,5 m, transportni most 17,5 m, -4,5 m, . dopustna etažnost: hala K + P, aneks K + P + 1N, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije) . v obmocju z nadstropnim delom v zahodnem delu obmocja so dopustni pisarniški prostori ter sanitarije in uporabniški prostori za pisarne, v obmocju z nadstropnim delom v južnem delu obmocja pa prostori prehrane za zaposlene (kantine, jedilnice za zaposlene), b. 07 – Karoserirnica . tlorisna velikost objekta 391 m x 261 m, . najvišja višina objekta: hala 12,5 m, transportni most 17,5 m, . dopustna etažnost: hala K + P, aneks (K) + P + 1N, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije), c. 08 – Servisni objekt . tlorisna velikost objekta 35 m x 106 m, . najvišja višina objekta: 12 m, . dopustna etažnost: P + 1N, d. 09 – Energetski center 02 . tlorisna velikost objekta 52 m x 17 m, . najvišja višina objekta: 8,5 m, . dopustna etažnost: K + P, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije), e. 10 – Testni poligon . tlorisna talna velikost objekta 5.400 m2, f. 11 – center procesnih tekocin . tlorisna velikost objekta 30 m x 37 m, . najvišja višina objekta: 8,5 m, . dopustna etažnost: P, g. 12,13 – Smetarnik 02, 03 . tlorisna velikost objekta 91 m x 15 m, . najvišja višina objekta: 7,5 m, . dopustna etažnost: P, h. 14 – Vratarnica 01 . tlorisna velikost objekta 18 m x 40 m, . najvišja višina objekta: 7,5 m, . dopustna etažnost: P, i. 15 – Vratarnica 02 . tlorisna velikost objekta 19 m x 41 m, . najvišja višina objekta: 7,5 m, . dopustna etažnost: P, j. 16 – Vratarnica 03 . tlorisna velikost objekta 19 m x 41 m, . najvišja višina objekta: 7,5 m, . dopustna etažnost: P, k. 17 – dozidava k lakirnici 01 . tlorisna velikost objekta 76 m x 15 m, . najvišja višina objekta: 21 obstojeci del, 17 m dozidava, . dopustna etažnost: P + 1 obstojeci del, P + 2 dozidava, l. 18 – dozidava k Distribucijski hali 02 . tlorisna velikost objekta 17 m x 22 m druga faza, 9 m x 76 m tretja faza zidave, . najvišja višina objekta: 35 m obstojeci del, 35 m dozidava, . dopustna etažnost: P obstojeci del, P dozidava, m. 22 – testni objekt - Sharker2 . tlorisna velikost objekta 23 m x 16 m, . najvišja višina objekta: 7 m, . dopustna etažnost: K +P, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije), n. 23 – testna steza kot del zunanjih utrjenih površin . tlorisna velikost 14.250 m2, o. 24 , 25, 26– vhod za osebje 01, 02, 03 . tlorisna velikost objekta 20 m x 19 m, stopnišce 6 m x 9 m, koridor 6 m x65 m, . najvišja višina objekta: 5 m, . dopustna etažnost: K +P, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije), p. 25 – vhod za osebje 02 . tlorisna velikost objekta 20 m x 19 m, stopnišce 6 m x 9 m, koridor 6 m x65 m, . najvišja višina objekta: 5 m, . dopustna etažnost: K +P« 4. v podtocki f (po preoštevilcenju podtocki q) v dosedanji tretji tocki (po preoštevilcenju v drugi tocki tega odstavka), crta besedilo »tretje« in ga nadomesti z besedilom »naslednje«, 5. v celoti crta besedilo podtocke g v tretji tocki tega odstavka. 6. v celoti crta uvodno besedilo k cetrti tocki tega odstavka, podtocke pa preoštevilci po zaporedju tretje (sedaj druge) tocke tega odstavka, 7. pred besedilom v podtocki a prejšnje cetrte tocke (sedaj podtocki r druge tocke) tega odstavka dodaja besedilo »01 – A«, za besedilom »lakirnica2« pa crta besedilo » z oznako IV-A2«, 8. v drugi podalineji v podtocki a prejšnje cetrte tocke (sedaj podtocki r druge tocke) tega odstavka, crta besedilo (90 m x 70 m) in ga nadomesti z besedilom »91 m x 95 m«, na koncu besedila te podalineje pa dodaja besedilo »v primeru spremembe tehnološkega procesa in posledicne potrebe po drugih objektih, je dopustno namesto lakirnice umestiti druge industrijske objekte za potrebe nacrtovane dejavnosti«, 9. crta celotno besedilo podtock b, c in d v prejšnji cetrti tocki tega odstavka in ju nadomesti z novo tocko s z besedilom »06 –A Sestavljalnica . tlorisna velikost objekta 420 m x 180 m, . najvišja višina objekta: hala 12,5 m, transportni most 17,5 m, -4,5 m, . dopustna etažnost: hala K + P, aneks K + P + 1N, . v kletni etaži so dopustni evakuacijski koridorji in uporabniški prostori za zaposlene (garderobe, sanitarije), . v obmocju z nadstropnim delom so dopustni pisarniški prostori ter sanitarije in uporabniški prostori za pisarne, v obmocju z nadstropnim delom v južnem delu obmocja pa prostori prehrane za zaposlene (kantine, jedilnice za zaposlene),« 10. crta celotno besedilo podtocke e v prejšnji cetrti (sedanji drugi) tocki tega odstavka, 11. v podtocki f (sedaj tocki t) v prejšnji cetrti (sedanji drugi) tocki tega odstavka, za besedilom »GJI za obratovanje« crta besedo »cetrta« in ga nadomesti z besedilom »združene naslednje«, 12. preoštevilci prejšnjo podtocko g v nekdanji cetrti tocki tega odstavka v podtocko u v sedanji drugi tocki tega odstavka, 13. preoštevilci prejšnjo peto tocko tega odstavka v tretjo tocko tega odstavka in šesto tocko tega odstavka v cetrto tocko tega odstavka, 14. v prejšnji šesti (sedaj cetrti) tocki tega odstavka za besedilom »in naprav znotraj« crta besedilo »opredeljenih faz« in ga nadomesti z besedilom »nacrtovane faze za izgradnjo kompleksa,«. V nadaljevanju besedila te tocke crta stavek z naslednjim besedilom »Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij najvec do 30 %«. 15. za prejšnjo šesto (zadnjo) tocko doda besedilo doda novo (peto) tocko z naslednjim besedilom »Mikroumestitev in prilagajanje - vecanje in manjšanje tlorisnih gabaritov vseh objektov je možna po celotni površini znotraj obmocij gradenj, ki so dolocena na graficni prilogi "5.4 Prikaz gradnje po površinah in namembnosti objektov, ob upoštevanju ostalih pogojev tega odloka. (25) V petem odstavku 137.a clena (Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev) obcina: 1. v sedmi tocki: a. podtocki a crta zacetno besedilo »AC« in ga nadomesti z besedo »avtoceste« b. podtocki b crta oznako ceste »R3« in jo nadomesti z oznako »R2«. 2. v osmi tocki tega odstavka crta celotno besedilo te tocke in ga nadomesti z besedilom »v obmocju nadzorovane rabe letališca je potrebno pri gradnji upoštevati omejitvene ravnine letališca,« 3. ostalo besedilo dosedanje osme tocke za besedilom »(dimniki, stolpi ipd.)«, prenese in preoštevilci v novo tocko devet, v kateri: a. vstavi pred besedilom tocke naslednje besedilo »za vsak objekt v obmocju omejene in nadzorovane rabe letališca mora investitor v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor, pridobiti soglasje oziroma predhodne pogoje pristojnega organa za poseg v prostor to je Javne agencije za civilno letalstvo,« b. za besedilom »vsak višji objekt« v tej podtocki doda besedo »pa«, c. za besedilom »mora biti v skladu s soglasjem« v tej podtocki crta besedo »upravljalca« in jo nadomesti z besedilom »in pogoji pristojne agencije«. 4. za besedilom devete tocke doda novo (deseto) tocko z naslednjim besedilom »v obmocju omejene rabe letališca, namenjeno le dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališca in se dolocijo posebej za vsako letališce, so dopustni posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev naprav le za potrebe teh dejavnosti,« 5. ostale tocke tega odstavka ustrezno preoštevilci, 6. v prejšnji deveti, sedanji dvanajsti tocki: a. v zacetku besedila številko »7« zamenja s številko »10«, b. v nadaljevanju te tocke, za besedilom »cestnega sveta«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, c. za besedilom »predvidena širitev«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, 7. v prejšnji dvanajsti, sedanji petnajsti tocki, za besedilom »v varovalnem pasu«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«. (26) V drugi tocki šestega odstavka 137.a clena (Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev) obcina: 1. za besedilom »tudi na pas rezerviran za širitev«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, 2. za besedilom »izboljšanje vizualne podobe objekta iz smeri«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtocestnega«, 3. za besedilom »prikljucka in«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«. (27) Besedilo sedmega odstavka 137.a clena (Nacrt parcelacije) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. za besedilom »za gradnjo mora upoštevati«, crta besedilo »faznost gradnje in potrebe zakljucenih tehnoloških faz investitorja« in ga nadomesti z besedilom »velikost objektov in potrebno funkcionalno zemljišce k objektu. Pri objektih, ki ležijo ob meji obmocja, mora biti v funkcionalno zemljišce zajeta površina do meje obmocja. Nacrtovane objekte je dopustno graditi v vec zakljucenih fazah. Vsaka faza nora biti tehnološko zakljucena celota z opredeljenim funkcionalnim zemljišcem,« 2. za besedilom »za posamezne faze izgradnje« dodaja besedilo »nacrtovanega objekta«, 3. na koncu besedila tega odstavka dodaja besedilo »Velikost parcele za nacrtovane objekte ali posamezno fazo objekta je površina, za katero mora investitor zagotoviti usposobitev nadomestnega kmetijskega zemljišca, pod pogoji, ki so doloceni v nadaljevanju odloka«. (28) Besedilo osmega odstavka 137.a clena (Etapnost izvedbe) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. za besedilom »je dopustna gradnja« crta besedilo »vec« in ga nadomesti z besedilom »dveh«, 2. za besedilom »zaporednih fazah (etapah)« crta besedilo »ki so casovno medsebojno neodvisne«, 3. na koncu besedila tega odstavka dodaj besedilo »ki obsegajo: 1. prva faza obsega objekte in ureditve, za katere so pridobljena dovoljenja za poseganje v prostor in so v fazi gradnje ali urejanja (obstojece), 2. naslednja faza obsega preostali del EUP SL 20, v kateri so: a. proizvodno industrijski objekti obmocjih 1 z naslednjimi namenskimi objekti: . karoserirnica, . sestavljalnica, . servisni objekti, . drugi proizvodni objekti . poslovni objekti in poslovni aneksi, b. industrijski objekti za obdelavo v obmocjih 2 z namenskim objektom: . lakirnica ali druge objekte iz tocke a c. obmocja za infrastrukturo 3 namenjeno za: . infrastrukturo (ceste, dostopi in dovozi, manipulativne površine, energetski objekti, oskrba z vodo, odvajanje odpadnih vod in podobno) . pomožne objekte (vratarnica, nadstreški, servisni objekti in podobno) . testne steze in površine, . železniški prikljucki, . površine za mirujoci promet, . zelene površine. Obmocja po namembnosti objektov so prikazana na karti št. 5.4.« (29) V peti tocki enajstega odstavka 137.a clena (Varstvo pred hrupom) obcina: 1. za besedilom »(oz. upravljavec«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, 2. za besedilom »bodo posledica obratovanja«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«. (30) Besedilo dvanajstega odstavka 137.a clena (Varstvo vodnih virov) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. na koncu besedila prve tocke tega odstavka doda besedilo »za onesnaženje podzemne vode«, 2. v drugi tocki za besedilom »v Analizi tveganja« doda besedilo »za onesnaženje podzemne vode«, (31) Besedilo trinajstega odstavka 137.a clena (Varstvo vodnih virov) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v uvodnem besedilu tega clena za besedilom »Analize tveganja« doda besedilo »za onesnaženje podzemne vode« 2. za besedilom »vseh ukrepov, opredeljenih v« crta besedilo »naslednjih fazah« in ga nadomesti z besedilom »naslednji fazi«, 3. za besedilom »vzpostaviti dolgorocni sistem opazovanja vplivov na, crta besedo »podtalnico« in jo nadomesti z besedilom »podzemno vodo in kolicine podzemne vode«, 4. za koncu besedila trinajstega odstavka dodaja besedilo ». Dodatno je potrebno sprejemljivost posameznega objekta preveriti z dodatno Analizo za onesnaženje podzemne vode v fazi izdelave projektne dokumentacije, v kateri morajo biti upoštevani vsi omilitveni ukrepi kot predpogoj za pridobitev dovoljenja za gradnjo«. (32) Besedilo šestnajstega odstavka 137.a clena (Ohranjanje narave) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. za besedilom »v EUP«, crta besedilo »DP07, DP35 in«, 2. besedilo »ležijo« nadomesti z besedilo »leži«, 3. besedilo »katerih« nadomesti z besedilom »kateri«. (33) Besedilo sedemindvajsetega odstavka 137.a clena (Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom) obcina spremeni tako da: 1. crta besedilo prve tocke in ga nadomesti z besedilom »pred pricetkom ali socasno s posegi v prostor je potrebno za obmocje Polanskega potoka izdelati hidrološko hidravlicno študijo in v skladu z njo izvesti vse omilitvene ukrepe«, 2. v celoti crta besedilo pete tocke, tocke v nadaljevanju pa ustrezno preoštevilcijo. (34) Besedilo osemindvajsetega odstavka 137.a clena (Pogoji glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) spreminja in dopolnjuje tako, da v uvodnem besedilu odstavka, za besedilom »in faznosti izgradnje«, doda besedilo »nacrtovanih objektov«. (35) Besedilo devetindvajsetega odstavka 137.a clena (Prikljucevanje na cestno omrežje) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v uvodnem besedilu prvega dela odstavka: a. za besedilom »na regionalno cesto«, crta besedilo »R3« in ga nadomesti z besedilom »R2«, b. za besedilom »R2 – 450, v«, crta besedilo »drugi in tretji« in ga nadomesti z besedilom »naslednji«, c. za besedilom »na A4 Slivnica - Draženci«, crta besedilo »v cetrti fazi pa z rekonstrukcijo javne poti« in ga nadomesti z besedilom »in na rekonstruirano javno pot«, d. za besedilom »Miklavška cesta, na«, crta besedilo »RIII« in ga nadomesti z besedilom »R2«, e. za besedilom »s faznostjo gradnje« dopolni z besedilom »nacrtovanih objektov«, 2. v drugem odstavku tega poglavja: a. v uvodnem besedilu, za besedilom »gradbenega dovoljenja za«, crta besedilo »drugo, tretjo in cetrto« in ga nadomesti z besedilom »naslednjo«, b. za tretjo tocko drugega dela tega odstavka doda nove tocke z naslednjim besedilom: »4. posege na obmocju državne ceste, posege v varovalnem pasu državne ceste in posege, ki bi lahko vplivali na obmocje državne ceste, je treba obdelati in utemeljiti v ustreznih strokovnih podlagah. 5. z ustrezno prometno preveritvijo je potrebno dokazati, da se zaradi vpliva prometa iz nacrtovane cone prometne razmere na obstojeci regionalni cesti ne bodo bistveno poslabšale, v nasprotnem primeru se predvidijo ukrepi na obstojeci cestni mreži, ki bodo zagotavljali ustrezno prometno pretocnost, 6. cestni prikljucki in vsi posegi v državno cesto morajo biti usklajeni in potrjeni s strani DRSI, 7. investitor ureditev v proizvodnem obmocju SL20 mora takoj po sprejemu tega Odloka (Odlok o SDOPN7 Obcine Hoce-Slivnica), vendar pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za naslednjo fazo gradnje, zagotoviti pogoje oziroma dokumente navedene v nadaljevanju, v katerih morajo biti upšoštevane vse nacrtovane dejavnosti, gradnje in ureditve na obravnavanem obmocju SL20. Ti vsebujejo: a. prometno preveritev/študijo, ki bo prikazala vpliv vseh nacrtovanih ureditev (koncno stanje) nacrtovanega proizvodnega obmocja na prometne razmere na obstojeci cestni mreži v casu prometnih konic za sedanje stanje, za stanje ob izgradnji nacrtovanih ureditev in za stanje v dolgorocnem obdobju (20-let po izgradnji). Iz prometne preveritve/študije mora izhajati tudi pri kakšni prometni obremenitvi so potrebni ukrepi na obstojeci cestni mreži (scenariji). b. na podlagi rezultatov prometne preveritve/študije, se predvidi ukrepe na obstojeci cestni mreži, ki bodo zagotavljali ustrezno prometno pretocnost tudi v dolgorocnem obdobju (20-let po izgradnji). c. prometno preveritev/študijo in ukrepe na obstojeci cestni mreži, ki bodo iz nje izhajali, se predloži na DARS d.d.v pregled in potrditev. d. pri nacrtovanju novih ureditev na avtocesti oziroma avtocestnih prikljucnih krakih se izdela presoja prometne varnosti v vseh fazah projektiranja in gradnje, skladno s Pravilnikom o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Ur. list RS, št. 50/11). e. v kolikor bodo ukrepi na obstojeci cestni mreži takšni, da bo za njihovo realizacijo potrebno sprejeti prostorski akt, obcina takoj pristopi k izdelavi ustreznega prostorskega akta, ki bo podlaga za izvedbo nacrtovanih ureditev. K prostorskemu aktu je treba pridobiti pozitivno mnenje DARS d.d. 8. pri projektiranju in izvedbi mora upoštevati naslednje pogoje: a. v kolikor bo investitor proizvodnega obmocja SL20 pridobival vec gradbenih dovoljenj, mora vlogi za pridobitev mnenja oz. soglasja predložiti prometno študijo iz katere bodo izhajali potrebni ukrepi na obstojeci cestni mreži glede na obseg nacrtovanih ureditev in zagotoviti, da se le te izvede pred oziroma socasno z nacrtovanimi ureditvami v sklopu proizvodnega obmocja SL20. b. za ukrepe na obstojecem cestnem omrežju, ki bodo izhajali iz prometne preveritve/študije se izdela projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, na katero je treba pridobiti soglasje oz. pozitivno mnenje DARS d.d., c. v kolikor bo iz rezultatov prometne študije izhajalo, da je na obstojecem cestnem omrežju potrebno izvesti dodatne ukrepe za zagotavljanje prometne pretocnosti, se v naslednji fazi med investitorjem proizvodnega obmocja SL20 in upravljalci cestnega omrežja sklene sporazum, ki bo dolocil medsebojne obveznosti glede financiranja in izvedbe teh ukrepov, 9. za vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta obojestransko in v katerem je raba prostora omejena, je potrebno pridobi soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavca avtoceste to je DARS d. d. (v nadaljevanju upravljalca),. 10. za potrebe bodocega razvoja morajo biti vse ureditve odmaknjene najmanj 10 m od roba cestnega sveta obojestransko. Izjema so vodi GJI, ki križajo avtocesto, ce je bilo pridobljeno predhodno soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavca, 11. padavinskih in drugih odpadnih vod z objektov in pripadajocih površin na obmocju SL20 ni dopustno odvajati v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta, izvedba odvodnjavanja in novo nacrtovane ureditve ne smejo poslabšati ali ogroziti obstojecega sistema odvodnjavanja avtoceste, 12. razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti blešcanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi (npr. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Ur. list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), 13. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati objektov za obvešcanje in oglaševanje, 14. zaradi nacrtovanih ureditev ne sme biti onemogocena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajocih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi, 15. DARS d. d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zašcite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije, ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zašcito objektov in obmocja je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih ureditev in objektov.«. (36) Besedilo enaintridesetega odstavka 137.a clena (Železniško omrežje) spreminja in dopolnjuje tako, da za v podtocki j prve tocke tega odstavka besedilo »uporabljajo«, nadomesti z besedilom »uporabljati«. (37) Besedilo štiriintridesetega odstavka 137.a clena (Vodovod) spreminja in dopolnjuje tako, da na koncu besedila odstavka dodaja besedilo »pred oziroma najpozneje socasno s pricetkom gradnje nacrtovanih objektov«. (38) Besedilo šestintridesetega odstavka 137.a clena (Kanalizacijsko omrežje) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. za besedilom »Industrijske odpadne vode«, crta besedilo »je po predhodnem cišcenju do stopnje onesnaženosti komunalnih vod« in ga nadomesti z besedilom »ki ne presegajo parametrov, dovoljenih za komunalno odpadno vodo, je«, 2. za besedilom »Ce bodo v proizvodnem procesu nastajale industrijske vode, ki« crta besedilo »jih ni mogoce ocistiti do stopnje onesnaženosti komunalnih vod, predstavljajo posebne industrijske odpadke, za katere mora poskrbeti investitor v skladu z veljavnimi predpisi« in ga nadomesti z besedilom »presegajo parametre, dovoljene za izpust v javno kanalizacijo, je potrebno lete pred izpustom ocistiti na CN za industrijske vode do stopnje, ki je sprejemljiva za izpust v kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod ali zbirati v obmocju nastanka in jih odpeljati na ustrezno lokacijo izven obmocja, pod pogojem, da se ta voda do prevzema zbira v nepropustnem zbiralniku, ki je zgrajen tako, da je prepreceno odtekanje ali prelivanje IOV v vode ali javno kanalizacijo«. 3. (39) V sedemintridesetem odstavku 137.a clena (kanalizacijsko omrežje) obcina: 1. za besedilom »v naprave odvodnjavanja«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, 2. za besedilom »in ogroziti obstojecega sistema«, kratico »AC« zamenja z besedo »avtoceste«, (40) Besedilo štiridesetega odstavka 137.a clena v poglavju Plinovodno omrežje-Ukrepi v casu gradnje, spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v podtocki e prve tocke štiridesetega odstavka za besedilom »izkopov za plinovod na«, crta besedo »obmocju«, za besedo »vodovarstvenih« pa crta besedo pasov in jo nadomesti z besedo »obmocjih«, 2. v podtocki m prve tocke štiridesetega odstavka za besedilom »v tla in posredno v«, crta besedo »podtalnico«, in jo nadomesti z besedo »podzemno vodo«, 3. v podtocki p, prve tocke štiridesetega odstavka za besedilom »ustrezno opremljeno mesto«, crta besedilo »na obmocju gradbišca«, za besedilom »(izven VVO II)« pa doda besedilo »in VVO III«, za besedilom »izven obmocja gradbišca« na koncu besedila p podtocke, crta besedilo »ib VVO II« in ga nadomesti z besedilom »oziroma VVO II in VVO III«, 4. v podtocki q, prve tocke štiridesetega odstavka: a. za besedilom »Skladišcenje nevarnih snovi in kemikalij«, crta besedilo »uporabljenih pri gradnji, ki so skladno z dolocili Zakona o kemikalijah opredeljene kot nevarne skladno, mora ustrezati predpisanim normativom, da se preprecijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje. Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na obmocju gradbišca (izven VVOII) skladišcene najmanjše možne kolicine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo in cim krajši cas« in ga nadomesti z besedilom »na obmocju gradbišca ni dopustno. Dopustna so le zacasna skladišca za goriva in maziva ali gradbena kemicna sredstva, namenjena preskrbi in vzdrževanju gradbene mehanizacije«, b. za besedilom »za skladišcenje teh snovi«, crta besedilo »z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogocila zajem teh snovi in preprecila iztok v tla, poleg tega pa mora ta« in ga nadomesti z besedilom »v vodotesni izvedbi, brez iztoka. Ta«, c. za besedilom »skladišcni prostor« doda besedo »mora«. 5. v cetrti alineji podtocke b tretje tocke štiridesetega odstavka za besedilom »v tla in s tem posredno v«, crta besedo »podtalnico«, in jo nadomesti z besedo »podzemno vodo«. (41) Besedilo štiriinštiridesetega odstavka 137.a clena (Dopustna odstopanja od nacrtovanih rešitev) spreminja in dopolnjuje tako, da: 6. za besedilom »za namembnostjo objektov v obmocju«, crta besedo »niso« in jo nadomesti z besedo »so«, 7. na koncu besedila tega odstavka doda besedilo »v skladu s PIP-i, opredeljenimi v osmem odstavku tega clena in v skladu z ugotovitvami Analize tveganja za onesnaženje podzemne vode izdelane v fazi projektne dokumentacije za posamezni objekt ali ureditev. Z analizami tveganja za onesnaženje podzemne vode izdelanimi v kasnejših fazah, pa ni dopustno omiliti ukrepov, ki so že opredeljeni v potrjenih strokovnih prilogah kot je npr. revidirana AT za EUP SL20) in veljavni s sprejetjem prostorskega akta. Omilitveni ukrepi, ki jih doloci analiza tveganja, se obvezno upoštevajo pri pridobitvi dovoljenja za gradnjo«. (42) Besedilo šestinštiridesetega odstavka 137.a clena (Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem obmocju) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. za besedilom »regionalne ceste«, crta besedilo »R3« in ga nadomesti z besedilom »R2«, 2. za besedilom »ob SL20 in v«, crta besedilo »cetrti« in ga nadomesti z besedilom »naslednji« 3. za besedilom »do prikljucka na«, crta kratico »AC« in jo nadomesti z besedo »avtoceste«. (43) Besedilo sedeminštiridesetega odstavka 137.a clena (Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem obmocju) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom odstavka dodaja besedilo »Prestavitev potoka je potrebno izvesti pred izvedbo nacrtovanih industrijskih objektov na površini dosedanjega poteka potoka«. (44) Besedilo oseminštiridesetega odstavka 137.a clena (Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem obmocju) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom »do prikljucka na«, crta kratico »AC« in jo nadomesti z besedo »avtoceste« (45) Besedilo devetinštiridesetega odstavka 137.a clena (Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem obmocju) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom »ter ureditvijo prikljucka na«, crta kratico »AC« in jo nadomesti z besedo »avtoceste«. kratico »AC« in jo nadomesti z besedo »avtoceste«. kratico »R3« in jo nadomesti z besedo »R2«. (46) Besedilo enainpetdesetega odstavka 137.a clena (Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem obmocju) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom »Na zemljišcih v EUP«, crta besedilo »DP07, DP35 in«. (47) Besedilo štiriinpetdesetega odstavka 137.a clena (Dopustna odstopanja od nacrtovanih rešitev) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v celoti crta besedilo tocke 5.4, tocke v nadaljevanju odstavka pa ustrezno preoštevilci, 2. na koncu besedila prejšnje tocke 5.5 (sedaj tocke 5.4), doda besedilo »in namembnosti objektov«. (48) Za šestinpetdesetim (zadnjim) odstavkom 137.a clena) doda naslednji (sedeminpetdeseti) odstavek z besedilom »Vsi objekti, v katerih bodo v procesu proizvodnje uporabljene vecje kolicine snovi, ki bi lahko vplivale na kakovost stanja podzemnih voda in vodnih virov ter predstavljale tveganje za onesnaženje vodnega vira Dobrovce, morajo biti umešceni južno od širitvene meje onesnaženja, katere severni rob poteka skozi koordinatni tocki po Gauss-Krügerjevem sistemu T0 (X=148 833,14, Y=551 286,05) in T1 (X=148 844,00, Y= 552 366,00), in za katero je bilo z matematicnim modelom (E-net okolje, 2017) ugotovljeno, da morebitno onesnaženje niti ob upoštevanju disperzijskih lastnosti vodonosnika ne ogroža vodnega vira, temvec se širi južneje. Zato se morajo objekti lakirnic, centra procesnih tekocin in servisni objekt na obmocju EUP SL20 prioritetno umešcati južno od podane linije med tockama P0 (GK: 551 286,05; 148 833,14) in P1 (552 366,00; 148 844,00), ki je graficno prikazana na karti 5.4 in 5.5.«. (49) Besedilo prvega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov-Med gradnjo) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. na koncu uvodnega besedila tega odstavka za besedilom »analizi tveganja« doda besedilo »za onesnaženje podzemne vode«, 2. pred prvo tocko tega odstavka dodaja novo tocko z naslednjim besedilom »gradbišce mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbišcih (Ur. l. RS, št. 55/08 in 54/09 – popr.)«, preostale tocke v nadaljevanju tega odstavka pa ustrezno preoštevilci, 3. drugo (prejšnjo prvo) tocko tega odstavka spreminja in dopolnjuje tako da: a. crta besedo »gradnjo« v uvodu te tocke in ga nadomesti z besedilom »z izkopi na gradbišcu«, b. za besedilom »v obmocju nihanja podzemne vode« crta besedilo » v vodonosniku«, c. za besedilom »je bila izmerjena na koti«, crta koto »254,05« in jo nadomesti s koto »254,20«, d. za besedilom »torej nad koto«, crta koto »256,05« in jo nadomesti s koto »256,20«, 4. v celoti crta besedilo prejšnje druge tocke tega odstavka, 5. besedilo cetrte tocke dopolni in spremeni tako da: a. na zacetku besedila pete (prejšnje cetrte) tocke vrine besedo »parkiranje,«, b. za besedilom »in drugih manipulativnih utrjenih površinah« crta besedilo »ali temu« in ga nadomesti z besedilom »ki imajo urejeno odvodnjo meteornih voda preko standardiziranega lovilca olj (SIST EN 858-2) ali oskrbi z gorivom«, c. za besedilom »namenjeni betonski plošcadi brez odtoka« doda besedilo »ter z lovilno skledo ustrezne dimenzije«, 6. v sedmi tocki za besedilom »Nacrt ravnanja«, crta besedilo »v primeru ogrožanja podtalnice«, 7. deveto tocko tega odstavka dopolnjuje in spreminja tako da: a. za besedilom »opremljeno mesto na obmocju gradbišca za kratkotrajno«, crta besedilo »skladišcenje« in jo nadomesti z besedo »zbiranje«, b. za besedilom »nevarnih odpadkov«, crta besedo »skladišcne« in jo nadomesti z besedo »zbirne«, c. za besedilom »odpornih na«, crta besedo »skladišcene« in jo nadomesti z besedo »odpadne«, d. za besedilom »pri cemer je potrebno«, crta besedilo »gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov«, e. za besedilom »nevarne odpadke« crta besedo »pa« in jo nadomesti z besedo »predati«, f. za besedilom »kar mora tudi ustrezno« crta besedo »evidentirati« in jo nadomesti z besedo »dokumentirano«, 8. za besedilom devete tocke tega odstavka doda novo (deseto) tocko z naslednjim besedilom »Na obmocju gradnje so dovoljena zgolj zacasna skladišca za goriva in maziva ali gradbena kemicna sredstva, namenjena preskrbi in vzdrževanju gradbene mehanizacije, ki morajo biti urejena v vodotesni izvedbi brez iztoka. Zacasna skladišca morajo biti pokrita, preprecen mora biti dotok padavinske vode iz utrjenih površin«, 9. besedilo enajste (prejšnje devete) tocke dopolni in spremeni tako, da: a. za besedo »na«, crta besedilo »obmocju gradnje in jo nadomesti z besedo »gradbišcu«, b. a koncu besedila te tocka doda besedilo »in preskrbo transportnih vozil«. 10. Za besedilom dvanajste (prejšnje desete) tocke doda dve novi tocki z naslednjim besedilom »13. Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izlocajo snovi, škodljive za vodo, je na obmocju prepovedana, 14. Vrtanje in izvedba vodnjakov za druge namene (za namakanje, oskrbo s tehnološko vodo, uporabo geotermalne energije…) je na obmocju prepovedano«, 11. ostale tocke tega odstavka pa ustrezno preoštevilci. (50) Uvodno besedilo drugega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov-Med gradnjo) spreminja in dopolnjuje tako, da na koncu uvodnega besedila doda naslednje besedilo »morajo poleg ukrepov, opredeljenih v štiridesetem odstavku 137.a clena, upoštevati tudi naslednje ukrepe, ki veljajo ne glede na mesto razlitja (rašcena tla ali gradbena jama):«. (51) Besedilo tretjega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov-Med gradnjo) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v uvodnem besedilu tega odstavka za besedilom »hidravlicnih tekocin med gradnjo« doda besedilo »(ki veljajo ne glede na mesto razlitja (rašcena tla ali gradbena jama)«, 2. v celoti crta besedilo prve tocke tega odstavka, 3. Del besedila prejšnje cetrte (po crtanju prve tocke pa tretje) tocke »absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja«, prenesti v novo cetrto tocko tega odstavka, 4. v osmi tocki tega odstavka za besedilom onesnaženo zemljino« crta besedilo »ter jo odpeljati izven vodovarstvenega obmocja, na odlagališce nevarnih odpadkov, ali zacasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka, skladno z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15 in 69/15) in v skladu z Nacrtom ravnanja v primeru ogrožanja podtalnice, ki se nahaja na lokaciji proizvodnega objekta in na Obcini Hoce – Slivnica« in ga nadomesti z besedilom »absorbno sredstvo in ostale kontaminirane predmete ter jih predati pooblašceni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno dokumentirano«. (52) Na koncu naslova podpoglavja pred cetrtim odstavkom 137.b clena doda besedilo »za onesnaženje podzemne vode«. (53) Besedilo cetrtega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode - Uporaba in skladišcenje nevarnih tekocin) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v celoti izbriše besedilo druge tocke tega odstavka in ga nadomesti z besedilom z besedilom »Prisotnost nevarnih snovi na obmocju je dovoljeno zgolj za sprotne potrebe proizvodnega procesa in mora biti urejeno v skladu z Uredbo o skladišcenju nevarnih tekocin v nepremicnih skladišcnih posodah (UL RS št. 104/09, 29/10 in 105/10)«, 2. za drugo tocko doda novo tretjo tocko z besedilom »Skladišcenje zalog nevarnih snovi v kolicinah, ki presegajo sprotne potrebe proizvodnega procesa, je na obmocju prepovedano, v skladu z Uredbo o vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15)«, 3. v cetrti (prej tretji) tocki tega odstavka za besedilom »vsi nepremicni rezervoarji nevarnih tekocin« doda besedilo »v tehnološkem procesu«, 4. peti tocki tega odstavka spreminja in dopolnjuje tako da: a. za besedilom »v premicnih posodah« doda besedilo »za sprotne potrebe proizvodnega procesa«, b. za besedilom »biti izdelana vodotesno ter v«, crta besedo »dodani«, c. za besedilom »lovilno posodo brez odtoka« crta besedilo »z oblogo iz nerjavecega jekla«, in ga nadomesti z besedilom »zašciteno s slojem, odpornim na prisotne kemikalije«, d. za besedilom »sesalna crpalka, cevovod in« doda besedilo »vedno prisotna«, 5. v celoti crta besedilo pete in šeste tocke tega odstavka, 6. V preoštevilceni enajsti tocki tega odstavka, za besedilom »s predhodno izdelanimi navodili« doda besedilo »v Nacrtu«, 7. V celoti crta besedilo petnajste in šestnajste tocke tega odstavka. (54) Besedilo petega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode – cevne povezave za pretakanje nevarnih snovi) spreminja in dopolnjuje tako, da se v celoti crta besedilo cetrte tocke tega odstavka (55) Besedilo šestega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov-odpadne vode) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. uskladi oštevilcenje tock v tem odstavku z uporabljeno oštevilcbo tock v odloku, 2. za peto (prejšnjo d) tocko doda novo (šesto tocko) z naslednjim besedilom »odpadno vodo iz industrijskih cistilnih naprav je dopustno odvajati v javno kanalizacijo le v primeru, ce parametri odpadne vode ne presegajo parametrov, dovoljenih za komunalno odpadno vodo,. V kolikor stopnja cišcenja na tehnološki cistilni napravi ne dosega potrebne ucinkovitosti, jo, je potrebno lete zbirati v obmocju nastanka in predati pooblašceni organizaciji za ravnanje z onesnaženimi industrijskimi odpadki«. (56) Besedilo sedmega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode - Zunanje površine) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v prvi tocki tega odstavka za besedilom »onesnaženj vecjih razsežnosti izven teh površin«, crta besedo »Stiki« in jo nadomesti z besedilom »Horizontalni stiki«, 2. v cetrti tocki tega odstavka za besedilom »na te površine prinesena z razprševanjem onesnažene«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedilom »padavinske«, 3. na koncu šeste tocke crta besedilo »kar mora biti razvidno iz simulacij velike nesrece kjerkoli na teh površinah«, 4. za besedilom šeste tocke dodaja novo (sedmo) tocko z besedilom »Prepreciti je potrebno možnost razlitja/razsutja nevarne snovi v bližnjo gramoznico ali površinski odvodnik (Novi Hocki potok). Transportne oziroma dovozne prometnice na severnem robu južne Hocke gramoznice se ne smejo uporabljati za dovoz nevarnih snovi na obmocje EUP SL20 oziroma odvoz nevarnih odpadkov. Utrjene površine na zahodnem in južnem robu gramoznice morajo biti ustrezno oddaljene od roba brežine gramoznice, skladno z dolocili Zakona o vodah (priobalno zemljišce)«. (57) Besedilo osmega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode - Industrijski železniški tir) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v tretji tocki tega odstavka za besedilom »ter hkratno zaprtje«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedo »padavinske«, 2. v cetrti tocki tega odstavka za besedilom »infiltracija«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«, 3. v nadaljevanju besedila te tocke pa za besedilom »Odvodnja«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«. (58) Besedilo prve tocke devetega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode – ponikanje padavinskih voda v podzemne vode) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. da za besedo »obratovanju«, doda besedo »ter vzdrževanju«, 2. da za besedilom »je potrebno dosledno upoštevati dolocbe«, crta besedilo »dolocbe Pravilnika o tehnicnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvecjim delovnim tlakom do vkljucno 50 barov (Ur.l. RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1);« in ga nadomesti z besedilom »veljavnih predpisov za posamezno vrsto plinovodnega omrežja«. (59) Besedilo desetega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode – Zbiranje odpadkov) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom tretje tocke dodaja novo (cetrto) tocko z besedilom »Za zacasno zbiranje nevarnih odpadkov, preden jih prevzame pooblašcena organizacija, mora biti namenjen zaprt prostor v neposredni bližini proizvodnega obrata, kjer nevarni odpadki nastajajo«. (60) Besedilo enajstega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode – ponikanje padavinskih voda v podzemne vode) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v uvodnem besedilu tega odstavka za besedilom »Ponikanje«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«, 2. v prvi tocki tega odstavka za besedilom »Ponikanje«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«, 3. v drugi tocki tega odstavka za besedilom »vse«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedo »padavinske«, 4. v cetrti tocki tega odstavka za besedilom »odpadne vode na iztoku«, doda besedo »mora«, 5. v šesti tocki tega odstavka za besedilom »kot velja za odvajanje ocišcenih«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«, 6. v sedmi tocki tega odstavka za besedilom »za ponikanje ocišcenih«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedo »padavinskih«, 7. v osmi tocki tega odstavka za besedilom »priporocljivo ponikati tudi prvi val«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedo »padavinske«, 8. v celoti crta besedilo devete tocke tega odstavka in ga nadomesti z besedilom »za cišcenje soncnih elektrarn je treba v najvecji možni meri uporabljati vodo brez detergentov. V kolikor proizvajalec priporoca njihovo uporabo, je treba uporabljati biorazgradljiva cistilna sredstva, z meritvami parametrov odpadne vode pa ugotoviti, ali jo je možno odvajati neposredno v podzemno vodo brez predhodnega cišcenja«. (61) Za besedilom enajstega odstavka 137.b clena (Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja za onesnaženje podzemne vode– ponikanje meteornih voda v podzemne vode) dodaja nov (enajsti a) odstavek z naslednjim besedilom »Ukrepi v primeru požaraZa primer požara mora biti zagotovljena prostornina za zadržanje celotne kolicine odpadne požarne vode, ki nastane ob gašenju objektov, v katerih se nahajajo nevarne snovi. Zato je potrebno v projektni dokumentaciji v fazi DGD dolociti maksimalne kolicine vode, potrebne za pogasitev požara, ter objekte za zadržanje celotne kolicine odpadne požarne vode. Potrebno prostornino se zagotovi s temu namenjenimi vodotesnimi rezervoarji za zbiranje požarne vode in/ali s takšno arhitektonsko izvedbo objektov, ki so predmet gašenja, da predstavljajo zadosti veliko lovilno skledo za zajem požarnih voda v primeru katastrofalnega požara. Za proizvodne objekte brez prisotnih nevarnih snovi, razen goriva za dizelske agregate, se kot lovilne sklede lahko uporabijo tudi zunanje asfaltirane površine z odvodnjo preko lovilca olj, ce so meje teh površin izvedene z robniki, ki preprecujejo razlivanje odpadne požarne vode v okoliška tla«. (62) Besedilo dvanajstega odstavka 137.b clena Ukrepi v primeru razlitja v casu obratovanja – ekološka nesreca) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v celoti izbriše besedilo prve tocke tega odstavka, 2. v drugi tocki: a. za besedilom »na vodotesnih zunanjih površinah«, crta besedilo »Ta vidik je potrebno prednostno« in ga nadomesti z besedilom »Prioritetno je potrebno ta vidik«, b. za besedilom »je potrebno preveriti«, crta besedilo »z Analizo tveganja za onesnaženje podzemnih voda« in ga nadomesti z besedilom »v fazi DGD«, 3. v tretji tocki za besedilom »v Programu intervencije«, crta besedilo »njihova ucinkovitost pa preverjena s simulacijami razlitij kjerkoli na transportnih in skladišcnih površinah nevarnih tekocin«, 4. v cetrti tocki: a. za besedilom »ter opazovanje ucinkovitosti ukrepanja«, doda besedilo »z dodatnimi opazovalnimi mesti«, b. za besedilom »na podlagi potrditve s strani«, crta besedilo »Direkcije za vode RS« in ga nadomesti z besedilom »pristojnega organa ali pooblašcene organizacije«, c. za besedilom »je potrebno ukrepe s crpanjem podzemne vode nemudoma razširiti«, crta ostanek besedila te tocke, 5. v peti tocki: a. za besedilom »Za ta namen je investitor dolžan«, crta besedilo »pred izdajo obratovalnega dovoljenja izdelati Hidrogeološke strokovne podlage« in ga nadomesti z besedilom »na osnovi izdelanih strokovnih podlag«, b. za besedilom »za zagotovitev nadomestnih kolicin pitne vode«, crta besedilo »ter študijo izvedljivosti izvedbe nadomestnega vodnega vira«, c. za besedilom »najkasneje v roku enega leta po razlitju«, crta besedilo »pa«, d. za besedilom »pristopiti k izvedbi nadomestnega vodnega vira«, crta besedilo »Iz scenarijev in Analize tveganja namrec izhaja, da je onesnaženje podzemne vode katastrofalnih razsežnosti, pri katerem je ucinkovitost ukrepanja na obmocju razlitja lahko nezadostna, mogoce zgolj v casu obratovanja ne pa tudi gradnje«, in ga nadomesti z besedilom » V prehodnem obdobju se morebitni izpad oskrbe s pitno vodo zaradi onesnaženja vodnega vira Dobrovce nadomesti s prikljucitvijo vodooskrbnega sistema na preostale vodnjake upravljavca vodooskrbe Mariborskega vodovoda«. : 6. za besedilom spremenjene pete tocke dodaja novo šesto tocko z besedilom »Vzporedni ukrep zgoraj navedenim je izvajanje rednega monitoringa kakovosti podzemnih voda, ki ga je v primeru razlitja potrebno razširiti z dodatnimi opazovalnimi mesti«, (63) Besedilo štirinajstega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje kakovosti površinskih voda) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v cetrti tocki tega odstavka za besedilom »za izvedbo omilitvenega ukrepa je zadolžen«, crta besedilo »pripravljavec plana« in jo nadomesti z besedilom »investitor«, 2. za zadnjo (cetrto) tocko tega odstavka dodaj novo (peto) tocko z naslednjim besedilom »pred pricetkom ali socasno s posegi v prostor je potrebno za obmocje Polanskega potoka izdelati hidrološko hidravlicno študijo in v skladu z njo izvesti vse omilitvene ukrepe«. (64) Besedilo šestnajstega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za racionalno rabo naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišc) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v uvodnem besedilu tega odstavka za besedilom »v obmocje državnega prostorskega nacrta za avtocesto in obmocje«, crta besedilo »nezakljucene sanacije manjše gramoznice v Hotinji vasi, neposredno do ponikalnika Hotinjskega potoka. Za površine obmocja oziroma podobmocja posamezne faze, ki so prikazane na karti 5.5 Prikaz faznosti gradnje po površinah v izvedbenem delu OPN (v mapi 225 PIP Sl20), morajo biti usposobljene nadomestne površine po naslednjem zaporedju« in jo nadomesti z besedilom »v Obcini Kidricevo z razširitvijo poseke ob daljnovodih zahodno od gramoznice v Pleterjah po naslednjem zaporedju«, 2. v prvi tocki tega odstavka, za besedilom »preostanek 4,7 ha pa v EUP DP117 (skupna površina 10,02 ha)« crta besedilo »). Za fazo II v izmeri okrog 22,87 ha se za nadomestne površine upošteva ostanek površin v EUP DP117 (ostanek površine do 10,02 ha, ki ni bil uporabljen za fazo I), ostale površine pa se zagotovijo z izvedbo agromelioracije v EUP DP113.«, 3. crta besedilo druge in tretje tocke tega odstavka in ju nadomesti z besedilom »za naslednjo fazo, ki obsega preostalo površino EUP SL20, za katero je potrebno zagotoviti usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišc bo investitor usposobil kmetijske nadomestne površine v Obcini Kidricevo, v EUP PL 61 v izmeri 1,32 ha, PL62 v izmeri 3,05 ha, PL79 v izmeri 16,28 ha, PL81 – del v izmeri 21,73 ha in PL82 v izmeri 16,75 ha oziroma v skupni površini, ki bo nadomestila izpad kmetijskih površin v obmocju EUP SL20«, 4. za besedilom prejšnje pete sedanje cetrte tocke tega odstavka doda besedilo »za gradnjo posameznega objekta«. (65) Besedilo devetnajstega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za racionalno rabo naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišc) spreminja in dopolnjuje tako, da v navedbi EUP za besedilom »gozdna zemljišca« crta naslednje EUP v oklepaju »DP35, DP07«. (66) Besedilo dvaindvajsetega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje narave) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v drugi tocki tega odstavka, za besedilom »v 16. tocki za«, crta besedilo »fazo II« in ga nadomesti z besedilom »naslednjo fazo, ki bo obsegala objekte iz prejšnje faze«, 2. v cetrti tocki tega odstavka, za besedilom »v 16. tocki za«, crta besedilo »fazo III« in ga nadomesti z besedilom »naslednjo fazo, ki bo obsegala objekte iz prejšnje faze«. (67) Besedilo triindvajsetega odstavka 137.b clena (Omilitveni ukrepi za ohranjanje narave) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v drugi tocki tega odstavka, za besedilom »za naslednje faze gradnje«, doda besedilo »posameznih objektov«, 2. v nadaljevanju druge tocke za besedilom »gradnje na obmocju«, crta besedilo »te faze«. (68) Besedilo osmega odstavka 137.c clena (Kmetijska zemljišca) spreminja in dopolnjuje tako, da za besedilom »Usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišc za«, crta besedilo »za vsako posamezno ureditveno fazo proizvodnega obmocja« in ga nadomesti z besedilom »vsak posamezni nacrtovani objekt ali fazo objekta v proizvodnem obmocju, v površini, ki mora poleg tlorisa obsegati tudi funkcionalno zemljišce k objektu z razširitvijo tega zemljišca do meje obmocja, ce objekt leži ob meji«. (69) Obcina v 137.d. clenu (posebni PIP za gradnjo in posege v gospodarski coni HO 10/1): 1. v sedemindvajsetem odstavku celoti crta besedilo pete tocke in ustrezno preoštevilci ostale tocke, 2. v šesti tocki štiridesetega odstavka, za besedilom »pred izpustom onesnaženih«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedilom »padavinskih«. 3. v deveti tocki štiridesetega odstavka, za besedilom »nad najvišjo gladino«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. 4. v dvanajsti tocki štiridesetega odstavka, za besedilom »spremljanje gladine in kakovosti«, crta besedo »podtalnice« in jo nadomesti z besedilom »podzemne vode«. (70) Obcina v 137.e. clena (posebni PIP za gradnjo in posege na Letališcu Edvarda Rusjana v Slivnici, v EUP SL 13/3 in SL 13/4): 1. v dvanajsti tocki enajstega odstavka, pred besedilom dvanajste. tocke doda besedilo »za vsak objekt v obmocju omejene in nadzorovane rabe letališca mora investitor v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor, pridobiti soglasje oziroma predhodne pogoje pristojnega organa to je Javne agencije za civilno letalstvo,«, 2. za besedilom trinajste tocke enajstega odstavka doda novo štirinajsto tocko z besedilom »v obmocju omejene rabe letališca, namenjeno le dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališca in se dolocijo posebej za vsako letališce, so dopustni posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev naprav le za potrebe teh dejavnosti«. 3. v osmi tocki dvajsetega odstavka, za besedilom »odvaja v sistem odvodnje«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedilom »padavinskih«. 4. v prvi tocki enaindvajsetega clena, za besedilom »ponikanje«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedilom »padavinskih«. 5. v drugi tocki enaindvajsetega clena, za besedilom »vse«, crta besedo »meteorne« in jo nadomesti z besedilom »padavinske«. 6. v peti tocki enaindvajsetega clena, za besedilom »za odvajanje ocišcenih«, crta besedo »meteornih« in jo nadomesti z besedilom »padavinskih«. (71) Obcina v cetrti vrstici in drugem stolpcu preglednice v prvem odstavku 144.. clena (kazalci za spremljanje stanja okolja), v podtocki 9, za besedilom »vodovarstvenih«, crta besedo »pasov« in jo nadomesti z besedilom »obmocij«. (72) Obcina Prilogo 1 k odloku Seznam enot in podenot urejanja prostora z dodatnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za obmocja stavbnih zemljišc - Seznam enot in podenot urejanja prostora z dodatnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v vrstici EUP HO04, pEUP HO04/1, na koncu besedila tretje tocke v cetrtem stolpcu te pEUP dodaja besedilo »v skladu s faktorji zazidanosti in izrabe«, 2. v vrstici EUP HO14, pEUP HO14/2, crta besedilo cetrte alineje v cetrtem stolpcu te pEUP z naslednjo vrstico z naslednjo vsebino »Obmocje arheološkega najdišca Rogoza – Arheološko najdišce ob železnici na zemljišcu s parcelnimi številkami del 791/7, del 5209/4 in 209/68 vse k.o. 694, kjer novogradnje z izjemo nadomestne gradnje niso dovoljene:« 3. za vrstico EUP HO14, pEUP HO14/7, dodaja novo vrstico z naslednjo vsebino: HO14 HO14/8 IG Obmocje širitve IG cone HO14 ob severnem robu obmocja za potrebe obstojece dejavnosti. Za nacrtovane prostorske ureditve je potrebna izdelava in sprejem OPPN. Usmeritve za izdelavo OPPN. Smiselno se uporabijo posebni PIP-i za obmocja s PNRP z oznako IG. Obvezna umestitev zelene cezure proti obstojecem obmocju razpršene poselitve v EUP A177 s PNRP A. Zaradi nacrtovane gradnje na vodovarstvenem obmocju je pri pripravi OPPN in pri poseganju v prostor potrebno dosledno upoštevati: A.Splošne varnostne ukrepe v casu gradnje ki pogojujejo, da mora biti: 1. gradbišce mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbišcih (UL RS št. 55/08 in 54/09 – popr.), 2. izkopi na širšem vodovarstvenem obmocju so dopustni nad srednjo gladino podzemne vode, ki na obmocju posega znaša 255,0 mnm, 3. vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišcu, morajo biti tehnicno brezhibni, ocišceni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do pušcanja goriva, motornega, zavornega ali hidravlicnega olj,. 4. parkirišce za vozila in delovne stroje na gradbišcu je dopustnoo, kot tudi prostor za vzdrževanje vozil in strojev, zacasna skladišca za goriva in maziva ali gradbena kemicna sredstva ter oskrba strojev in naprav z gorivom, 5. na gradbišcu morajo biti na razpolago zašcitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma namešceni povsod, kjer pride do tockovnega kapljanja goriva ali olja. Zašcitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po koncanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (UL RS št. 37/15 in 69/15), 6. za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen nacrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V nacrtu morajo biti dolocene pooblašcene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije, 7. odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih je potrebno hraniti loceno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. 8. nevarne odpadke je potrebno zbirati loceno. Doloceno mora biti ustrezno opremljeno mesto na obmocju gradbišca za kratkotrajno zbiranje nevarnih odpadkov, zbirne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na odpadne snovi), zaprte in ustrezno oznacene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti). Zagotovljen mora biti reden odvoz z obmocja gradbišca, pri cemer je potrebno nevarne odpadke predati pooblašceni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno dokumentirano. 9. V primeru zemeljskih nasipov in tamponov ni dopustno vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. 10. Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izlocajo snovi, škodljive za vodo, je na obmocju prepovedana. 11. Na delovišcu morajo biti upoštevani vsi predpisi o zašciti pred požari, eksplozijami in razlivanjem. 12. Sanitarije na gradbišcu, razen kemicnih stranišc ali sanitarij z urejeno odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. B. krepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravlicnih tekocin tekom gradnje in obratovanja, ki pogojujejo, da:je potrebno 1. Mesto nesrece ustrezno zavarovati in oznaciti, 2. Prepreciti nastanek požara, 3. Površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreci infiltracija padavin, 4. Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja, 5. V primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreci širjenje madeža, 6. V primeru razlitja nevarne snovi na rašcenih tleh ali v gradbenih jamah je potrebno absorbent posipati na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame cim vecjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja, 7. O nesrec i, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obvešcanje, 8. Izvajalec mora odstraniti onesnaženo zemljino, absorbno sredstvo in ostale kontaminirane predmete ter jih predati pooblašceni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno dokumentirano. C. Varnostni ukrepi v casu obratovanja 1. Skladišcenje in uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izlocajo snovi, škodljive za vodo, so prepovedani, 2. Skladišcenje predizdelanih konstrukcijskih gradbenih elementov, ki na svoji površini vsebujejo ostanke ogljikovodikov (npr. opažno olje), je dovoljeno samo na nacin, ki preprecuje spiranje površin elementov s padavinsko vodo v tla. Zato je skladišcenje dovoljeno zgolj na pokritih površinah ali na tlakovanih površinah z urejeno odvodnjo meteornih voda preko lovilca olj, 3. Ponikanje ocišcenih meteornih odpadnih voda je v splošnem dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode, ki na obmocju posega znaša 257,0 mnm, 4. Vse meteorne odpadne vode morajo biti predhodno ocišcene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, vode iz parkirišc in povoznih površin pa preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2), 5. Parkirne in povozne površine morajo biti ograjene z ustreznimi robniki in izvedene tako, da je zagotovljen zajem celotnih kolicin odpadnih meteornih voda in ni možnosti prelivanja le-teh na rašcen teren, 6. Cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost. 7. Sistem odvodnje in cišcenja odpadnih voda iz parkirišc in manipulativnih površin mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblašcene osebe za tehnicni pregled tovrstnih sistemov, 8. Upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje ocišcenih meteornih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (UL RS, št. 47/05), 9. Upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroci cezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj zaceti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje cezmernega onesnaževanja, 10. Upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroci cezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, 11. Pokrovi revizijskih jaškov na tlakovanih površinah morajo biti vodotesni, 12. Za primer dogodkov, kot je razlitje oz. onesnaženje tal z naftnimi derivati, mora biti tudi v casu obratovanja na voljo zadostna kolicina absorbnega sredstva, s katerim se lahko takoj absorbirajo morebitne razlite snovi. Absorbno sredstvo naj se skladišci v za to namenjeni posodi do predaje pooblašceni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. C.Ukrepi v primeru požaraZa primer požara mora biti zagotovljena prostornina za zadržanje celotne kolicine odpadne požarne vode, ki nastane ob gašenju objektov, v katerih se nahajajo nevarne snovi. Zato je potrebno v projektni dokumentaciji v fazi DGD dolociti maksimalne kolicine vode, potrebne za pogasitev požara, ter objekte za zadržanje celotne kolicine odpadne požarne vode. Potrebno prostornino se zagotovi s temu namenjenimi vodotesnimi rezervoarji za zbiranje požarne vode in/ali s takšno arhitektonsko izvedbo objektov, ki so predmet gašenja, da predstavljajo zadosti veliko lovilno skledo za zajem požarnih voda v primeru katastrofalnega požara. Za proizvodne objekte brez prisotnih nevarnih snovi, razen goriva za dizelske agregate, se kot lovilne sklede lahko uporabijo tudi zunanje asfaltirane površine z odvodnjo preko lovilca olj, ce so meje teh površin izvedene z robniki, ki preprecujejo razlivanje odpadne požarne vode v okoliška tla. D. Ob upoštevanju varnostnih in zašcitnih ukrepov ter normalnem razvoju dogodkov ni potrebno izvajati kakovostnega in kolicinskega monitoringa podzemne vode. Ta pa se mora vzpostavit v primeru, da pride do razlitja nevarne snovi na prepustnih površinah. E. sprejemljivost posameznega objekta preveriti z dodatno Analizo tveganja v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. F. Nujni ukrepi pri odstranjevanju rodovitvne zemlje za vzpostavitev nadomestnega kmetijskega zemljišca na parcelah 426/2 in 498/2 v k.o. Rogoza (694): 1. dela se izvajajo v suhem vremenu, 2. med odstranjevanjem rodovitne zemlje se prepreci vožnja preko še ne odstranjenih površin z rodovitno zemljo; odstranjevanje rodovitne zemlje se izvaja z bagerjem, 3. rodovitna zemlja se vgrajuje istocasno z odstranjevanjem, 4. v primeru potrebe naj se oblikujejo le zacasni deponijski kupi višine do najvec 2 metra. Po deponijskih kupih se ne vozi, 5. dela nadzira pedolog, ki po potrebi korigira debelino odstranjene rodovitne zemlje. Ocenjena debelina rodovitne zemlje primerne za odstranjevanje znaša približno 70 cm. Nacrtovana nadomestna kmetijska zemljišca se usposobi za navoz rodovitnega dela tal (posek dreves, odstranitev panjev, izravnava terena, ureditev dovoznih poti in ostalih pogojev, ki izhajajo iz priložene pedološke študije - tocka 1. do vkljucno 7. za DP-118 najpozneje do izdaje gradbenega dovoljenja. Do izdaje uporabnega dovoljenja se izvede zakljucek del in prevzem kmetijskih zemljišc ter preostale ukrepe predvidene z nacrtom izvedbe. Do izdaje uporabnega dovoljenja se izdela Elaborat, ki bo potrjeval ustreznost izvedbe nadomestnih kmetijskih zemljišc in njihovo ustreznost za kmetijsko rabo. Elaborat se pošlje V potrditev ministrstvu. V vseh fazah vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišc se zagotovi prisotnost strokovnjaka s podrocja pedologije. Posek gozda in priprava terena se izvede istocasno. Nasipavanje se lahko izvaja fazno glede na samo izvedbo gradbenih del vendar brez dolgorocnega deponiranja rodovitnega dela tal. V primeru, ce gre za zahtevna agromelioracijska dela je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljena pridobiti pravnomocno odlocbo o uvedbi melioracije. 4. v vrstici EUP HV01, pEUP HV01/1 v cetrtem stolpcu te pEUP: a. v tretji alineji za besedilom »Dopustna je nadomestna gradnja, rekonstrukcija, prizidava in dozidava stavb«, crta besedilo »do 25% BEP obstojecih stavb in ga nadomesti z besedilom »v skladu z dopustnimi faktorji zazidanosti in izrabe«, b. za osmo alinejo doda novo alinejo z besedilom »Dopustna je sprememba namembnosti objektov v objekte za dopustne osnovne dejavnosti ali pogojno dopustne dejavnosti«, 5. za vrstico EUP LE08, dodaja novo vrstico z naslednjo vsebino: LE09 BT Za nacrtovane prostorske ureditve je potrebna izdelava in sprejem OPPN. Usmeritve za izdelavo OPPN: 1. smiselno se uporabijo posebni PIP-i za obmocja s PNRP z oznako BT, 2. namembnost obmocja in ureditev mora dopolnjevati obstojeco dejavnost v EUP LE 05, 3. dopustna je razširitev dejavnosti z dejavnostjo centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, 4. dopustna je postavitev oziroma prestavitev etnoloških objektov, ki se namenijo dejavnostim turizma tudi pred izdelavo OPPN, ob upoštevanju pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev, 5. pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati pogoje pristojnega organa za varstvo narave, 6. pred posegom v prostor je potrebno pridobiti geološko-geomehansko porocilo in izvesti vse morebitne ukrepe, ki so potrebni med in po gradnji, s katerimi se zmanjša vpliv gradnje oziroma posega v prostor, 7. na obmocju se naj ohranja gozd umestitev objektov ter infrastrukture se naj izvede tako, da bo posek lesnate drevesne vegetacije cim manjši, sicer se na obmocju obravnave ohranja lesnata vegetacija, 8. drevesa z dupli, ki predstavljajo habitat ptic duplaric se naj ohranja oziroma se jih naj nadomesti z ustreznimi gnezdilnicami, 9. osvetljevanje obmocja naj se omeji le na navzdol usmerjeno osvetljevanje dostopnih poti; zunanje površine objektov in okolica objektov se naj ne osvetljuje, 10. morebitne nove zasaditve se naj izvedejo z avtohtonimi in lokalno prisotnimi rastlinskimi vrstami. (73) Obcina Prilogo 2 k odloku (Seznam enot in podenot urejanja prostora z dodatnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za odprti prostor) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v prvi vrstici preglednice, v stolpcu ŠIFRA EUP: a. za besedilom »Od DP0_01 do«, crta besedilo »vkljucno DP_06 in DP_08 do«, b. za besedilom »vkljucno DP_23« pa dodaja besedilo novo besedilo »DP_35-del, DP_113«, 2. v drugi vrstici preglednice, v stolpcu ŠIFRA EUP: a. crta zacetno besedilo »DP_07«, b. za besedilom »Od DP_24 do«, pa dodaja besedilo »DP_34, DP_35-del«, c. za besedilom »Od DP_112«, crta besedilo »DP_113«, 3. v devetnajsti (zadnji) alineji, v stolpcu DODATNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI: a. crta EUP »DP_07, DP_35« in jih nadomesti z EUP »DP_34-del, DP_52-del«. b. za besedilom »Od DP_112«, crta besedilo »DP_113«, 4. Za alinejo »Od DP_93 do vkljucno z DP_104, od DP_105 do vkljucno DP_110, DP_115, DP_116« doda novo vrstico z naslednjo vsebino; DP118 K1 Pri krcitvi gozda in vzpostavitvi kmetijskega zemljišca na parcelah . 426/2 in 498/2 v k.o. Rogoza je potrebno poleg dodatnih izvedbenih prostorskih pogojev navedenih v Prilogi 1 za EUP HO 14/8, upoštevati in izvesti po casovnem zaporedju še naslednje predlagane ukrepe: 1. Posek dreves in grmicevja. 2. Izruvanje panjev dreves, strojno mletje panjev in preostalih lesnih ostankov (vejevje, grmicevje, ipd.) in enakomerna porazdelitev lesnih ostankov po celotni površini. 3. Planiranje površine z namenom oblikovanja enakomernega mikro reliefa. 4. Odstranjevanje ali dodatno mulcenje vecjih lesnih ostankov nad 5 cm, ki bi kasneje oteževali obdelavo tal. 5. Izvedba analize tal z namenom ugotovitve potreb po založnem gnojenju ter izvedba samega založnega gnojenja in po potrebi apnenja. 6. Po potrebi, odvisno od kolicine lesnatih ostankov na površini, škropljenje 5l/ha s preparatom Bioplug, ki je mikrobiološko sredstvo za pospeševanje razkroja lesnatih ostankov. 7. Navoz humusnega sloja rodovitne zemljine v debelini vsaj 50 cm. Za navoz se uporabi zemlja odstranjene iz globine 0-70 cm na obmocju nacrtovane širitve gospodarske cone (parcela št. 286 v k.o. Bohova). 8. Grobo planiranje navožene rodovitne zemlje z buldožerjem ali bagrom. 9. Oblikovanje prehodov na sosednja kmetijska zemljišca. Zaradi navoza 50 cm rodovitne zemlje bodo prehodi na sosednja kmetijska zemljišca zelo blagi in položni. 10. Analiza navožene plasti rodovitne zemlje ter izvedba gnojenja in po potrebi apnenja. 11. Podrahljavanje z dvema nogacama z namenom razrahljanja tal, ki so se zbila tekom izvajanja agromelioracijskih del. 12. Drugo natancno rocno pobiranje ali mulcenje drevesnih ostankov, ki so se po ukrepu podrahljavanje pojavili na površini kmetijskega zemljišca. 13. Ravnanje površine z rahljalnikom (t.i. »gruberjem), s katerim se še dodatno mehansko unici morebitne plevele in poravna teren. 14. Tretje rocno pobiranje ali mulcenje morebitnih lesnatih ostankov. 15. Ravnanje površine s »šino«, diagonalno, dvokrižno. 16. Setev prve kulture, meliorativna rastlina, lucerna, 35 kg semena /ha, lucerna ugodno vpliva na vzpostavitev primernega zracno-vodnega režima tal, obenem pa prispeva veliko zelene mase za t.i. zeleni podor, koreninski sistem dobro preraste debelo plast prsti in dodatno izboljšuje plodnost tal. 17. Ravnanje s »cambridge« valjarjem. Dela morajo potekati v suhem vremenu. Izvedbo mora nadzirati pedolog. (74) Obcina Prilogo 3 k odloku (Vrste dovoljenih gradenj pomožnih objektov po posamezni vrsti PNRP) spreminja in dopolnjuje tako, da: 1. v vsebinskem sklopu »Objekti za lastne potrebe, ki pripadajo osnovni stavbi na gradbeni parceli« v vrstici »Nepretocna greznica« crta dopust gradnje tega objekta v stolpcih K1 in K2, 2. v vsebinskem sklopu »Pomožni infrastrukturni objekti« crta celotno besedilo vrstice »Bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam« in celotno besedilo vrstice »Telekomunikacijske antene in oddajniki«, 3. za vrstico »Pomol« v vsebinskem sklopu »Zacasni objekti, namenjeni sezonski turisticni ponudbi ali prireditvam« je dodala nov vsebinski sklop »Zacasni objekti in zacasni posegi, in sicer za cas dogodka oziroma v casu sezone«. (75) Ostalo besedilo odloka ostane nespremenjeno. 3. Prehodne in koncne dolocbe 3. clen (prehodne dolocbe) (1) Postopke za izdajo dovoljenja za posege v prostor, zacete pred uveljavitvijo tega odloka, je dopustno nadaljevati in dokoncati po dolocilih prostorskih dokumentov, ki so na obravnavanem obmocju veljali pred sprejemom sprememb in dopolnitev št. 7 tega odloka. 4. clen (hramba in vpogled v obcinski prostorski nacrt) (1) Spremembe in dopolnitve obcinskega prostorskega nacrta obcine Hoce-Slivnica se hranijo na sedežu Obcine Hoce-Slivnica v digitalni in analogni-izpisani obliki in so na vpogled v casu uradnih ur obcinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike plana. (3) Spremembe podatkov, ki so zajeti v prikaz stanja prostora, je potrebno upoštevati z dnem pravne veljavnosti in OPNSD7 uskladiti s spremenjenimi podatki v skladu z veljavnimi predpisi. 5. clen (nadzor nad izvajanjem odloka) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in druge pristojne inšpekcijske službe. 6. clen (zacetek veljavnosti) (1) Odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 03201-9/2021-005 Datum: 26. 5. 2021 Obcina Hoce-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBCINA KIDRICEVO 557. Sklep o zacetku priprave 1. sprememb in dopolnitev Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocja urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje – širitev Na podlagi 119. clena v navezavi s 110. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, ZUreP-2) in 24. clena Statuta Obcine Kidricevo (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 62/16, 16/18) je župan obcine Kidricevo sprejel SKLEP O ZACETKU PRIPRAVE 1. SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NACRTU ZA OBMOCJA UREJANJA P15-P1/1 GRAMOZNICA PLETERJE – ŠIRITEV 1. (potrditev izhodišc in pravna podlaga) S tem sklepom doloca župan Obcine Kidricevo zacetek priprave sprememb in dopolnitev (SD OPPN) Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocja urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje – širitev (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 28/10) ter potrjuje Izhodišca za pripravo SD OPPN, izdelana v aprilu 2021 ter javno objavljena na spletni strani Obcine Kidricevo (www.kidricevo.si). Pravna podlaga za pripravo SD OPPN je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) ter podzakonski predpisi. 2. (obmocje in predmet nacrtovanja) Obmocje obstojecega OPPN se s SD OPPN ne spreminja in obsega dele parcel v k.o. Pleterje: 399/9, 399/8, 395/4, 399/16, 399/15, 399/57, 399/14, 399/64, 399/13, 399/12, 399/11, 399/24, 399/25, 399/26, 399/27, 399/28, 399/29, 399/30, 399/31, 399/32, 399/33, 399/34, 399/35, 399/47, 399/48, 399/41, 399/42, 399/70, 1648, 1649 in delno 399/55, 399/17, 399/58, 399/49, 399/19, 399/20, 399/21, 399/23, 395/1, 902/2, 1650. Skupna površina znaša okvirno 28,8 ha. Pobudo za spremembe in dopolnitve obstojecega Odloka o OPPN je podala Obcina Kidricevo, ki želi zagotavljati smotrno sanacijo obmocja. Predvidene SD OPPN ne spreminjajo namenske rabe zemljišc na obravnavanem obmocju. Predvidene so manjše vsebinske spremembe posameznih clenov odloka o OPPN, ki se nanašajo na sanacijo prostora po koncanem izkorišcanju na parcelni št. 399/9, k.o. Pleterje, za izvedbo kolesarskega poligona ''PUMP TRACK''. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne podlage se izdelajo na osnovi obstojece veljavne prostorske dokumentacije, investicijskih namer in prikaza stanja prostora. Pri tem je potrebno upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva s podrocja prostorskega razvoja, varstva okolja in ohranjanja narave. Kot obvezna strokovna podlaga se skladno z 62. clenom ZUreP-2 izdela Elaborat ekonomike. Ce bo v postopku priprave SD OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), se v fazi priprave osnutka pripravi tudi okoljsko porocilo. V postopku priprave SD OPPN je možna izdelava dodatnih strokovnih podlag, v primeru da bi jih zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP). 4. clen (vrsta postopka) Za potek priprave in sprejema SD OPPN bo upoštevan redni postopek priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta, v skladu z 118. in 119. clenom ZUreP-2. 5. (roki za pripravo SD OPPN in njegovih posameznih faz) S tem sklepom se dolocijo naslednji okvirni roki priprave in sprejemanja SD OPPN: Faza postopka Rok 1. faza: pridobitev mnenj NUP o vplivih posega na okolje in konkretnih smernic NUP 30 dni 2. faza: pridobitev odlocbe MOP o potrebnosti izdelave CPVO 21 dni 3. faza: izdelava osnutka SD OPPN 15 dni 4. faza: pridobitev prvih mnenj NUP 30 dni 5. faza: izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN 30 dni 6. faza: izvedba javne razgrnitve in javne obravnave 30 dni 7.faza: priprava stališca do pripomb in predlogov javnosti 15 dni 8.faza: izdelava predloga SD OPPN 15 dni 9.faza: pridobitev drugih mnenj NUP 30 dni 10.faza: izdelava usklajena predloga SD OPPN 15 dni 11.faza: obravnava in sprejem odloka o SD OPPN na obcinskem svetu na seji OS 12.faza: izdelava sprejetega odloka o SD OPPN in posredovanje na MOP 7 dni Okvirni predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku sprejemanja prostorskega akta tudi spremenijo in ustrezno prilagodijo. V primeru izvedbe postopka CPVO se ta smiselno vkljuci v faze izdelave SD OPPN, posledicno pa se prilagodijo tudi roki izdelave in sprejema SD OPPN. 6. (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki bodo sodelovali pri pripravi akta in podali mnenja: 1. za podrocje gradnje objektov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana; 2. za podrocje varstva kulturne dedišcine: Zavod za varstvo kulturne dedišcine, OE Maribor, Slomškov trg 8, 2000 Maribor; 3. za podrocje upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija za vode RS, Sektor obmocja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor; 4. za podrocje zašcite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 5. Za podrocje upravljanja z državnimi cestami: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanja cest, Obmocje Maribor, Gregorciceva ulica 19, 2000 Maribor; 6. za podrocje gozdarstva, lovstva in ribištva: Zavod za gozdove, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor; 7. za podrocje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor; Državni NUP podajo na podlagi sprejetih izhodišc predhodna mnenja, na podlagi katerih odloci Ministrstvo za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, ali je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO. V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vkljuciti tudi druge NUP, ki niso našteti v tem clenu, se jih po potrebi vkljuci v pridobitev mnenj. 7. (nacrt vkljucevanja javnosti) Obcina Kidricevo kot pripravljavec postopka sprememb in dopolnitev v skladu z ZUreP-2 zagotavlja vkljucevanje javnosti na javnih predstavitvah, razgrnitvi, obravnavi in drugih javnih predstavitvah. V postopku priprave SD OPPN bo javnost seznanjena tudi z dopolnjenim osnutkom SD OPPN v casu javne razgrnitve, ki bo trajala 30 dni. V casu javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava. V casu javne razgrnitve bo zainteresirana javnost lahko podala pripombe in predloge k nacrtovanim ureditvam. Pripombe javnosti bo obcina preucila in sprejela stališca, ki bodo javno objavljena. 8. (obveznosti udeležencev pri pripravi SD OPPN) Sredstva za financiranje priprave SD OPPN, pripravo vseh potrebnih strokovnih podlag, ki jih bodo zahtevali nosilci urejanje prostora ter izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, ter vso koordinacijo v zvezi s pridobivanjem smernic in mnenj prevzame pripravljalec SD OPPN Obcina Kidricevo. Postopek sprejema vodi obcinska uprava Obcine Kidricevo. 9. (zacetek veljavnosti sklepa) Sklep o zacetku priprave SD OPPN se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Obcine Kidricevo (www.kidricevo.si). Številka: 3500-8/2021-2 Datum: 20. 5. 2021 Obcina Kidricevo Anton Leskovar, župan 558. Sklep o zacetku priprave Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje urejanja PL76 Gramoznica Pleterje – širitev Na podlagi 119. clena v navezavi s 110. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, ZUreP-2) in 24. clena Statuta Obcine Kidricevo (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 62/16, 16/18) je župan obcine Kidricevo sprejel SKLEP O ZACETKU PRIPRAVE ODLOKA O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NACRTU ZA OBMOCJE UREJANJA PL76 GRAMOZNICA PLETERJE - ŠIRITEV 1. (predmet sklepa in pravna podlaga) S tem sklepom doloca župan Obcine Kidricevo zacetek priprave (OPPN) Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocja urejanja PL76 Gramoznica Pleterje - širitev. Izhodišca za pripravo OPPN niso potrebna, ce so usmeritve za pripravo OPPN v OPN že vnaprej podane, in sicer v Prilogi 2, kot posebni PIP za EUP PL76 na obmocju naselja Pleterje. Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) ter podzakonski predpisi. 2. (obmocje in predmet nacrtovanja) Obmocje OPPN obsega parcele v k.o. Pleterje: 401/30, 401/56, 401/57, 401/28, 401/55, 401/27, 401/26, 401/25, 401/24, 401/23, 401/22, 401/21, 401/20 in del 903. Skupna površina znaša okvirno 10,27ha. Pobudo za pripravo Odloka o OPPN je podal lastnik zemljišc Cestno podjetje Ptuj, d.d., ki želi nacrtovati pridobivalni prostor proda globine 6-7m. Predviden OPPN ne spreminjajo namenske rabe zemljišc na obravnavanem obmocju, ki je bilo z OPN - SP2 doloceno v podrobnejšo namensko rabo LN- Površine nadzemnega pridobivalnega prostora. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec OPPN mora pri nacrtovanju upoštevati podatke iz javno dostopnih evidenc, usmeritve NUP, veljaven Obcinski prostorski nacrt Obcine Kidricevo ter strokovne podlage, ki so bile izdelane v casu njegove priprave. Geodetski nacrt obmocja in Elaborat ekonomike zagotovi pobudnik. Ce bo v postopku priprave OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), se v fazi priprave osnutka pripravi tudi okoljsko porocilo, ki ga financira pobudnik. V postopku priprave OPPN je možna izdelava dodatnih strokovnih podlag, v primeru da bi jih zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP). 4. clen (vrsta postopka) Za potek priprave in sprejema OPPN bo upoštevan redni postopek priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta, v skladu z 118. in 119. clenom ZUreP-2. 5. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) S tem sklepom se dolocijo naslednji okvirni roki priprave in sprejemanja OPPN: Faza postopka Rok 1. faza: pridobitev mnenj NUP o vplivih posega na okolje in konkretnih smernic NUP 30 dni 2. faza: pridobitev odlocbe MOP o potrebnosti izdelave CPVO 21 dni 3. faza: izdelava osnutka OPPN 30 dni 4. faza: izdelava okoljskega porocila (OP), ce je z odlocbo potrebna izdelava CPVO 30 dni 5. faza: pridobitev prvih mnenj NUP in mnenja na OP 30 dni 6. faza: pridobitev odlocbe MOP o ustreznosti OP 30 dni 8. faza: izdelava dopolnjenega osnutka OPPN 30 dni 9. faza: izvedba javne razgrnitve in javne obravnave 30 dni 10.faza: priprava stališca do pripomb in predlogov javnosti 15 dni 11.faza: izdelava predloga OPPN 15 dni 12.faza: pridobitev drugih mnenj NUP in mnenja na OP 30 dni 13.faza: pridobitev odlocbe MOP o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje 30 dni 14.faza: izdelava usklajena predloga OPPN 15 dni 15.faza: obravnava in sprejem odloka o OPPN na obcinskem svetu na seji OS 16.faza: izdelava sprejetega odloka o OPPN in posredovanje na MOP 7 dni Okvirni predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku sprejemanja prostorskega akta tudi spremenijo in ustrezno prilagodijo. 6. (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki bodo sodelovali pri pripravi akta in podali mnenja: 1. za podrocje gradnje objektov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana; 2. za podrocje varstva kulturne dedišcine: Zavod za varstvo kulturne dedišcine, OE Maribor, Slomškov trg 8, 2000 Maribor; 3. za podrocje upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija za vode RS, Sektor obmocja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor; 4. za podrocje zašcite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 5. Za podrocje upravljanja z državnimi cestami: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanja cest, Obmocje Maribor, Gregorciceva ulica 19, 2000 Maribor; 6. za podrocje gozdarstva, lovstva in ribištva: Zavod za gozdove, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor; 7. za podrocje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor; 8. za podrocje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 9. za distribucijo elektricne energije: Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; 10. za podrocje telekomunikacij: Telekom Slovenije d.d., Dostopovna omrežja, Operativa TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor 11. za podrocje oskrbe z vodo: Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj 12. za podrocje odvajanja in cišcenja odpadnih voda: Vzdrževanje in gradnje d.o.o., Kopališka ulica 14, 2325 Kidricevo 13. za podrocje obcinskih cest: Obcina Kidricevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidricevo Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, sodeluje v postopku priprave OPPN kot organ, ki v skladu z zakonodajo na podlagi pridobljenih mnenj pristojnih NUP odloci, ali je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO. Poziv za pripravo mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje se posreduje državnim NUP ter Ministrstvu za zdravje, Direktoratu za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana. V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vkljuciti tudi druge NUP, ki niso našteti v tem clenu, se jih po potrebi vkljuci v pridobitev mnenj. 7. (nacrt vkljucevanja javnosti) Obcina Kidricevo kot pripravljavec postopka OPPN v skladu z ZUreP-2 zagotavlja vkljucevanje javnosti na javnih predstavitvah, razgrnitvi, obravnavi in drugih javnih predstavitvah. V postopku priprave OPPN bo javnost seznanjena z dopolnjenim osnutkom OPPN v casu javne razgrnitve, ki bo trajala 30 dni. V casu javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava. V casu javne razgrnitve bo zainteresirana javnost lahko podala pripombe in predloge k nacrtovanim ureditvam. Pripombe javnosti bo obcina preucila in sprejela stališca, ki bodo javno objavljena. 8. (obveznosti udeležencev pri pripravi OPPN) Izdelavo OPPN in vseh potrebnih strokovnih podlag, ki jih bodo zahtevali nosilci urejanje prostora ter izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, ter vso koordinacijo v zvezi s pridobivanjem smernic in mnenj financira pobudnik. Postopek sprejema vodi obcinska uprava Obcine Kidricevo. 9. (zacetek veljavnosti sklepa) Sklep o zacetku priprave OPPN se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Obcine Kidricevo (www.kidricevo.si). Številka: 3500-11/2021-2 Datum: 21. 5. 2021 Obcina Kidricevo Anton Leskovar, župan OBCINA KRIŽEVCI 559. Odlok o zakljucnem racunu proracuna Obcine Križevci za leto 2020 Na podlagi 98. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 127/00 in 79/01, 110/02 in 30/02) ter Statuta Obcine Križevci (Uradno glasilo slovenskih obcin,št. 10/2018) je obcinski svet obcine Križevci na 17. redni seji dne 19.05.2021 sprejel ODLOK O ZAKLJUCNEM RACUNU PRORACUNA OBCINE KRIŽEVCI ZA LETO 2020 1. clen S tem odlokom se sprejme zakljucni racun proracuna obcine Križevci za leto 2020. 2. clen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki Obcine Križevci po zakljucnem racunu za leto 2020 znašajo: Konto Naziv Znesek v EUR D. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.033.327 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2.915.039 70 DAVCNI PRIHODKI 2.436.876 700 Davki na dohodek in dobicek 2.230.423 703 Davki na premoženje 167.141 704 Domaci davki na blago in storitve 39.312 706 Drugi davki in prispevki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 478.163 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 330.109 711 Takse in pristojbine 1.903 712 Globe in druge denarne kazni 3.549 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 9.448 714 Drugi nedavcni prihodki 133.154 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.418 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 1.418 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domacih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 116.870 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 116.870 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.280.909 40 TEKOCI ODHODKI 667.078 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 159.148 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 25.749 402 Izdatki za blago in storitve 437.333 403 Placila domacih obresti 1.211 409 Rezerve 43.637 41 TEKOCI TRANSFERI 1.184.464 410 Subvencije 130.472 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 750.367 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 118.976 413 Drugi tekoci domaci transferi 184.649 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.252.398 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.252.398 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 176.969 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 122.907 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 54.062 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -247.582 E. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 F. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domace zadolževanje 0 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 55.878 55 ODPLACILA DOLGA 55.878 550 Odplacila domacega dolga 55.878 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -303.460 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -55.878 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 247.582 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 620.522 3. clen Sestavni del tega odloka so tudi dokumenti zakljucnega racuna , pripravljeni v skladu z Navodilom o pripravi zakljucnega racuna državnega in obcinskega proracuna ter metodologije za pripravo porocila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proracuna (Uradni list RS, 12/01, 10/06, 8/07 in 102/2010). 4. clen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 4100-0002/2019-101 Datum: 20.05.2021 Obcina Križevci mag. Branko Belec, župan OBCINA NAKLO 560. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 12. clena Statuta Obcine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je obcinski svet Obcine Naklo, na svoji 16. redni seji, dne 26.5.2021 sprejel SKLEP O UKINITVI ZAZNAMBE GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. clen Vknjižena je zaznamba grajenega javnega dobra pri nepremicnini katastrska obcina 2099 Pivka parcela 409/2 (ID 4615200) na podlagi Odlocbe o pridobitvi statusa GJD lokalnega pomena št. 711-0003/2014-10 z dne 14.1.2014 (ID pravice / zaznambe 16302290). 2. clen S tem sklepom se ukine zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremicnini katastrska obcina 2099 Pivka parcela 409/2 (ID pravice / zaznambe 16302290). 3. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 007-0004/2021-2 Datum: 26.05.2021 Obcina Naklo Ivan Meglic, župan 561. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. clena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 12. clena Statuta Obcine Naklo (Ur.l. RS, št. 25/2015), 70. clena Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Naklo (Ur.l.RS, št. 28/2015) je Obcinski svet Obcine Naklo na svoji 16. seji dne 26.5.2021 sprejel SKLEP O MNENJU OBCINE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. clen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Obcina Naklo (v nadaljnjem besedilu: obcina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. clen (ustanovitev pokrajin) Obcina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo obcine v Gorenjsko pokrajino. 3. clen (ime pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. 4. clen (sedež pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju. 5. clen (predlogi k osnutkom) Obcina podaja naslednje predloge k osnutkom pokrajinske zakonodaje, in sicer: . urejanje prostora naj ostane v pristojnosti obcin, . podrocje okoljevarstva naj iz državnega nivoja preide v pristojnost pokrajin . število zaposlenih in stroški uprave naj ostanejo na obstojeci ravni ali se po možnosti znižajo, nikakor pa ne zvišajo 6. clen (objava in zacetek veljavnosti) Ta sklep zacne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 0310-0001/2020-7 Datum: 26.05.2021 Obcina Naklo Ivan Meglic, župan OBCINA NAZARJE 562. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora OP-2 (dolocanje obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi za individualne stanovanjske gradnje) na parcelni št. 962/2 – del k.o. 936 – Prihova, z ID 2228 Na podlagi prve alineje 127. clena ter 128. in 131. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZUreP-2) ter 17. clena Statuta Obcine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je obcinski svet Obcine Nazarje na 17. redni seji dne 27. 5. 2021 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI V ENOTI UREJANJA PROSTORA OP-2 (DOLOCANJE OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠCA PRI POSAMICNI POSELITVI ZA INDIVIDUALNE STANOVANJSKE GRADNJE) NA PARCELNI ŠT. 962/2 – DEL K.O. 936 – PRIHOVA, Z ID 2228 1. clen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov št. 2228, ki se nanaša na parcelno št. 962/2 – del k.o. Prihova (936) in se nahaja znotraj obmocja OP-2, ki se ureja z Odlokom o obcinskem prostorskem nacrtu obcine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 27/2019). Skladno s prvo alinejo 127. clena ZUreP-2 se predlagana lokacijska preveritev izvaja za doseganje gradbenega namena prostorsko izvedbenega akta (PIA), s katero se za namen izvajanja gradenj prilagodi in doloci natancna oblika ter velikost obmocja stavbnih zemljišc na posamicni poselitvi. 2. clen Z lokacijsko preveritvijo se velikost stavbnega zemljišca ne bo povecala za vec kot 20%. Predvideno je povecanje stavbnega zemljišca za 600 m2, kolikor je dopustno. V okviru obravnavane EUP OP-2 je posebej doloceno obmocje dejavnosti površin razpršene poselitve (Ak), v velikosti 3.828 m2 (600 m2 / 3.828 m2/ 600 m2 = 0,15, kar znaša v odstotkih 15%). Opisano povecanje obmocja razpršene gradnje se nahaja na delu parcele 962/2 936 - Prihova, v velikosti 600 m2. Predmet te lokacijske preveritve je povecanje obmocja razpršene poselitve (Ak) v velikosti 600 m2. Pri obravnavani širitvi stavbnega zemljišca gre za namen, ki bo investitorju omogocil postavitev ene(1) individualne stanovanjske hiše – manj zahtevni objekt, klasificirane kot (CC-SI) 11100 Enostanovanjske stavbe, za potrebe ohranjanja kmetijskega gospodarstva. Predlog lokacijske preveritev se glasi: »Dopusti se doseganje gradbenega namena dolocenega z Odlokom o obcinskem prostorskem nacrtu obcine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 27/2019), tako da se skupna površina obmocja dejavnosti površin razpršene poselitve (Ak) v sklopu EUP OP-2, ki se nanaša na obravnavano lokacijsko preveritev na parcelni št. 962/2-del 936 Prihova, poveca iz 3.828 m2 na 4.426 m2.« 3. clen Ta sklep pricne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, ce investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodlocbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodlocbe ali gradbenega dovoljenja. Sklep se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 032-0004/2021-18 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Nazarje Matej Pecovnik, župan 563. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 245. in 247. clena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2, Ur. l. RS, št. 61/2017) in 17. clena Statuta Obcine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Obcinski svet Obcine Nazarje na svoji 17. redni seji dne 27. 05. 2021 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. Obcinski svet Obcine Nazarje je odlocil, da se zemljišce: . parc. št. 1397/6, javno dobro, v izmeri 565 m2, k.o. 940 Šmartno ob Dreti izvzame iz javnega dobra. 2. Na nepremicninah iz 1. tocke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Obcina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-0004/2018-18 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Nazarje Matej Pecovnik, župan 564. Sklep o mnenju Obcine Nazarje k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. clena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 17. clena Statuta Obcine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 59/2017) je Obcinski svet Obcine Nazarje na svoji 17. seji dne 27. 05. 2021 sprejel SKLEP O MNENJU OBCINE NAZARJE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. clen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Obcina Nazarje (v nadaljnjem besedilu: obcina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. clen (ustanovitev pokrajin) Obcina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in predlaga, da se ustanovi nova pokrajina Savinjsko – Šaleška pokrajina. Obcina se teritorialno umesti v novoustanovljeno pokrajino. 3. clen (ime pokrajine) Obcina ne soglaša s predlaganim imenom Koroška-šaleška pokrajina in predlaga, da se ustanovi nova pokrajina z imenom Savinjsko – Šaleška pokrajina. 4. clen (sedež pokrajine) Obcina ne soglaša s predlaganim sedežem pokrajine in predlaga, da se sedež novoustanovljene Savinjsko – Šaleška pokrajina doloci v Velenju. 5. clen (predlogi sprememb in dopolnitev) Obcina predlaga naslednje spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje, in sicer: 1. v osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/: . ustanovi nova pokrajina Savinjsko – Šaleška pokrajina 2. v osnutku Zakona o pokrajinah /ZPok/: . vnese nova pokrajina Savinjsko – Šaleška pokrajina 3. v osnutku Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/: . vnese nova pokrajina Savinjsko – Šaleška pokrajina 6. clen (objava in zacetek veljavnosti) Ta sklep zacne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 032-0004/2018-18 Datum: 27. 5. 2021 Obcina Nazarje Matej Pecovnik, župan OBCINA ROGAŠOVCI 565. Zakljucni racun proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020 Na podlagi tretjega odstavka 98. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. clena Statuta Obcine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/2018) je Obcinski svet Obcine Rogašovci na 13. seji dne 20. 5. 2021 sprejel ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2020 1. clen Sprejme se zakljucni racun proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020. 2. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in naložb ter racuna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020. Sestavni del zakljucnega racuna je tudi nacrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o nacrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v letu 2020. 3. clen Prihodki in odhodki proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020 so razvidni iz splošnega dela proracuna na ravni podskupin kontov in so doseženi v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija 2020 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 3.158.695,23 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2.834.353,87 70 DAVCNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.537.699,48 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBICEK 2.407.214,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 69.519,15 704 DOMACI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 60.380,06 706 DRUGI DAVKI 586,27 71 NEDAVCNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 296.654,39 710 UDELEŽBA NA DOBICKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 160.733,58 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.678,14 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 2.301,77 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 3.952,81 714 DRUGI NEDAVCNI PRIHODKI 127.988,09 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 35.365,13 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 1.639,34 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠC IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 33.725,79 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMACIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 288.976,23 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANCNIH INSTITUCIJ 288.976,23 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORACUNA IZ SREDSTEV PRORACUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0,00 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORACUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 3.146.352,84 40 TEKOCI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.057.850,51 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 321.873,88 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 53.821,73 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 664.600,36 403 PLACILA DOMACIH OBRESTI 1,42 409 REZERVE 17.553,12 41 TEKOCI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.208.006,08 410 SUBVENCIJE 44.783,87 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 762.267,63 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 112.684,70 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 288.269,88 414 TEKOCI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 769.704,68 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 769.704,68 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 110.791,57 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 87.033,57 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPORABNIKOM 23.758,00 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 12.342,39 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANCNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 500 DOMACE ZADOLŽEVANJE 0,00 55 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 24.428,10 550 ODPLACILA DOMACEGA DOLGA 24.428,10 IX. POVECANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RACUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -12.085,71 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -24.428,10 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -12.342,39 STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12.2019 9009 Splošni sklad za drugo 812.520,03 4. clen Zakljucni racun proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-1/2021-13 Datum: 20. 5. 2021 Obcina Rogašovci Edvard Mihalic, župan 566. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec pri Osnovni šoli Sveti Jurij Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 18/21), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda Osnovna šola Sveti Jurij (Uradni list RS, št. 75/2008, 46/2010, 46/2014, 55/2017) in 17. clen Statuta Obcine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/2018) je Obcinski svet Obcine Rogašovci na 13. seji dne 20. 5. 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI SVETI JURIJ 1. clen V Pravilniku o sprejemu otrok v vrtec pri Osnovni šoli Sveti Jurij (Uradni list RS, št. 14/2011 in 17/2018), se spremeni prvi stavek prvega odstavka 11. clena, tako da se glasi: »Komisija izmed vpisanih otrok najprej obravnava otroke s posebnimi potrebami, za katere so vlagatelji v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami predložili individualni nacrt pomoci družini ali zapisnik centra za zgodnjo obravnavo, in otroke, za katere so vlagatelji predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine.« Koncna dolocba 2. clen Ta sprememba in dopolnitev pravilnika zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 007-2/2011-14 Datum: 20. 5. 2021 Obcina Rogašovci Edvard Mihalic, župan OBCINA ŠENCUR 567. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Obcini Šencur Na podlagi 21., 29., 50 a. in 65. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Odloka o gospodarskih javnih službah v obcini Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 25/18 in 16/21), 6. clena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno precišceno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20), 100. clena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 9. clena Zakona o financiranju obcin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE in 189/20 – ZFRO), 3. clena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) in 16. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 9/18) je Obcinski svet Obcine Šencur na 21. redni seji dne, 26.05.2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI IN PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OBCINI ŠENCUR 1. clen Spremeni se Odlok o ureditvi in pravilih cestnega prometa v obcini Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 52/13), tako da se crta drugi odstavek 16. clena. Dosedanji tretji, cetrti, peti in šesti odstavek postanejo drugi, tretji, cetrti in peti odstavek. 2. clen Spremeni in dopolni se Odlok o ureditvi in pravilih cestnega prometa v obcini Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 52/13), tako da se spremeni novi peti odstavek 16. clena, ki se po novem glasi: »Podrobnejši postopek odstranitve vozila in druge pogoje se doloci s pravilnikom, ki ga sprejme obcinski svet.” 3. clen Spremeni in dopolni se Odlok o ureditvi in pravilih cestnega prometa v obcini Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 52/13), tako da se spremeni prvi odstavek 17. clena, ki se po novem glasi: »Odstranitev in hrambo vozil na obmocju obcine Šencur, v skladu s tem odlokom, izvaja Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o. oziroma njegov pogodbenik, ki je registriran za opravljanje take dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec).” 4. clen Spremeni se Odlok o ureditvi in pravilih cestnega prometa v obcini Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 52/13), tako da se crta drugi odstavek 17. clena. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. 5. clen Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 370-1/2021-2 Datum: 26.05.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan 568. Odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje urejanja Šencur ŠE-37 IG Na podlagi 119. clena v povezavi s 115. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 – ZureP-2) in 17. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 9/2018) je Obcinski svet Obcine Šencur na svoji 21. redni seji, dne 26.5.2021 sprejel ODLOK O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NACRTU ZA OBMOCJE UREJANJA ŠENCUR ŠE-37 IG I. Splošne dolocbe 1. clen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o obcinskem prostorskem nacrtu obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 58/2017 – UPB, 4/2018 in 25/2019) (v nadaljevanju: OPN Šencur) sprejme obcinski podrobni prostorski nacrt za obmocje urejanja ŠE-37 IG (v nadaljevanju OPPN). (2) Ta odlok doloca: . obmocje OPPN, . vplive in povezave s sosednjimi obmocji, . arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, . nacrt gradbenih parcel, . etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev, . pogoje glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, . rešitve in ukrepe za varovanje zdravja, . rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dedišcine, . rešitve in ukrepe za varstvo okolja ter ohranjanja narave, . rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, . dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehnicnih rešitev. (3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P152530, v maju 2021. 2. clen (prostorske ureditve, ki se nacrtujejo z OPPN) (1) S tem OPPN se nacrtuje gradnja novih stavb v sklopu obstojece gospodarske cone s pripadajocimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. (2) Odlok doloca celovito prostorsko ureditev obmocja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture. 3. clen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in graficni del. (2) Graficni del OPPN obsega naslednje graficne nacrte: 1. Nacrt namenske rabe prostora: 1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Obcine Šencur 2. Vplivi in povezave s sosednjimi obmocji: 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 3. Nacrt obmocja z nacrtom parcelacije: 3.1 Geodetski nacrt s prikazom obmocja OPPN 3.2 Nacrt parcelacije z zakolicbo in prikazom javnega dobra 4. Nacrt prostorske ureditve 4.1 Ureditvena situacija (zacasna prometna ureditev) 4.2 Ureditvena situacija (koncna prometna ureditev) 4.3 Komunalna situacija 4.4 Prometna situacija (3) OPPN ima naslednje priloge: . izvlecek iz OPN Šencur, . prikaz stanja prostora, . strokovne podlage, . smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, . obrazložitev in utemeljitev OPPN, . povzetek za javnost, . spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. II. Obmocje OPPN 4. clen (obmocje OPPN) (1) Obmocje OPPN obsega enoto urejanja prostora z oznako urejanja ŠE-37, ki je po namenski rabi opredeljeno kot obmocje gospodarske cone (IG). (2) Obmocje OPPN zajema zemljišca s parcelnimi številkami (stanje GURS, december 2019): 1337/5, 1336/1, 1336/2, 1337/6 (del), 1337/7 (del), 1337/8, vse k.o. Šencur (2119). (3) Površina obmocja OPPN meri cca. 1,0 ha. (4) Širše obmocje OPPN obsega tudi zemljišca izven ureditvenega obmocja, na katera segajo prikljucki na obstojeca infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišc v obmocje posegov izven ureditvenega obmocja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstojeca infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. (5) Celotno obmocje OPPN ŠE-37 je razdeljeno na tri ureditvene enote (UE): . UE 1 in UE 2 sta namenjeni gradnji stavb, . UE C je namenjena gradnji javnih prometnih površin (državna in obcinska cesta). (6) Meja obmocja OPPN je razvidna iz graficnega dela OPPN. III. Vplivi in povezave s sosednjimi obmocji 5. clen (vplivi in povezave s sosednjimi obmocji) (1) Obmocje OPPN se nahaja na jugozahodnem robu naselja Šencur in v naravi predstavlja razmeroma ravno zemljišce, ki je na severni strani omejeno z državno cesto Kranj-Spodnji Brnik (G2-104/1136), na zahodni strani z obcinsko cesto z oznako LK 391721 (Poslovna cona A I), na južni strani z obcinsko cesto z oznako JP890731 (Poslovna cona B), na vzhodni strani z obmocjem poslovne cone. (2) Obmocje OPPN je v naravi vecinoma gozdna površina na severnem robu Poslovne cone Šencur, v kateri se prepletajo poslovne, skladišcne, trgovske in storitvene dejavnosti. (3) Obmocje OPPN se nahaja v varovalnem pasu državne ceste G2-104/1136 Kranj - Spodnji Brnik in znotraj vplivnega obmocja Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana. (4) Prometno se obmocje navezuje na obcinsko cesto – lokalno cesto (Poslovna cona A), ki poteka po celotnem zahodnem robu OPPN. Južni del OPPN je dostopen tudi z obcinske ceste – javne poti (Poslovna cona B). (5) Za ureditev ustreznega dostopa do obmocja OPPN je predvidena izvedba uvozov na obcinski cesti (Poslovna cona A in Poslovna cona B). (6) Na severnem delu obmocja se nahaja krožno križišce K3 na državni cesti, ki je predvideno za rekonstrukcijo in preureditev. Za potrebe rekonstrukcije krožnega križišca in same državne ceste je v OPPN upoštevana rezervacija prostora za izvedbo dodatnih voznih pasov, kolesarske steze ter hodnika za pešce. (7) Obmocje Poslovne cone Šencur je komunalno že opremljeno. Za potrebe novih ureditev na obmocju OPPN bo potrebno izvesti prikljucitev na obstojece distribucijske vode, ki se nahajajo v neposredni bližini. (8) Vplivi ureditve v OPPN bodo v casu gradnje segali na zemljišca znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišca, potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture. Umestitev novega programa na obmocje bo dopolnjevalo že delujoce dejavnosti v Poslovni coni Šencur. (9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v graficnem delu OPPN. IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 6. clen (vrste dopustnih gradenj) (1) Na obmocju OPPN so dopustni naslednji posegi: . gradnja novega objekta, . prizidava k obstojecemu objektu, . rekonstrukcija objekta, . odstranitev objekta, . spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), . gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, . gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter . utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišc. 7. clen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) Primarno se na obmocje OPPN umešca naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): . 122 Poslovne in upravne stavbe, . 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, . 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, . 125 Industrijske stavbe in skladišca. (2) Poleg zgoraj naštetih se na obmocje kot spremljajoce dejavnosti lahko umešca tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): . 121 Gostinske stavbe, . 126 Stavbe splošnega družbenega pomena. (3) Spremljajoce dejavnosti lahko zasedajo najvec 50 % BTP posameznega objekta. (4) Na celotnem obmocju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstojecih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI): . 211 Ceste, . 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, . 242 Drugi gradbeni inženirski objekti (samo ograje), . 311 Trajno reliefno preoblikovanje terena (samo utrjene površine), . 321 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. 8. clen (opis nacrtovanih rešitev po posameznih ureditvenih enotah) (1) Na obmocju OPPN je predvidena širitev obstojece Poslovne cone Šencur s pripadajocimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. (2) Zazidalne zasnove in zasnove zunanjih ureditev po posameznih ureditvenih enotah (UE): UE 1 . obsega severni del obmocja OPPN; . pozidava znotraj UE 1 je omejena z gradbenimi mejami; . površine izven gradbenih mej so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin, mirujocemu prometu ter ureditvi zelenih površin; . za dostop je predviden uvoz na obcinsko cesto. . UE 2 . obsega južni del obmocja OPPN; . pozidava znotraj UE 2 je omejena z gradbenimi mejami; . površine izven gradbenih mej so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin, mirujocemu prometu ter ureditvi zelenih površin; . za dostop sta predvidena dva uvoza na obcinsko cesto. . UE C: . predstavlja severni rob obmocja OPPN in zajema zemljišca obstojece državne ceste ter zemljišca, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo in preureditev v štiripasovnico; . predstavlja traso obstojece obcinske ceste, ki poteka preko zahodnega in južnega roba OPPN. 9. clen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Urbanisticno in arhitekturno oblikovanje celotnega obmocja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na sticnih obmocjih. (2) Objekti naj bodo oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodišcih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških znacilnosti posamezne dejavnosti. (3) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna clenitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. (4) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju fasad objektov, ki so obrnjene proti glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik. (5) Strehe novih objektov naj bodo ravne oz. v minimalnih naklonih in praviloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad (dopustni so npr. napušci kot arhitekturni poudarki). Dovoljena so odstopanja in novosti, ce se s tem doseže novo urbanisticno-arhitekturno kakovost. (6) Dovoljujejo se poudarki in nadstreški, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice. (7) Dovoljena je kritina v crni, sivi, temni sivi, opecni ali temno rjavi barvi, trajno blešceci materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh. (8) Na strehah objektov je dopustno postavljati soncne zbiralnike ali soncne celice (fotovoltaika). (9) Vse stavbe morajo biti nacrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zašciti in ucinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo. (10) Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta. 10. clen (lega objektov na zemljišcu) (1) Znotraj ureditvenih enot za gradnjo stavb (UE 1 in UE 2) so z gradbenimi mejami dolocene površine za razvoj objektov, znotraj katerih se lahko umešca eno ali vec stavb. (2) Izven površin za razvoj objektov se lahko umešcajo prometne in manipulativne površine, zelene in odprte bivalne površine ter nezahtevni in enostavni objekti. Navedene ureditve in objekti so dopustni tudi znotraj površin za razvoj objektov. (3) Dovoljen faktor zazidanosti parcele (FZ) za gradnjo je do 60 % ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega z OPPN dolocenih gradbenih mej ter da se znotraj parcele za gradnjo zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu in s tem odlokom dolocen minimalni delež zelenih površin. (4) Natancna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov po posameznih ureditvenih enotah se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju dolocil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. (5) Gradbena meja (GM) je crta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišc. (6) Izven okvirov GM je možna podzemna izraba (gradnja kletnih etaž), vkljucno z uvoznimi klancinami v kletne etaže, in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter nadstreškov in vratarnic, pod pogojem, da se ne posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga obmocja varovanj oz. so za take primere pridobljena mnenja upravljavcev. (7) Znotraj posamezne ureditvene enote se lahko doloci ena ali vec parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti dolocena tako, da poleg gradnje stavbe oz. objekta omogoca tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavljanje površin za manipulacijo, mirujoci promet in zelene površine. (8) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z zazidalno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s podrocja graditve objektov in varstva pred požarom. (9) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnicni, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. (10) Kjer odmiki od sosednjih zemljišc niso doloceni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišca. (11) Kjer odmiki od obcinskih cest niso doloceni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m, za parkirišca 1 m in za ograje 1 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju upravljavca ceste. (12) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišc gradijo do meje sosednjih zemljišc, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišce. 11. clen (gabariti objektov) (1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo ureditvenih enot, gradbenimi mejami, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoci promet in manipulacijo. (2) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na obmocju so omejeni z vodoravno omejitveno ravnino Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana, ki se na obmocju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta). Znotraj dopustnih višin stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž. (3) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnicne pogoje ter racionalnost izgradnje je na celotnem obmocju dovoljena gradnja vec kletnih etaž. 12. clen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Minimalni dosežen faktor zelenih površin (FZP) parcele za gradnjo je 10 %. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišca, prostori za ekološke otoke). FZP se deloma lahko zagotavlja na delih stavb, do 50 % odprtih bivalnih površin se namesto na rašcenem terenu sme zagotoviti na delih stavb in nadstreških. (2) Predvidena je ureditev drevoreda vzdolž trase obcinske ceste. Zasaditve v obcestnem prostoru državne ceste se izvedejo po izvedbi rekonstrukcije in preureditve državne ceste v štiripasovnico. (3) Ureditev zelenega pasu v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme. (4) Pred izvedbo rekonstrukcije in preureditve državne ceste v štiripasovnico se na prostih površinah znotraj UE C lahko uredijo parkirišca, pod pogojem, da se pridobi mnenja tangiranih upravljavcev. (5) Višinske kote zunanjih ureditev objektov morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v obmocju in kotam okoliškega terena. (6) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, nepropustne za vodo in naftne derivate ter z robniki locene od zelenic. Odvajanje padavinskih vod iz navedenih površin mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev olj. (7) Parkirni prostori za potrebe objektov morajo biti zagotovljeni v sklopu parcel za gradnjo posameznih objektov, lahko se jih zagotavlja tudi pod nivojem terena (v kletnih etažah objektov). (8) Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogocale celno vkljucevanje vozila na javno cesto. (9) Parkirne površine na nivoju terena, ki so vecje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišcu cim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami. (10) Ce podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoca ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (nadzemno parkirišce, ipd.). (11) Dopustno je ograjevanje parcel s transparentnimi ograjami. Višina ograj je lahko najvec 2,00 m. (12) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s cimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišc o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišca oddaljena najmanj 0,5 m. (13) Ce je sosednje zemljišce javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od roba utrjenih bankin cest najmanj 0,5 m, razen ce upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. (14) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki dolocijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (15) Med javno površino in uvozom na parkirišce ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogocen dostop do parkirišca ali garaže oziroma izvoz iz nje. (16) Na celotnem obmocju OPPN je ob upoštevanju veljavnega obcinskega odloka o oglaševanju dopustno umešcanje objektov za oglaševanje. Oglaševanje naj se izvaja na osnovi enotnega koncepta. Višina samostojnih objektov za oglaševanje ne sme presegati dopustnega višinskega gabarita stavb (nadmorske višine 408 m). Znotraj UE 1 in UE 2 je dopustno oglaševanje za lastne potrebe z vsemi objekti za oglaševanje, ki so doloceni v veljavnem obcinskem odloku o oglaševanju, v graficnem delu pa so prikazana mesta za umestitev reklamnih totemov (pilonov). (17) Morebitno postavitev ograj, zasaditev, objektov za oglaševanje, ipd. v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje. Pri nacrtovanju je med drugim treba upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev, objekti za oglaševanje, ipd. ob državni cesti postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme ter izven pregledne berme in preglednostnih trikotnikov. (18) Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v obmocju OPPN je internega znacaja in mora biti izvedena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 13. clen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem obmocju OPPN je dovoljena umestitev enostavnih in nezahtevnih objektov z namembnostjo, ki je opredeljena v 7. clenu OPPN. (2) Umešcanje nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustno pod pogojem, da na zemljišcu ni presežen dovoljen faktor zazidanosti parcele. V. Nacrt parcelacije 14. clen (nacrt parcelacije) (1) Obmocje OPPN je skladno z Zazidalno situacijo razdeljeno na tri ureditvene enote: UE 1, UE 2 in UE C. Za umešcanje stavb znotraj UE 1 in UE 2 sta opredeljeni površini za razvoj objektov in gradbeni parceli, ki sta prikazani v graficnem delu OPPN. (2) Gradbeni parceli se v primeru združevanja gradbenih mej lahko združita v eno, pri cemer se površina za razvoj objektov smiselno prilagodi novi situaciji. (3) Gradbene parcele se po potrebi lahko delijo na vec parcel za gradnjo, vendar mora velikost in oblika posameznih parcel upoštevati oz. zagotoviti: . da ni presežen dopusten faktor zazidanosti, . odmike od parcelnih mej, gradbenih crt in podobno, . namen, velikost in zmogljivost objektov, . možnost prikljucitve na javno prometno omrežje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave, . lastniško in obstojeco parcelno strukturo zemljišca, . spremljajoce dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, . manipulativne površine), . predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, . potrebne odmike ali požarne locitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki dolocajo površine za gasilce ob zgradbah. (4) Ne glede na dolocila tega clena je dopustna parcelacija za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture. (5) Mejne tocke novih parcel so razvidne iz graficnega dela OPPN. 15. clen (javne površine) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele namenjene javnim cestam (UE C) in so prikazane v graficnem delu OPPN. VI. Pogoji glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. clen (pogoji za prometno urejanje) Ureditve na obmocju glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Brnik: (1) Obmocje OPPN je dostopno preko obcinske ceste z oznako LK 391721, ki se navezuje na glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik preko obstojecega krožnega križišca K3. (2) Predvidena je rekonstrukcija glavne ceste G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik, ki bo preurejena v štiripasovnico, krožno križišce K3 bo izvedeno kot 'turbo' krožno križišce s spiralnim potekom voznih pasov. (3) Vse ureditve na državni cesti se izvaja skladno z izdelano projektno dokumentacijo: PZI rekonstrukcije glavne ceste G2-104/1136, Kranj-Sp. Brnik, od km 2.125 do km 3.150, št. projekta 8747, april 2021, projektant Ljubljanski Urbanisticni zavod d.d., Ljubljana. (4) V OPPN je na osnovi zgoraj navedenega projekta predvidena rezervacija prostora za predvideno rekonstrukcijo državne ceste G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik na tangiranem odseku. Ureditve na obmocju OPPN: (5) Znotraj obmocja OPPN potekata kategorizirani javni cesti z oznakama LK 391721 in JP 890731. Nove javne prometnice niso predvidene. (6) Do UE 1 je z obcinske ceste (zahodni del obmocja OPPN) dopustno urediti en uvoz, ki ga je potrebno izvesti skladno s pogoji upravljavca ceste. (7) Do UE 2 je z obcinske ceste (zahodni in južni del obmocja OPPN) dopustno urediti dva uvoza, ki ju je potrebno izvesti skladno s pogoji upravljavca ceste. (8) Ob obcinski cesti je dopustna prestavitev obstojece javne razsvetljave, skladno s pogoji upravljavca ceste. (9) Do vseh objektov na obmocju morajo biti zagotovljene intervencijske poti in dostopi za komunalna vozila. Mirujoci promet: (10) Za potrebe novogradenj je v okviru parcel za gradnjo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izracunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN Šencur. (11) V primeru skupnega parkirišca za objekte z razlicnimi dejavnostmi se upošteva najvecje potrebe po istocasnem parkiranju. (12) Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih vec kot 10 parkirnih mest, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zašcitena pred vremenskimi vplivi. (13) Prometne ureditve so razvidne iz graficnega dela OPPN. 17. clen (posegi v varovalnem pasu glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Brnik) (1) Za obmocje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oz. vplivno obmocje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoce ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zašcito pred hrupom državne ceste in za zašcito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa, idr) na tangirano obmocje vzdolž državne ceste. (2) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo državne ceste – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste. (3) Postavitev objektov za obvešcanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motecih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljeno. (4) Posege v varovalnem pasu državne ceste oz. posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti mnenje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi nacrtovanih posegov na tangiranem obmocju ne sme biti negativnih vplivov na obmocje državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoca ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je investitor dolžan posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oz. zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste. (5) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD / PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. (6) V primeru obnove vozišca ali rekonstrukcije državne ceste na predmetnem odseku, v primeru, da bi to pogojevale prometno-varnostne zahteve, je dolžan investitor obravnavane posege na lastne stroške ustrezno preurediti v skladu s pogoji Direkcije RS za infrastrukturo. Pri rekonstrukciji, modernizaciji ali drugih delih v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste lastniki oziroma drugi investitorji niso upraviceni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja, izpušnih plinov, svetlobnih ucinkov in ostalih dejavnikov prometa ter podobnega. 18. clen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) (1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na nacin, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zašcitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to podrocje. (2) Pri nacrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za prikljucitve na obstojece sisteme komunalne in druge infrastrukture. (3) Praviloma se nove infrastrukturne vode umešca v koridorje javnih prometnic. Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse elektricne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. (4) Vse stavbe je potrebno prikljuciti na elektriko, vodovod in kanalizacijo ter jim zagotoviti dostop na javno cestno omrežje, skladno s 6. in 7. tocko 16. clena. (5) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in ucinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na obmocju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. (6) Potrebno je upoštevati zakonodajo iz podrocja ucinkovite rabe energije ter stavbe prikljuciti na ekološko ciste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko ucinkovito gradnjo. (7) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno. (8) Obstojeco komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno prestavljati, obnavljati, dograjevati in povecevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi. 19. clen (vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) (1) Obstojece javno vodovodno omrežje poteka po trasi obcinske ceste Poslovna cona A. V obmocju PC Šencur je vzpostavljeno vodovodno omrežje s hidrantno mrežo in hidranti DN 80 mm. (2) Za potrebe oskrbe objektov z vodo je predvideno prikljucevanje na javno vodovodno omrežje, ki poteka po trasi obcinske ceste na zahodni strani OPPN. (3) Posamezen objekt je potrebno prikljucevati na javno vodovodno omrežje s samostojnim vodovodnim prikljuckom. Vodomerni jašek je potrebno locirati na vstopu prikljucne cevi na zemljišce v nepovozni površini, tako da bo vedno dostopen pooblašcenim osebam upravljavca. (4) Mesto prikljucevanja na obstojece omrežje je razvidno iz graficnega dela OPPN. (5) Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz obstojecega javnega vodovodnega sistema. Manjkajoce hidrantno omrežje se zagotovi z dodatnim internim omrežjem. 20. clen (odvajanje odpadnih in padavinskih vod) Odpadna kanalizacija: (1) Obstojece javno kanalizacijsko omrežje odpadnih voda poteka po trasi obcinske ceste Poslovna cona A. Javno kanalizacijsko omrežje odpadnih voda se zakljucuje s Centralno cistilno napravo Kranj. V obmocju PC Šencur je vzpostavljeno javno kanalizacijsko omrežje odpadnih voda. (2) V obravnavanem obmocju morajo biti vsi objekti, v katerih bo nastajala komunalna odpadna voda, prikljuceni na omrežje fekalne kanalizacije Obcine Šencur, pod pogoji izvajalca javne službe odvajanja in cišcenja odpadnih vod. (3) Za potrebe prikljucitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje se znotraj obmocja OPPN predvidi gradnja novih prikljuckov z navezavo na fekalno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po trasi obcinske ceste Poslovna cona A in Poslovna cona B. (4) Mesto prikljucevanja na obstojece omrežje je razvidno iz graficnega dela OPPN. Padavinska kanalizacija: (5) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišcu investitorja. Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišcu investitorja. Industrijske odpadne vode: (6) V primeru nastajanja industrijskih odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzrocitelj na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predcišcenje industrijske odpadne vode. (7) Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda, mora pred prikljucitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje izvajalca javne službe odvajanja in cišcenja odpadnih vod. 21. clen (elektroenergetsko omrežje) (1) Obstojece elektroenergetsko omrežje poteka po trasi obcinske ceste Poslovna cona A in Poslovna cona B. Transformatorska postaja TP 1264 OPC Šencur 4 se nahaja jugo-vzhodno od meje OPPN. (2) Za potrebe prikljucitve objektov na elektroenergetsko omrežje je potrebno predvideti novo NN omrežje oz. se lahko koristijo proste kapacitete obstojecega distribucijskega sistema. Novi porabniki se lahko napajajo iz obstojecih transformatorskih postaj v okviru prostih kapacitet elektricne moci. (3) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem obmocju je potrebno zgraditi elektroenergetsko omrežje v kabelski kanalizaciji. Prikljucno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov oziroma dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo dolocene v projektu elektrifikacije obmocja. (4) Mesto prikljucevanja na obstojece omrežje je razvidno iz graficnega dela OPPN. (5) V primeru gradnje dodatne transformatorske postaje zaradi potreb po vecji elektricni moci je potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo s stalnim dostopom za primere gradnje, vzdrževanja in posluževanja. 22. clen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Obstojece telekomunikacijsko omrežje (glavni napajalni hrbtenicni opticni kabli Kranj – Šencur – Cerklje – Kamnik ter Kranj – Šencur – Visoko – Preddvor – Jezersko, opticni kabli za kompleks Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana in PC Šencur, bakreni vodi in TK kabelska kanalizacija) poteka ob in po zahodnem robu obmocja OPPN. (2) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem obmocju je potrebno zgraditi prikljucke na obstojece telekomunikacijsko omrežje. Telekomunikacijski jaški morajo biti locirani tako, da bo omogocen neoviran dostop in možnost vzdrževanja brez zapore prometa. (3) Mesto prikljucevanja na obstojece omrežje je razvidno iz graficnega dela OPPN. 23. clen (plinovodno omrežje) (1) Obstojece distribucijsko plinovodno omrežje poteka po trasi obcinske ceste Poslovna cona A in Poslovna cona B. (2) Za potrebe prikljucitve objektov na plinovodno omrežje se znotraj obmocja OPPN predvidi gradnja novih prikljuckov na plinovodno omrežje. (3) Mesto prikljucevanja na obstojece omrežje je razvidno iz graficnega dela OPPN. 24. clen (ravnanje z odpadki) Znotraj ureditvenih enot je treba zagotoviti prevzemna mesta za zbiranje komunalnih odpadkov, ki morajo biti primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana ter dostopna pooblašceni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedišcine 25. clen (varstvo kulturne dedišcine) (1) Obmocje OPPN se ne nahaja na obmocju varovanj kulturne dedišcine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na obmocju OPPN velja tudi obvezujoc splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišca / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dedišcine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z dolocili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali unicenja, lahko pristojni organ to zemljišce z izdajo odlocbe doloci za arheološko najdišce. VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 26. clen (varstvo narave) Na obmocju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih obmocij, ekološko pomembnih obmocij, pomembnih obmocij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in obmocij, predvidenih za zavarovanje. 27. clen (gozd) (1) Na vecjem delu obmocja OPPN je v naravi in po graficnem delu gozdnogospodarskih nacrtov gozd, ki se ga zaradi predmetnega urejanja skrci skladno z zakonom. V naravi gozdne površine porašcajo obmocje UE 1 in UE 2, obstojecih sosednjih gozdnih površin ni. (2) Za urejanje zelenih površin na obmocju OPPN ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst. 28. clen (varstvo zraka) (1) V casu gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpušcajo v ozracje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih kolicin. 29. clen (varstvo voda) (1) Obmocje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišc, niti ne posega na obmocje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena obmocja. (2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na cistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj in goriv v padavinsko kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice. (3) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti tako, da bo v cim vecji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. (4) Vsi posegi v prostor naj bodo nacrtovani tako, da ne pride do cezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoci varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (5) Za cas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišcih, da bo prepreceno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladišcenja in uporabe tekocih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. 30. clen (varstvo tal) (1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete cim manjše površine tal. Za zacasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstojece infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Cas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišce doloceno obmocje in za gradnjo dolocen cas. (2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnicno brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah. (3) Pri vseh posegih znotraj in izven obmocja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokoncanju del povrne v izhodišcno stanje. 31. clen (varstvo pred hrupom) (1) Obravnavano obmocje je glede na predvidene dejavnosti razvršceno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Za vse objekte oziroma varovane prostore v objektih, kjer bo treba zagotavljati povecano stopnjo varstva pred hrupom, mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazana ustrezna zvocna zašcita objektov in predvidena ustrezna pasivna zašcita. 32. clen (svetlobno onesnaženje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujocih ali premikajocih, ce so usmerjeni proti nebu. 33. clen (letalski promet) Obmocje OPPN se nahaja v vplivnem obmocju Letališca Jožeta Pucnika Ljubljana in posega v obmocje nadzorovane rabe. Pri nacrtovanju je treba upoštevati dolocila predpisa s podrocja letalstva. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom 34. clen (varstvo pred požarom in drugimi nesrecami) (1) Požarno varstvo vseh objektov na obmocju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zašcito pred požarom je treba zagotoviti: . pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; . odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne locitve; . neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila; . vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi); . površine za potrebe evakuacije. (2) Za obmocje OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem, d.o.o., št. 0009-01-20 SMPV, januar 2020), v katerem so dolocene usmeritve za nacrtovanje požarne varnosti obmocja, ki jih je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte in ureditve na obmocju OPPN. (3) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba, ce to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti. (4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Ce pretok vode ne zadošca za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. (5) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišca ali sosednje objekte. (6) Ce odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba nacrtovati protipožarne locitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali prepreciti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišca ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. (7) Za posamezne gradbene parcele je treba zagotoviti intervencijske površine, usklajene z veljavnimi smernicami. Predvideti je treba poti za naslednje vrste gasilskih intervencij: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. (8) V projektni dokumentaciji je treba predvideti nacin varne evakuacije iz stavb v obmocju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na obmocju OPPN. (9) Objekti morajo biti nacrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal (0,225 g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnicne rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnicne rešitve gradnje. (10) Obmocje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih obmocjih. X. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 35. clen (etapnost izvedbe) (1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti socasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s socasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov ter da je dimenzionirana na koncno nacrtovano kapaciteto. (2) Objekti so lahko zgrajeni v vec neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem casovnem zaporedju. (3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, ce zgrajen del objekta predstavlja zakljuceno funkcionalno celoto. (4) Pred gradnjo predvidenih stavb je na obmocju UE 1 in UE 2 dopustna umestitev parkirišc. (5) Pred gradnjo predvidenih objektov je v sklopu pripravljalnih del dopustna predhodna odstranitev obstojecega gozda skladno z zakonom. 36. clen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na obmocju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstojecih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Po zakljucku del je investitor dolžan odstraniti vse zacasne objekte, odvecni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po koncani gradnji pa odstraniti provizorije in odvecni gradbeni material ter urediti okolico. (4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo. XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehnicnih rešitev 37. clen (dopustna odstopanja) Odstopanja pri legi in velikosti objektov: (1) Toleranca pri dolocanju fiksnih tock za zakolicbo regulacijskih linij je . 0,50 m. (2) Dopustno je združevanje gradbenih mej znotraj UE 1 in UE 2 in s tem povecanje površine, znotraj katere se lahko umešca stavbe (možnost združitve površine za umešcanje stavb je prikazana v graficnem delu OPPN). (3) Dopustna so odstopanja navzdol od dopustnega višinskega gabarita stavb (nadmorska višina 408 m), odstopanje navzgor pa je dopustno le v primeru, ce so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremicnimi predmeti ali ce aeronavticna študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zracnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov: (4) V graficnem delu OPPN je poleg prikaza obmocij, znotraj katerih se lahko umešcajo stavbe (omejena so z gradbenimi mejami), prikazana tudi ena izmed možnih variant zunanjih ureditev obmocja. Natancna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vkljucno z zunanjimi ureditvami ter objekti za oglaševanje - totemi) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju dolocil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. Odstopanja od predvidene parcelacije: (5) Dovoljeno je združevanje parcel namenjenih gradnji v primeru, da se izkaže potreba po vecjih površinah zemljišc, in delitev na manjše parcele, pri cemer je treba ohranjati predvideno delitev na ureditvene enote. (6) Po izvedbi predvidenih prometnih ureditev se parcelacija lahko prilagodi izvedenemu stanju. Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: (7) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v graficnem delu prikazanih potekov tras, prikljucnih mest, površin, objektov, naprav in prikljuckov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, ce so pri nadaljnjem podrobnejšem proucevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehnicnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogocajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega obmocja nacrta. Odstopanja ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, ter upravljavci posamezne komunalne infrastrukture. (8) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni dolocena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoca izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. (9) Dovoljujejo se tudi posegi izven obmocja urejanja (vplivno obmocje za infrastrukturo), ki so potrebni za opremljanje obmocja OPPN. (10) Ob soglasju upravljavcev cest je možno prilagajanje pozicij uvozov na posamezne ureditvene enote. (11) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko nacrtovanje in varovanje okolja. XII. Koncne dolocbe 38. clen (posegi, dopustni po izvedbi nacrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem obmocju dopustni naslednji posegi: . odstranitev naprav in objektov, . vzdrževalna dela, rekonstrukcije, prizidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišc), . postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na obmocju OPPN, . spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na obmocju OPPN, ce je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. 39. clen (vpogled) OPPN je na vpogled na Obcini Šencur in na Upravni enoti Kranj. 40. clen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 41. clen (veljavnost) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin ter na spletni strani Obcine Šencur in zacne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-0010/2019-30 Datum: 26.5.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan 569. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 9/18) je Obcinski svet Obcine Šencur na 21. seji, dne 26.05.2021 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. clen Obcinski svet Obcine Šencur je odlocil, da se zemljišca parc. št. 1094/1, ID nepremicnine 7135763, parc. št. 1047/25, parc. št. 1037/2, parc. št. 1035/12, parc. št. 1035/13, vse k.o. 2126 - Trboje, parc. št. 1153/2, ID nepremicnine 7122348, k.o. 2081 – Olševek, parc. št. 1925/3, ID nepremicnine 7159907, k.o. 2119 – Šencur, parc. št. 1209/1, ID nepremicnine 7159905, parc. št. 1208/1, ID nepremicnine 7159904, obe k.o. 2107 – Luže, parc. št. 774/2, ID nepremicnine 1812274, parc. št. 774/1, ID nepremicnine 469398, parc. št. 762/3, ID nepremicnine 6661278, vse k.o. 2124 - Hrastje, parc. št. 1588/36, ID nepremicnine 3009291, parc. št. 1530, ID nepremicnine 385639, obe k.o. 2125 – Voglje in parc. št. 1782/18, ID nepremicnine 6479666, k.o. 2106 – Visoko izvzamejo iz javnega dobra. 2. clen Nepremicninam iz 1. clena tega sklepa preneha status javnega dobra. Na parc. št. 1094/1, ID nepremicnine 7135763, parc. št. 1047/25, parc. št. 1037/2, parc. št. 1035/12, parc. št. 1035/13, vse k.o. 2126 - Trboje, parc. št. 1153/2, ID nepremicnine 7122348, k.o. 2081 – Olševek, parc. št. 1925/3, ID nepremicnine 7159907, k.o. 2119 – Šencur, parc. št. 1209/1, ID nepremicnine 7159905, parc. št. 1208/1, ID nepremicnine 7159904, obe k.o. 2107 – Luže, parc. št. 774/2, ID nepremicnine 1812274, parc. št. 774/1, ID nepremicnine 469398, parc. št. 762/3, ID nepremicnine 6661278, vse k.o. 2124 - Hrastje, parc. št. 1588/36, ID nepremicnine 3009291, parc. št. 1530, ID nepremicnine 385639, obe k.o. 2125 – Voglje in parc. št. 1782/18, ID nepremicnine 6479666, k.o. 2106 – Visoko se vknjiži lastninska pravica na ime: Obcina Šencur, Kranjska cesta 11, 4208 Šencur, maticna številka 5874696000. 3. clen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-48/2021-1 Datum: 26.05.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan 570. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 9/18) je Obcinski svet Obcine Šencur na 21. seji, dne 26.05.2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. clen Obcinski svet Obcine Šencur je odlocil, da se zemljišcem parc. št. 1042/3, ID nepremicnine 2253389 ter parc. št. 1042/5, ID nepremicnine 2253390, obe k.o. 2125 – Voglje, parc. št. 663/14 ter parc. št. 1716/72, obe k.o. 2106 – Visoko in parc. št. 56/5, k.o. 2126 – Trboje ter parc. št. 1349/115, k.o. 2119 - Šencur ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. clen Nepremicninam parc. št. 1042/3, ID nepremicnine 2253389 ter parc. št. 1042/5, ID nepremicnine 2253390, obe k.o. 2125 – Voglje, parc. št. 663/14 ter parc. št. 1716/72, obe k.o. 2106 – Visoko in parc. št. 56/5, k.o. 2126 - Trboje ter parc. št. 1349/115, k.o. 2119 – Šencur se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. clen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-48/2021-2 Datum: 26.05.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan 571. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje Na podlagi drugega odstavka 143. clena Ustave Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a), 29. clena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 16. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 9/2018) in 66. clen Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Šencur (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 34/2018) je Obcinski svet Obcine Šencur na svoji 21. redni seji dne 26. 5. 2021sprejel SKLEP O MNENJU OBCINE K OSNUTKOM POKRAJINSKE ZAKONODAJE 1. clen (vsebina sklepa) S tem sklepom podaja Obcina Šencur (v nadaljnjem besedilu: obcina) v postopku sprejema Zakona o ustanovitvi pokrajin /ZUPok/, Zakona o pokrajinah /ZPok/ in Zakona o financiranju pokrajin /ZFPok/ mnenje o vsebini osnutkov pokrajinske zakonodaje. 2. clen (ustanovitev pokrajin) Obcina soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo obcine v Gorenjsko pokrajino. 3. clen (ime pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina. 4. clen (sedež pokrajine) Obcina soglaša s predlaganim sedežem pokrajine v Kranju. 5. clen (predlogi sprememb in dopolnitev) Obcina nima predlogov za spremembe in dopolnitve pokrajinske zakonodaje. 6. clen (objava in zacetek veljavnosti) Ta sklep zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 002-0001/2021-2 Datum: 26.5.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan 572. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje urejanja Šencur ŠE-14 CDz Na podlagi 112. in 119. clena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2,Uradni list RS, št. 61/17), 8. clena Statuta Obcine Šencur (Uradno glasilo Slovenskih obcin, št. 9/18) ter Sklepa o zacetku priprave Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje urejanje Šencur ŠE-14 CDz (Uradno glasilo Slovenskih obcin, št. 2/21) Obcina Šencur objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBCINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NACRTA ZA OBMOCJE UREJANJA ŠENCUR ŠE-14 CDz I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje urejanja Šencur ŠE-14 CDz (v nadaljevanju OPPN ŠE-14). II. Dopolnjen osnutek OPPN ŠE-14 se javno razgrne na sedežu Obcine Šencur, Kranjska cesta 11, 4208 Šencur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. III. Javna razgrnitev bo trajala v casu od 7.6.2021 do 6.7.2021, v casu uradnih ur obcinske uprave. IV. Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN ŠE-14 bo v sredo, 16.6.2021, ob 16. uri, v prostorih Obcine Šencur, Kranjska cesta 11, 4208 Šencur. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Obcino Šencur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šencur oz. na elektronski naslov: obcina@sencur.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu potece zadnji dan razgrnitve. Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 16.6.2021. Župan Obcine Šencur bo po koncani javni razgrnitvi zavzel stališca do pripomb in predlogov javnosti. Stališca do pripomb in predlogov bodo objavljena na www.sencur.si. VI. Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in na spletni strani Obcine Šencur. Številka: 350-0001/2021-9 Datum: 27.5.2021 Obcina Šencur Ciril Kozjek, župan OBCINA VERŽEJ 573. Odlok o zakljucnem racunu Obcine Veržej za leto 2020 Na podlagi 96. in 98. clena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 11/11), 29. clena zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UP2 2; Ur. list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. ter 100.clena statuta Obcine Veržej (Ur. list RS, št. 22/08 in 105/2012, Uradno glasilo slovenskih obcin št. 61/2016 in 27/2017 ) je Obcinski svet obcine Veržej na seji dne 20.5.2021 sprejel ODLOK O ZAKLJUCNEM RACUNU OBCINE VERŽEJ ZA LETO 2020 1. clen S tem odlokom se sprejme zakljucni racun Obcine Veržej za leto 2020. 2. clen Zakljucni racun se doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.227.564 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 1.187.079 70 DAVCNI PRIHODKI 1.010.498 700 Davki na dohodek in dobicek 804.516 703 Davki na premoženje 102.984 704 Domaci davki na blago in storitve 102.998 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 176.581 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 145.696 711 Takse in pristojbine 822 712 Globe in druge denarne kazni 23.940 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavcni prihodki 6.123 72 KAPITALSKI PRIHODKI 820 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 820 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domacih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.039.665 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 495.052 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 544.613 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.120.062 40 TEKOCI ODHODKI 323.342 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 115.632 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 18.879 402 Izdatki za blago in storitve 179.433 403 Placila domacih obresti 1.304 409 Rezerve 8.094 41 TEKOCI TRANSFERI 516.866 410 Subvencije 29.062 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 274.593 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 49.286 413 Drugi tekoci domaci transferi 163.925 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 220.911 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 220.911 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.058.943 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 915.978 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 142.965 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 107.502 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RACUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 12.994 50 ZADOLŽEVANJE 12.994 500 Domace zadolževanje 12.994 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 84.113 55 ODPLACILA DOLGA 84.113 550 Odplacila domacega dolga 84.113 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 36.383 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -71.119 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -107.502 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 364.999 3. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 450-3/2021-2 Datum: 20.5.2021 Obcina Veržej Slavko Petovar, župan 574. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje Obcine Veržej Na podlagi 218., 227. in 228. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. clena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišc in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo ter o izracunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popravek in 34/19), 4. clena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na osnovi povprecnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 15. clena Statuta Obcine Veržej Uradne objave slovenskih obcin, št. 61/16, 27/17) je Obcinski svet Obcine Veržej na svoji 16. seji dne 20.5.2021 sprejel O DLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJECO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOCJE OBCINE VERŽEJ 1. clen (vsebina odloka) 1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo in za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišca za celotno obmocje obcine Veržej. 2) Odlok doloca: . stroške za posamezne vrste obstojece komunalne opreme na enoto mere; . merila za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo; . oprostitve placila komunalnega prispevka; . upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo; . možnost obrocnega odplacila komunalnega prispevka. 3) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo se upoštevajo: . površina gradbene parcele stavbe; . bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugega gradbenega posega; . merila za odmero, dolocena s tem odlokom. 4) Merila za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo, dolocena s tem odlokom, so: . razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto); . faktor namembnosti objekta (Fn); . racunski faktor površine (Fp) in . prispevna stopnja zavezanca (psz). 5) Podlaga za pripravo odloka so povprecni stroški opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami obstojece komunalne opreme, kot jih doloca Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na osnovi povprecnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18). 2. clen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v uredbi, ki ureja odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo ter izracun in odmero komunalnega prispevka, v Zakonu o urejanju prostora, v Gradbenem zakonu in v Zakonu o evidentiranju nepremicnin. 3. clen (obstojeca komunalna oprema) (1) Komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo na obmocju obcine Veržej se odmerja za naslednjo komunalno opremo: . javne ceste; . javni vodovod; . javno kanalizacijo za komunalno odpadno vodo; (2) Komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstojece komunalne opreme, na katere lahko zavezanec prikljuci svoj objekt oziroma mu je omogocena njihova uporaba. 4. clen (stroški obstojece komunalne opreme na enoto mere) Stroški posameznih vrst obstojece komunalne opreme na enoto mere, t.j. na m2 gradbene parcele stavbe Cpo(i) in na m2 bruto tlorisne površine objekta Cto(i), so doloceni na podlagi pravilnika, s katerim so opredeljeni povprecni stroški opremljanja stavbnih zemljišc s posameznimi vrstami komunalne opreme na enoto mere in znašajo: Vrsta obstojece Stroški na enoto mere (EUR/m2) komunalne opreme Cpo(i) Cto(i) Javne ceste 17,50 48,00 Javni vodovod 6,50 17,00 Javna kanalizacija 5,40 11,00 5. clen (merila za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo) Za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila: . površina gradbene parcele stavbe AGP; . bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugega gradbenega posega ASTAVBA oziroma AGIO; . razmerje med deležem gradbene parcele stavbe Dpo in deležem površine objekta Dto; . faktor namembnosti objekta Fn; . racunski faktor površine Fp; . prispevna stopnja zavezanca psz(i). 6. clen (površina gradbene parcele stavbe AGP) 1) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev. 2) Ce gradbena parcela v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka ni dolocena oziroma ni prikazana, se za površino gradbene parcele upošteva površina, kot je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. 3) Ce površine gradbene parcele ni mogoce pridobiti na nacin iz prejšnjih dveh odstavkov, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali njenega dela ali vec zemljiških parcel, na katerih je nacrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabi te stavbe, pri cemer se upošteva samo tisti del zemljiških parcel, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo. 4) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišca ali površine gradbene parcele ni mogoce dolociti na nacin iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega clena, se za izracun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se doloci kot zmnožek površine zemljišca pod stavbo in racunskega faktorja površine Fp. Ce zavezanec za placilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, manjša od površine, izracunane z uporabo Fp, se upošteva dejanska površina zemljiške parcele. 5) Ce ni na voljo natancnejših podatkov, se Fp uporablja pri odmeri komunalnega prispevka tudi v naslednjih primerih: . v primerih pred legalizacijo obstojecih objektov, ce le-ta še ni bil placan oziroma niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s placilom na drug nacin; . pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo po tem, ko je obcina komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno prikljucuje na novo vrsto obstojece komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišca; . pri odmeri komunalnega prispevka zaradi graditve za stavbe, ki se jim ne dolocajo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljišcih, ki niso stavbna. 6) Za posamezne vrste objektov se dolocijo naslednje vrednosti Fp: CC-SI-klasifikacija objektov Fp 111 enostanovanjske stavbe 4,0 112 vecstanovanjske stavbe 3,0 113 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 1,5 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 4,0 126 stavbe splošnega družbenega pomena 2,0 127 druge nestanovanjske stavbe 2,0 7) Za ostale vrste objektov, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fp enak 2,5. 7. clen (bruto tlorisna površina objekta ASTAVBA oz. AGIO) 1) Bruto tlorisna površina objekta se doloci po standardu SIST ISO 9836. 2) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o bruto tlorisni površini objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev. 3) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišca, se za izracun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta doloci tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremicnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Ce zavezanec za placilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izracunane na nacin iz prejšnjega stavka, se upošteva dejanska bruto tlorisna površina objekta. 4) Ce ni na voljo natancnejših podatkov, se nacin dolocanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka uporablja tudi: . pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstojecih objektov, ce le-ta še ni bil placan oziroma niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s placilom na drug nacin in . pri odmeri komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo po tem, ko je obcina komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno prikljucuje na novo vrsto obstojece komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišca. 8. clen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe Dpo in deležem površine objekta Dto) S tem odlokom se doloci naslednje razmerje med deležem gradbene parcele stavbe Dpo in deležem površine objekta Dto: . delež gradbene parcele stavbe Dpo znaša 0,3; . delež površine objekta Dto znaša 0,7. 9. clen (faktor namembnosti objekta Fn) 1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta Fn, ki jih doloca ta odlok. 2) Za dolocitev namembnosti objekta se upošteva predpis, s katerimi je dolocena klasifikacija vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov. 3) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o graditvi. 4) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišca, se upošteva dejanska namembnost objekta, razvršcena v ustrezno od skupin oz. vrst po predpisih iz 2. odstavka tega clena. 5) Za posamezne vrste objektov se dolocijo naslednji faktorji namembnosti objekta: CC-SI opis Fn Stavbe 1110 enostanovanjske stavbe 1 1121 dvostanovanjske stavbe 1,1 112 vecstanovanjske stavbe 1,3 113 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 0,8 121 gostinske stavbe 1,2 122 poslovne in upravne stavbe 1,2 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,3 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1,3 125 industrijske stavbe in skladišca 1,3 126 stavbe splošnega družbenega pomena 0,7 127 druge nestanovanjske stavbe 0,7 Gradbeni inženirski objekti 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti cas 0,5 Drugi gradbeni posegi 3113 utrjene površine 1,0 6) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za gradbene inženirske objekte in za ostale vrste drugih gradbenih posegov, ki prejšnjem odstavku niso navedeni, je Fn enak 0,5. 10. clen (prispevna stopnja zavezanca) Za posamezno vrsto obstojece komunalne opreme se doloci naslednja prispevna stopnja zavezanca psz: . za javne ceste: psz znaša 14,5 %; . za javni vodovod: psz znaša 10 %; . za javno kanalizacijo: psz znaša 20 %; 11. clen (odmera in placilo komunalnega prispevka) 1) Za odmero in izracun komunalnega prispevka se uporabljajo dolocila predpisa, ki ureja odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo. 2) Komunalni prispevek odmeri zavezancu za placilo komunalnega prispevka Obcinska uprava Obcine Veržej z odlocbo. 3) Ce se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišca, je zavezanec dolžan placati komunalni prispevek v roku 30 dni po dokoncnosti odlocbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek. 12. clen (oprostitve placila komunalnega prispevka) 1) Komunalni prispevek se ne placa v primerih, ki jih doloca zakon, ki ureja prostor. 2) Obcinske oprostitve placila komunalnega prispevka niso predvidene. 13. clen (upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo) 1) V primeru odstranitve obstojecega in gradnje novega objekta se upoštevajo pretekla vlaganja v posamezne vrste komunalne opreme. V tem primeru se komunalni prispevek za obstojeco komunalno opremo izracuna na nacin, kot ga doloca predpis iz prvega odstavka 11. clena tega odloka za spremembo namembnosti ali zmogljivosti objekta. 2) V primeru legalizacije objektov, zgrajenih brez predpisanih dovoljenj, se kot pretekla vlaganja v posamezno vrsto obstojece komunalne opreme upoštevajo morebitni že placani prispevki, ki so po vsebini primerljivi s komunalnim prispevkom ter jih zavezanec uveljavlja in dokazuje s predložitvijo ustreznih listih oziroma dokazil o placilu. 14. clen (namenska poraba sredstev, zbranih s komunalnim prispevkom) Komunalni prispevek je prihodek obcinskega proracuna in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme ter se lahko porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z nacrtom razvojnih programov obcinskega proracuna. 15. clen (prenehanje veljavnosti in dokoncanje postopkov) 1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišc in merilih za odmero komunalnega prispevka na obmocju obcine Veržej (Uradno glasilo slovenskih obcin 42/14). 2) Postopki za odmero komunalnega prispevka, zaceti pred uveljavitvijo tega odloka, se koncajo po doslej veljavnih predpisih. Za zacete se štejejo vsi postopki, za katere je obcina na dan uveljavitve tega odloka razpolagala s popolnimi vlogami zavezancev za odmero komunalnega prispevka. 16. clen (objava in zacetek veljavnosti) 1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati petnajsti dan po objavi. 2) Odlok se objavi tudi na spletni strani obcine. 3) Hramba in vpogled v odlok v analogni in digitalni obliki se zagotavljata na sedežu obcine. Številka: 0321-2/2021-14; 4271-1/2021-10 Datum: 20.5.2021 Obcina Veržej Slavko Petovar, župan OBCINA VOJNIK 575. Sklep o spremembah Sklepa o dolocitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju placil staršev in pocitniški rezervaciji Na podlagi 30. In 31. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno precišceno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A , 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21) in na podlagi 19. clena Statuta Obcine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih obcin 3/2016) je Obcinski svet obcine Vojnik na 18. seji dne 27.5.2021 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOCITVI EKONOMSKIH CEN ZA PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU MAVRICA VOJNIK, ZNIŽANJU PLACIL STARŠEV IN POCITNIŠKI REZERVACIJI 1. clen 1. clena Sklepa o dolocitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju placil staršev in pocitniški rezervaciji (Uradni list RS, št. 94/09 in Uradno glasilo slovenskih obcin 10/2014, 15/2017, 18/2018 in 30/2019) se besedilo spremeni tako, da se glasi: 1. PRVO STAROSTNO OBDOBJE OD 1 - 3 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 505,89 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 437,05 EUR 2. DRUGO STAROSTNO OBDOBJE OD 3 - 6 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 – 4 LET – homogena mlajši, kombinirana (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 426,40 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 – 4 LET – homogena mlajši, kombinirana (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 366,68 EUR C) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 4 – 6 LET – homogena starejši (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 386,79 EUR D) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 4 – 6 LET – homogena starejši (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 334,35 EUR E) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 – 6 LET – heterogena starejši (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 386,79 EUR F) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 – 6 LET – heterogena starejši (vkljucena prehrana – zajtrk, malica, kosilo) 334,35 EUR 3. CENA PREHRANE CENA PREHRANE V ELODNEVNEM IN POLDNEVNEM ROGRAMU 35,00 EUR 2. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 1.6.2021 dalje. Številka: 032-0008/2021 Datum: 27.5.2021 Obcina Vojnik Branko Petre, župan 576. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoc družini na domu v Obcini Vojnik Na podlagi dolocil 43., 99. in tretjega odstavka 101. clena Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, št. 3/07, 23/07-popr., 41/07-popr., 122/07-Odl. US: U-I-11/07-45, 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), 38. clena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19) in 19. clena Statuta Obcine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 3/16) je Obcinski svet Obcine Vojnik na 18. redni seji dne 27.5.2021 sprejel SKLEP O IZDAJI SOGLASJA K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOC DRUŽINI NA DOMU V OBCINI VOJNIK I Obcina Vojnik daje soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoc družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje – Center za pomoc na domu, v višini 21,82 € na uro za dneve od ponedeljka do sobote, 28,07 € na uro na dan nedelje in 30,14 € na uro na dan praznika. II Ob upoštevanju subvencije Obcine Vojnik znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve pomoci na domu 5,50 €. Enak prispevek uporabnika velja tudi na dan praznika oziroma nedelje. III Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporablja pa se od 1.6.2021. Številka: 032-0008/2021 Datum: 27.5.2021 Obcina Vojnik Branko Petre, župan OBCINA HOCE-SLIVNICA, OBCINA DUPLEK 577. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor Na podlagi 3. clena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 61. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 14. clena Statuta Obcine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 24/2015 in 16/2017), 16. clena Statuta Obcine Hoce-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 61/2018, 27/2020), 16. clena Statuta Obcine Starše (MUV, št. 1/2017-UPB), 15. clena Statuta Obcine Race-Fram (MUV, št. 27/2011 in 5/2015), 16. clena Statuta Obcine Duplek (MUV, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011 in 24/2015) in 23. clena Statuta Mestne obcine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/2014 in 12/2019), so Obcinski svet Obcine Miklavž na Dravskem polju dne 11. 5. 2021 na svoji 22. redni seji, Obcinski svet Obcine Hoce-Slivnica dne 12. 5. 2021 na svoji 23. korespondencni seji, Obcinski svet Obcine Starše dne 12. 5. 2021 na svoji 17. dopisni seji, Obcinski svet Obcine Race-Fram dne 13. 5. 2021 na svoji 17. redni seji, Obcinski svet Obcine Duplek dne 24. 5. 2021 na svoji 6. dopisni seji ter Mestni svet Mestne obcine Maribor dne 27. 5. 2021 na svoji 23. redni seji sprejeli ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA PODRAVJE - MARIBOR 1. clen Doda se nov 2.a clen, ki se glasi: »Zavod se lahko statusno preoblikuje z: . združitvijo, . delitvijo, . prenosom premoženja . spremembo pravno organizacijske oblike. Zavod se lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo z drugim zavodoma ali kapitalsko družbo. Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja enega ali vec zavodov ali kapitalskih družb na drug zavod ali kapitalsko družbo. Spojitev se opravi z ustanovitvijo novega zavoda ali kapitalske družbe, na katero se prenese celotno premoženje zavodov ali kapitalskih družb, ki se spajajo. Za združitve se smiselno uporabljajo dolocila zakona, ki ureja zavode in zakona, ki ureja gospodarske družbe. Zavo se lahko deli z razdelitvijo, oddelitvijo ali izclenitvijo. V primeru delitve, se lahko premoženje zavoda prenese tudi na kapitalsko družbo. Za delitve se smiselno uporabljajo dolocila zakona, ki ureja zavode in zakona, ki ureja gospodarske družbe. Za prenos premoženja in spremembo pravno organizacijske oblike, se uporabljajo dolocila zakona, ki ureja zavode in zakona, ki ureja gospodarske družbe.« 2. clen Spremeni se 13. clen, tako da se glasi: »Naloge zavoda na podrocju raziskav, razvoja in inovacij so: 1. Celovito pospeševanje inovacij, tehnološkega razvoja in prenosa tehnologij v regiji. 2. Izvajanje razvojnih projektov ter raziskovalnih, razvojnih, izobraževalnih in podpornih nalog ter postavitev in izvajanje monitoringa v okviru štirih primarnih stebrov sektorja: a. Digitalno Inovacijsko Sticišce (spodbujanje digitalizacije, dvig digitalizacijskih kompetenc ter digitalne transformacije MSP in širše skupnosti), b. Trajnostni razvoj »Wcycle« (zeleni prehod, krožno gospodarstvo, razvoj poslovnih krožnih modelov), c. Pametna mesta in skupnosti, d. Industrializacija prihodnosti (tehnologije, procesi, poslovni modeli, družbene spremembe). 3. Raziskovalna in razvojna dejavnost na podrocju pametne specializacije in drugih podrocjih. 4. Sodelovanje z JHMB, raznimi regijskimi, nacionalnimi in mednarodnimi institucijami ter v mednarodnih programih na podrocju raziskav, razvoja in inovacij.« 3. clen Spremeni se 16. clen, tako da se glasi: »Osnovne dejavnosti zavoda so v skladu z s standardno klasifikacijo dejavnosti klasificirane kot sledi: . 58.110 Izdajanje knjig . 58.130 Izdajanje casopisov . 58.140 Izdajanje revij in periodike . 58.190 Drugo založništvo . 18.120 Drugo tiskarstvo . 18.130 Priprava za tisk . 47.190 Trgovina na drobno v nespecializiranih trgovinah . 47.610 Trgovina na drobno s knjigami . 47.640 Trgovina na drobno s športno opremo . 47.621 Trgovina na drobno s casopisi, revijami . 47.250 Trgovina na drobno v prodajalnah s pijaco . 47.290 Trgovina na drobno v prodajalnah z živili . 47.510 Trgovina na drobno v prodajalnah s tekstilom . 47.710 Trgovina na drobno z oblacili . 47.650 Trgovina na drobno z igracami in rekviziti za igre in zabavo . 47.789 Trgovina na drobno s spominki, izdelki domace obrti in verskimi predmeti . 47.782 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah z novim blagom . 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu . 47.810 Trgovina na drobno na tržnicah in premicnih stojnicah . 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom . 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic . 49.391 Drugi kopenski potniški promet . 50.300 Potniški promet po celinskih vodah . 52.220 Spremljajoce storitvene dejavnosti v vodnem prometu . 52.210 Spremljajoce storitvene dejavnosti v kopenskem prometu . 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov . 56.101 Dejavnost restavracij in druga strežba jedi . 56.103 Dejavnost restavracij, slašcicarn, kavarn . 56.300 Strežba pijac . 59.130 Distribucija filmov, video filmov . 59.110 Produkcija filmov, video filmov . 59.200 Snemanje in izdajanje zvocnih zapisov . 62.010 Racunalniško programiranje . 62.020 Svetovanje o racunalniških napravah in programih . 62.030 Upravljanje racunalniških naprav in sistemov . 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo povezane dejavnosti . 63.110 Obdelava podatkov . 63.120 Obratovanje spletnih portalov . 63.910 Dejavnost tiskovnih agencij . 63.990 Druge dejavnosti informacijskih storitev . 68.100 Trgovanje z lastnimi nepremicninami . 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremicnin . 68.310 Posredništvo v prometu z nepremicninami . 68.320 Upravljanje nepremicnin za placilo ali po pogodbi . 69.103 Druge pravne dejavnosti . 69.200 Racunovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davcno svetovanje in analiza registriranih izvajalcev . 70.220 Podjetniško in poslovno svetovanje . 71.111 Arhitekturno projektiranje . 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanisticno in drugo projektiranje . 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnicno svetovanje . 71.200 Tehnicno preizkušanje in analiziranje . 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na podrocju biotehnologije . 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih podrocjih naravoslovja in tehnologije . 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na podrocju družboslovja in humanistike . 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij . 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora . 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja . 74.200 Fotografska dejavnost . 74.300 Prevajanje in tolmacenje . 74.900 Drugje nerazvršcene strokovne in tehnicne dejavnosti . 77.210 Dajanje športne opreme v najem . 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup . 77.330 Dajanje pisarniške opreme in racunalniških naprav v najem in zakup . 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem ali zakup . 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem ali zakup . 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine . 78.300 Druga oskrba s cloveškimi viri . 79.110 Dejavnost potovalnih agencij . 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj . 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti . 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost . 82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev . 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov . 82.200 Dejavnost klicnih centrov . 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srecanj . 82.990 Druge nerazvršcene spremljajoce dejavnosti za poslovanje . 85.590 Drugje nerazvršceno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje . 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje . 90.010 Priprava in izvedba umetniških predstav, prireditve . 90.020 Spremljajoce dejavnosti za umetniško uprizarjanje . 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve . 91.011 Dejavnost arhivov . 91.020 Dejavnost muzejev . 91.030 Varstvo kulturne dedišcine . 91.040 Dejavnost botanicnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot . 93.210 Dejavnost sejmišc in zabavišcnih parkov . 93.291 Druge nerazvršcene dejavnosti za prosti cas . 94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj . 94.120 Dejavnost strokovnih združenj.« 4. clen Spremeni se 9. alineja 1. odstavka 25. clena, tako da se glasi: »sprejema naslednje splošne akte zavoda: Poslovnik o delu sveta zavoda, Pravilniku o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti za direktorja ter Pravilnik o dolocanju, varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva;«. 5. clen Ostala dolocila Odloka ostanejo nespremenjena. 6. clen Odlok o spremembah Odloka zacne veljati osmi dan po zadnji objavi odloka v uradnih glasilih ustanoviteljev. Številka: 0320-005/2021 Miklavž na Dravskem Polju, dne 11. 5. 2021 Župan Obcine Miklavž na Dravskem polju mag. Egon Repnik, l.r. Številka: 03201-8/2021-007 Hoce, dne 12. 5. 2021 Župan Obcine Hoce-Slivnica dr. Marko Soršak, l.r. Številka: 0700-7/2021 Starše, dne 12. 5. 2021 Župan Obcine Starše Stanislav Grajfoner, l.r. Številka: 034-17/154-2021 Race, dne 13. 5. 2021 Župan Obcine Race-Fram Branko Ledinek, l.r. Številka: 0323-6/2021-3 Duplek, dne 24. 5. 2021 Župan Obcine Duplek Mitja Horvat, l.r. Številka: 0130-98/2021 Maribor, dne 27. 5. 2021 Župan Mestne obcine Maribor Aleksander Saša Arsenovic, l.r. OBCINA CANKOVA Stran 531. Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Cankova 1154 532. Cenik storitev odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske odpadne vode v Obcini Cankova 1156 OBCINA CIRKULANE Stran 533. Odlok o porabi proracunske rezerve 1157 534. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1157 535. Sklep o potrditvi oblikovanja oddelkov predšolske vzgoje in k povecanju najvišjega števila otrok v enem oddelku OE vrtca Cirkulane v šolskem letu 2021/2022 ter k poslovnemu casu in najmanjšemu številu otrok v OE vrtec Cirkulane 1157 OBCINA CRNA NA KOROŠKEM Stran 536. Zakljucni racun proracuna Obcine Crna na Koroškem za leto 2020 1158 537. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Crna na Koroškem 1159 538. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 1173 539. Sklep o dolocitvi višine grobnine v Obcini Crna na Koroškem za leto 2021 1173 540. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 1173 OBCINA DESTRNIK Stran 541. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Destrnik za leto 2021 1174 542. Odlok o štipendiranju dijakov in študentov Obcine Destrnik 1176 543. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Obcini Destrnik 1179 544. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1193 545. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Obcinskega sveta Obcine Destrnik 1193 OBCINA DORNAVA Stran 546. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proracunu Obcine Dornava za leto 2021 1194 547. Zakljucni racun proracuna Obcine Dornava za leto 2020 1196 548. Letni program kulture Obcine Dornava za leto 2021 1197 549. Letni program športa Obcine Dornava za leto 2021 1198 550. Sklep o financiranju politicnih strank v Obcini Dornava v letu 2021 1199 551. Spremembe in dopolnitve cenika za uporabo prostorov vecnamenskega centra Vaško-kulturne dvorane Dornava 1199 OBCINA HAJDINA Stran 552. Odlok o proracunu Obcine Hajdina za leto 2022 1200 553. Sklep o prenehanju dolžnosti clanice in o imenovanju novega clana v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1203 OBCINA HOCE-SLIVNICA Stran 554. Odlok o II. rebalansu proracuna Obcine Hoce – Slivnica za leto 2021 1203 555. Odlok o II. spremembah proracuna 1204 Obcine Hoce – Slivnica za leto 2022 556. Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Hoce-Slivnica - spremembe in dopolnitve 7 1206 OBCINA KIDRICEVO Stran 557. Sklep o zacetku priprave 1. sprememb in dopolnitev Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocja urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje – širitev 1221 558. Sklep o zacetku priprave Odloka o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje urejanja PL76 Gramoznica Pleterje – širitev 1223 OBCINA KRIŽEVCI Stran 559. Odlok o zakljucnem racunu proracuna Obcine Križevci za leto 2020 1224 OBCINA NAKLO Stran 560. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena 1225 561. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 1226 OBCINA NAZARJE Stran 562. Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora OP-2 (dolocanje obsega stavbnega zemljišca pri posamicni poselitvi za individualne stanovanjske gradnje) na parcelni št. 962/2 – del k.o. 936 – Prihova, z ID 2228 1226 563. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 1227 564. Sklep o mnenju Obcine Nazarje k osnutkom pokrajinske zakonodaje 1227 OBCINA ROGAŠOVCI Stran 565. Zakljucni racun proracuna Obcine Rogašovci za leto 2020 1228 566. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec pri Osnovni šoli Sveti Jurij 1229 OBCINA ŠENCUR Stran 567. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Obcini Šencur 1229 568. Odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje urejanja Šencur ŠE-37 IG 1230 569. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 1238 570. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 1238 571. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 1239 572. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje urejanja Šencur ŠE-14 CDz 1239 OBCINA VERŽEJ Stran 573. Odlok o zakljucnem racunu Obcine Veržej za leto 2020 1240 574. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje Obcine Veržej 1241 OBCINA VOJNIK Stran 575. Sklep o spremembah Sklepa o dolocitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju placil staršev in pocitniški rezervaciji 1244 576. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoc družini na domu v Obcini Vojnik 1244 OBCINA HOCE-SLIVNICA, OBCINA DUPLEK Stran 577. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor 1245